Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Home over 100 years of serving American Slovenians Vol. 105, No. 44 USPS 024100 ISSN Number 0164-68X American Home Ameriška Domovina- SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA. NOVEMBER 6, 2003 ihlblckeyew.b.com Many People Unite For Honoree Day St. Vitus Alumni Honorees, left to right, Jean Križman, Lt. Col. Robert Jevec, and Donna Boekley, daughter of honoree the late Edward Mihevic. (Photo by tony grdina) by AGNES J. KOPORC The big “transformation group,” workers from the St. Vitus Alumni, were to be at the school auditorium by 10 a m. on Saturday, Oct. 25 to perform this tedious task when, low and behold. The busy elves, namely, Stane, Margie Kuhar and their crew, had washed down all the tables and chairs, and topped each with a ‘white cloth’ all ready for the magic wands of Josie Perpar and Albina Pozelnik. For this story, they shall be called the “Fairy Godmothers.” These two fine ‘young ladies’ give of their time, efforts and personal expense preparing the ‘favors and decor’ for the tables. Their ‘creative minds’ mn rampant all year long, just for this day, and “poof’ the white-clothed tables turn into a vision of “Monet.” This year, the centerpieces Were in theme with the fall season, made and donated by Josie Perpar, while Albina spent hours making the fa-vors that enhanced lovely gold baskets... all shades of Pink and gold. Of course, all this did not just happen.’ Their crew, now mostly all with some sort of health problem or another, were pitching in, doing their share. For instance: Gene Drobnič flew in for a doctor’s appointment, her heart working on last year’s battery, did a fantastic job helping President Dan Reiser decorate the stage. Vera Hlad, with aid of a walker, wiped all silverware in the kitchen, with Marge Batis, just recovering from hip surgery, assisting her. Babe Cizel took time off from her daily visit with her mom at the nursing home to help wipe every plate that was placed on the tables. Florence Hotujac has a knack for making lavish bows and lovely corsages. Her bows adorned the head and side tables while her “personal beau” Nick, helped set up the regular tables. Tony Baznik and his brother-in-law, Tony Brodnik, both have medical problems, but hobbled along doing whatever was needed and for that we thank you. Ed Arhar did an excellent job of helping your reporter set up the luncheon for the crew, while his pretty wife, Annie, worked with Daniella Avsec setting up the “main table” to perfection. Mary Lunder, the eternal worker, did anything and everything. She is one you can count on to get the job done. Ray Gobec was nervously trying to get the tables ‘in order.’ Seating is always a problem, a difficult job, yet someone has to do it. Turn the other cheek, forget it, because next year it starts all over again. Thanks, Ray. Our “young” man in the group, Stan Batis, Jr., did a superb job of hauling things up and down from the third floor storage room. “Whew.” That was a job. These ‘old bodies’ can’t do that any more. You sure were a ‘lifesaver.’ Thank you so very much. Finally, the auditorium’s transformation completed, it was ready for the Big Event the following day. © It began with Mass at high noon with celebrant our beloved Bishop A. Edward Pevec, concelebrated by Rev. Fathers Joseph Boznar, our pastor, and Rev. Victor Cimperman. The wonderful Lira Choir filled the church with beautiful music, and set the mood of the day. Family members of honorees, Mr. Edward Mihevic and Jean Križman were the lectors. The bearers of the gifts were Alumni President Dan Reiger, Sylvia Ply-messer, sister of Mr. Mihevic, Gregory Križman, nephew of Ms. Jean Križman, Lee Ann Gorgon, and Betty Lee Gorgon, relatives of the Robert Jevec family. Bishop Pevec triggered many memories as he ‘went back in time’ with his homily. Many names mentioned, though just a memory, will always remain vividly alive in our hearts. Thanks for the memories. The program was opened by Master of Ceremonies, Joseph S. Baškovič. Pledge of Allegiance and the crowd singing God Bless America, was followed by the invocation led by our dear bishop. A sumptuous meal was prepared and served by our gourmet cook Julie Zalar and her equally able crew. Wonderful comments about the food, were heard even to this very day. Thank you ladies, for a job well done. President Dan Reiger then presented his welcome address which was followed by personal greetings by our pastor, Rev. Joseph Boznar. A testimonial of each honoree was then given by MC Joseph Baškovič, followed by the introduction of each honoree, calling them up for the induction into the Saint Vitus Hall of Fame. As each name was called. President Dan Reiger presented them with a plaque which made it official. And the inductees responded in kind. The Class of 1935 made it a day of reunion in honor of classmate honoree Jean Križman. Mr. Edward Mi-hevic’s family was well represented with family members, as was the Robert Jevec family. A ‘sing-along’ brought a few vocalists to the front to help lead the songfest, namely Sylvia Plymesser, sister of Edw. Mihevic and President of St. Clair Pensioners. A good alto Ray Gobec, Treasurer of the alumni, a tenor, Tony Baznik, good baritone, Joe Avsec, great tenor, Rosemary Mam, lovely soprano, and yours truly, singing “whatever” for the blend. Musically speaking, it really sounded pretty good for no rehearsal. Hmmm? Maybe a “choms in the making.” A presentation by Josie Perpar to 100-year-old member Mary Cizel, graduate of Class of 1919. She is presently living at the Slovene Home for the Aged. What a lovely, grand lady. And she does not look a day over 80. (Continued on 2) Leading the harmonious sing-along after the reception of honors are, left to right, Sylvia lynresser, Tony Baznik, Josepha Strauss, Joe Avsec, Rosemary Mam, Ray Gobetz, and ^gnes Koporc. __________ (Photo by TONY GRDINA) AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 6, 2003 ? AMERICAN HOME AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $35 letno za ZDA; $40 za Kanado (v ZD valuti) Slovenija in tujina, letalska pošta, $165 letno (v ZD valuti) SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $35 per year; Canada: $40 in U.S. currency Slovenia and other foreign: $165 U.S. per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-680X) is published weekly, except 1st week in July and 1 week after Christmas, for $35 per year by American Home Pub. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Cleveland, OH 44103-1692. No. 44 November 6, 2003 mFLEcrmm by mm Therese’s Delicious Spaghetti by RUDY FLIS Show me the green. Sound familiar? If you guessed green Eagle Stamps more than 50 years past, you guessed right. A young lady named Therese Bruening did most of her shopping at the May Co. in downtown Cleveland. With each purchase at the May Co. you received green eagle stamps to paste in a book, which when filled was worth S3 toward the purchase of more good stuff from the May Co. Therese purchased all of her Farber-ware pans she planned to cook delicious meals with -with green Eagle Stamps. She did most of this while I was in the Army. Got me a winner, didn’t I? Nothing lasts forever, and to prove it, Therese had to replace one of her Farber-ware pans last week, the eight quart one, which was her largest pan, until I broke down and bought her a 14 quart pan. That pan lasted more than 48 years. It outlasted the green Eagle system, but it didn’t outlast me or my ap- petite. That pan was in constant use in our kitchen and cooked many, many tasty meals. How do you say good-bye to something so special? It doesn’t leak. It still shines. But it pitted on the bottom and Therese will not cook in it any more. So, we have a new eight quart and a fairly new 10 and 14 quart Farberware pan or pans added to her set. The two largest pans are used to cook spaghetti when all our family is over because it takes both pans to hold the 12 pounds of meatballs and all the sauce we consume as a family, with some left over. We all enjoy left over spaghetti, don’t we Harry Brownfield? The spaghetti lovers in our family come with containers, which their mom graciously fills for them, as they leave our home. Another great meal that uses a lot of our Farberware and attracts all of our kids is “turkey,” and it’s the season and my taste buds are moist and eager with anticipation. The green is gone, but the food is here and it is delicious. Who needs green? MOUDAY mmTm® SCMiltBOlLl There will be no American Home NEWSPAPER PRINTED THE WEEK OF Thanksgiving (Nov. 27), and the week of Christmas (Dec. 25). There will be an American home dated Jan. 1,2004. ‘Newburgh Field’ Article Brought Back Memories Editor, I enjoyed Joseph T. Snyder’s article “Newburgh’s Union Field” in the Ameriška Domovina dated Oct. 30. Mentioned in the article was Louis “Tubbs” Zaletel, my uncle. This article brought back some fond childhood memories. Uncle Lou was the patriarch of the Zaletel family, my Confirmation sponsor and one heck of a baseball player. He never made it to the majors. Why I don’t know. However, I remember a story I heard (when I was very young) that he actually did leave for the Major Leagues but that he became homesick and returned home. However, that story was told with tongue in cheek and us kids really never learned whether it was true or just a story. During the late 1940s and early ‘50s, shortly after the Cleveland Indians won the 1948 World Series, all the kids were learning to play baseball. I was no different and my older cousin Stan Ulchaker taught me a lot about playing baseball. During this time I remember that on more than one occasion Stan and I would hop the bus and go watch Uncle Lou play baseball in the evenings at Morgana Park off Broadway and Union. I remember watching him windup three or four times and letting the ball go. He pitched underhand but memory escapes me if it was slow or fast pitch. I do not re- member any of the names of the other players as we did not live in the old neighborhood off East 82nL and Union. I was left handed (southpaw) and learning how to play first base. Uncle Lou was able to find a trappers model first baseman’s glove for me. During my youth I used that glove religiously. After the end of the playing season, each fall I would give him the glove and he would expertly oil it for me and it would be ready in the spring for the coming season of baseball playing. Further, just after World War II, he was also instrumental in my receiving my first tricycle and two wheel bicycle. Our families spent a lot of time visiting my uncle, aunt, grandmother, and grandfather Zaletel. Especially on Christmas, Easter and Corpus Christi. I also worked for about six years with Uncle Lou at Cleveland Pneumatic Tool. He was the Chief Steward and a Turret Lathe Operator. So I did see him a lot during that time. I remember eating dandelion with the Zaletel family during my childhood. My grandfather, as I recall, used to pick the dandelion in that same field across the Union Avenue bridge. Uncle Lou “Tubbs” Zaletel died on January 7, 1989. We all miss him. God bless. Sincerely, Larry Zaletel Parma Hts., OH Memories are a family album filled with images and dreams. St. Vitus Honorees (Continued from page 1) Another past honoree who honored us with her presence was 92-year-old Frances Nemanich, residing at Mount St. Joseph and brought to our affair by her daughter Barbara Za-harewicz. Incidentally, Barbara suddenly became violently ill and had to be taken to the hospital. A touch of the flu, etc. Hope this finds you well on the road to a complete recovery. The class of ’39 was well represented, as were many others. Many of the past honorees were present. There was a lot of chitchat going on, everyone was happy to see each other. Another closure to another year, and the St. Vitus Alumni goes on. Next meeting is the first Thursday after New Years, Jan. 8. New meeting place: the Slovenian Room in Slovenian Village. Come down and become an ‘active member’ Dues are only $5.00 a year, but you will get more than you pay for in camaraderie, and good will. Happy Birthday Frances Weyant Frances (nee Bukovec) Weyant, a resident of the Slovene Home for the Aged in Cleveland, will be celebrating her 91s1 birthday on November 28th. Fondest wishes from family and her many friends. For Rent 4 rooms. Downstairs and Rear. Off E. 88 St. and Union. (216) 883-8938. 100 WORDS MORE OR LESS by John Mercina VETERANS DAY 2003 It does not matter what flag you were serving under .. It does not matter whether you were in the service during peace or It does not matter whether you were a friend or foe. If you served your country well and with conviction because you loved your country.. YOU are a veteran that deserves a “thank you” from those whose ideals you defended. Thank you for all the sacrifices that you have made. ' < " • ■ . Life in the Refugee Camps by ANTON ŽAKELJ translated and edited by JOHN ŽAKELJ Monday, Sept. 29, 1947 Cilka and I returned to the fields we found yesterday and dug about 40 pounds of potatoes. We’ll need much more to make it through the winter. Thursday, Oct. 2,1947 A special commission has begun interrogating all refugees from Yugoslavia. This afternoon, I dug about 70 pounds of potatoes that had been left in the fields by area farmers. Friday, Oct. 3,1947 This morning, I dug 100 pounds of potatoes. In the afternoon, I was invited to meet with the spe-c>al commission. Even though the British run the commission, I was interrogated by a Croatian. He asked a number of questions about my work with the shoemaking cooperatives during the war. He didn’t ask a single question about what I want to do in the future. I ^as treated like a war criminal. I received 530 shillings from the IRO for lace we had s°ld, and I borrowed 600 shillings from Cene. I used it all to pay our lacemakers for fheir work, but it’s still not enough. Saturday, Oct. 4,1947 I felt tired and worried all day. What will they do with us? Sunday, Oct. 5,1947 We have two weddings in the camp this weekend. Yesterday Franc Fišer (the tinsmith) and Pavla Levičar; today Zvezdan Ristič (the Photographer) and Stefana Javomik. Cilka and I walked to the rain station, where we ^eighed ourselves. During e last 2 months, she has Sained 8 pounds, and I’ve Sained 2. Monday, Oct. 6,1947 0ur friend Mici Erz-*t°2nik had a baby girl in the •tittelfeld hospital. Wednesday, Oct. 8,1947 Our room kept up a rayer vigil through the IJ'Sht. Cilka prayed from 1 -^ a iT1-, and I prayed from 2 - Thursday, Oct. 9,1947 W n ^0t bicycle fixed { e enough so I could bike . Fohnsdorf today, but it __0 e down and I had to walk back, about 4 miles. In Fohnsdorf, I sold 400 shillings of lace to Mr. Wachter. Friday, Oct. 10,1947 This morning, I got a ride in an IRO vehicle to Knit-telfeld. I sold some lace and visited Mici Erznožnik in the hospital. Both she and the baby looked healthy, but the nurse seemed very ill at ease. I gave the nurse some bobbin lace and asked her to take good care of Mici. (Years later, I wondered why Mici’s daughter didn’t look at all like either of her parents. Her face, her body shape, her gait and behavior were all very different. I think it’s possible that Mici’s baby got exchanged for someone else’s baby. Mici’s daughter had heart problems throughout her life, which caused her to die young in 1987. I wonder if the nurse knew that the babies had been switched when I visited them in the hospital.) Saturday, Oct. 11,1947 This afternoon, Mici returned from the hospital with her baby. Her husband, Karl, returned from Zeltweg, where he has been working. He had hoped to return sooner, but was under arrest for a day because he asked about taking some blue paint for a bed for his new daughter. Sunday, Oct. 12,1947 Mici had to return to the hospital today due to bleeding. The baptism had to be done in the hospital. Mici and Karl’s daughter was christened as Maria Jolanda. Her godparents are Cilka and our roommate Vinko. Monday, Oct. 13,1947 The camp gave us some white bread today, the first time in a long time. Everyone in the camp had to go through a special vehicle for X-rays (for tuberculosis?). Thursday, Oct. 16,1947 I received some nice bobbin lace from Marica Peternelj in the Spittal camp. We had agreed that I would sell their lace for them. (To Be Continued) ^or only $35 a year, children up to age 19 and in /good health can obtain $10,000, of life insurance £ coverage with the KSKJ Student Term Life | Insurance Certificate! The policy then converts to la-guaranteed, $50,000 Whole Lif^olicy at age 25, regardless of their health or occupation. z '■'ŽSrlmA/ c ? 10 1 American Slovenian Catholic Union, KSKJ 2439 Glenwood Avenue | Joliet, II 60435 Toll Free: 800.843.5755 | Web: www.kskjlife.com Mario’s International Program now on WKTX - 830 AM ^ Saturdays - 3 to 5 p.m. Stimburys Accounting Accounting & Income Tax Services 496 E. 200th St.. Euclid, OH 44119-(216)404-0990 Fax (216) 404-0992 taxtime@en.com http ://stimburysaccountlng. com CapwHn i Sm* Busimm. Kres Palačinke Breakfast 3 You are cordially invited to a palačinke (crepes) breakfast sponsored by Folklore Group Kres and KSKJ Lodge #169 on Sunday, Nov. 9 from 9 a.m. to 12 noon in St. Mary’s School Auditorium on Holmes Avenue, Cleveland. Come and enjoy the delicious breakfast prepared and served by the Kres dancers and their parents. Palačinke, with a mystery filling, will be served with all the fixings and coffee and juice. You must find out for yourself what the tasty surprise in the palačinke will be. The cost for this wonderful meal is $7 for adults, $4 for children. Please call Monika Povirk at 216—486-0713 or Sonia Domanko at 440-944-9780 to reserve your tickets now. This is a “KSKJ Matching Funds” fund-raiser, in which all proceeds will go towards the dancers’ long-awaited trip to Slovenia next summer. Thank you for your support and hope to see you there. Newburgh Slovenian Home Plans Grand Reunion The Slovenian National Home, E. 80th presents a grand reunion honoring all past Slovenian Men/Women of the Year. It will be held at the hall on Sunday, Nov. 16, beginning with a Polka Mass at 1 p.m. Celebrant will be Fr. Dominic Mondzelewiski, OSB, accompanied by the Wayne Tomsic Orchestra. Festivities will follow the Mass. Dinner at 2 p.m., and dancing begins at 4 p.m. Music by The Wayne Tomsic Orchestra. Donation is $15.00. Advance tickets only. For reservations please call Anna Mae (216) 341-6136, or Art: (440) 526-3270, or John: (216) 475-7946. Happy moments, praise God. Difficult moments, seek God. Quiet moments, worship God. Painful moments, trust God. —Henry Stalzer Attention West Side Residents SAAD SIBAI 226-3730 ALTERATIONS BULK LOAD PROFESSIONAL DRY CLEANING - SHIRT SERVICE ON PREMISES 15019 MADISON AVENUE • LAKEWOOD, OHIO 44107 KWICK-N-CLEAN DRY CLEANERS & LAUNDRY Don’t let winter get you down! Rent a condo out-of-town. Call 1-216-261-1050 now for the best price and selection. 22078 Lakeshore Blvd. Euclid, Ohio 44123 ■ —. 1-216-261-1050.1-800-659-2662 • I ■ ^ciidtraveieaoi.com CondoCentre travel@euclidtravel.com aOnisKmvw Kl ('UIVl'RAVKl. AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 6, 2003 AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 6, 2003 Mlakar Walks Down Memory Lane « cately at the bird. The cat sat back on its haunches, shook his head and meowed softly and strolled out of the room. The vet looked at the woman and said, “Tm sorry but as I said, this is most definitely 100% certifiably a dead duck.” The vet went to his computer terminal, hit a few keys and produced a bill which he handed to the woman. The duck’s owner still in shock took the bill, $150.00. She said, “$150 just to tell me my duck is dead?” The vet shrugged, “I’m sorry, if you’d have taken my word for it, the bill would have been $20.00, but with the lab report, and the cat scam... it’s $150.00.” Odd damn, it took inches of newspaper space just to tell this old joke. Make it short now, Ray. Well, as I stated in the last article, with much haggle with the previous owners, we were moved in the house and hoped that things would go easy now. But after we got our first statement from the bank, they broke down the payment showing how much of the payment was interest, how much was applied to future taxes on the property, as well as an amount set aside for house insurance, and then what was actually applied to the mortgage itself. Pa hit the ceiling and ran to the bank and asked WHY so much was taken out for the taxes? They explained that the taxes were $250.00 for a half year. Pa said ‘Wait, the real estate agent said $250.00, but I was under the impression it was for the year.” No, it is $250 for a half year. Dad came home mad and said if he had known that, we would never have bought the house for he felt the tax was too high. Good thing dad is not here today to witness the property tax now, well over $2,000. I comforted dad and said, “Don’t worry, I will kick in more; we will meet the payments and even some extra to get the house paid for that much sooner.” Fall was here and dad happened to say one night at supper if I felt we got everything in the house that I was looking for. I said yeah, but I wish we had a fireplace in the living room and a completed recreation room. The fireplace in the living room was impossible to accomplish now, but dad says, “if you want, we can go SOSO and have the recreation room built.” Fine I said and dad knew a good carpenter, but then dad had more connections than Carter had liver pills. Dad asked the carpenter how much for doing it? He said, “Jim, whatever you pay for in materials, that is how much it will cost in labor”, and so dad says, okay, go ahead and order the lumber and start. Ray, I think you better take a break. You will never complete the recreation room story and yet keep the article within reason. Ray, say goodnight. In closing May the Good Lord bless and watch over all of you and keep you in good health and let’s remember each other in our prayers. Oh yeah, caution... when you take a pet to the vets, don’t ask for a lab test or even a cat scan. They can inflate the bill. Glasbena Presents ‘Decades of Song’ Glasbena Matica Slove- can selections. To add to the nian Chorus will present “Decades of Song” a Slove-nian-American celebration at St. Clair Slovenian National Home, 6417 St. Clair Avenue, Cleveland, commencing at 7:00 p.m. on Nov. 15. They will revisit the 1900s to present day with both Slovenian and Ameri- variety of the program, there will also be some solo and ensemble selections. Refreshments will be available, and music for dancing will be provided by Wayne Tomsic. Tickets can be ordered from Dolores Sierputowski, president, (216) 261-5248. Slovenian On-Line Newsletter 20 Polka Bands Featured on Thanksgiving by RAY MLAKAR We!', I am back and after reading last week’s column, I can’t really say that I succeeded much in making the article shorter. What can I say, 1 am going to try again; hell even having a baby takes nine months, so bear with me. First, a joke and it will be only one in hopes of making the column shorter, but then maybe I should pick shorter jokes, but this one I just got from my army officer friend in Mexico. A woman brought a very limp duck into the veterinary surgery. As she laid her pet duck on the table, the vet pulled out his stethoscope and listened to the bird’s chest. After a moment or two the vet shook his head sadly and said, “Sorry, Cuddles passed away.” The distressed owner wailed, “Are you sure?” “Yes, I am sure, the duck is dead.” He replied, “How can you be sure,” she protested. “I mean you haven’t done any testing on him or anything. He might be in a comma or something.” The vet rolled his eyes, turned around and left the room and returned a few moments later with a Black Labrador Retriever. As the duck owner looked on in amazement the dog stood on his hind legs, put his front paws on the examination table, sniffed the duck from top to bottom. He then looked at the vet with sad eyes and shook his head. The vet patted the dog and took it out and returned a few moments later with a beautiful cat. The cat jumped on the table and also sniffed deli- by TONY PETKOVŠEK “The band keeps on playing” for 40 Thanksgivings. (Theme song for our daily polkaradio by Jake Zagger.) More than just a band keeps on playing every last November weekend for our Thanksgiving Polka Party. Actually, over 20 bands are featured as we celebrate our longest running daily polka radio show on WELW 1330 AM and Worldwide on-line at 247polkaheaven.com The 42nd year for the radio program will be marked by yet another breaker, the 40th holiday celebration on November 27, 28, and 29 at the Marriott Hotel at Key Center (Public Square) in downtown Cleveland. Thursday and Friday events directly support Polka Radio. With the cooperation of our committee, the Cleveland Slovenian Radio Club, we welcome folks from near and far on the Thursday and Friday of Thanksgiving weekend, while all attention turns to the National Cleve-land-Style Polka Hall of Fame Awards Show XVI at 2 p.m. Saturday at Euclid High Auditorium and then back to the Marriott Ballroom for the Polka Mass and Meet the Winners Dance, sponsored by the Polka Foundation. There’s a long list of top class entertainers over the big weekend including Steve Meisner, Wayne Tomsic, Captain’s Crew, Veseli Godci, Fred Ziwich, Cecilia Dolgan, Lipa Park, Ray Skovenski, Klancniks, Ron Sluga, Bob Kravos, Jeff Pecon (Lou Trebar), Grkma-nia, Nancy Seibert, Mike Wojtila, Joe Novak, new Grand Avenue, Frank Moravcik, Eddie Rodick, Walter Ostanek-Joey Mis-kulin, Linda Lee Brown, Hank Guzel, violinist Joe Štepec, plus other varieties -Continental Strings Tambur-itzans, Italian Carmelina-Jerry Suhar, and Jam Sessions with Joey Tomsick and Denny Bucar. For all-inclusive hotel room reservations at $90 per night, call Kollander Travel at 1-800-800-5981. Tickets for the various events are $12 advance and $15 at the door except Saturday evening which is a straight $10. Tickets and schedules are at Polka Hall of Fame, 605 East 222nd Street, Euclid, or Kollander Travel, 971 East 185,h Street, Cleveland. All events offer free parking, downtown in underground garage and in Euclid at adjoining lot. Cleveland News: As anticipated, the Primorski Veselica was an outstanding success, and a great time was had by all. A jam-packed crowd danced the night away and enjoyed the polka styles of Ansambel Modrijani, whose nearly flawless effort many compared to Zreška Pomlad’s legendary July performance. St. Mary’s Assumption Parish Veselica was a huge hit for all those in attendance. The largest crowd of the year packed Slovenska Pristava for a worthy cause: the new Parish Center. Thanks go out to all those who helped coordinate this spectacular event. Another occasion of note was Slovenski Dan, held at the Pristava. Pristava members, guests, and even Mr. Vadnal came to hear the outstanding music of Mladi Dolenjci, who proved once and for all that you don’t have to be Gorenjski to have a good time. Even those mixed-up people planning on hearing the Mladi Planinci’s return to the concert circuit managed to somehow overcome their disappointment and have a good time. Folklorna Skupine Kres 49lh anniversary performance at SNH was applauded by many as being an impressive comeback for the young dancers. “It was definitely better than last year’s performance,” Mladi Janez smartly observed. The show became cemented in Slovenian lore when young Matt Ribic did things with a broom that have never been seen before and may never be seen again. Stari Krompir wisely observed the young Kres performers need a lesson in skipping, otherwise the older performers were fantastic and vibrant. Vinska Trgatev was a great way to end the summer season on a high note. With the music of the Stan Mejac Orchestra providing the perfect backdrop, the wine flowed like water and a Darts / Pikado tournament was held by the Slovenian sports club. Slovenian News: The Slovenian stock index recently reached 3600, setting a new record in the process. Slovenian publishers were highly received at the largest book fair held in Frankfurt, Germany. They were invited to London Book Fair which will be held in April, 2004. Slovenian publisher Rokus received a highly coveted award for best textbook in Europe. The seventh-grade reading workbook also received the global initiative award last year. Cleveland Events: Nov. 8 - Martinovanje/-Belokranjski Klub. Nov. 9 - Fall Concert Slovenian Junior Chorus. Thanksgiving Weekend - Tony Petkovšek Thanksgiving Polka Bash. Cleveland Prešeren Award This year’s nominees are: Folklorna Skupina Kres Pevski Zbor Korotan Ansambel Veseli Godci martin_krpan@hotmai 1. com 6396 Mentor Ave Mentor, Oh 44060 Office: 440-951-2123 Fox: 440-255-4290 fl Realty One 1SJE8 wwwjeeltyone.com 'Jhe fucas Team" Roger Lucas 'v.m. 440-974-7207 Donna Lucas v.m. 440-974-7217 email: r.lucas@realtyone.com d.lucas@realtyone.com 5 Collinwood Cars Connection (Continued from last week) _ by JOE GLINŠEK After a few more months of switching plates and fooling around with two cars, I had an opportunity to sell the 1937 Plymouth for a $100 profit! The black coupe was trouble-free, but then again I hadn’t driven it very long, and the profit helped to offset the Ford fiasco. With only the little gray ’36 coupe In view, Grandpa was pleased to see the yard back t0 near-normal. 1 had a few memorable experiences with this car, one of which happened as I entered the Shoreway from downtown’s 9th Street. Starting along the lake on my way home, I tried to shift from first to second, and the stick’ snapped clean at its oase. It was 15 miles, but I Jerked my way home in first gear. Mr. Poznik at Re-Nu ^nto Body made a quick, free repair. Another time on the Shoreway after a light rain, I threw a cigarette butt out the Partly open window, but the rotted weather stripping al-owed the glowing butt to shp down inside the door and begin to smolder. I thought the damp interior of the door would smother the ^'garette, but no such luck. n a minute or two, tiny WisPs of smoke and an acrid °dor were leaking from the °Wels of the door. Pulling °Ver to the curb, I found a ^Ce of cardboard and 0 ded it into a scoop to little puddles of muddy ater from the gutter and °Ur them into the door. Af-er several trips, I hit the tar- get hay. and averted what could e been a real mess. Since e was more stink than ^ °he, the people driving by tj?^6 no doubt puzzled by idiot who was ladling “lCr from the gutter with a Ple^ of cardboard. ^ n°ther incident that was penny after the fact, hap-ed on a siippery wjnter 0f on St. Clair in front drj^. raPhite Bronze. I was ty0V?n® slowly on my way to rg/.’ when the light turned WasjUst ahead of the car I tow, /lowing. Having do- e<^ the brake I was of !?e(i to skid into the car a|re e more skillful driver As 3 y stoPPed at the light. foreh°Ur bumpers met, my \\ ead took a nasty whack. 'Virjf.1 thought I’d hit the foUndS .'eld> but instead, I lap a Hhe frorn button in my The j1 3 ^^ng on the floor. fr0ni ar®e button had popped 'Pact. ,rOjn .1 ' i—n— 'ntnan*6 steering wheel at Cept and smacked the bipR r of my forehead. Rub-°ther ^ fread, I joined the river to examine our cars, neither of which were damaged. I replaced the horn button in the parking lot at work, and ten minutes later the whole thing was just a funny story at the office. There’s also a funny story about the Ford, though most of them were not humorous. This memorial trip happened soon after I bought the car and before the gushing radiator had been fixed. The Ford’s ‘butterfly’ hood opened from either side but was missing its center fastener. Two people could easily remove the entire folded hood. This ‘intentional defect’ made it possible to go much faster than 40 MPH before spewing water. We were all in the prime of our youth and foolishness, and I was still freshly crazy with the thrill of owning a car. Three friends came along on our maiden voyage to a ‘distant place,’ a July 4,h picnic about 30 miles south at Fel Lake Park near Akron, Ohio. The hood was folded and laid over the laps of the two in the back seat, and we were doing nearly 60. It was exhilarating with the windshield and windows open, and became hilarious after Bill Stokel insisted on stopping at a roadside stand to buy a watermelon. He cut into it as we drove off, but they quickly tired of eating melon and spitting seeds out the window. It was more fun to pelt each other with chunks of wet melon. Meanwhile, I’m driving through heavy holiday traffic, ducking and laughing. We were young and stupid, but lucky. The trip was safe but the car was not a pretty sight. These used car experiences span the period from June, 1947 when I started my job, until the spring of 1950. I had saved enough money to ask Dad for a loan of $500, the balance I needed to pay cash for my first new car. The Chrysler products were enjoying the reputation of being well engineered, so I boughi a Plymouth at Canning & Clancy on Euclid Avenue. It was a fully equipped black 1950 Special Deluxe Club Coupe with a column shift, straight six. My black beauty sold for $1,910 ‘out the door’ minus the $50 trade-in for my ’36 coupe. This short list of options constituted a fully equipped ‘top of the line’ Plymouth: deluxe upholstery with foam rubber padding, AM radio with push-button tuning, electric wipers and tum signals, oil filter, heater and defroster, bumper guards and chrome trim with Special Deluxe written in script. It was called a Club Coupe, but it was more like a sporty two-door sedan with full knee room in the back seat. My new car euphoria was short lived. In October, 1950 I was stricken with rheumatic fever and would spend four months in bed. More bad news arrived by mail in November - my draft notice. I spent the first winter of the Korean War in my own bed as a ‘4F’ (unfit for service) in ‘Army-speak). My illness was nearly fatal, but considering the bad news from Korea, it may have saved my life. I was re-classified ‘1A’ and shipped off for Army training on 9/4/52. I worried about my new car moldering away for two years, so I secretly enrolled Mom in driving school, paid for the lessons in advance and gave her the paid receipt and car Jim’s Journal By Jim Debevec John Mercina reminds us that Veterans Day is coming up next week, while Larry Zaletel writes about baseball. Let’s combine the two subjects and see what happens. Many years ago while serving in the U.S. Navy on a permanently docked ship called the Proteus (same ship that movie star Tony Curtis served aboard) in New London, Connecticut, a few of us decided to form a soft-ball team. Every other outfit on the base had a ball team, except ours. Unfortunately, our captain didn’t like sports. (For rest of my life, he was the only Southerner I ever heard of who didn’t like sports.) This meant we didn’t get any time off from our jobs to practice during the day, or have some food waiting for us when we finished a game. Our normal work day was from 8 a.m. until 4 p.m. and every fourth day we couldn’t leave the ship. So we played softball during our off duty hours. Therefore, there was never a time when the entire team was able to practice, or play a game at the same time. And when our pitcher had the duty, we forfeited the game that day. We had to provide our own balls, bats, gloves, and tennis shoes. We had no coaches and nobody from the Proteus ever came to cheer us. keys as I boarded the train to Fort Meade. Begging her to take driving lessons would not have worked, so I had to gamble on her ‘waste not’ upbringing. The prepaid non-refundable charge for lessons did the trick. She did leam to drive, though I had harbored doubts. During my two years overseas she drove the car just over 1,000 miles, but the battery stayed alive and the tires didn’t rot. On a dare, she very nervously took me for my first ride when I came back from Korea. She was wearing a ‘Hoover apron’ house-dress that buttoned down the front. The ‘necker’s knob’ from earlier days was still attached to the steering wheel, and it tangled itself in the buttons of her dress as she turned out of our driveway. Flustered and embarrassed, she button up and bravely drove me around several blocks in our But as they say, we participated because of a love for the sport. Translated, that means we lost every game we entered. What the teams played was fast-pitch soft-ball. Not many people knew how to fast pitch a softball underhanded accurately. But we found a tall African-American person named Jim Long who had been in the Navy for about 10 years and was an excellent pitcher. As a matter of fact he was the ONLY one on the ship who could pitch a fast ball. So he pitched every game and there was never a relief pitcher. He was it. Anyhow, as luck would have it, one day, we won a game. The fleet personnel were so astounded that they wrote an article about us in the base newspaper, and at the end of the story, they mentioned our captain’s name. He was so excited seeing his name in print that he decided to help us out a little. “From now on,” he declared, “after your 5 p.m. games, you players can come back to the ship and we’ll have some bologna sandwiches waiting for you.” Well, what do you know, we didn’t have to buy our sandwiches and milk anymore from the base snack shop. But he still didn’t give us time off to practice like the other teams had, or offer to get some qualified coaching, or gloves for every player (half our players used their bare hands to field balls). We were still basically a frustrated rag-tag team. Then one Saturday morning our star pitcher, Long, was playing his radio at a moderate loudness. neighborhood. But from that day on she never drove again. Worse yet, she let her driver’s license lapse. Uncle Mike took her shopping and the few places she needed to go, but it was a mistake to drop her license. Dad died in 1958, and driving a car would have given her the independence to eniov a much butter life. I’ll spare you a recitation of the procession of cars that I’ve owned from the 1950s to the present. I can name and describe in detail every car I’ve owned over the last 50 years, but none bring the thrill that those early ‘junkers’ did. If only because it was a luxury not easily acquired, the acquisition of your car, especially the first new car, was a particular milestone in our young lives. For boys of our age, each car was like the beginning of a new love affair. During my lifetime the automobile would redefine its status from a possession of luxury to one of necessity. (Saturdays on shore duty is considered holiday time and there is no revile). A newly promoted southerner was trying to sleep and demanded that Long tum the volume down. Long said no among other indelicate words. The southerner put Long on report (to you landlubbers) it means Long had to appear before the captain and fellow officers at a trial for insubordination. To the team’s dismay, Long was found guilty and sentenced to two years of hard labor in Portsmith, NH, and stripped down in rank to Seaman Apprentice with half pay. Poor fellow was married and had two dependents at home. That ended our baseball team and the captain’s chance to see his name in the paper again. He was trying to make admiral before his retirement, but to its credit, the Navy didn’t grant his request. To Jim Long, wherever you are, you were our only hope for victory, but got a bum deal by folks who didn’t appreciate the exceptional ability of a good athlete. The Navy tale isn’t nearly as exciting as the Army ones Rudy Pivik occasionally relates and the sports part cannot match the insights of writer Bob Dolgan, but I hope the combination of the two was acceptable._________ Comments: Jim’s Journal, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103, e-mail: ah@buckeyeweb. com AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 6, 2003 AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 6, 2003 s ‘Resistance, Imprisonment & Forced Labor’ Editor, I just finished a book titled, “Resistance, Imprisonment & Forced Labor,” by Metod Milac. You won’t find it on the New York Times best seller’s list, and probably won’t find it at Barnes & Noble. It’s an autobiographical account of his life between about 1940 and 1950. He shares his memories of the early German and Italian occupation of Slovenia, a new country at the northern end of the former Yugoslavia, and his boyhood home. He describes life with the Slovene partisans, near starvation in an Italian concentration camp, detention in a Gestapo prison, forced labor exile at the notorious Auschwitz, escape from Auschwitz, and his subsequent trek through German occupied lands back to the distant Slovenia. He reached within 10 miles of his family home in Ljubljana, then turned around and joined thousands as they fled to Austria, away from the advancing communist armies. It was there that he met my grandfather. Thousands of people lived and died through the terrifying experiences described in the book, but few, if any, experienced and survived them all. My four grandparents survived, as did my parents as children. I myself was bom in South Bend, Indiana 45 years ago, and my parents were always great about raising me to be American - first and foremost. Mom and Dad never pushed our heritage on me, relying more on some storytelling over the holidays when they thought I was receptive and interested. The Slovenian I spoke as a toddler is long gone, as is the opportunity to keep my ear tuned to its music when listening to family discussions. With his passing four years ago, I wasted the opportunity to ask my grandfather about some of the events he shared with Dr. Milac. Luckily, my dad has been quite busy himself documenting those years, from the perspective of an 11-year-old. Mom and Dad will be busy for quite some time filling in other details, as I won’t squander the opportunity again. I have always been proud and interested in my roots, but was never knowledgeable enough to ask the right questions about those years when my parents were fleeing. I saw my parent’s childhood homes of Ljubljana and Jesenice, nearly 30 years ago, and was struck by the beauty of Slovenia. I met relatives I’ve not seen again. I must confess though, that I never expressed the interest in nurturing or maintaining my Slovenian roots, which would have pleased my grandparents and parents so, and was never inclined to do it solely for their pleasure. Dr. Milac added tremendous color and context to their story, one I’ve always been fascinated by, but too preoccupied to explore. He stirred that interest in me. Dad and I are already talking of a visit to Slovenia within the next few months. I could gush on about the range of emotions I felt reading his story, but it would seem petty. Dave Matthews, who lived through apartheid in South Africa, has lyrics in one of my favorite songs, “What I want is what I’ve got, and what I need is all around me.” I think it speaks to the material hunger that drives many of us. Dr. Milac must look upon we spoiled Americans and shrug, as we moan about this perceived hardship or that. If you’re mad because you didn’t get that promotion at work, troubled because you can’t pay down your Visa bill, or mad because at $ 1.49 per gallon it costs you 40 bucks to fill your Expedition, read this book. If you got laid off, live in a dumpy two-room apartment, and drive a junker, read his book. It’ll wake you up to what’s important in life. You will be astounded by Dr. Milac’s incredible perseverance, faith, and undying hope in the basic goodness of man. He makes me proud to be a Slovenian American. He also humbles and shames me - for the pain my ancestors endured, the adversity they faced, for the sake of the blessings I often take for granted. --Mike Jeglič Asheville, NC j I am Slovenian -j eat your heart out We make a living by what we get, but we make a life by what we give. Finance Quiz... In 1923, who was... 1. -President of the largest steel company? 2. - President of the largest gas company? 3. - President of the New York Stock Exchange? 4. - Greatest wheat speculator? 5. - President of the Bank of International Settlement? 6. - Great Bear of Wall Street. These men were considered some of the world’s most successful of their day. Now, 80 years later, the history book asks us if we know what ultimately became of them. The answers: 1. - The president of the largest steel company, Charles Schwab, died a pauper. 2. - The president of the .^largest gas company, Edward Hopson, went insane. 3. - The president of the NYSE, Richard Whitney, was released from prison to die at home. 4. - The greatest wheat speculator, Arthur Cooger, died abroad, penniless. 5. - The president of the Bank of International Settlement, shot himself. 6. - The Great Bear of Wall Street, Jesse Livermore, also committed suicide. However, in that same year, 1923, the PGA Champion and the winner of the most important golf tournament, the US Open, was Gene Sarazen. What became of him? He played golf until he was 92, died in 1999 at the age of 95. He was financially secure at the time of his death. The moral: The heck with work; play golf! -Bill Edwards Phoenix Krofe Sale St. Vitus and Altar Society will hold a krofe and noodles sale on Saturday, Nov. 8 in the auditorium social room. IVORY CITY PIANO SERVICE Albert J. Koporc, Jr. 27359 Tungsten'Rd. Euclid, OH 44132 216-731-9780 House For Sale 2-3 BR ranch n. St. Clair. Refurbished in summer ’03, with new roof, paint in & out, floor coverings, fixtures & kitchen/bath updates. Full basement, 1-car garage in fenced/gated backyard, patio. Motivated seller! $54,900. Jim Anderson Progressive Urban Real Estate http://www.progretsiveurban.com 216-619-9696x25/ Coming Events Friday, Nov. 7 Dance West Park Slovenian Hall, 4583 W. 130 St., Cleveland. Music by Eric Nolt Kamper. Sunday, Nov. 9 Slovenian Junior Chorus Fall Concert, Slovenian Society Home, Euclid, OH. Sunday, Nov. 9 Folklore Group Kres Surprise Palačinke (Crepes) Breakfast from 9 to 12 noon at St. Mary’s (Collinwood) School Auditorium. Cost is $7 adults, $4 children. Please call (216) 486-0713 or (440) 944-9780 for tickets. Friday, Nov. 14 Dance West Park Slovenian Hall, 4583 W. 130 St., Cleveland. Music by Bob Kravos. Saturday, Nov. 15 Glasbena Matica sings “Decades of Song” Concert at Slovenian National Home on St. Clair beginning at 7 p.m. Doors open 5:30 p.m. Dance follows concert with music by Wayne Tomsic. For tickets call (440) 449-5643. Saturday, Nov. 15 Martinovanje at Holy Cross Church, 750 Tahmore Dr., Fairfield, CT. 4:30 Polka Mass - dinner - dance The polka Quads. $20. Reserve table: 203—372-4595. Sunday, Nov. 16 Rev. Victor Cimperman celebrates 60lh anniversary at 10:30 a.m. Mass in St. Vitus Church. Reception to follow. Sunday, Nov. 16 Slovenian National Home, Newburgh, E. 80lh, reunion honoring all past Slovenian men/women of year. Polka Mass at 1 p.m. Festivities after Mass. Dinner at 2 p.m. Dancing 4 until. Music by Wayne Tomsic Orch. Donation $15.00. Call (216) 341-6136, (440) 526-3270,or(216) 475-7946. Friday, Nov. 21 Dance West Park Slovenian Hall, 4583 W. 130 St., Cleveland. Music by Wayne Tomsic. Sunday, Nov. 23 30th Annual Artists & Crafts Show, 20713 Recher Ave., Euclid, OH 11 a.m. - 5 p.m. Free admission. Contact person: Justine Skok 1- 216-261-1253. Sunday, Nov. 23 St. Mary’s Parish (Collinwood) Annual Fall Festival in auditorium from 1 to 7 p.m. Thursday, Nov. 27 Tony’s annual Thanksgiving Polka Party, Cleveland Marriott Downtown from 4 p.m. until wee hours of morning. Tickets $12 advance, $15 at door. Friday, Nov. 28 Polka Weekend continues at Cleveland Marriott Downtown from 3 p.m. until morning. For hotel reservations call Kollander Travel (216) 692-1000. Saturday, Nov. 29 Awards Show XVI, 2 p.m. at Euclid High Auditorium, 711 E. 222 St., Euclid, Ohio. Donation $12 in advance, $15 at door (call (216) 261-3263. Website: www.polkafame.com Sunday, Nov. 30 Friends of the Slovenian National Home Holiday Brunch. Members $10; non-members: $14, children under 12: $4. Serving frolT1 11:30 a.m. until 1:30 p *' For tickets call 361-5115. Friday, Dec. 5 Dance West Park Slov6' nian Hall, 4583 W. 130 SL Cleveland. Music by Fre Ziwich. Feb. 6, 7, 8 Slovenian Ski Weekend at Windham Mts. Inform3' tion call John F. Kamim (212) 691-5553. March 27 - April 3 Slovenian Ski Trip 200 to Lake Louise, Canad3' $950 from Cleveland (2 Pff room) (includes round trlP airfare from La Guardia v1^ Denver to Calgary, ground transportation, nights lodging at PtarmigaJJ Inn, 5 days lift pass). John F. Kamin (212) 691' 5551. 6114 Lausche Ave. Cleveland, Ohio 44103 Are you reedy to enjoy your retirement? Well then, St. Vitu* Village be the place for you. The village ii a pleasant, relaxing environment with * large, beautifully landscaped courtyard. The village apartments ,rt complete with appliances, including a washer and dryer. The faciUty bt> surveillance cameras, secured parking, (ire protection, 24 boor emerge«*? monitoring, cable TV and much much more. Feel free to contact Kt*"? Sterk at (214) 361-0300 with any question on how you or a family memhcf can become a resident in our very special community. Love never dies as long as there is someone who remembers. A thing of beauty is a joy forever; Its loveliness increases; it will never Pass into nothingness. —John Keats PAOLA RIJ A VIC Paola Rijavic, age 82, died on Tuesday, Nov. 4, 2003 at the Wickliffe Country Place Nursing Home. She was bom in Trnova Pri Gorici, Slovenia, daughter of the late Julijana (nee Petrovčič) and Justin Rijavec Paola worked as a bookkeeper and then as a secretary at St. Vitus Parish. She lived in the St. Clair neighborhood until moving to Wickliffe. She is survived by her sisters Caterina (Lojze) Burjes, Juliana (Franček, deceased) Gorensek, Hermina (Karl) Bonutti, Marija (Ivan) Kozman; and many nieces and nephews. Family will receive friends at The Dan Cosic Funeral Home, 28890 Char-don Rd., Willoughby Hills, OH on Thursday, Nov. 6 from 4-8 p.m. Mass of the Resurrection at 10 a.m., Friday. Nov. 7 at Our Lady of Mount Carmel Church (Wickliffe). Burial at All Souls Cemetery. In Loving Memory On the 22nd Anniversary of the death of our beloved Father, Grandfather, Great-Grandfather, Father-in-Law Stephen Opalich feb. 22,1911 Nov. 9, 1981 He left us his smile and his , sweet memory, That the passing of time just endears. He left us his laughter to ring in our hearts, A nd comfort us thru the years. He left us his faith in the goodness of life And his courage to see it as such And tho we are grieved that he left us, We are grateful he left us so much. Sadly missed by: George Opalich - son ‘ Dorothy Bryan and Patricia Chiappetta -daughters Richmond Hts., OH______ CARST-NACY Memorials 15425 Waterloo Rd. 481-2237 “Serving the Slovenian Community.” In Loving Memory Anna Požar Fourth Anniversary Died Nov. 11,1999 Your memory to us is a keepsake, With which we will never part. Though God has you in His keeping, We always have you in our heart. Sadly missed by: Daughter: Lillian Centa & Family SontDarko Požar SisteitMimi Lisac & Family and in Slovenija: Sister.Tina Mirtič & Family Suzana Tratnik & Family In Memoriam Our Dear Parents: Frank L. Snyder, (R.I.P. Dec. 20,1971) Mary F. Snyder (R.I.P. Aug. 9,1982) Married: November 11, 1918 and Brothers and Sister: James Martin (R.I.P. 11/24/27), Joseph Ivan (R.i.p. 07/13/30), ^rs. Dorothy M. McCarthy (R.i.p. 11/04/77), and Frank V. (R.I.P. 10/04/87) Requescant in Pace. Lovingly remembered by: Sister Anne Marie O.P. (Sr. John Vianney O.P.) Mrs. Jean T. McGrath, James J., Paul A., and Joseph T. ______ 2ele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL Located at 452E. 152St. Ph: (216) 481-3118 Family owned and operated since 1908 Youth Circle 2 Celebrates 65 7 Back in 1938 a group of visionary women of SNPJ Lodge “Napredne Slovenke” formed Youth Circle 2 in Cleveland, Ohio. Sixty-five years later the Circle is still thriving, and can proudly proclaim to be the oldest, continuous Slovenian children’s group in America. In 1955, choral music became the main interest with the organization of the Slovenian Junior Chorus. Today, children can still connect with Slovenian heritage and its music by participating in Circle 2. We invite you to join in this wonderful celebration of youth, music, and fratemal-ism. A Concert-Dinner-Dance will take place on Sunday, Nov. 9. A buffet will be served from 2 to 3:30 p.m. The concert, featuring the present-day members of the Chorus and their families, begins at 3:30 p.m. The program is under the musical direction of Cecilia Dolgan. The Don Wojtila orchestra will play following the program, from 5:00 to 8:00 p.m. Tickets are $10 in advance, and $12 at the door. Celebrating Cousins’ Birthdays Editor, Sunday, Sept. 14 was a celebration of cousins birthdays and name days at the residence of Mr. and Mrs. Victor Tominec in Richmond Hts., Ohio. Mrs. Agnes Tominec served a delicious dinner with all the trimmings. The birthday celebrants were: Victor Tominec Matvez Tominec Ivanka Tominec Frank Kuhel Jelka Gabrela Kuhel Ella Raphaela Samanich The ages of the six celebrants is a total of 522 years. It was a very enjoyable afternoon with my relatives. Thanks to Mr. and Mrs. Victor Tominec for the wonderful afternoon. —Mrs. Ella Samanich Middleburg Hts., OH In Memory Thanks to Mary Ann Selan of Perry, OH, who added a $25.00 donation to her subscription renewal in memory of husband, Michael A. Selan, and mother Jennie Feme (10th anniversary for both). In Memory Thanks to William Sterling of Willoughby Hills, OH who added a $5.00 donation to his subscription in memory of John and Jennie Dolenc. Donation Thanks to Amelia Maslac of Gates Mills, OH who renewed her subscription and added a great $65.00 donation! In Memory Thanks to Rose Mary Toth of Fairport Harbor, OH who renewed her subscription and added a $15.00 donation in memory of her wonderful mother, Albina Mršnik. Donation Thanks to Eugene Lipic of Studio City, CA who renewed his subscription and added a $20.00 donation. Donation Thanks to Mr. and Mrs. Frank Ferkulj of Mentor, OH for the $20.00 donation. Slovenians "k" Us Happy Birthday SHA Residents Happy Birthday to the following residents of the Slovene Home for the Aged in Cleveland, who were bom in the month of November: 11-03 - Angela Skully, 87, bom in Duluth, MN 11-06 - Margaret Olson, 74, bom in Cambridge, MA 11-06 - Elizabeth Zalar, 90, bom in Cleveland 11-11 - Jean Preskar, 91, bom in Cleveland 11-11 - Frances Struna, 90, bom in Cleveland 11-13 - Anna Zagorc, 89, bom in Cleveland 11-16 - Raymond Matjašič, 83, bom in Cleveland 11-21 - Mary Novak, 97, bom in Slovenia 11-23 - Kristina Brodnik, 94, bom in Slovenia 11-26 - Henry Buchholz, 84, bom in Cleveland 11-26 - Amelia Globokar, 90, bom in Cleveland 11-28 - Frances Weyant, 91, bom in Cleveland 11-30 - John Tomski, 85, bom in Elyria, Ohio. For Rent E. 200 & Neff Large one bedroom apt. New appliances and carpet. No pets. $450 a month. 440-951-3087 For Sale Ford Tempo G.L. 1990, 51,000 miles. 4-door, power steering & A.C. — $2,000. (216) 481-7153 AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 6, 2003 AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 6, 2003 8 Another Quality Concert by Fantje na Vasi by STANLEY KUHAR The words, sounds and music of composers and musicians such as J. P. Gallus, J. S. Bach, Leskovar, Hladnik, and other notables were once again heard at an evening concert performance in St. Vitus Church in northeast Ohio by the a-capella Slovenian men’s choral group Fantje na Vasi. In spite of the competition of other local events, over 300 persons came to hear quality singing as well as skilled stringed and piano musicians accompany the 18 person men’s singing ensemble on Saturday, Nov. 1. Fantje na Vasi began the concert by singing in the upper galley balconies of the church with the Gallus composition of “Haec est dies.” The group then descended to the front church sanctuary for the remainder of the concert. Father Joseph Boznar, pastor, St. Vitus Church, greeted Fantje na Vasi as well as attendees and thanked all for the support of this type of concert as well as the dedication of the singers. He noted many are also involved in local choirs at St. Vitus or St. Mary of the Assumption parishes as well as other local choral groups (e.g., Korotan) in Northeast Ohio. The concert then continued with two other Latin songs, “Gloria in Excelsis” (Vivaldi) and ‘fAve Maria” (J. S. Bach-Ch. Gounod). Tom Srsen, baritone, was the soloist for “Ave Maria.” Mojca Slak was then the narrator for the remaining portion of the concert providing explanations for the different set of songs for this year’s concert. The text was prepared by Fr. Boznar. The concert continued with the focus on sacred songs with a rendition of “Oce Nas” (Our Father -Leskovar) as well as “Amazing Grace” (arr. by E. Lojeski) to “E’en So, Lord Jesus, Quickly Come” (Manz.) St. Mary HNS Goulash Dinner St. Mary’s (Collinwood) 1 Holy Name Society will be preparing a Goulash Dinner on Saturday, Nov. 8 in the school auditorium. Meals served between 6 p.m. and 8 p.m. Dinners for adults are $7 and for those under 12 -$3.00. Tickets are available at the rectory or from Holy Name members, or call Tony Miklich 440-428-6951. The concert then returned to a Latin song of “Pie Jesu” (from Requiem, L. Webber), as well as the English rendition of “Holy, Holy, Holy” (Schubert), and then the Latin composition of “Jesu, Delcis Memoria” (de Victoria). As the parish was observing its annual 40 Hours Eucharistic Devotions, the same weekend, the concert continued with “Canon in D” (arr. Pachelbel), then “Jesu, Joy of Man’s Desiring” (Bach), and concluded with the Slovenian composition of “Panis Angelicus” (Franck). The ever present devotion to Mary, Mother of God, as well as “Marija Pomagaj” (Mary, Help of Christians), the patroness for Slovenian people around the world, was evident in the next set of compositions with the singing of “Marija, pomagaj na sleherni čac” (prir. Kranjec), continuing with “Slava Mariji” (Hladnik), and concluding with “Zgodnja danica” (Kimovec). All attendees will attest to the flawless diction, tone, and singing quality of the voices of Fantje na Vasi throughout the entire concert. The concert’s concluding three songs were dedicated to all the men and women in military service, especially the Armed Forces currently in Afghanistan and Iraq. The compositions were “K tebi zel im moj Bog” (I Long For You, My God) (prir. Virant), “Ecce, quomodo moritur istus” (a J. P. Gallus composition) and the closing song of “Bring Him Home” (Schonberg-Kretzmer and Boublil) from the Broadway dramatic production of “Les Miserables.” Fantje na Vasi received a standing ovation by all in attendance for the marvelous performance, a most fitting tribute to the day chosen for this concert. That being All Saints Feast Day, a celebrated holy day in the Roman Catholic Church. This group then performed two more compositions, both lullaby songs. The first was a composition by pop song writer, singer, and musician Billy Joel, with the second lullaby song of “Angelček, vari moj,” a traditional Slovenian song. Time has not diminished the polish and quality of singing as well as the diverse and complex singing arrangements chosen and sung by Fantje Na Vasi. Congratulations to choral director, John Srsen, and all members of Fantje na Vasi for again providing good quality singing to the pleasure of many people. Refreshments and social fellowship were then provided in the parish auditorium after the concert. Fantje na Vasi consists of: I. Tenor (Peter Dragar, Tom Gorensek, Tony Mihelič, and John Žakelj), II Tenor (Mike Dolinar, Tony Hauptman, Klemen Hren, Tom Štepec, and John Srsen); Baritone (Miran Dolinar, Mark Jakomin, John Semen, and Tom Srsen) and Bass (Mark Celestina, Joe Gaser, Bart Slak, Tom Slak, and John Tominc. Musicians were William Patrick (piano), Percilla Eva (I violin), Dan Anderson and Joe Štepec (II violin), Gina Festive Fred presents “A Polka Cilka-bration!” 17 great hit polkas & waltzes Avsenik played Cleveland-style Featuring Cecilia Dolgan & Fred Ziwich and the International Sound Machine CDs $17 -includes postage Send to: Sidro Records, 2892 Istra Lane, Willoughby Hills, OH 44092 Dr. Zenon A. Klos E. 185"'Area ? 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) Ferrara (viola), and Dan Hild (cello). Culture and fine art are alive and vibrant in northeast Ohio with such an accomplished concert. And for the delight of a broader audience, a second performance was held the next day on All Souls Day (Nov. 2) at St. Noel Catholic Church in the Lake County suburb of Willoughby Hills. ----------------------------------------------------i : Carmel Apple Dip My cousin Carol Koch says this is one of her favorite] i fall recipes, and gets rave reviews anywhere she takes it. j i Ingredients: | 8 oz. cream cheese, softened \ i V* C brown sugar | 16 oz. Marzetti’s caramel dip | i 4-5 tangy apples (not delicious apples) ! I i Directions: \ Beat the cream cheese and brown sugar together until] i fluffy. Mound in the middle of a large round platter. Pour the] i caramel over the top (Carol says not to use the whole con-] i tainer). | Cut the apples into wedges, and core out the seeds. Place! i into the edge of the mound, peel side up, like spokes of a| i wheel. | Looks pretty and tastes great! ! -Kim Ann Kaifesh| i___ X Our Family and Friends RecipJ* St. Mary’s Fall Festival St. Mary’s Parish (Collinwood) Annual Fall Festival will be held on Sunday, Nov. 23 from 1 to 7 p.m. in the school auditorium. Net proceeds will he used for the parking lot improvements. ^ Open House Sunday, Nov. 9 Willoughby Hills, 2482 Alan Dr. Brick ranch on 1 acre. Immaculate! 3BR, 2BA, LR, DR» h w/FP, 1st floor laundry rm, Rec rm, full divided walk ou bsmt, 2 car gar. Beautifully landscaped. $254,900. Lenny Vaccaro, Realtor. Smythe, Cramer Co-440-951-4445 216-731-9500 Specialists'n Corrective Hair Colori^ tina & brenda’s HAIR SALON 461-7989 / 461-0623 5216 Wilson Mills K09*} Richmond Hts., Ohio 44 ^ PERKIN’S RESTAURANT 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216-732-8077 Operated by Joe Foster FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina Jb AMERICAN IN SPIRIT SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, November 6, 2003 - Vesti iz Slovenije - Evroposlanci svarijo Hrvaško Včerajšnje Delo poroča iz Bruslja, da nedavna odločitev hrvaškega sabora o vzpostavitvi ekološko-ribolovnega pasu odmeva v evropskem parlamentu. Poslanci zunanjepolitičnega odbora so med obravnavanjem osnutka resolucije o stabilizacijsko-pridružitve-nem procesu v jugovzhodni Evropi vložili kar štiri dopolnila k členu, ki “hrvaškim o-blastem priporoča, naj se do konference o trajnostnem razvoju ribištva v Sredozemlju v Benetkah 25. in 26. novembra vzdržijo vsake enostranske akcije”. Prvo slovensko sodelovanje v post-Sadamovskem Iraku Slovenski policisti (po 5 z enoletnim mandatom) bodo sodelovali v Jordaniji pri usposabljanju 32.000 iraških policistov, iraški Poslovneži pa naj bi se izobraževali v Ljub-Ijani (po 5 na leto), je ponudba Slovenije Za sodelovanje pri obnovi Iraka. Angažira-nje Slovenije je za vlado postalo možno Potem, ko je varnostni svet Združenih narodov soglasno sprejelo resolucijo (15 - 0), ki dovoljuje oz. priporoča sodelovanje pri obnovi iraške družbe in infrastrukture. Tristransko sodelovanje na schengenski meji: Slovenija, Avstrija, Italija Minister Rado Bohinc in njegova kolega Ernst Strasser (Avstrija) ter Giuseppe Pisa-nu (Italija) so se na Brdu dogovorili za čimprejšnjo postavitev nadzora na mejnih Prehodih (slovenska južna meja - 670 kilometrov mejaštva s Hrvaško - bo zunanja schengenska meja EU) med tremi državami, bo p0 j maju 2004 notranja meja EU. tem naj bi zagotovili večjo pretočnost in 2manjšali stroške, saj bo nadzor enkraten, na enem kraju, opravili pa ga bosta ekipi °beh majhnih držav. S Pisanujem se je Bohinc dogovoril, da bodo 1. maja 2004 simbolično odstranili žično ograjo na meji med Gorico in Novo Gorico, s Strasserjem pa je podpisal pogodbo o policijskem sodelovanju med državama. Premier Anton Rop komentiral o Dimitriju Ruplu in diplomatski akademiji Današnji Delo: “Če bi bila proti Ruplu v zvezi z diplomatsko akademijo uvedena sodna preiskava, pričakujem, da se bo zunanji minister do tega opredelil, z njim pa bom opravil razgovor in sprejel odločitev,” je v sredo dejal premier Anton Rop. Rop je sicer rekel, da tako zunanje ministrstvo kot minister Rupel dobro opravljata svoje delo. “Pri tem je imel vso mojo podporo. V vmesnem času pa se je zgodila zgodba z diplomatsko akademijo in v tej zvezi so sporne nekatere njegove izjave.” Rop je pojasnil takole: “Minister Rupel je v nekaterih izjavah nenavadno razumel vlogo tožilstva, ki je neodvisno od vlade.” Zagotovil je, da bo ustrezno ukrepal, če bodo takšne izjave začele ovirati delo vlade. Na včerajšnji tiskovni konferenci o neki drugi zadevi, Rupel ni hotel dati točnega odgovora na zaplet v zvezi z diplomatsko akademijo. V vsakem šestem gospodinjstvu živi priseljenec Razvoj Slovenije v zadnjih 40 letih je povezan tudi s priseljevanjem prebivalcev iz drugih republik rajnke Jugoslavije. Državni statistiki so ugotovili, da je bilo ob popisu prebivalstva 2002 med 169.000 priseljenci kar 151.000 takih z območja nekdanje Juge, da v vsakem šestem slovenskem gospodinjstvu živi vsaj en priseljenec. Med občinami so rekorderke Jesenice, ki imajo kar 33-od-stoten delež neslovenskega prebivalstva. ž{£r°’ HLADNA VODA IN NAPORI TRPEŽNIM VOJAKINJAM NE MOREJO DO tren. A ~ Slovenija ima odslej profesionalno vojsko. Med 113 bodočimi vojaki, ki sedaj Sodb^0 na ie deklet, starih med 20 in 30 let, ki so podpisale petletne po- kot ° zaP°slitvi v Slovenski vojski. Ker niso bile nabornice in so se vojski pridružile Prop^0^°*ne civil'stke, je njihovo usposabljanje daljše in temeljitejše od pettedenskega Osti-j a.Ina 2a ^ante’ nekdapje nabornike. Na fotografiji kandidatke za vojakinje streljajo z 1 naboji. Delež deklet oz. mladih žensk v Slovenski vojski je trenutno blizu 15%. Iz Clevelanda in okolice KRES vabi na zajtrk— To nedeljo vabi plesna skupina Kres na zajtrk s palačinkami in “skrivnostnim nadevom” ter vsemi dodatki, ki bo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti med 8.30 zj. in 12. uro opoldne. Cena za odrasle je $7, za otroke pa $4. Dobili boste nakaznice pri vratih. Martinovanje— To soboto zvečer ima Belokranjski klub svoje letno martinovanje v SND na St. Clairju. Za več informacij in rezervacije - seveda nimate več dosti časa -kličite Anico na 216-481-3308 ali Rezko na 440-729-3427. Večerjo z golažem— DNU pri Mariji Vnebovzeti pripravlja to soboto zvečer večerjo z golažem in polento. Serviranje bo v šolski dvorani od 6. do 8. zv. Cena večerji je več kot primerna: $7 za odrasle, le $3 za otroke. Pridite! Novi grobovi Paula Rijavec Dne 4. novembra je umrla 82 let stara Paula Rijavec, hčerka pok. Julijane r. Petrovčič in Justina Rijavec, zanjo žalujejo Katarina (Lojze) Burjes, Juliana (Franček, pok.) Gorenšek, Hermina (Karl) Bonutti in Maria (Ivan) Kozman ter številni nečaki in nečakinje. Pogreb bo jutri, 7. novembra, v oskrbi Cosicevega zavoda na 28890 Chardon Rd., s sv. mašo dop. ob 10. uri v cerkvi Our Lady of Mt. Carmel v Wickliffu, sledil bo pokop na Vernih duš pokopališču. Kropljenje je danes, 6. novembra, od 4. pop. do 9. zvečer. Josephine Miklavčič Dne 1. novembra je u-mrla Josephine Miklavčič, hčerka že pok. Antona in Jennie, sestra že pok. An-thonyja, Mary, Anne, Josepha in Louise Eppich, teta in prateta. Pogreb je danes v oskrbi Brickmanovega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Felicitasa in pokopom na Kalvarije pokopališču. Mary Ponikvar Umrla je Mary Ponikvar, rojena Nicula, vdova po Antonu, mati Roberta, teta. Pogreb je danes s sv. mašo v cerkvi St. Claire in pokopom na Vernih duš pokopališču. WCSB radiothon— Na clevelandski univerzitetni radijski postaji WCSB se bo vršila letošnja nabirka študentov - radiothon -od 9. do 16. novembra. Med slovensko oddajo “Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije” v sredo, 12. novembra, in v nedeljo, 16. nov., bo Radijska družina sprejemala telefonske klice z vašimi ponudbami darov. Posebna števila za radiothon je 216-687-6900. Čeke s svojim prispevkom naslavljajte na naslov: WCSB/CSU Foundation, Rhodes Tower 956, 2121 Euclid Ave., Cleveland, OH 44113. Za vsak vaš dar se vam že v naprej zahvaljuje Radijska družina Cleveland. Maša za škofa Rožmana— V nedeljo, 16. novembra, bo ob 10. dop. v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za škofa dr. Gregorija Rožmana. Tabor DSPB vljudno vabi rojake in rojakinje, da se te sv. maše udeleže. Krofi in rezanci— To soboto dopoldne ima Oltarno društvo pri sv. Vidu prodajo krofov in domačih rezancev, ob običajnem času. Dopolnilo— V osmrtnici za Angelo Štricelj pretekli teden je bilo pomotoma izpuščeno, da zanjo žaluje tudi njen sin Edi Štricelj z družino. Se opravičujemo. KOLEDAR NOVEMBER 15. - Pevski zbor Glasbena Matica ima koncert v SND na St. Clairju. - 2004 - JANUAR 24. - Odbor Slovenske pristave priredi tradicionalno Pristavsko noč v SND na St. Clair Ave. FEBRUAR 6., 7. in 8. - Slovenska poslovna skupnost v New Yorku organizira 13. letno smučarsko srečanje in tekme v Windhamu, NY. Ivan Kamin: 718-424-2711. 8. - Misijonska Znamkar- _ska akcija ima kosilo, v avditoriju pri sv. Vidu. MAREC 27. - 3. aprila - Slovenska skupnost v New Yorku organizira smučarski izlet v Banff, Lake Louise, B.C. Ivan Kamin: 718-424-2711. MARIJA ANŽIČ, Avstralija TONE MIZERIT Buenos Aires, Arg. Po misijonskih poteh Seminar izseljenskih novinarjev 2003 Po dveh letih sem obiskala prijatelje in misijon, kjer sem delala pet let. Že dalj časa so me vabili prijatelji, p. Stanko, lusaški nadškof pa mi je večkrat pisali in mi opisoval nove možnosti za misijon v različnih krajih Zambije. Iz Melbourna preko Pertha sem poletela v Južnoafriško republiko, kjer me je pričakal hrvaški frančiškan p. Ivica. Vzel si je čas in me vodil po Johannesburgu in okolici. Tam sem bila nekaj dni in sem imela priložnost spoznati zgodovino dežele, življenje in navade ljudi... (Tu v svojem obširnem članku poda avtorica daljši prikaz razmer v Južni Afriki. To preskočim, ko začne pisati o Slovencih in deloma o Hrvatih, s katerimi se je bila srečala, op. ur. AJD) V nedeljo sem bila pri sv. maši v hrvaškem verskem središču, kjer se zbirajo okoliški Hrvatje. Tisti, bolj oddaljeni, so vključeni v lokalne župnije in jih pater obišče in mašuje le nekajkrat na leto v različnih krajih Južne Afrike. Prijazno so me sprejeli in me vabili na_ vse strani. Bilo je premalo časa, da bi lahko vsem ustregla. Ampak s patrom sva obiskala dve hrvaški družini in eno slovensko. V Južnoafriški republiki živi okrog 250 Slovencev. Obiskala sva gospo Marjano Pintar, podpredsednico Slovenskega kluba, ki nama je podala tudi nekaj podatkov življenja Slovencev tam. Povedala je, da se je težko srečevati in kakorkoli aktivno sodelovati, kajti ljudje so razkropljeni in tudi kratke razdalje postajajo oddaljene, nekaterim zdravje ne dopušča več vožnje z avtom, drugega prevoza pa tam ni urejenega. Marjana se je preselila v Južno Afriko iz Avstralije že pred mnogimi leti. Sedaj živi s sinom in izžareva posebno energijo in preizkušen optimizem. Vsekakor pa je Marjana tudi res to, kar izgleda, socialno usmerjena in vedno pripravljena pomagati sočloveku, še posebno, če je to Slovenec. Drugače pa Marjana pravi: “Ni domotožja, moje življenje je tu, toda pogrešam slovenske cerkve na hribčkih in v sedanjih časih osvetljene.” V njenem prijetnem stanovanju je čas hitro minil in morali smo se posloviti. Tudi zadnji večer je hitro minil in zdelo se je, da je ostalo še veliko nepovedanega. Hvala patru Ivici za njegovo gostoljubnost in pripravljenost pomagati mi in razkazati lepote dežele in seveda za vse pogovore in nova spoznanja. V ponedeljek, 15. septembra, sem odpotovala tja, kamor sem bila namenjena, v Zambijo. Pričakala sta me p. Stanko Rozman in p. Radko Ru-dež. Zadnji je starosta slovenskih misijonarjev v Zambiji. Z letališča smo se najprej ustavili na njegovi postojanki, kjer smo se osvežili in izmenjali novice. Še posebno so me zanimale novice zambijske Cerkve in napredka dežele. S patrom Stankom sta mi zelo jedrnato in slikovito orisala življenje drugih misijonarjev in misijonskih postojank. Pater Radko je še vedno poln življenja in kljub njegovim 82 letom pravi, da se počuti še vedno potrebnega in dovolj močnega, da je lahko na razpolago za kakršnokoli delo in pastoralno oskrbo Božje besede potrebnim. Cdaije na str. 14) Prvi dan seminarja, torej 23. septembra, je bil posvečen nastanitvi in medsebojnemu spoznavanju. Med drugo in tretjo uro smo se zbrali v hotelu Park. Iz Argentine sva bila podpisani in pa Eduardo Kovačič, ki na južnem področju Buenos Airesa vodi radijsko oddajo "Slovenija, moja ljubezen” in deluje predvsem na področju prekmurskih naseljencev, ki imajo svoje središče v Bernalu. Od naših udeležencev osebno nisem nikogar poznal. Me je pa posebej veselo presenetila dobrodošlica, ki mi jo je v hotelski recepciji izrekel naš stalni sodelavec, sedaj ArgenUnec v Sloveniji, Gregor Batagelj. Po tolikih mesecih je bilo to srečanje res poseben doživljaj in užitek. Uvodna predstavitev je potekala v sejni dvorani hotela Astral. Pozdravila sta nas vodja dolžnosti direktorja Urada za vladno informiranje (UVI) Marko Fabčič in vodja dolžnosti direktorice Urada za Slovence po svetu Metoda Mikuža Bračkovič. Navzočim sta izrekla dobrodošlici in poudarila pomen seminarja ter njihovega delovanja v izseljenstvu za ohranitev slovenske identitete. Dr. Zvone Žigon je predstavil program seminarja in opozoril na nekatere tehnične podrobnosti, predstavila pa se je tudi glavna soorganiza-torka s strani UVI Sabina Popovič. Sledila je medsebojna predstavitev udeležencev in medijev, iz katerih izhajajo. Velika večina udeležencev se z medijsko dejavnostjo v izseljenstvu ukvarja že vrsto let, še najmlajši po stažu, pa zato polni zagona, sta glasili Slovencev v Novem Sadu in Beogradu. Predstavitev vsakega posameznika je potekala gladko in ob dokaj sproščenem sodelovanju drugih udeležencev. Ti so že takoj pokazali veliko za- H BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE Priporočajte naš lisi! s (2. in 3. del - konec) nimanje pa tudi poznavanje razmer ne le v svojih državah, pač pa tudi v Sloveniji. Dopoldne naslednjega dne je bila predstavitev Urada Vlade za informiranje, kjer je Matjaž Kek na neposreden način predstavil delo in naloge tega vladnega organa. Predstavitvi so sledila vprašanja udeležencev, ki so pokazali veliko zanimanje predvsem v povezavi s komuniciranjem slovenske države z izseljenstvom ter v zvezi s po njihovem mnenju nezadostno promocijo Slovenije v tujini. Prevladalo je prepričanje, da bi morala Republika Slovenija organizirano vključiti Slovence po svetu v promocijske kampanje. ' Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je dr. Žigon orisal dejavnosti in vloge Urada. Zanimiva je bila debata po predstavitvi, pri čemer je bilo največ zanimanja namenjenega pridobivanju sredstev tudi za izseljenske medije, udeležence seminarja pa je - poleg premajhne vsote, namenjenega Uradu in s tem Slovencem po svetu - vidno motilo nenehno menjavanje zaposlenih in pa vodij na Uradu. V dopoldanski program je spadala še predstavitev Društva novinarjev Slovenije (Špela Stare). Po kosilu smo odšli na Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti. Sprejel nas je in predstavil dejavnosti Centra njegov vodja dr. Stabej ter vse sodelavke na centru. V nadaljevanju pa je v dveh šolskih urah Lidija Po- gačnik na primerih iz pi-’ sanja samih udeležencev seminarja opozorila na najpogostejše napake pri pisanju. Čeprav je bilo predavanje zelo strnjeno, smo udeleženci odnesli veliko, saj smo prejeli tudi pisno delovno gradivo z , nalogami ipd, > Dejansko je bila ta dejavnost ena najuspešnejših in najbolj koristnih na vsem seminarju. Nato je Renata Ažman na slikovit in življenjskih način udeležencem predstavila osnove teorije novinarskih žanrov. Seminar risti smo kljub utrujeno-' sti zavzeto sledili preda-vanju ' ip se na koncu s; predavateljico zapletli; v živahen pogovor na temo novinarske avtonomnosti v Sloveniji in v tujini. Nadvse zanimivi so bili nekateri primeri posegov na novinarsko področje, a to pot ne s strani političnih temveč gospodarskih krogov, poosebljenih v “novem razredu" slovenskih neokapitalističnih mogotcev. Četrtek, 25. septembra, pa je bil posvečen obisku slovenskih medijev. Dopoldan smo odšli najprej na Radio Slovenija in o-biskali uredništvo Oddaje za Slovence po svetu. Po sprejemu urednice Mače Švabič, nas je pozdravil in nagovoril direktor -. radia Miha Lampreht. ! Sledil je prikaz govornih vaj, ki • sta ga vadili Ajda iKalan in rNataša Dolenc. Prikaz je bil sicer zanimiv in tudi poučen: vendar pa je udeležence tudi'; nekoliko zmedel. Razkorak med prostovoljnimi; izseljenskimi uredniki, ki po desetletjih Ibiva-nja Vn izseljenstvu; (ali so tam celo rojeni), s težavo ohranjajo vsaj nezborni -narečni in večinoma ne-sprejemenjen slovenski jezik, in profesionalnima vaditeljicama izgovorjave knjižnega jezika je bil prevelik. Skupina se je seznanila tudi z oddajo; Sloven-1 ski magazin, prejela bogato gradivo o TV Slovenija in si na kratko ogledala nekaj študijev. Popoldne smo bili se-minaristi prvi gostje obnovljene in najsodobneje Pesmi"77 in Melodije iz Naše Lepe Slovenije Radijska Družina Cleveland ED MEJAČ Vodja Radijske Družine WCSB 89.3 EM Nedelja 9-10 am Sreda 6-7 pm 2405 Somrack Drive Willoughb)’ Hills, OH 440t>4 440-953-1709 TEL/FAX WEB: www.wcsb.org ftyt. tU LSC Listen to THE SLOVENIAN HOUR On 50,000 Watt WCPN Cleveland Public Radio © Tony Ovsenik Um 440-944-2538 Seminar izseljenskih novinarjev 2003 (nadaljevanje s str. 10) Slovenska univerza ob morju je odprla vrata opremljene sejne sobe v uredništvu največjega slovenskega dnevnika Delo, v kateri jih je sprejel takrat še ne potrjeni novi odgovorni urednik Dela Darijan Košir. Navzoči so bili še trije Delovi sodelavci. Urednik nam je pojasnil vse v zvezi z izhajanjem, lastništvom, načinom delovanja časopisa Delo in drugih njegovih Izdaj, vprašanja in pobu-, de izseljencev pa so se vedno bolj sukale viisme-U večje pozornosti slovenskemu izseljenstvu. Konkreten sad pogovoru je bila pisna skupinska pobuda, naj ' Delo vsak mesec nameni izseljenstvu in dogajanju v zvezi z njim pol strani. Pobudo so podpisali ivsi udeleženci in jo šeUv času seminarja poslali .uredniku Koširju. Konec drugega dela: Svobodna Slo.venjia Buenos Aires, Arg. 23. okt. 2003 3. del Četrtek smo zaključili 2 obiskom Radia Ognjišče, kjer nas je sprejel glavni Urednik Franci Trstenjak, havzoč pa je bil tudi urednik oddaje za Slo-Vence po svetu Matjaž Merljak. Trstenjak je poudaril, da gre za cerkve-nl radio, ki deluje kot zusebna ustanova. Od dr-^ave ne prejema nobenih rednih sredstev, izjema s° sredstva, ki jih radio Prek razpisa prejme od ^rada za oddajo za Slo-Veuce po svetu. Dbisk je bil koristen, kuJd oddaja za Slovence P° svetu vključuje tudi ^°Plsnike iz izseljenstva, ur so tisti, ki v to mre-° niso vključeni, sprejeli s sPlošnim odobravanjem in Pripravljenostjo za so-el°vanje. Po nagovoru in pogovoru je sledilo še skupinsko intervjuvanje v studiu. V petek je bilo delovanje znova posvečeno uradnim -obiskom in sprejemom. Najprej je bila na vrsti Slovenska tiskovna agencija, kjer je Mihela Zupančič udeležencem predstavila delo osrednje slovenske agencije, na katero je naš list naročen že od leta 1990. Naslednja postaja je bil Državni zbor RS in sprejem pri Komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pozdravil nas je predsednik komisije Franc Pukšič, srečanja pa. so se udeležili še poslanci dr. Jožef Bernik, Samo Bevk in Ivan Kebrič. Franc Pukšič je predstavil delo komisije: govoril je o pomenu obiskov komisije v državah, kjer živijo Slovenci, o prizadevanjih za čim boljše možnosti za sodelovanje na volitvah in referendumih ipd. Izrazil pa je upanje, da bo uspel tudi sprejem posebnega zakona o odnosih s Slovenci zunaj meja RS. Poudaril je tudi, da je sodelovanje z Uradom zelo dobro. Dr. Jožef Bernik se je v svojem nagovoru zavzel za to. da bi komisija postala ena od stalnih komisij v DZ, sicer pa je opozoril na nedemokratično slovenskih medijev ter na pritiske za ukinitev Urada, čeprav je sam do Urada skeptičen, saj bi ta moral biti po njegovem “manj uradniški in bolj prijateljski” do izseljencev. Nato se je razvila zelo odkrita in pozitivna debata med novinarji in člani komisije. V nadaljevanju obiska je izseljence nagovoril predsednik DZ Borut Pahor, po fotogra- firanju pa so si ogledali osrednjo dvorano. Dopoldan je bil posvečen še obisku Ministrstva za evropske zadeve (sprejel minister dr. Janez Potočnik); Ministrstva za zunanje zadeve (sprejel državni sekretar Samuel Žbogar), ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na Uradu je goste pozdravila v. d. direktorice ga. Bračkovič. Razkazala je prostore in predstavila sodelavce. Popoldne pa nas je čakalo Ministrstvo za informacijsko družbo. Dobrodošlico nam je izrekel minister dr. Pavel Gantar. Največ pozornosti je bilo namenjeno projektu uvajanja sistema poučevanja slovenščine na daljavo, prek interneta. Dan smo zaključili z obiskom Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer je goste pozdravila mag. Rozina Švent. Najprej smo si ogledali razstavo, ki je bila pod naslovom “Čolnar iz daljeva” posvečena stoletnici rojstva dr. Tineta Debeljaka. Res je bil poseben občutek (in užitek) slediti stopinjam tega našega kulturnega velikana v osrčju slovenske književne zakladnice. Bilo je to zasluženo priznanje uradne Slovenije. velikemu begunskemu ustvarjalcu. - Za seminariste je bil izjemno koristen in zanimiv tudi ogled rokopisnega oddelka. Konec tedna je bil namenjen obisku zamejskih Slovencev in sicer na dveh neobičajnih točkah: avstrijska Štajerska in Porabsko na Madžarskem. V Potrni so novinarje sprejeli skoraj vsi najdejavnejši člani tamkajšnje slovenske skupnosti (Su-sanne Weitlaner, Branko Lenart). Spregovorili so o preteklosti in sedanjosti Slovencev na avstrijskem Štajerskem, razkazali Pavlovo hišo in pogostili obiskovalce. Sledil je ogled slovenskih vasi. Po obisku Gornje Radgone in ogleda Plečnikove cerkve v Bogojini je sledila pot na Madžarsko. Nastanili smo se v hotelu Lipa v Monoštru. Sobota zvečer in nedelja sta opotekla v spremstvu (dali« D* *,r- 12> Koper - Sredi oktobra so v Kopru, ob prisotnosti uglednih gostov iz svetne politike, znanosti in gospodarstva, s slavnostno akademijo počastili začetek prvega akademskega leta novoustanovljene (tretje) slovenske univerze, to je Univerze na Primorskem. V svojem uvodnem nagovoru je v.direktorja dr. Lucija Čok med drugim dejala, “da je univerza organsko nastajala iz potreb in zahtev regije in države po novih znanih”, opozorila je na “njeno posebno vlogo v integracijskih procesih v Evropi” in posebej podčrtala, “da želimo biti dobra univerza, odprta za domače in tuje študente, Slovence v zamejstvu in po svetu ter narodnostne manjšine”. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel pa je v priložnostnem prispevku spomnil na določbe osnutka ustavne pogodbe Evropske unije, ki dajejo velik poudarek spoštovanju bogate kulturne in jezikovne raznolikosti Evrope ob hkratni skrbi za zavarovanje in razvoj te evropske kulturne dediščine. Dodal je, da bo tako odvisno predvsem od nas samih, v kolikšni meri bomo znali ohranjati in utrjevati lastno identiteto v okviru nove zveze evropskih držav. Minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber pa je navedel nekaj podatkov. Povedal je, da je imela Slovenija _ v prvem študijskem letu svoje prve univerze v Ljubljani (1919-20) 942 študentov, leta 1940-41 jih je bilo 2474, leta 1960 13.492, v samostojno državo smo vkorakali s 33.365 študenti, katerih število se je v dobrih desetih letih obstoja slovenske države več kot podvojilo in sicer na 82.000. V zvezi z novoustanovljeno Univerzo na Primorskem pa je dejal, da bo njen nadaljni razvoj odvisen tudi od tega, ali se bo širila in ali bo znala v svoje vrste povabiti tudi tiste že delujoče visokošolske ustanove na Primorskem, ki se ob ustanovitvi univerze še niso vključile vanjo (Politehnika Nova Gorica, Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu in Visoka strokovna šola za podjetništvu v Piranu). Začetek akademskega leta so pozdravili tudi še drugi predstavniki gospodarstva in visokošolskih ustanov, kot npr. predsednik Luke Koper Bruno Korelič in rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger. Slavnostno akademijo so sklenili s kulturnim programom v izvedbi gojencev Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra, ob sodelovanju Klarise Jovanovič in dramskega igralca Borisa Cavazza. Korak po korak postajajo tako sanje naših prednikov o slovenski univerzi ob morju resničnost. Z vstopom Slovenije v EU in z odpravo meje pa je Primorska pred novim izzivom, da dokončno preseže zarezo, ki jo je vanjo zasekala svetovna vojna in spet zaživi v svoji polnosti. In Univerza na Primorskem bi morala postati, ob že obstoječih čezmejnih projektih in organizacijah (veliki pevski projekt Primorska poje, skupna primorska revija Primorska srečanja. Društvo Tigr idr.) eno od pomembnih žarišč duhovnega in gospodarskega preporoda ponovno združene Primorske. Milan Gregorič V spomin na Paulo Rijavec V ranih jutranjih urah 4. novembra se je poslo-vila od nas naša predraga sestra Paula. Njeno živ-ljenje je bilo posvečeno veri, dobrim delom, prijali besedi, in globoki ljubezni do družine, prijate-Jev in znancev. Globoka vera in ljubezen za dobrodelnost je oblikovalo vse njeno življenje. Predraga Paula, odšla si, zamrl je korak in glas je *<>] utihnil, s seboj si vzela tvoj smehljaj, pustila S| ljubezen in tih spomin, kot bel jasmin v noči. Žalujoče sestre in družine Buijes, Gorenšek, Bonutti in Kozman. BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. (216) 481-5277 Between Chardon Rd. & E. 222 St. in Euclid, Ohio P. VENDELIN SPENDOV Lemont, IL LEMONTSKI ODMEVI Prvi dan novembra je zapovedan praznik, god Vseh svetnikov. Cerkev nam v bogoslužju da priliko, da smemo enkrat v letu obhajati praznik vseh svetnikov, tudi tistih, ki na zemlji nikoli niso bili in tudi ne bodo razglašeni za svetnike ali za blažene. Naslednji dan - letos nedelja - je Vernih duš dan, spomin rajnih. Cerkev je že od nekdaj svojim rajnim izkazovala spoštovanje, spoštovanje do teles, ki so bila posvečena z zakramenti, posebno s prejemanjem Gospoda v sv. obhajilu. Popolni odpustek za rajne lahko pridobimo v vsaki cerkvi, ko pri obisku zmolimo Oče naš. Zdravo Marijo, Vero in prejmemo sv. obhajilo. Sv. spoved je lahko pred praznikom. Odpustek je mogoče dobiti od opoldne praznika Vseh svetnikov in cel dan spomina rajnih. Skozi ves november opravljamo sv. maše za vse, ki ste nam jih priporočili, spominjamo se jih tudi v skupnih in zasebnih molitvah. Rojstni dan obhaja p. Martin Stepanich (12. nov. 1915), ki tudi go-duje 12. novembra. Umrli v novembru: p. Andrej Svete (7. nov. 1988); br. Franc Ksave-rij Paton (9. nov. 1952); br. Serafm Vene (9. nov. 1985); p. Anzelm Murn (20. nov. 1941); p. Rafael Sešek (21. nov. 1999). Naj jim sveti večna Luč! V pretekli številki ni bilo mogoče dokončati poročila o Medenem pikniku, zato nadaljujemo. Kakor vsako leto so krofe pripravljale in cvrle gospe iz Jolieta: Ida Babič (ki je tudi darovala testo za krofe), Micka Jeretina, Ema Purkart, Tončka Rozman in Margaret Rems. Pecivo so še darovale: Joži Horvat (2 potici), Ivanka Žerdin (potico), Ida Babič (štrudel), prav-tako Ema Purkart. Za kosilo so darovali: Slov. kult. center uporabo dvorane s priborom in vse potrebno v baru. Kuhinjo je imela na skrbi Frances Fritz s sodelavci: Joe Kular, Valerie Guvo, Viktor in Francka Lavriša in Marica Kučič. Pomagali so še: Slavko in Slavica Sovan z otroci, Marko Puc, Novakovi, Magajnov! Marko, Mojca in Mili. - Ivanka in Stane Markun sta imela na skrbi vstopnice za kosilo v Kulturnem centru. V kuhinji na gričku je Toni Vlahovich-Pettit prevzela skrb za postrežbo s hrano. Sodelovale sta Nežka Lodewyck in Julie Kacin-Lavoie. Da je bila kuhinja na griču dobro založena so poskrbeli: Toni Vlahovich-Pettit, Bernard in Marinka Rozman, V BLAG SPOMIN ob prvi obletnici smrti ^ubega moža, brata, strica in svaka IVAN NOVAK Umrl 8. novembra 2002 TRUPLO TVOJE POD GOMILO ŽE POČIVA LETO DNI, DUŠA TVOJA PA RADUJE SE V RAJSKI VEČNOSTI. LOČITEV TEŽKA JE BILA, TOLAŽBA JE LE TA -UPANJE DO SVIDENJA. Žalujoči: žena Maria v Sloveniji sestri Angela in Terezija nečakinji in nečak ter ostalo sorodstvo Julie Kacin-Lavoie, Branko Magajne, Jože Arko, Mihaela Simrayh, Anica Sever, Nežka Lodewyck, Julka Kaluža - Frank in Stane Markun sta poskrbela za ženje piknikarje. V romarskem domu so za mizo s srečkami skrbele članice Slov. ž. zveze: Fran Morison, Dolores Puhek, Gen Buol in Mary Podder. - Vinko Rigler je s svojimi godbeniki poskrbel za veselo domačo godbo in zabavo. Če je pri tem kaka napaka ali je kdo pomotoma izpuščen, prosimo, da nam sporočite. Hvala! Baragovi dnevi 2003 so bili letos v Indianapolisu. Prvi dan, v soboto, 13. septembra, je bila večerna sv. maša v stolnici Sv. Petra in Pavla, ko je bil glavni celebrant nadškof Daniel Buchlein, OSB, ki je v homiliji poudaril Baragovo misijonsko zavzetost, ko je tudi kot škof obiskoval indijanske naselbine in pridobival nove vernike. Z nadškofom je somaševal marquettski škof James Garland in 14 duhovnikov. Sv. maša je bila na čast Materi božji, zato je “Catholic Choir of Indianapolis” izvajal več Marijinih pesmi slovensko, latinsko in angleško. Za vstopno pesem je pevovodja izbral slovensko “Marija, skoz življenje”. Kakor vedno ob Baragovih dnevih, so se tudi tokrat zbrali Baragovi častilci iz najrazličnejših krajev. Poleg domačih iz Indianapolisa in krajev Indiane, jih je bilo največ iz Clevelanda in države Ohio, dalje iz Chicaga, Lemonta, Jolieta, Waukegana, iz Kanade in Slovenije. V nedeljo, 14. septembra, je bila slovesna sv. maša v slovenski cerkvi Sv. Trojice, ki jo je s sedmimi koncelebranti daroval in podal primerno homilijo dr. Anton Saje, tajnik slovenske škofovske konference, ki ga je za to priliko poslal ljubljanski nadškof in metropolit dr. France Rode. Med koncelebranti je bil tudi p. Vendelin Špendov, OFM iz Lemonta, ki je zastopal slovenske frančiškane, ki so leta 1929 v Chicagu in Lemontu ustanovili Baragovo zvezo in leta 1949 predali vse, kar so dose-daj mogli zbrati o Baragu in njegovem svetništvu škofijskemu uradu v Mar-quettu, da nadaljuje s pripravami za razglasitev blaženim. Župnik slovenske cerkve v Indianapolisu Fr. Ken Taylor je ponosen na svojo cerkev in farane, ki zvesto skrbjio za svojo cerkev in se udeležujejo nedeljskega bogoslužja. Pevci v zboru radi pojo slovenske pesmi, kar je bilo opaziti pri slovenski maši, obenem z rojaki, ki so napolnili cerkev. K slovenski maši se je namreč od daleč pripeljalo večje število rojakov, ki jih ni bilo prejšnji večer. Po masi je bil banket in seja Baragove zveze, ki jo je vodil Fr. Alex Sample, predsednik Baragove zveze v Marquettu. Slišali smo več zahval o Baragovi pomoči v težavah in težkih boleznih. Je kako upanje, da bi bila v kratkem razglasitev?! Vsako leto zaslužnim Baragovim častilcem vodstvo Baragove zveze podeli odlikovanje “Baraga Man & Woman of the Year”. Za leto 2003 sta to odlikovanje prejela Rudi Knez in njegova žena Ana iz Clevelanda. Iskrene čestitke! Sto let je prešlo, odkar je bila leta 1903 pri slovenski cerkvi Sv. Jurija - St. George na jugu mesta Chicago ustanovljena župnija. Slovesno obhajanje stoletnice je bilo v nedeljo, 28. septembra 1903, z zahvalno sv. mašo, ki jo je daroval chicaški nadškof kardinal Francis George, OMI. Sledil je banket, ki se ga je udeležilo 450 faranov in bivših faranov. Slovenski frančiškani smo upravljali faro dokler je bilo mogoče, zato sta se kot zastopnika udeležila slovesnosti p. Blaž Che-mazar in p. Vendelin Špendov. Sedanji župnik Enoletna naročnina na Ave Maria je $20, izven ZDA pa $25. Naslov za naročitev: Ave Maria Printery, 14246 Main Street, P. O. Box 608, Lemont, IL 60439-0608. je latinskega porekla. AVE MARIA November 2003 SEMINAR (nadaljevanje s str. 11) Marjane Sukič ob spoznavanju življenja porab-skih Slovencev. Tako skupnost avstrijske Štajerske kot Slovenci na Madžarskem zaslužijo poseben opis v kateri izmed prihodnjih številk. V ponedeljek pa je bilo zaključno srečanje. V času, namenjenemu evaluaciji, je vsak od udeležencev povedal svoje mnenje o seminarju oziroma posredoval pripombe. Vsi so se organizatorjem zahvalili za seminar, s katerim so bili v celoti zelo zadovoljni, in strinjali so se, da je tudi zelo koristen in potreben. Kot eno od največjih kvalitet seminarja so izpostavili priložnost za vzpostavljanje stikov med novinarji samimi, pa tudi s slovenskimi sogovorniki. Tako je potekel zelo intenziven teden seminarja. Kronika je zaključena. Ostane pa še veliko o-brobnih vtisov, na katere se bomo še vrnili, a v drugem okviru. (Konec) Svobodna Slovenija 30. oktobra 2003 « BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE Priporočajte naš list!_ ltfs Time for your eye exam! J. F. OPTICAL Eye Care Specialists Eye Exams Latest in eye fashion - Contact Lenses We Welcome Your Drs. Prescription 775 E. 185th St. Eye Glasses Cleveland, OH 44119 Repaired Tel.: (216) 531-7933 (34) Kanadski slovenski kongres TORONTO, Kan. - Dodatni seznam darovalcev za pomoč vračajočim argentinskim Slovencev iz Ontaria: Jože Kastelic ............................ $ 500 Katoliška ženska zveza (žup. Brezmadežne) ... 500 Družba sv. Vincencija (žup. Brezmadežne) ..... 100 Konrad Bernik ................................. 60 Darjan Dragozet .............................. 100 dr- Peter Klopčič ............................. 70 Marjan Pečarič .......,...................... 60 Skupaj .............. $ 1390 Skupna vsota, zbrana do 10. septembra: Ontario .................................. 7835 Britanska Kolumbija ..................... 7945 Skupaj ............. $ 15.380 ^o denarno nakazilo, odposlano Rafaelovi družbi (Ljubljana) 14. VII. 2003 ... $ 14.050 Drugo nakazilo 12. IX. 2003 ........ 1.300 Skupaj ....... $15.350 Spomini podpolkovnika Emila Cofa ^naclskl slovenski kon-greš se Vsem daroval-Cem najiskreneje zahva-^uJe za njih plemenito deJanje. 06 tem delu, ki ga je °Pravil KSK, pa si dr-2hejn iznesti sledeča vPrašanja v razmislek: - Znano argentinski ki so *• namenom in upa-nJern, da se bodo popol-n°nia vključili v sloven-Sk° družbo, niso našli Pri državnih oblasteh no-enega razumevanja. Ti ^gentinski rojaki so v ®avnem živeli od darov f °Venskih cerkvenih do-°delnih ustanov in so danes da ^^gentinsko negotovost, ^čno vendar resnično! nam je, Slovenci, se vrnili v Sloveni-2 namenom in prišli že do točke, Se bodo morali vrniti 2. _ Slovenski državni Je pričel razpravljati °snutku Predi, oziroma so “za- zakonskega °ga, ki bo omogočal ^dobiti slovensko drža- janstvo tistim nedržav- .^m, ki so bili ali “iz-drisani- ^dili” rok za vlaganje °Senj za pridobitev dr- avlJanstva. enf*15110 ^e’ 80 enJeni upravičenci več-javno pozvani, naj v e^1j° svoj status. To so 6lik Vnem yudJe lz repu-Sq Nekdanje SFRJ, ki je °k razpadu Jugoslavi-Prebivali v Sloveniji, leg * Zamudniki” pa po-j0 državljanstva zahteva-^as C °džkodnino za ves čakanja plus obresti. d izračun kaže, da bi ^atroskj obremenili pro. jard*11 držav za 600 mili-tolarjev. ^ mnenje je, če so P°te 2a^°nu upravičeni, Hc^tm naJ velja pravič-ko ^Sakdo pa se lah-^raša, ali slovenski rojaki po krvi in duhu (argentinski Slovenci) niso vredni podobnega razpravljanja v slovenskem parlamentu glede priznanja diplom, socialnega zavarovanja, služb itd.? 3. - Na policah slovenskega parlamenta se že več let nabira prah na vloženem zakonskem osnutku “Posebni status za Slovence po svetu brez slovenskega državljanstva”. Slovenija bi s sprejemom tega zakona resnično dokazala, koliko skrb posveča rojakom po svetu, ki ne morejo iz najrazličnejših razlogov pridobiti slovensko državljanstvo. Čas bi bil, da državni zbor oziroma Slovenija pokaže vsaj nekaj dobre volje do Slovencev po svetu. Fran ;; bralci AMERIŠKE DOMOVINE Priporotajte naš list! 9. del Tam smo se ustavili, ker zaradi umikajočih se Nemcev nismo mogli nadaljevati poti. Most preko Ljubljanice in dostop do njega sta bila popolnoma zabasana z umikajočimi se nemškimi vojaki in njihovimi vozili. Bilo je precej zmešnjave, ker so prihajali tudi mnogi civilni begunci, cele družine - večinoma svojci domobrancev - z raznimi prevoznimi sredstvi, predvsem s kmečkimi vozovi, s kolesi in tudi peš. Na posameznih cestah, ki so vodile iz barja, sem postavil močne zasede. 1. polk Slovenske vojske 8. 5. 1945: V teku dneva sem prejel od poveljstva Slovenske vojske Jugoslovanske vojske v domovini, kakor se je preimenoval štab Slovenskega domobranstva, pisno naredbo za formiranje 1. polka Slovenske vojske iz domobranskih enot, katere sem zbral na Ljubljanskem barju. Isto naredbo je prejel tudi major Vuk Rupnik za formiranje 2. polka Slovenske vojske iz enot, ki so se umikale iz Notranjske. V naredbi so bila še druga navodila, katerih pa se ne spominjam. Ni bilo dosti časa za formiranje polka. Postavil sem poveljnike bataljonov: za 1. bataljon stotnika Staneta Bitenca; za 2. bataljon stotnika Leopolda Tomiča. Ne spominjam se pa koga sem postavil za poveljnika 3. bataljona. Sprememba naslova Ko se selite, trajno ali začasno, ste lepo naprošeni, da naši pisarni posredujete pravočasno tako Vaš' nov naslov 'kakor sedanji. To omogoča, da boste brez prekinitve dobivali naš list, prihranili boste pa pisarni strošek 60 centov, ki jih računa pošta za vsak povrnjen oziroma ne dostavljen izvod lista. Uporabljajte ta obrazec za posredovanje potrebnih informacij. Nov naslov Ime Star naslov Star naslov Mesto, država, zip Ti so pričeli formirati bataljone in sicer: 1. bataljon na bazi 1. domobranskega udarnega bataljona (Stiškega); 2. bataljon na bazi 3. domobranskega udarnega bataljona (Šentviškega); 3. bataljon na bazi 4. domobranskega udarnega bataljona (Višnjegorskega) in iz enot iz Suhe Krajine in Kočevja. Vsi so omenjene civilne begunce vključevali kot del svoje komore. 9. 5. 1945: Zjutraj je naletelo na naše linije nekaj partizanov v dveh o-sebnih avtomobilih. Ker so naši nanje pričeli streljati, avtomobilov pa na barjanski cesti niso mogli obrniti, so jih zapustili in se skrili v zaraščenem barju ter se od tam umaknili. Umik 9. 5. 1945: Ne spominjam se, kdaj in kako - verjetno po telefonu - sem prejel končno povelje za umik. Vsekakor smo se pričeli umikati pozno popoldne, potem, ko so Nemci že odšli, kajti ti so zavzeli celo Gosposvetsko cesto, tako da se mi nismo mogli nikamor premakniti, ker je bil most preko Ljubljanice popolnoma zabasan. Podrobnosti umika, ki je trajal od 9. maja zvečer do 13. maja 1945 popoldne, se ne spominjam. Glavna smer je bila: Ljubljana, Kranj, Tržič, Ljubelj, Avstrija. Skoraj ves čas je bilo potrebno odbijati napade manjših partizanskih enot in predvsem terencev, ki so iz zased napadali in kradli predvsem civiliste, se pa takoj skrili, ko so v koloni prišli domobranci. Pred Ljubeljskim tunelom je nastal velik zastoj in še posebna zmešnjava, ker nemške straže niso pustile Slovencev skozenj. Problem je rešil poveljnik neke srbske enote, ki je ustrelil glavnega stražarja; njegovi tovariši, ki so se znašli v veliki manjšini pred odločno srbsko enoto, so se raje umaknili. Del 1. polka je ostal v zaščitnici in je kot zadnji prišel skozi tunel. Medtem Je 2. polk že 11. maja razčistil situacijo mostu preko Drave pri Borovljah in dostop k njemu, kar so dotlej držali v oblasti partizani, ki so v težki borbi imeli zelo veliko izgub. Prvi stik z Angleži 11. 5. 1945: Po odprtem mostu so pripeljali 3 majhni angleški tanki; z enim je angleški častnik nadaljeval pot do Podgore, kjer so ga predstavniki NOS in SNV (Narodnega odbora za Slovenijo in Slovenske narodne vojske) - potem ko so predstavili domobrance in civilne begunce - prosili za sprejem in zaščito. Angleški častnik jim je rekel, naj gresta zastopnika obeh organizacij na angleško poveljstvo v Celovcu. Tja sta se odpeljala general Krener in član NOS duhovnik Marko Kranjec. V Celovcu se jima je pridružil še dr. Bajlec. Govorili so z nekim angleškim majorjem, ki je znal nemško. Na njihovo prošnjo za zaščito je ta najprej govoril z angleškim poveljstvom v Ca-serti; potem pa jim je odgovoril, da sprejmejo v zaščito slovenske vojake in civiliste, če pridejo čez Dravo. Čez odprti most so pričeli prehajati: najprej prej omenjena srbska e-nota, ki je prva prišla skozi tunel, vlasovci in grupe drugih narodnosti ter tudi civilni begunci. Med tem je glavnina SNV ostala med Podgoro -kjer je ostal genereal Krener s štabom - in Borovljami. 13. 5. 1945: Potem, ko se je tudi zaščitnica pridružila glavnini, je prešla preko mosta tudi Slovenska narodna vojska. Ne levem bregu Drave smo morali - kakor tudi ostale oborožene grupe -oddati orožje Angležem, ki so nas vse napotili na Vetrinjsko polje, kjer so na odprtem polju ločili domobrance in civilne begunce, ter postavili vsakemu delu za taboriščnega poveljnika angleškega oficirja. Vetrinje O dogodkih v Vetrinju nimam nobenih zapiskov. Na podlagi knjige Stalinistična revolucija na Slo-vemskem II, strani 221 do 233 bom napisal, kolikor se po 58 letih še spominjam: Marija Anžič: Po misijonskih poteh (NADALJEVANJE s str. 10) Še vedno je poln novih idej razvoja podeželja in napredka v državi. Predvsem zagovarja, da bi se morali cerkveni krogi še bolj prizadevati za napredek in duhovno, pastoralno, socialno in materialno oskrbo. Pater ostaja še naprej dober kritik, a kljub temu, da se mu včasih zdi, da Bog ne usliša vseh naših prošenj, ostaja večni optimist. Na koncu pa je le Bog, ki nas vse vodi in "Šofira”. Po tem obisku sem želela čimpreje v Nango-mo, misijon, ki je bil pet let moj dom. Zato ni čudno, da me je tako vleklo tja že takoj, ko sem stopila iz letala v Zambiji. Zaradi slabe ceste iz Lusake do Nango-me sva se s patrom odločila, da obiščeva prijatelje v Lusaki (hvala Bogu za takšno odločitev, kajti vzelo nama je tri ure, predno sva prispela na cilj) in se nato naslednji dan odpravila na deželo. Uredila sem si tudi vizo za Malawi in je bila urejena v enem dnevu, četudi nisem imela dveh fotografij, kot ponavadi zahtevajo. Na poti v Nangomo sva se ustavila tudi na podružnici Nampuhdwe, kjer je sedaj; župnik pater Janez Mlakar. Tam smo skupaj s Katarino in p. Radkom zgradili veliko cerkev Kristusa Kralja. Tukaj je veliko občestvo, zelo živo in kreativno. • Nampundwe je veliko rudarsko naselje, kjer ljudje niso odvisni samo od vremenskih prilik, temveč so preskrbljeni z rednim mesečnim zaslužkom. Nekateri so podjetni zadosti, da njihove žene vodijo manjše trgovine, vrtce po malem obdelujejo vrtove in v deževni dobi polja koruze in bombaža. Ljudje v tem kraju si znajo sami pomagati, le malo jih je treba vzpodbuditi pa gre. Mi smo to delali vsa leta, ko smo enkrat mesečno hodili Prijatel’s Pharmacy St Clair && 68 SL ■ 361-4212 IZDAJAMO Till)! ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI " DRŽAVE OHIO - AID FOR THE AGED-PRESCIPTIONS tja in je p. Stanko maševal, s Katarino pa sva preživeli nekaj časa po maši z ženami in mladino in jim tako stale ob strani ter jih podpirale in tudi kakorkoli pomagale. Njihova dekleta so hodila v Nangomo, kjer smo imeli gospodinjsko šolo, da so se učile ročnih del in kuhanja, fantje pa so prišli in se šolali za mizarje in tesarje. Na koncu so vsi dobili državno spričevalo. Tukaj so nas pozdravili s pravim zambijskim kosilom, ki sem si ga želela, odkar sem imela pripravljeno letalsko karto. Njihova bela polenta in na oglju pečena in potem v omaki potensta-na kokoš je prava specialiteta, še posebno/ če je pripravljena na vaši; i kot to lahko napravijo samo domačini. Zambijci jedo z rokami brez pribora. Marsikdo bi se čudil/ toda okus hrane Je različen, zato se mi ni zdelo vredno posegati po vilicah, saj sem bila vendar doma med svojimi. Kot da sem se vrnila v življenje pred nekaj leti. Zambijci so prodali rudnik Angloamerikancem in tako imajo rudarji malo boljši zaslužek. Nekateri so zares napredovali. Ponosni so se pripeljali z avtomobili in me tako veseli srečanja pozdravljali in pripovedovali o njihovih uspehih in pa seveda tudi o velikih izgubah prijateljev, saj moderna kuga (tj. aids) tudi med njimi ne prizanaša. Na poti v Nangomo je bilo veliko postankov. V času, mojega delovanja tam' šmo zgradili kar nekaj cerkva. Lepo se je bilo tam ustaviti in ogledati. predvsem pa obuditi. spomine naših naporov in ^prizadevanj. Naš skupen cilj je bil, da bi po vsej .župniji, ki je velika kot polovica Slovenije) ria vsehpodružnicah zgradili , cerkeve in bi potem tam stalno živel ka-tehist, mi pa. bi skupaj z osebjem' naše misijonske bolnišnice, in sestrami. posebnim avtomobilom, ki bi prevažal hrano,. zdravila In obleko, oskrbovali okoliške vasi in pomagali v potrebnim, predvsem pa bolnim laj- šali. . zadnje ure in vlivali upanje za ostale in sirote. ki jih je iz dnevn v dam več in so še kako potrebni skrbi. Mi smo to delno že začeli. Takrat smo skupaj s p. Stankom in Ka-tairino oblikovali program za sirote in smo tako s pomočjo prijateljev v Sloveniji in drugod šolali 150 osnovnošolcev in srednješolcev. To je bil velik projekt in žene sv. Ane - katoliške ženske organizacije -so nam pomaigade in nam tako predstavljale naše podadjšame roke v oddaljenih in nedostopnih vaseh, predvsem v deževni dobi. Samo v naši ožji okolici je bilo 1200 sirot. Seveda smo morali zbirati najpotrebnejše izmed potrebnih. Ni bilo lahko, predvsem pa ne, ko je glavno vlogo igral denar. Bila sta volja in optimizem pomagati mnogim. Ker je misijon ob glavni cesti proti zahodu, je pater Stanko zasnoval tam bencinsko črpalko in trgovino, .okrepčevalnico, pošto, policijo, vulkani-zerstvo, da , je bolnišnica lahko- napredovala.: Tako sva «e .ustavila tam, predno sva prispela na misijona i Saj veste, novice in , utrip kraja , se začuti ob pijači in dobri družbi. In tako je res bilo. . Kar nekaj ljudi je bilo tam zbranih. Nihče ni vedel, da pridem. Bilo je presenečenje. Vsi, ki tam delajo, smo jih še mi zaposlili1, to pomeni, da smo delavce dobro naučili, da- so po dveh letih še vedno . na istih delovnih mestih. Pravzaprav je to redko v Afriki. • Razlagali so mi in mi kazali razlike izpred dveh let. Najbolj pa so razočarani, da po našem odhodu iz misijona ni več razvoja, temveč je samo še vzdrževanje, tistega, kar smo zgradili in razvili takrat. Ni pa bilo redko postavljeno vprašanje, če sem prišla nazaj, da ostanem. V župnišču sta naju sprejela poljska patra, ki sta odgovorna za misijon. Veliko sta imela za povedati. Bila sta vesela in odprta, da sem jima lahko predlagala in svetovala veliko stvari za boljše vodenje misijona. Skupaj z njima je še francoski par - mož in žena, ki delata na projektu. Bolnišnico pa vodijo zambijske sestre. Zvečer sem se odpravila po misijonu in tako prišla do bolnišnice in imela tam kar prijeten pogovor z osebjem in zdravnikovo družino; kjer sem lahko začutila skupaj z njimi tudi skrb. ne samo za bolnike, temveč tudi skrb prihodnosti , celega misijona. Naslednji dan pa sem srečala še ostale delavce in okoliške ljudi, iki so bili veseli našega srečanja. Prehodila sem.. ves misijon, skoraj bi lahko rekla, da smo ga razvili v malo mestece sredi savane. Vzelo mi je vse dopoldne, da sem lahko videla vse panoge projekta: kmetijo, mizarske delavnice in šolo, gospodinjsko šolo - ki je še vedno tako urejena, kot je bila - zahvala Katarini Ferjančič, ki je izšolala dobre učiteljice, dva mlina, pekarno, mesnico, garaže ... in pa seveda hišo, kjer sva stanovali. Kapelica z Najsvetejšim v tej hiši je še vedno tam. Tako, da sem imela možnost pomoliti, tako kot sem v starih časih, takrat v skrbi vodenja misijona, sedaj pa v večji skrbi, kako pomagati njim, ki vodijo misijon. Obiskala sem tudi sestre, ki živijo na misijonu. Bila sem presenečena nad njihovim vodenjem bolnišnice in obenem zadovoljna, da so lahko samostojne in dovolj odločne premagovati vse težave vodenja, ki ni lahko, posebno, če je to v Afriki, kjer se ne bojuješ samo s paraziti, boleznimi/ temveč tudi s preživetjem, zaradi pomanjkanja osebja, sredstev in pa velikih razdalj in slabih prevoznih sredstev. Na koncu je to začaran krog, ki mu ni konca. Edino, kar človeku preostane, je molitev in pa misel, edina, bližnji - bolnik, revež.: Državne bolnišnice so po mestih, kjer si vsakdo želi delovnega mesta. Za tiste, ki ni dela tu, pa odhajajo v druge afriške države, kjer Je boljši zaslužek. Misijonske bolnišnice ostajajo praznih rok predvsem na podeželju. Ker so bolnišnice prevze- le domače sestre, nimajo podpore od zunaj, tako kot bi jo imele, če bi bil njihov red slovenski, polj' ski ali irski... Predlagala sem jim nekaj načinov delovanja in vodenja, kot smo ga uporabljali mi in jim obljubila ne samo molitev, moralno podporo, temveč tudi denarno podporo za boljše vodenje. Tako sem jim zagotovila določeno varnost, da niso same. ker končno se razdajajo, kot smo se mi, za druge in vse za gradnjo Božjega kraljestva. V času našega delovanja je bila bolnišnica ena najbčljših v Zambiji’ Povedala sem sestram, da bi želela, da to zopet postane in ostane. Obljubila sem jim $250 P0" moči mesečno za eno leto in tako bi sestram olajšala začetne težave. Morda jim uspe. Zaradi prometne nesreče, ki jo je imel nadškof Mazombwe in P3 smrti škofa na severu dežele, nadškofa niseb1 srečala, temveč sva ime*a s p. Stankom sestanek 5 prokuratorjem nadškofij6 inz go. Musakanijevo, ^ je glavna za razvoj Pr°Je ktom potrebnim. Upam in si želim. bodo uspeli najti praVe ljudi, ki bodo zmogli v° denje perspektivnega 1111 sijona kot je Nangoma-Po celem tednu bivanj3 v Zambiji smo se odpf3 vili skupaj s semenišč11! kom Brianom v Mala^’ kjer sedaj deluje p. ko. Vse povsod pravi)0, da je Malawi toplo srC Afrike. Presenečena navadami ljudi in nostjo cest, polj, nih kolib, kot sem ZamblJ1, iaval3, . ureJ6' drugai' jib bila vajena v sem stalno spozn da kjerkoli človek Pot je, še vedno se najde zanimivosti, značilne sa- mo za tiste kraje. J hodiš. .j Že takoj na meJ! ^ pisalo: “Pridi v kot turist in odpotuj Prijatelj”. To se je ^ potrjevalo. Prijazni U lepo vreme, lepote . ve, modrina jezera, razteza po vzhodni s ^ dežele in hriboviti s na severu, ki spo111 ^ na prelepo Sloveni)0’^ da so se tam pasle zC in druge antilope. Rečne struge so ^ še tudi v tem l6*116111^,*- su polne, tako, da n Jo težav za pitno vod°' 'dalje M rt*-- i*1 0 razmerah v argentinski slovenski skupnosti Za kaj in zakaj prosimo TONE MIZERIT BUENOS AIRES - Naši naročniki (tj. tednika Svobodne Slovenije) in rojaki na sploh imajo zadnje te-dne na razpolago podporni bon Zedinjene Slovenije. Organizirali smo to nkcijo, da z izkupičkom Podpremo delovanje naše krovne organizacije. Hva-'ežno ugotavljamo, da na-^ Prijatelji kar pridno Segajo po bonu in s tem Zagotavljajo uspeh iniciative. Vendar se kateri izmed njih tudi vpraša, za kaj Potrebujemo in uporabi- 010 ta denar. Delovanje oruštva je zelo obširno. ačenja se z izdajanjem ec*nika Svobodna Slove-niJa’ ki je važna vez in najb°lj popolna kronika vjenja slovenske skup- nosti So t i t I v Argentini. Stroški ^ ogromni, a zaradi tež-ega socialnega položaja ne moremo povišati P^očnine. Oglasi, ki so rugi vir dohodkov, pa 0 tudi zaradi krize pre-eJ Pojenjali. k^tven3 pisarna je ^ Prta vsak dan v celo-nevnem urniku. Na raz- for ^ rojak°m 23 in* ^^oije, posredovanja in ve C me<^ nami, s Slo-P° svetu, pa tudi z jjj °’ nstanovami, podje-ln Posamezniki v do-Ur^t- Deluje tudi kot ^ ništvo in uprava lista. ^ edlnjena Slovenija tu- naših°nrClinira delovanJe §tev Hornov, drugih dru-ln nstanov. C;:zuje dei° naših Sodei teČaJev' skrbi V rata °Vanju dolskega refe-2a ln 2^°ra voditeljic div^0^31116 in u^no S1-3' vija ' ga delno pripra- sO" deln° ga pre' ho 12 ®j°venije, direkt-C1 mtnistrstva za šol-US. Po posredovanju ljensk°V’ ki 80 npr. Izse-v Sv ° Slovenija šols,etu- Organizira tudi ° P°^itniško kolonijo. osrectnjo knji-s ln 'ddeoteko, skrbi t^ef etn° stran na in‘ pa 2lU’ v zadnjih letih hjj opravlja Osred- bUkaCi,*V’ kjer zbira Pu’ 2aPu§t1 Pa tudi oset)ne Prt ,ne’ ki so bistvene tp b ,ranJanJu spomina ha4e C e^enju zgodovine 'hostl ^^Sracije in skup-^.tev^j. ^ Se bi lahko na-'tha in manj va- Pravila v sklopu društva. To seveda ni zastonj. Treba je skrbeti za plače uredniškega in uradniškega osebja, plačevanje tiskarne in pošte, stroške najemnine ali vzdrževanja pisarn in nakupa raznih pisarniških potrebščin, telefona ter interneta. Številke so ogromne. Natančno bilanco predložimo na vsakoletnem občnem zboru in je dostopna vsakomur. Naročnina lista ne zadošča za vse to. Članarina pa je res minimalna (24 pesov letno na člana, polovična za upokojence, ki so že večji del članstva /tj. US $8.42 oz. $4.21/) in komaj simbolično podpira delo društva. Se je pa zadnje dni tudi porodilo vprašanje, kako je s pomočjo iz Slovenije. Kateri izmed rojakov se je celo obrnil na nas v zvezi z nagovorom na obletnici v Slomškovem domu, kjer je bilo povedano, da je slovenska vlada letos namenila 69.200 ameriških dolarjev za potovanja in razne projekte za organizacije in domove v sklopu Zedinjene Slovenije. Ob tem le nekaj pripomb. Slovenska vlada, predvsem po posredovanju Urada za Slovence v zamejstvu in o svetu, letno hvalevredno sofinancira (delno denarno podpira) posamezne projekte slovenskih skupin po svetu. Nikakor pa ne financira niti sofinancira operativnih stroškov društev in ustanov. Za tekoče stroške (plače, potrebščine, storitve, najemnine, vzdrževanje...) torej ne prejemamo nika-ke podpore. To vladno politiko sprejemamo kot dejstvo, čeprav bi se ob njej dalo marsikaj debatirati. Zgoraj nakazana vsota je bila v glavnem namenjena udeležbi na seminarju za učitelje in učiteljice, seminarju za novinarje in potovanju RASTI (petošolcev srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka) in abiturien-tov iz Mendoze. Z obema skupinskima dejavnostima je društvo imeli kar nekaj potov, skrbi in tudi stroškov, a od omenjene vsote ni prejelo za svoje delo niti enega tolarja, čeprav je bila podpora nakazana na Zedinjeno Slovenijo, in tudi nikakega povračila, daru ali prispevka (s častno izjemo enega člana skupine učiteljic in u-čiteljev) s strani teh skupin. Omenimo pa, da smo prejeli podporo (1.604 USD) za delovanje osrednjega arhiva in pričakujemo po posredovanju Izseljenskega društva Slovenija v svetu od slovenske vlade manjšo podpo- Ljubljana - Bitka za mesto novega predsednika Slovenske ljudske stranke bo neizprosna, njen razplet pa, glede na sedanje razmere, še nekaj časa neznanka. Trojica, ki je pristala na to, da se bo na predčasnem volilnem kongresu v Rogaški Slatini (15. novembra), borila za nasledstvo aktualnega predsednika Franca Buta, je znana: Janez Podobnik, Ivan Bizjak in Peter Vrisk. Ne predsedniških ne katerih koli drugih kandidatur ni več mogoče vlagati. Zato pa se jim je mogoče odpovedati. Se med predsedniškimi kandidati lahko zgodi kaj takšnega? Pred nedavnim, ko so organi SLS določili kandidatne liste za volitve na skorajšnjem kongresu, niti ni bilo večjih presenečenj, razen morda kandidature predsednika kmetijsko-gozdarske zbornice Petra Vriska, o kateri se je tako rekoč do zadnjega trenutka bolj ali manj le špekuliralo. Vrisk je presenetil še toliko bolj, ker kandidira še za en ključni položaj v stranki - za predsednika glavnega odbora. Gre za pomembno funkcijo. Predsednik tega telesa praktično obvladuje celoten strankin teren, saj v glavnem odboru sedijo predsedniki vseh občinskih odborov iz države. Predsedniško kandidaturo Janeza Podobnika podpira precej občinskih odborov, iz vrst teh pa bodo prihajali delegati, ki bodo imeli na kongresu glasovalno pravico. Podobnik je zadnji dve leti in pol, od izvolitve ro za Svobodno Slovenijo (manšo, predvsem če jo primerjamo s sofinanciranjem kakega drugega medija) in otroško kolonijo. Takšno je stanje našega delovanja in financiranja. Za to zato se obračamo na rojake in jih prosimo za podporo. Hvaležni smo za njihovo razumevanje do naše skupne ustanove, ki je temelj in krov slovenskega življenja v Argentini. Svobodna Slovenija 23. okt. 2003 Franca Buta dalje, vodil glavni odbor. Na kongresu v Murski Soboti se je predsedniški kandidaturi odpovedal v zameno za vodenje glavnega odbora. Dokler sta bila v igri le Podobnik in Bizjak, je bilo že bolj žili manj jasno, da je prvi tako rekoč že novi predsednik SLS. Tega se je dobro zavedal tudi sam Podobnik, ki do sedaj ni imel namena Bizjaka prepričevati v odstop od kandidature ali se mogoče z njim pogajati za glasove v zameno za kakšno drugo vidno pozicijo v stranki. Je bil torej del strategije Podobnikovega tabora tudi to, da Bizjaku pustijo kandidirati, seveda ob predpostavki, da bo tako ali tako poražen? Tako bi Bizjaka, ki prihaja iz vrst nekdanje SKD in ni bil kot tak nikoli zares sprejet v trdi liniji SLS, pravzaprav zelo elegantno izločili iz vrhov SLS. Toda z vstopom Petra Vriska se igra začne spreminjati in predvsem zaostrovati. Zmaga Janeza Podobnika ni več tako zanesljiva. Poznavalci znotrajstrankarskega dogajanja ocenjujejo, da je Bizjak kljub vsemu toliko politično moder, da se zaveda svojih zmožnosti. Vriskovo izhodišče je bistveno boljše od Bizjakovega. Bi torej Vrisk lahko prepričal Bizjaka, da mu ta odstopi svoje glasove? Če bi mu to uspelo in če bi ga poleg tega podprl še aktualni predsednik But, bi bila s Podobnikom relativno izenačena kandidata. Ne gre pozabiti, da But in Podobnik nikoli nista nikoli vzorno sodelovala in da je But še vedno dolžan uslugo Vrisku izpred dveh let in pol, ko je s svojim vplivom bistveno pripomogel k Butovi izvolitvi. In če But podpre Vriska, si hkrati pridobi simpatije ravno tistega dela strankine baze, ki mu je kot kmetijskemu ministru zadnje mesece povzročala največ sivih las. Brez dvoma bodo potencialni delegati na kongresu v prihodnjih dneh deležni precej agresivnega lobiranja iz Podobnikovega in Vriskovega tabora. Izgleda, da se stranka praktično ne more več poenotiti o enem samem predsedniškem kandidatu. Ali je morda vendarle pred kongresom še predvideno kakšno srečanje, na katerem bi se najvidnejši oziroma najvplivnejši predstavniki stranke le dogovorili in skupno podprli enega človeka, smo vprašali glavnega tajnika SLS Andraža Vehovarja: “Takšen sestanek ni predviden in tudi ni realno pričakovati, da bi se še lahko poenotili.” Mateja Babič Delo fax, 4. nov. 2003 Cof: Spomini (nadaljevalce s str. 13) NOS je objavil imena domobranskih častnikov in podčastnikov, katere je še v domovini - nekatere pa tudi v Vetrinju -povišal v višje čine. Konec IX. dela Svob. Slov., 2. okt. 2003 NOVI GROBOVI (nadaljevalce s str. 9) Violet Bergant Umrla je Violet Bergant, rojena Schafer, vdova po Andrewju, mati Mary Payne, Andrewa ml., Anne in Johna. Pogreb je bil 4. novembra v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Pavla j\a Chardon Rd. in pokopom na Vernih duš pokopališču. Anne R. Yerman Dne 30. oktobra je umrla 89 let stara Anne R. Yerman, rojena Potochar, vdova po Franku, mati Donne Priem in Thomasa, 4-krat stara mati, sestra Frances Hribar, Donalda ter že pok. Mary Potochar, Andy-ja in Anthonyja. Pogreb je bil 3. novembra v oskrbi Brickmanovega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Viljema in pokopom na Vernih duš pokopališču. Pred pomembnim kongresom Poenotenje znotraj SLS ni mogoče Misijonska srečanja in pomenki 1500. Prejšnji mesec ste čitali dve pismi misijonarja brat Matevža Štirna, ki deluje v državi Kongo, v srednji Afriki. Zadnji teden se je znova oglasil: “Draga družina! Najprej se vam zahvalim za vašo molitev za nas misijonarje, ker brez nje ne moremo nič delati. Naše delo mora biti podprto z molitvijo, ker smo tu na fronti, vi ste pa kot Mojzes, da držite roke sklenjene in dvignjene proti nebu, da mi lahko zmagujemo to našo sovražno vojsko raznih sekt in hudobnega duha, ki se poslužuje vseh mogočih pre-kucij, da bi nas onemogočil. Zaenkrat sem ostal sam s sedmimi postulanti. Ravnatelj in še en pater sta odšla v Švico, kjer bodo imeli generalni kapitelj in bodo volili novo vodstvo. Brat Jože je pred tednom dni imel zelo hudo malarijo, a so ga zdravniki rešili. Tudi naš ravnatelj je moral takoj po prihodu v Švico v posteljo radi malarije. Hvala Bogu tudi jaz sem srečno prestal to hudo bolezen, radi katere toliko ljudi umre v tej deželi. Vsem vam želim vse dobro in vas lepo pozdravlja Matevž Štirn.” Prav ima bral Matevž, ko nas stalno opozarja, da ne bo veliko narejenega brez molitve. Vključimo ga, da mu bo Bog dal potrebne milosti pri njegovem delu za božje kraljestvo. Skupno z misijonarjem Danilom Lisjakom dela br. Vili Poljanšek, ki je napisal lep članek v Misijonskih Obzorjih-. “Tokrat vam pišem iz Konga, točneje iz Gome, kjer sva skupaj z g. Lisjakom pred dobrim letom in pol na novo zaorala misijonske brazde. Mnogo je bilo že napisanega o Gomi in o lavi, ki je lansko leto 17. januarja preplavila mesto Goma. K temu dogodku naj tudi jaz pristavim svoj lonček. To je bila tragedija brez primere, kot bi odjeknila atomska bomba. Tako je bilo tudi videti, saj je dvigal dim nekaj sto metrov visoko v obliki gobe in to samo nekaj sto metrov od našega centra oziroma misijona. Tistega tragičnega dne, smo že dopoldne opazili nekaj kilometrov oddaljen puhteč dim, ki se je počasi približeval in si je utrl dve poti. En tok lave se je ustavil nekako 200 metrov pred našim misijonom, drugi tok je obšel zahodno stran in nadaljeval proti mestu ter se ustavil ravno pred glavno cesto, ki pelje proti zahodu. Tretji tok lave, ki je poplavil samo mesto na naši vzhodni strani, pa je šel mimo naše hiše, niti 100 metrov stran. Velika sreča je bila, da se je to zgodilo v popoldanskih urah ob lepem sončnem vremenu. Tu se je zemlja preprosto odprla na ravnini med bananovcev, na robu naselja. To je mnoge presenetilo, saj ni nihče pričakoval, da bo tako hudo. Že od jutra smo bili v strahu, kaj bo iz tega. Ob dveh popoldan se je vedelo, da gre zares. Vsaj je na hitro vzel najnujnejše, naložil na kamion ves otroke in hitro odpeljal v mesto, misleč, da bomo tam na varnem. V uršulinskem centru smo nastanili otroke v njihovih šolskih prostorih. Na veliko tveganje smo se s kamionom vrnili nazaj v misijon, da smo pobrali še ostalo robo, predvsem odeje in jogije. To je bilo pravo junaštvo, saj smo zares ušli toku lave, ki se je bližal mestu. Okoli šeste ure se je že vedelo, da bo treba zapustiti tudi prostor pri uršulinkah in odriniti naprej. Same sestre so utrpele veliko katastrofo, saj so izgubile vse. Lava je preplavila vse njihove zgradbe in okolico, kot tudi novo kapelo, ki je bila blagoslovljena komaj tri tedne prej. Naš vulkan je visok nekaj čez tri tisoč metrov in je oddaljen nekako sedem km. Iz njega se neprestano kadi, ponoči pa nam sveti kot bakla. Je že celo leto zelo dejaven. Včasih se pošalim in pravim, hudički že kuhajo večerjo, v naši kuhinji pa je še vse mrzlo. Torej nismo daleč od samih vrat pekla. Vsem tegobam navkljub bi rekel, je bilo minulo leto zelo delavno. Dobili smo kar nekaj kontejnerjev iz Evrope: iz Italije, Belgije in Kanade ter celo iz Slovenije, da je bilo samo s tem veliko dela. Vsa zahvala za zasluge, da smo dobili toliko stvari, gre v prvi .vrsti g. Danilu, ki je vse to priskrbel. Naj povem še kaj o samem mestu Goma. Mesto je umazano že zaradi črne lave, ki je na vsakem koraku. Imam občutek, kot da je ena sama velika kovačnica. Na tej še dokaj sveži lavi, ki je bila do nedavnega prazna puščava, zdaj že rastejo hiše kot gobe po dežju. Večinoma so to lesene montažne hiše, za prenekatero bi rekel, da je kar lepa, prijetno obdana s samo črnino. Treba bo počakati vsaj nekaj generacij, da bo ta lava nekoliko ozelenela. Kot vam je znano, Danilo veliko gradi, saj je nastala cela vas, odkar je prišel v Gomo. Pred kratkim so pokrili nov internat za fante. Tudi nova hiša salezijanske skupnosti dobiva končno podobo. Vrata in vso opremo smo naredili v lepem rdečem lesu, ki se imenuje libuju, razen pisalnih miz in stolov, ki so nastali iz slovenskega hrasta. Lep pozdrav, Vili Poljanšek.” Vkljub vsej nesreči s to črno lavo, neutrudni Danilo Lisjak gradi in pomaga v velikem zaupanju na božjo pomoč, če pride nova stiska naokrog. Od njega se lahko učimo, kaj se da narediti, če je volja in vera ter zaupanje, da si v božjih rokah pri vsem delu. Molimo zanj, kot za vse misijonarje, da bodo izpolnjevali kar so obljubili, ko so odšli na misijonsko polje! Par dobrotnikov se je oglasilo s svojim darom in sicer: V. Devine (za s. M. Pavlišič) $100; J. Cozza (s. Pavlišič); N.N. $75; J. Mraz (za Rev. T. Mavrič $100, za Rev. Opeka $100, za Rev. L. Tomazin $100) $300; J. Prosen (v spomin +Antona Nemec) $20. Ta mesec november naj bo vsak dan napolnjen z molitvijo za duše v vicah. Vsak ima kakega sorodnika ali znanca, s katerim je prijateljeval in je že odšel v večnost. Naj bo sorodstvo ali prijateljstvo, spomni se ga v molitvi, da mu odpreš večno srečo. Ko boš ti na vrsti, bo on lahko tebi pomagal, da se ti bodo skrajšale ure trpljenja in samote. Molimo tudi za pokojne misijonarje, če še niso pred božjim obličjem, da to kmalu dosežejo. Prav lep misijonski pozdrav od vseh sodelujočih! Marica Lavriša 1004 Dillewood Rd. Cleveland. OH 44119 Po misijonskih poteh (nadaljevanje s str. 14) Elektrika je napeljana po vsej deželi, kar je velik napredek, predvsem, če se primerja z Zambijo. Ceste so dobro oskrbovane in glede na to, da Malawi nima rudnih bogastev, imajo razvito po-Ijedeljstvo in ribolov. Polja so obdelana že stoletja, kajti že Livingstone je bil presenečen nad pridnostjo domačinov. Zelo zanimiv je občutek, da so Malawijci prijazni, mirni ljudje, ki se neradi prepirajo in celo posel ali trgovino ne jemljejo kot ekonomsko izmenjavo, temveč kot socialno druženje in izmenjavo. Zanimiva je zgodba, ko je Anglež obiskal zapor, ki je bil zavarovan le z nižjo bodečo ograjo. Začudil se je in dobil odgovor, da so zaporniki lojalni in nimajo nobenih izgredov. Kakorkoli že, verjetno v današnjem času ni več tako, ampak mentalitete se le počasi spreminja in jedro srca in duše ostaja še vedno nespremenjeno. P. Stanko živi in dela v mestni župniji Kasungu, ki je velika po obsegu še bolj pa po številu vernikov. V dar sem mu prinesla kelih in mašni plašč, ki ga je prvič uporabil pri nedeljski sv. maši. Predstavil me je ljudem. Sedela sem v zadnji klopi. Tisočpetsto glava množica in prav toliko parov oči se je naenkrat obrnilo in zaploskali so, zapeli in zaplesali. Seveda to še ni bilo vse. Pred cerkvijo smo se skupaj fotografirali in oblekli so majice, ki sem jim jih razdelila. K trem nedeljskim mašam pride okoli tri tisoč ljudi. To je res velika in dejavna župnija. In pater razmišlja, da bi pričel s cerkvenim radiom, da bi lahko dosegli tudi oddaljene kraje z ; Božjo besedo in osveščanjem ljudi. Veliko je revščine, toda ljudje so zadovoljni in vedno pripravljeni se j pogovarjati in stalno ne- ; kaj novega slišati in se čuditi. Zato radijski glas , ne bi naletel na gluha | ušesa. V Malawiju postaja Cerkev čedalje bolj afh' ! ška in je vedno manj belih misijonarjev. To je dobro. Postavlja se na j svoje noge. Pogovarjali smo se in ugotavljali, zakaj je Afd' | ka ostala nerazvita. Ni' smo prišli do nobenih zaključkov, le strinjah smo se, da je afriški človek, človek razmišljanja in meditacije, pesmi, ple' sa in ritma, beli človek pa je človek tehnike h1 j napredka. Težko se drug drugemu prilagajata, vendar : drug brez drugega 1,6 moreta. Na koncu pa ta j ko ni pomembno, ^ vse imamo, ko je pa P° trebno, da smo. V ve** kih katastrofah se P°£0 | rj O* varjamo o škodah in * varovalnicah. Ti revni 0* majo ničesar za izgubil razen življenja. Zato s° lahko takšni, kakršne 111 poznamo - nasmejani brezbrižni, če je dot>ra letina, kot je bila let0 pa sploh. Hvala p. Stanku Rot aanu, da me je sPreJ ’ ožil, mi omogočil, em še enkrat prehodi ure- iot, na kateri sem ničevala moje otroš anje, obiskala nekaj načinov, bolnih ■" S srimi sem delala, 1° navad3*’ edaj ripovedoval o udi, med katerimi seC eluje. te Hvala Bogu. za v ^ lilosti, ki sem ji*1 eležna, in Mariji P° ij za varstvo. M^1 CENE NIZKE PO VAŠI ŽEU •