Številka 174 TRST, v četrtek 25. junija 1908 Tečaj XXXiii m IZHAJA VSAKI DAN matrjm tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične SteT. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvc. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 Stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! m NAROČNINA ZNAŠA »vxvi ca vse leto 24 K, pol leLa 12 K, 3 mesece 6 K; na a»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroonlna M, nedeljsko Izdanja „BDZMOSTI' atana : aalo- latno K 5-20, pol leta 3 flO ■ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma so no »prejemajo in rokopisi se do vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgto Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti St. 18. Poštno-hranilnKnl ra?un 5t. 841 652. TELEFON JL 11-57. pp7n |A\/Wr \/ F"QTI Diplomatični odnoiaji med Venezuelo Dmluumvinl v UO i i. in Združenimi državami pretrgani. Preprečena županijska skupščina, j AVASHINGTON 24. Državni oddelek je ZAGREB 24. Danes predpoludne bi se ( uradno razglasil, da je ameriški diplomatični bila iuela vršiti pomladanska skupščina za-' zastopnik s parnikom „Marietta" zapustil grcbske županije, na kateri je imel biti tudi, Venezuelo in da ni sedaj tamkaj nikakega zaprisežen novoimenovani veliki župan Vu- diplomatičnega zastopstva. Diplomatični za-četić. Na skupščini je pa prišlo do velikega j stopnik je odpotoval radi tega, ker ni hotel li;upa, ter so takozvani neodvišnjaki prote-. predsednik Castro dati zahtevanega zastirali proti zaprisegi velikega župana in so doščenja. motili vso razpravo. Vsled tega ,je bil veliki j Amerika bo imela stalno vojsko, župan, ker sc mu je opozicija odkrito uprla,! NEW-YORK 24. Namestnik vojnega prisiljen, zaključiti sejo in odgoditi skupščino tajnika, Oliver je rekel včeraj na vojnem vez- na nedoločen čas. Obletnica bitke pri Custozzi. GRADEC 24. Danes na obletnico bitke pri Custozzi je bila v garnizijski cerkvi služba božja, katere se je vdeležil pešpclk št, 7, mnogo častnikov in veterancev. Nevihte, toča. LVOV 24. V vztočni Galiciji so bile včeraj in danes silne nevihte. Toča je napravila ogromno škode. Toplomer je padel na 14 stopinj. Tudi v Brodskem okraju je včeraj divjal grozen orkan, ki je razdejal dve vasi. V veliki nevarnosti je bila neka dekliška šola b'izu obrežja, v kateri je bilo mnogo nčenk. Z velikim naporom so zamogle učiteljice rešiti deklice. Srbska ministerska kriza. BELIGRAD 24. Podpredsednik državnega sveta Velimirovic, kateremu je bila poverjena sestava novega kabineta, je sinoči pozval v mini&terstvo za unanje stvari voditelje mladoradikalne stranke. Načelnik stranke mladoradikalcev Ljuba Stojanović je izjavil, tla zavzame njegova stranka nasproti Velimi-rov:Y-emu kabinetu enako stališče, kakor nasproti Pašičevem kabinetu, ker ni v taki rešita i krize nikakega jamstva, da se spremeni zistem. Shod, ki ga je danes predpoludne imela mladoradikalna strank«, je včerajšnjo izjavo Sto./ancviea odobril ter se je odločno izrekel proti Velimirovidemu kabinetu. Zdi ee, da je vsled tega vedenja mladoradikalcev misija Velimirovića izpodletela. Baron Rauch v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 24. Ban baron Rauch je dane3 predpoludne konferirai z državnim tajnikom Popovieem, potem ga je vsprejel 'ministerski predsednik dr. AVekerle s katerim je razpravljal dve uri. Kakor se govori, je bilo poleg upravnih stvari govora tudi o hrvatskem deželnem posojilu. Potovanje nemike cesarske dvojice v Jerusalem. BEROLIN 24. Cesar Viljem in cesarica sta baje nedavno izjavila, da nameravata povodom otvoritve romarskega zavetišča potovati v Jeruzalem, Gradnja ima biti dogotovljena na sporu !ad 1910, Kolera na Kanili. NEW-YORK 24. Glasom brzojavne vesti iz Manile se je v šotorišču v Greggu med tamošnjimi ameriškimi četami pojavila kolera. Umrli so že štirje vojski. Dunajski nuncij — kardinal. MAGDENBURG 24. — „Magdeburger Zeitung" poroča iz Rima: Dunajski nnncij Granito di Belmonte bo meseca septembra t. 1. v izrednem konzistoriju imenovan kardinalom, — Tako bo možao, da pride na Dunaj nov nuncij. PODLISTEK. |Aoja smrt. Francoski spisal EMILE ZOLA. (iVevel J. K ). „Lahko noč, gospod doktor," je rekel Simoneau. Potem je bilo tiho v sobi ; zdravnik se je pač priklonil Margareti, ki je zopet bila stopila bliže, dočim je stara zaprla okno, nato je zapustil sobo, slišal sem njegove korake, ki so polagoma izjeknili na stopnicah. Tako je bilo torej vse pri kraju, bil sem obsojen, o tem možem je izginil moj poslednji up ! Če se jutri pred enajsto uro ne predramim, me živfga pokopljejo ! In ta misel me je tako prestrašila, da sem izgubil zavest tega, kar me je obdajalo: nezavest r smrti tami! Zadnji šum, ki je še prodiral do mene, je bilo tiho klopotanje škarij, s katerimi sta gospa Gabin in Dede izrezavali zastorčke. Mrliška straža je pričela; nihče ni govoril besede reč. Margareta se je branila iti spat v sosednjo sobo, ostala je; gotovo je počivala v naslonjaču s svojim lepim bledim obrazom, oči je imela zaprte in na njenih dolgib. svilnatih trepalnicah so se še leske- bališču, da namerava predsednik Roosevelt osnovati stalno armado 250.000 mož, ki bo razdeljena v osem vojnih zborov, seveda, ako kongres dovoli potrebni denar in ako bo hotela država dajati rekrutov. Japonci in Mandžurija. TOKIO 24, Japonska je ukazala svojemu diplomati enemu zastopniku v Pekingu da ec Japonska ne bo protivila razvoju kitajskega dela Mandžurije, marveč da ga bo podpirala. Tudi se ne bo protivila gradnji železnice Tsen—Nein—Tau v Fakumeater zveže to železnico z nekaterimi točkami južno-mandžurske železnice. Rusija. Novi guverner sfepnega ozemlja. PETROGRAD 24. Namesto umirovlje-nega generala Na darova je bil generalnim guvernerjem 6tepnega okraja in poveljnikom vojaškega okraja Omsk imenovan general Schmid, dosedanji pomočnik poveljnika vojaškega okraja v Kijevu. Iz ruske dume. PETROGRAD 24, Doma je nadaljevala razpravo o proračunu nančnfga ministerstva. — Posl, Puriekević je govoril o ljudskih šolah. IZ PERZIJE. Hudi boji v Teheranu. LONDON 24, Liiti poročajo iz Teherana, da je prišlo do boja okolu parlamenta. Bombardiranje na parlament je trajalo do 3, ure popoludne. Ubitih oziroma ranjenih je bilo okolu 70 oseb. — Ugledneji členi narodne stranke, več členGv parlamenta in višje duhovščine so kaje aretirani. Plenilo se je tudi ▼ evropskem delu mesta. Mesto je sedaj v rokah ruskega generala Liakova ki zapoveduje četam. Inostrana poslan štva niso v nevarnosti. Ljudstvo je ogorčeno, ker je bila v bombardiranju na parlament, razdejana tu i mešeja, ki se nahaja tik parlamenta. TEHERAN 24. (Nem. kab. družba). V hudem bombardiranju so bili razdejani parlament, velika mošeja in palača Zil es sultana. Ni znano, koliko ustašev je padlo ; kozakov je bilo 70 ubitih oziroma ranjenih. V Teheranu je proglašeno obsedno stanje. Erropejci niso v nevarnosti. LONDON 24. O bombardiranju parla menta v Tekeranu je prejel „Daily Mail" na-Btopne podrobnosti: Ob 5. uri popoludne so šahove čete obkrožile parlament in bližnjo mošejo. Ob 7. uri so prejeli členi parlamenta ukaz, naj zapuste poslopje. Iz palače so odgovorili s strt hi, ki so ubili nekoliko šahovih kozakov. To se je takoj sporočilo glavnemu stanu, odkoder je pri* o povelje, da se prične bombardirati parlament. Bombardiranje je pričelo ob 11. uri. S parlamenta in z mošejej je bilo vrženih na topništvo več bomb, vsled: česar je bilo poškodovanih nekoliko topov in j ubitih več topničarjev. Čete so pričele pleniti' hiše „enčunerc-v". O poludne je bil v mestu mir, le okolu parlamenta in mošeje je boj trajal dalje. Okoln 3 uri je streljanje prenehalo. Tedaj sta bila parlament in mošeja v razvalinah. Vsi ugledneji nacijonalisti in viši hov duniki so bili aretirani. LONDON 24. Kakor je Reuterjev bi. o zvedel, je tukajšnje perzijsko poslanstvo o prvem spopadu med četami in endošuneni prejelo iz Teherana nastopno brzojavko : Radi nemirov in zaburjenosti so bile v mestu pripravljene čete, da skrbijo za red. Ko je neki oddelek šel mimo mcšeje Sepesalar, kjer je bilo zbranih več cndšunenov, je bilo vrženih več bom, viled česar je bilo več vojakov in uradnikov ubitih. Sih je proglasil nad Teheranom obsadno stanje. Sedaj je mir. TEHERAN 24. (Kab. družba) Šah je dal bombardirati del Teherana, ne da odpravi ustavo, nego da se polasti njemu sovražne skupine ljudi, ki so ga hoteli odstaviti. Ukrotil je tudi nasprotnike v pokrajinah. Delovanje parlamenta se ne bo oviralo. Čuje se celo, da del parlamenta soglaša s šahovim postopanjem, V Teheranu ni30 Evropejci v nevarnosti, pač pa v Tebrisu in Urmiji, v zadnjem mestu od strani turških Kurdov. Dunaj 24. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Leopard" dne 23. t. m. prispela v Kobe, kjer ostane 14 dni. Od tamkaj odpluje v Taketoyo, — Na ladiji vse zdravo. Lvov 24 Kakor poroča neki list iz Borvslara, je tamkaj med nevihto pogorel petrolejski rov rUral". Budimpešta 24. Listu „Simplicissimuti" iz Monakovega je odtegnjen poštni debit. Parma 24. Generalni štrajk je danes preneha!. Monako ro 24. Princ-vladar Zuitpold je daroval za pogorelce v Zirlu 1000 mark. 8ofija 24. Vojvoda in vojvodkinja Saško-Koburg-GotaŠka sta danes z bolgarskim knezom dospela v Carigrad. London 24. „Times1' poroča iz Simle, da je bilo v tem letu u tihotapljeno v Afganistan 30.000 do 40.000 pušk in mnogo streliva. tale solze. Njej nasproti v senci je gotovo sedel Simoneau, tih?, pogled neprestano uprt v mojo ženo. III, Ne vem, kako dolgo je trajala moja nezavest v naslednje jutro, spominjam se tega samo kakor groznega, težkega sna, kjer je vs9 tako zmedeno in nejasno, da ne more človek ničesar natančno razločiti; samo eno vem — in to je delaio mojo torturo posebno grozno — da sem neprestano pričakoval, da se naenkrat prebudim. Zjutraj naposled me je prebudilo škripanje okna, ki ga je najbrže odprla gospa Gabin, iz mojega mrtvaškega spanja in zavedal sem se vsega zopet, kar se je godilo okoli mene. Z ulice gor je donelo vpitje in klicanje prodajalcev : zvonek otroški glas, ki je ponujal ptičje piče, bripav, ki je prodajal zelenjavo. To Tstajaoje mesta me je nekoliko pomirilo, kajti zdelo se mi je nemogoče, da bi me sredi vsega tega bojnega življenja mogli zagrebsti v zemljo. In tu sem se spomnil na nekaj, kar me je docela pomirilo. Ko sem bil še v domačem kraju špitalski uradnik, smo imeli nekoč pacijenta, ki je spal Štiriindvajset ur v eni sapi in njegovo spanje je bilo tako globoko, da so se zdravniki GOVOR drž. poslanca Alojzija Štrekelja v zbornici poslancev dne 16. junija 1908, Govornik je spregovoril slovenski : Visoka zbornica ! Porabljam današnjo priliko v proračunski razpravi ter se oglašam, da v kratkem odmerjenem mi času raztolmačim potrebe in želje svojega volilnega okraja in naše dežele sploli. Žalibog. da je glas nas vseh Slovanov v tej visoki zbornici največkrat „le glas vpijočega v puščavi*' in to samo zato, ker smo razcepljeni t mnoge stranke in strančice! Vlada ve, da needini smo tudi slabi in ena računa s tem za nas Slovane žalostnim dejstvom in nam ne pripisuje one važnosti v parlamentu k a - obotavl.ali izreči svojo sodbo. A naenkrat se je mož vzdignil, krč ga je bil izpustil, in pri tej priči je mogel zapustiti postelj. Jaz pa sem spal že petindvajset ur, če sem se prebudil ob desetih je bilo še vedno čas. Izkušal sem uganiti, katere osebe so v sobi in kaj delajo. Mala Dede se je pač igrala na hodniku, kajti, ko so se odprla vrata, se je slišal zunaj zvonek otroški smeh. Gospoda Simoneau najbrže ni bilo več tu, kajti nič ni izdajalo njegove navzočnosti, bilo je čisto tiho, samo copate gospe Gabin so drsale po kamenitih tleh okoli kantina. Slednjič je izpregovorila. „Ljuba moja, Vi na noben način nimate prav, ko je nočete piti; dokler je gorka, daje moč in bi Vas pokrepčala, saj ste že čisto opešali in se bode te še ugonobili." Stara je govorila Margareti, in rhhlo žuborenje in sikanje na kaminu mi je pravilo, da je kuhala kavo. „Ne, da bi hotela o tem govoriti/ je nadaljevala, „a bila sem je že zelo potrebna, kave. Ponoči bdeti, to ni za starega človeka. Noč je tako žalostna in groza je človeka, kadar je nesreča v hiši. — Vzemite vendar, Ijnba gospačka, malo kavice, samo kapljico.u In usilila je Margareti čašo. .Kaj, to je gorko ? To Vas popravi, kajti potrebni boste svojih moči za današnji dan. Tako, dete, le izpiti, tako, zdaj ste bili koršno bi po številu zaslužili če bi bili složni. Potem je nadaljeval nemški : Stoleten dolg države. Visoka zbornica! Oglasil sem se za besedo v specijahii debati, da spregovorim o razmerah v svoji domovini in o nje potrebah, da s tem opozorim c. k, vlado na različne pomanjkljivosti v upravi, obdačevanju itd. in na tozadevne zahteve svojih volilcev. Med vsemi deželami naše državne polovice so provincije grofija Goriško-Gradiščanska, Istra in Dalmacija najubožneje. Avstrijske vlade se niso nikoli posebno brigale za te provincije in klimatične razmere so tam take, da so tudi mnogo pripomogle k obuboževanju prebivalstva. V južni deželi, kjer ni nobenih gozdov, je zima se svojimi viharji burje neizrečeno kruta, poleti pritiska vročina in vlada suša, kakor je to posebno tudi letos, ko suša ne traja le tedne, ampak, kakor v Dalmaciji, mesece in je pridelek uničen. Kriva na ojstri klimi kraškega ozemlja je po velikem delu njega golota. V zadnjih desetletjih se je sicer nekaj zgodilo glede pogozdovanja goriškega Krasa, ali veliko premalo, da bi od tega pogozdovanja, ako se ne bo nadaljevalo v hitrojem tempu, mogli pričakovati v doglednem času vidnega vpliva na klimatične razmere teh siromašnih krajin. Dokler bodo naše provincije Goriško-GradišČanska. Istra in Dalmacija kazale gola rebra, nima kmetijsko prebivalstvo pričakovati nič dobrega. Da Ee blagostanje primorskih dežel more sčasoma povzdigniti, bi morala vlada skrbeti za zistematično pogozdovanje teh kamenitih in sterilnih tal in ne bi smela štediti s sredstvi, da bodo mogli V6aj naši zanamci pričakovati erečneje bodočnosti. Narodi južnih pokrajin so z veseljem pozdravili vest o veliki akciji, ki jo nameruje začeti c. k. vlada. Ako vlada resno misli s tem, ce poplača le stoletnega dolga avstrijske države tem zanemarjenim pokrajinam ampak zagotovi si tudi hvaležnost ubozega ljudstva, toli potrebnega podpore. Pogozdovanje. Pri tej akciji naj vlada v primorskih pokrajinah ne pozabi na pogozdovanje kamenitih tal, kajti, dokler ne bomo imeli gozdov, se klimatične razmere ne zboljšajo in bo suša še vedno trajala tedne in mesece ter bo, kakor navadno, uničevala produkte zemlje. S hitrejim pogozdovanjem Krasa naj se ne zavlačuje več in se ne sme zavlačevati. Med kamenjem in skalovjem tamošnjih puščav je še najti nekaj plodne zemlje, ki dopušča raščo nekega četudi pičlega obstanka gozdov. Ali vsled odplavljanja in piŠev je te zemlje vedno manje in je možnost pogozdovanja od leta do leta manja. Pomanjkanje vode. Južne provincije ne trpe le po burji in i suši, ampak tudi po velikem pomanjkanju vode za ljudij in živino. Jaz zastopam volilni j okraj, kjer, razun v nekaterih vaseh, povsodi pomanjkuje vode; mal del tega volilnega } okraja ima izvirkov, pretežni del pa se mora i zadovoljevati z deževnico iz vodnjakov, a ži-! vino se more napajati le iz umazanih mlakuž, 1 ki se zbirajo s cest. (Ćujte !) Voda v mlaku -' žah je navadno umazana, kavine barve in ' preraščena zelenim sluzom. Umazanost napa- pridni in zdaj me tudi vbogajte in pojdite tje v mojo sobo." „Ne," je odvrnila Margareta odločno ; „ne, ostati hočem." Njen glas, ki ga od sinoči nisem slišal, me je globoko ganil. Bila je izpremenjena, od bolesti strta. O, ljuba, ljubljena žena ! Čutil sem jo blizu, bila je moja poslednja tolažba, in vedel sem, da so počivali njeni pogledi neprestano na meni, da je jokala za-me vse solze svojega srca. A čas je potekal. Pred durmi sem zaslišal ropot, ki si ga najprvo nisem mogel raztolmačiti, zvenelo je, kakor bi vlekli kako omaro po stopnicah, ki so bile preozke, in kakor bi se pri tem vedno zadevala ob zid. A na glasnejem joku Margaretinem sem uganil, da so nesli mojo rakev. „Prezgodaj prihajate", je zagodrnjala gospa Gabin na možakarje, „postavite to tje za postelj.u Koliko je pač mogla biti ura? Okoli devetih nekako. Torej rakev je bila že tu ! In kljubu temne noči, ki me je obdajala, sem jo vendar tidel razločno pred seboj : bila je Čisto nova, deske komaj postružene... Moj Bog, moj Bog, ali je res imelo biti že vse končano, ali me v resnici odneso v tej črni skrinji, me zagrebejo? (Dalje). Stran II »EDINOST« 5tv. 174 V Trat \ dne 2;"». junija 1B08 jališč vekšajo ži-'ali same, ko ob napajanju stopajo vanje ter puščajo taro svojo odpadke. Dokler ne bomo imeli boljše vodo za žival, ne moremo pričakovati racijonelne živinoreje. Velike važnosti za del Kranjske in vso primorsko krasto planoto bi bilo. ako bi vlada podpirala gradnjo vodovoda od nanoS-kega gorovja, bogatega na izvirkih in bi b tem odpomogla pomanjkanju vode na Krasu, ki je često grozao občutimo. Tudi v vipavski d:lini je tu pa tam podtalnih vod, vendar pa je na mnogih krajih te doline le po napravi vodovodov možno dobiti neoporečne pitne vode. Predno preidem k drugemu delu svojih izvajanj, dovolite mi visokočastiti gospodje, da opozorim visoko vlado še na neko jako važno točko. Na goriškem Krasu se že nekaj let vrše vojaške vaje. Vojaštvo vsprejemajo povsodi prijazno in dela in pomaga se koli* ker se more pomagati. Tako je bilo tudi lani. Mi smo drage volje odprli vojaštvu vse vodnjake, ali vsi bo bili v dveh doeh izpraznjeni. Potem pa ni imelo ne ljudstvo in niso imeli vojaki potrebne pitne vode. Potem so morali v sodih do de3et kilometrov daleč do-važati vodo za vojake in njihove konje. Ne mislite pa, velespoštovani gospodje, da je to posamičen p lučaj (Posl. Bjeladinović : Isto-tako se dogaja tudi v Krivošiji). Da, tudi, ker tudi tam je Kras. Pomanjkanje vode je pri nas in v Istri skoro vsako leto, v Dalmaciji pa, kjer ne dežuje po tri štiri mesece, je vsako leto na dnevnem redu. Naglašam še enkrat: poživljam visoko vlado, naj posveča zasluženo pozornost izvedencu vodovoda od nanoškega gorovja. Uravnava rek. Velespoštovani gospodje! Ker se že bavim s preskrbljevanjem z vodo, dovolite mi, da se dotaknem tudi uravnave rek v Primorju. Mnogo se čita in govori o uravnavi rek in zagrajanju hudournikov v Avstriji, le v Primorju ni tega nič videti, razun ob spodnjem delu Soče, kjer se je pričelo z uravnavo. Nadejam se pa, da se tudi zgornji del Soče čim preje uravna. Druga reka, Vipava, dela vsako leto veliko škodo. Pred leti .ie goriški deželni zbor sklenil resolucijo glede uravnave te reke in je predložil to resolucijo c. k. vladi, ali vzlic temu se ni še nič storilo. Isto tako ni govora o uravnavi potoka Braniča in drugih hudournikov v Primorju. Na primorskem namestniStvu v Trstu je pomanjkanje tehničnih moči. Često dsjata dežela in država občinam subvencije za vodnjake, vodovode itd. Z delom pa se ne more takoj pričeti, ker ni tozadevnih načrtov, ali pa so pomanjkljivi. Vzrok temu bo, da vlada ne smatra načrtov drugih tehnikov dobrimi, državni tehniki pa nimajo časa in tako se namerovano delo zavlačuje. (Tako ie !) Nič boljše ni s kolaudiranjem dovršenih del. Iz tega razloga bi bilo jako umestno, da bi bil na v?akem okrajnem glavarstvu v Primorju nameščen po jeden državni inženir, ki naj bi vodil javne po deželi in državi subvencionirane ceste, vodne gradnje itd. (Pride še.) Avstrijska poslanska zbornica. DUNA J 24. Med došlimi vlogami 3e nahaja predlog posl. Spadara glede uvedbe triletnega službovanja pri vojni mornarici. Po izvolitvi odseka za državne uslužbence je zbornica nadaljevala specijalno debato o proračunu. — Posl. Winter je izjavil, da ne morejo sccralni poslanci glasovati za proračun, ker ima isti pečat razrednega značaja. Posl. Luksch (nemški agrsrec) se je odločno izrekel proti gradnji kanala Donava-Odra, ki bi pomenjal za Avstrijo naravnost samomor. Posl. dr. Muhhvert (nemški radikslec) je izjavil, da je od vseh ministrov edino popolnoma zadovol,il Nemce minister za poljedelstvo« Govornik se je zahvalil naučnemu ministru za reforme ;:a srednjih šolah in je izreke1, da njegova stranka ne želi boljega ministra. (Živahna pohvala.) Kritikoval je Streroayerjevo jezikovno cdredbo. — Pri tem je prišlo med dr. Mjrslivccm (češkim klerikalcem) in dr. Heroldom (nemškim radikalcem) do burnega prizora, tako, da je predsednik Herolda pozval ca red. — Dr. Miihlwert je nadaljevaje svoj govor rekel, da zahtevajo Nemci na Ctškem narodno avtonomno, potem še le nastane mir, prej ne. Nemci so dolžni ■ roj o nemško^ domovino braniti do zadnje kaplje krvi. (Živahna pohvala.) D.. Lanzerotti Be je pritoževal, kako se zapostavlja Trentin z ozirom na železnice v primeri z nemškim delom Tirolske. Mesto železnic gradi država na Trentin ikem trdnjave. Nadalje je govornik tožil, da popolnoma primanjkuje uradnikov, ki bi bili vešči italijanskemu jeziku. Konečno je izrazil nado, da zairične ljudski parlament v zvezi z vlado na polju prometa v alpskih deželah zdravo gospodarsko politiko. (Pohvala pri Italijanih.) Jteorganiiacija trgovinskega ministarstva. V svojem velikem govoru v zbornici poslance? je minister za trgovino dr. Fiedler obrazložil reorganizacijo ministeratva za trgovino povodom ustanovitve novega ministerstva za javna dela, ki j a prevzelo razna naloge ministeratva za trgovino. Največega pomena preosnove t°ga poslednjega je ustanovitev posebne socijalno politične sekcije, ki se bo delila ra štiri oddelke. Prvi oddelek bo imel agende glede varstva delav- cev, drugi izdelovanje naredeb in instrukcij, Žida, imenom L^hrmanna, učiteljem matema-tretji vse delo statistike, četrti agende obrtnih tike na drugi varSavski državni gimnaziji, inšpektorjev. j ravnatelj visliške železnice je pa namestil za po Minister Fiedler jo se svojim obrazlože-! letne mesece dva židovska dijaka kakor kon-njem reorganizacije ministerstva za trgovine! trolorja osebnih vlakov. Obe imenovanji sta dosegel popoln vspeh. Vsa zbornica, brez raz provzročili splošno začudenje, like strank, mu pripoznava veliko pridnost in j ^ . nenavadne zmožnosti. Utis njegovega govora! DfObllG DOlitjftlC VCSti je bil tolik, da se mu niti nemški radikalci i 0 , .. _ _. , _ ' niso tedaj upali [prigovarjati, ko je zavračal! , Sklicanje čefike ga deželnega nemške napade načeške poštne uradnik eJ »N«°i11.1 ^"poročajo: Geški To vseobče pripoznavanje strokovnega in or^ ^eže\al zbor bo sklican na lo-dnevno zasedale nizatoričnega talenta ministra dra. Fiedlerja duQ° lo* ako bA°u d?Uej rj5-1 drŽ\7m nas more veseliti tem bolj. ker je v njem' z£°r razprave. Ako bo pa državni zbor pripoznan - slovanski um. j zboroval do 20 mina, tedaj bo češk« deželni 1 r —----i zbor sklican Se le na jesen. £ngleŠko-ruski reformni predlogi C e s a r se v nedeljo poda v Išl, kjer za Makedonijo. !ostane d?a me3eca- Petrograj ski dopisnik „Daily Tele^rapha" ! je izjavil na temelju podatkov iz avtoritativ-! nega vira, da nikakor ne odgovarja dejstvom j verzija, da sta urnister Izvolski in sir Charles! gg ba?i y daljiem clanku z volilnim zakonom, Hardmge v Revatu podpisala angleško-ruske V8prejetim od deželnega zbora tržaškega. — reformne predloge za Makedomio in jih pred-, Označa ta zakon kakor sad boja med Ijud-lozila dragim velevlastim. Izvolski m sir ^ opom -m vladn0 oblastjo. Kompromis Charles Hardinge sta se pac približala re-;. to teh dveh «1, ki pa sta si le v teoreji Sitvi ali m se jirr a posrečilo, da bi bila iz-; jednakorođne y resnici pa zmaguje vladni delala retormi načr„. ki bi ga bila oba pod-:;pli7# _ Tft okolnost pa manjša liberalno Dnevne vesti. Nova doba ? „Piccolo" od minolega torka pisala, in se sedaj točki. še v r Sij o pogajanja o em i vrednost novega zakona in zadoščenje zbornice, ki ga je ustvarila in mesta, za katero je bil ustvarjen. Vendar je energija deželnega __ . „ . . _ , , . , zbora izvojevala marsikak vspeh, tako da je Kakor poročajo iz Belegagrada m je mi-j to zakon na;boijži> koiikor jih je bilo sankci-nistereki predsednik Pašić vrlo simpatično iz-; ,-oniranih v tej državi. Nobena dežela ni dala razil o namen, da so skliče vseslovenski kon- j pr0|etarCem take kurije s splošno volilno pra- pašić o slovanskem kongresu. gre s in da se on ne bo istega udeleže tudi Srbi dan 12. julija je sklican v Prago predkongres, ki bo trajal šest dni. slovansko narodnosti z juga pozvani štirje delegati. protml, ako se ~jc0} p0V8em neodvisno od volilcev — davko iz kraljevstva. /A ; pia^e?aice7 družili razredov, in nobena ni dala n!?7a?11 1 tej knriji števila mandatov, popolnoma jedna-Ud vsake ; kega onemu druZih volilnih razredov. Na teh pa j pridobitvah ima zaslugo izključno deželni i zbor. Radi te karakteristike novega zakona, v^fe* OlVd« j izveneva v tlavospev italijanski večini de- Slovaški jezik — obligaten predmat. i želnega zbora, se nočemo nadolgo prerekati Ogrski primas in nadškof oatrogonski s „Piccolom". Toliko pa moramo omeniti, da Vaszarv je odredil, da sa bo v ostrogonski; vsi predaji načrti ne govore zato, da ]e do-bogoslovnici v bodoče poučevalo tudi brote sedaj vsprejetega načita — ki yhi tudi slovaški jezik, in sicer tudi za kandi- mi pripoznavamo — pripisovati - - — so liberal- « ' - "—J " " — ~ * -—' —-----t --- I S (Čitaj: politično korumpiranje Slovakov!) i plulalni volilni zistem in da je določeno jed državna »hornica Icako Stevil° mandatov za vse razrede. Vec Brzavna zoormca. dobrega ni prišlo iz prejšojih načrtov, ker BUDIMPEŠTA 24. Zbornica je nada- ni bi£ ve£ dobrega v njih. Pač pa so odijevala generalno debato o davku na spint. pravijete razne gorestasnosti, ki jih je hotel — Posl. Grahovac in Zagor&c sta govorila statlliratj i2iasti lanski načrt večine in vspričo hrvatski in sicer proti predlogi. Na to je katerih s0 bi|e 0112 0ZQačene dobrote izgubile bila debata, ker ni bil predbeležen več noben fclhu yge na a -e vredn0fiti. govornik, zaključena. Ministrski predsednik ( Sicer pa £e nam zdij da Eitj ci umestno, je prosil, naj zbornica odkloni predložene da bi _e Tspr;eo tega zares važnega dogodka sklepne predloge. Prihodnja seja mtri. j prGp-;ran radl Zlislug, kakor je tudi dr. Rybaf Budimpeštanski list proti Rauchu. izjavil v svojem govoru v deželnem zboru, da „Budapester Tagblatt" napada v nekem' neče rekriminirati o proSlosti. članku barona Raucha. Liat obžaluje, da sa' Nam je marveč pred ofmi — bo d očne more najti stranka, ki bi posredovala v nost, o kateri govori tudi „Piccolo^ in sporu med Hrvatsko in Ogrsko in ki bi prev-' sicer z direktno apostrofo na Slo-zela akcijo za pomirjenje razdraženih duhov j vence. In sicer so ti njegovi glasovi sirnp-v Hrv£t*ki. K&jti pomirjenje se ne more iz-; tomatični, ker doslej nismo bili navajeni na vršiti potom sile, ampak mirnim sporazumom,: take glasove italijanskega glasila, ki bo pa tem težji, čim se bo s tem dlje od-j „Piccolo" zatrja, da oni niso hoteli o*i- gajalo. Hrvatska. Volilna reforma na Hrvatskem. Kakor javljajo iz Budimpešte, so se me- j rati razroja njih, ki jih je usoda postavila ! semkaj, poleg Italijanov. Nadf-ja se, da bo-! dočnoat ne poruši nad, ki se jih je gojilo ob j sklepanju novega zakona. Naj veje izskušnje : — pravi „Piccolo" so dokazale, da je možno doseči s p ora z u m 1jenje redajni ogrski politiki (med njimi ministerski m o ž n o a o s e c i s p o r a z u m i j e « . predsednik dr. Wekerle in predsednik zbor-! J a r e s i t e v g o t o v i h p r o b 1 e m o v. niče Justh) izjavili, da ne bodo nasprotovali Navzočnost slovenskih delegatov v obuj; vol:lni iv formi na Hrvatskem. To da je avto-1 b k e m d b o r u br> spravljalo obe stranki nomna stvar Hrvatske, in zato ni nikakega v tesnejl kontakt m bo odpravljalo samo ob vzroka, da se to prepreči. — Ali kaj bo kori- sebi mnogo navskn&i, ne da bi se kdo cemu stila volilna reforma in poslanci, ki bodo iz \ nAnnve^i' voljeni na podlagi nove volilne reforme, ako; cdrekal, ali odpovedal! Tako poziti?istično naziranje je v „Pic- jim^pa MadjVri nebodo dopuščalTzborovati!? colu*4 nekaj povsem novega Ako so ta izva-J r Cnpamomhfl ? 'janja simptom resnične e^oluciie v mi>!jeniu ^prememoa r italijanskega tabora, pot^m jih moramo le z THrvatska je prejela z Djnaja od svo- JnnzdraVitl Au Neizogibni pogoj, dobe — kakor da se bedo jega posebnega poročevalca vest, da se v me-] jf®5^™do°Uk"n o v e" roaavnih dunajskih^krogih ^^^.S0^1^^ ^ izrQ^ „P,ccolott — je < v nje- tem, da utegne v kratkem nastopiti oaiocna.^ ^^ driili principa, ki ga mi vedno sprememba v banskem vprašanju. Na zadnji * lagam0 : jednaki med jednakimi! avdijenci dr. Wekerla na Dunaju da se ieI—6N .„^„a enakopravno3t: evo vam tisto cesar zelo zanimal za hrvatsko vprašame m . k f j y kateri je jamstv0 za zahteval od dr. AVekerla, da je čim prej po-^ k za Qas . za ^ voljno reš,, kar da mu je Wekerle tudi ob |<>t> ^ mestnega ^ je v6eraj 11 ' i predsedoval g. župan, se je vršila s kinemato- : grafično hitrostjo. Prečitan je bil najprej na- RUSIJA. Princ Napoleon izključen iz ruske vojske. mestništveni odlok, s katerim se dovoljuje mest. ! liceju reciprociteta z državnimi učiteljišči to- Princ Murat Napoleon, ki je v dvoboju liko g;ede u5nega osobja kohkor glede zrelost-ubil poročnika Plevna, je izključen iz kava- ^ jzpitov. Spomenica obrambenega društva 1 rijskega gardijskega polka. j 2a8ebnih uradnikov za reformo uradniškega sta- Naučni minister odstopil. tuša mestnega tehniškega urada in magistrat- Iz Petrograda poročajo, da je TBlei nih uradov je bila oddana mestni delegaciji, ostrih govorov vseh strank v dumi proti Predlog glede nakupa Brunner Basevijeve šolski upravi dosedanji naučni minister ^^ k; 8e držj muzeja Revoltella, je bil po Schwarz odstopil. Njegovim naslednikom bo maIi ^ebeti vrnjen delegaciji, baje imenovan bivži rektor varšavske poli-; Večinoma brez debate so bile ugodno tehnike in sedanji predsednik znanstvenega regcne druge točke dnevnega reda: Sklenjeno zbora v Petrogradu, Logari. Jje 5ilo vzdrža j tudi za 6olsko let0 1908./9. Ječe na Kavkazu. 1 četrti meščanski tečaj v novomestnih šolah v Teh dni ima duma reSiti neko iutere- UJ. Parini in ul. Giotto ; — dovoljeno, da se santno vprašanje. SocijalnodemokratiČni po- izplača 2e letos K 18.000 od zneska K slanci predlože zakonski načrt o ječah na 115.000, ki se ga postavi ▼ izredni proračun Kavkazu. V tifliski guberniji so v zaporih z J. 1909. v Bvrlio potlakovanja zasutih kmetje, ki so tamkaj še od zadnjega punta zemljišč pri kanalu; — za regulacijo ulic leta 1881, a do danes nUo bili baje niti za- Ruggero Manna in Cecilia dalo se je na raz-slišani. Sodi se, da pride na razpravi tega p0!ago eksekutivi znesek K 2400, ki se jih [ načrta do vefie in burne debate v dum\ j odvzame od zneska K 10.000, proračunjenega Židje vsprejeti v vojaško službo. | za regulacijo ul. Donadoni; — za regulacijo Iz Varšave javljajo: Karator varšav-' ulice Pallini pa K 2100 iz zneska K 15.000, skega učnega okraja je imenoval nekega proračunjenega za sistemizacijo delov ul. Media, Ftrriera in Piccardi. Zadnja točka dnevnega reda. tikajoča 6e odobritve stavbenih črt za zemljišče tab. št. 180 v Spodnji Carboli, je bila, ker nezrela, odjavljena od dnevnega reda. Poroka. Včeraj se je poročil v Bazovici gospod Ivan Skrjanec, večleten po^ec društva „Kolo;t, z gospico Antonijo g o r. Bilo Brečno ! Razpisani stipendiji. Razpiiana sta z* šolsko leto 1908/09: štipendij v znesku Ittnih 700 K iz navtične ustanove Marka Rad ća in štipendij v letnem znesku 155 20 K iz rodbinske ustanove Gregorija Gatteri. Podrob nosti so razvidne iz včerajšnjega ,.Osservatoro Triestino." Slavnost pevskega društva ..Ilirija" is Trsta v narodno zavednih Dutovjjah miuolo nedeljo se je vršila nad vse sijajno. Udeležbe je bilo sicer pričakovati, toda Dut-.»\l;ani eauii niso mislili, da bi toliko ljudij posehlj senčnati gozd. Veselo iznenađeni smo bili zazrli z narodnimi trobojnicami okra-ene Dutovlje, in pa pridnost, s katero so pripravljali na ve3e-ličnem prostoru udje konsumnega društva v Dutovljah. Vsa hvala gre gosp. Sirci, predsedniku imenovanega društva*.! S prvim vlakom popoludne je doš'.o iz Trsta ogromno število izletnikov 7. godbo, h pevskimi društvi „Tabor", ,.Slava" in rDomu, na čelu jim zastava pevskega dru-tva „Ilirije", Preprijazen jo bil sprejem došlih gostov cd strani Dutovljanov. Izletniki s3 naredili g. županu podoknico. Potem se je zćčel pjlniri veselični prostor v gozdu. Zopet je prišlo i/. Trsta in Gorice, iz daljne in bližnjo okol ce mnogo občinstva. Videli smo slovenske kolesarje iz Trsta in Gorice v tolikem štovilu, kakor še nikdar poprej. V prijazni dolini v senci mogočnih dreves so bile nastavljene krčme, med dvema orjaškima kostanjema pa je bil postavljen oder. Okrog in okrog pa so bile mize pripravljene za goste. Postrežba je bi!a dobra, v kolikor je to sp'oh možno ob t;.kem navalu. — Tečno ob 4. uri je pozdravil g. Prah, predsednik rIlirije'4, navzoča društ7a in s*, občinstvo, na kar so dotična društva 'proizvajala posamezae točke programa. Pevske točke so se proizvajalo povprečno prav dobro. „Narodni pipčarji* od sv. Jakoba so predstavljali znano šaloigro „Trije tičM". Posebno ugajal je g. Kavčič v vlogi Stermenceljna. sicer so pa tudi drugi igralci častno reši 1 svojo nalogo. Med plesom je igi\ U godba bosanskega polka iz Trita. Kaj živahna j^ pa bila svobodna prosta zabava. Tu ni bilo nikake razlike mi vapel i. Potem pa S3 ]e r° dutoveljbki v »si razvilo ž;vijenje in vrvenje, kakoršnega menda š > ni videla ta vas ia ki jo trajalo vsedotkj, dokler ni zadnji vlak, cz;roma voz odvt-1 goste i r. Dutovelj. Iatotako srčna hvala Dutovljanorn, ki s » s svojimi močmi do3ti prispevali k sijaju mu vspehu, kakor tudi društvom, ki so na kak način koli Šli prirediteljem na roko. Nadalje hvala gg. poslancema dr. O. Rvbai* u in dr. G. Gregonnu, da sta s« odzvala vabilu, g. dr. Abramu, uradniškemu osobju dr. Rybar-a ter vsej xlrugi mtcbgenci iz Trsta. Ž veli! Trubarjevo proslavo prirede skupno akad. fer. dr. „Balkan", „Učiteljsko dr. za I r^t in okoiico" tertukaj>iji srednješolci. Vsi natanč-neji podatki o tej proslavi, ki se bo vršila morda nekoliko pozneje, pravočasno. Znamenita stoletnica. Kakor smo p.ro-čali te dni, ie ravnokar minulo st"> let od rojstva pokojnega Josipa Gidin 1 Vrdeijskega. Za tržaško okolico je ta stoletni a. spomin na pokojnega Vrdeljskega, pomemb.-u dogodek. Iz vrst pravih oko^čanov staro korenini ni še izšel sin, ki bi bil dosegel 111 litmr-nem polju pok. Godino Vrdeljsk ga. Na »i Vrdeljčani se dogovarjajo med seboj, kuko bi najprimerneje proslavili spomin tega nekdanjega narodnega oiličnjaka. Gotovo je, da se tekom par me.ecev postavi na rojstno hiso pok. Josipa G1 dina Vrdeljskega spominska plošča, kar se ima zgodili na veledostojen način. Kolik ;r smo mogli priznati, se je v ta namen žo sestavil ožji odbor, a naše skromno mnenje je. da bi se ta odbor razširil ter pritegnil k sebi zastopnikov v3e naše okolice. Vrdeljski je bil sin okolice in okolica je poklicana, da proalavi spomin t ga, za nate razmere znamenitega moža. Ko stvar dozori in nam dotični odbor prijavi dan proslave, spregovorimo bolj obširno. Vsekako pa smo prepričmi, da bo odkritju spominske plošče in dotični slavnosti prijostvovala >sa okolica, pa tudi meščani v velikem številu. V Trstu, dne 2~j. junija 1908 »EPIKOST« štv. 174 Stran III Angleška eskadra prispe v naše pristanih dne 6. julija iu ostane tukaj do lo, julija. Eskadra bo Štela šebt vojnih ladij, namreč: rC«»ueenu in „Prince of Walesw, obe 15.240 tone', veaka. s 750 mož posadke ; nadalje oklopnjače: „Canopus", Ozean", ,.Go-liatli" in rGlory", te poslednje 13.160 ton. Kskadra bo pod poveljstvom sir Charlesa E. Drury. Pet teh ladij odide 13. julija v Pulo, kjer ostanejo do 17. julija. „Ocean" odpluje iz Trata v Platejo na Grško, Ostal:b pet ladij ee iz Pule poda na Reko, kjer ostanejo od 17. do 21. julija, od 22. do 25. bodo tri ladije obiskale Spljet, dve Šibenik ter Be po.em skupaj podale na Ktf. Eskadra križar-ev ne pride v avstrijske vode. Izlet v Devin. Opozarjamo si. občinstvo ua vozni liaiki iu vstopnica so v predprodaji t slovanski knjigarni J. Gorenje in pri vratarju „Narodnega doma" (glavni vhcd.) Prihod transatlantika. Včeraj je despel parnik ..Oceania" od Auitro-Amerikane iz Buenos-Ayre3, Santos, Rio Janeiro, L*a Palmam ia Napolja. Imel je vkrcanih 786 pa3a-žirjev, cd katerih se je peljalo do Trsta 215 ljudi ; cd teh 50 Rusov in 50 Črnogorcev. Tržaška maia kronika. V pojasnilo in 'obrambo. Nedolgo temu je bilo Citati v listih — tudi v ..Edinosti" — vest. da so n'iko Matildo R., dekle iz Trbovelj aretirali, ker je vkradla večo svoto denarja. Ker pa menijo v Trbovljah, da je tatica identična z Matildo Rjžaj iz Trbovelj, je prišla ta gospica v nase uredništvo ter nam predložila spričevala, iz katerih je razvidno, da je do dne 20. msja služila pri g. d.iu pL Hut:eru v Opatiji — pošteno in v popolno zadovoljstvo svojega gospodarja. Kon-statujemo to, da ce bo na rečcao g03pic0 po krivem padala sonca takega grdega čina. Dolžnost nam je, da izlasti prebivalce v Trbovljah opozorimo na to pojasnilo. Aretacija dolgoiskanega. nevarnega tatu. Inspektor policijskih agentov Kari Titz je včeraj opoiudae mirno gledal ven iz okna v pr tličju pclic'jskega ravnateljstva: leuo je opazoval hojo oblakov na nebu in potem ljudij na zemlji; — kar na enkrat poskoči, ko da da bi treščilo vanj. Je en ? Ni ? Je ! ! Njegov stari znanec, zvit lisjak in predrzen tat, ki ga že zdavnaj išče naSe deželno sodišče, je mirno Sel mimo oken policijskega ravnateljstva ! — Teka sreča, da mu pohani piščanci let- kar v gobec (z vsem respektom rečeno), se zdi zviten.il detektivu skoraj nepojmljiva. A n> da bi zamudil časa s fdozoiičnim razglabljanjem o prevfež ji vl?g;, ki jo igra s'učaj v tern človeškem življenju, je zdirjal dol po stopnicah, švignil ven na cesto in po par kekih jc že imel svojega moža v pesti. Zgrabil je za ovratnik in pozdravil onega, ki se je prestrašeno obrnil: — Oh, kako 6em srečen, da vas vidim po tolikem času čilega in zdravega, gospod Ceglar! — In oni zsd'žuje jezo in za^egnivii usta ** prisiljen smeh : — A jaz nistm čMo nfČ srečen, da Vas zopet vidim, gospod Titz! — * Izvolite, prosim, priti mal trenotek z menoj sčrn noter. Tam se lažje govori. Imel bi z Vami le par besed govoriti, — — Oh, prosim, iako — nerad ! — In go=pcd Titz ga je nežno poiisiiil v vežo, puste, kakor olikan človek, naj et->?i eni naprej. Ko sta bila v eoLi, je Titz ponudil etol svojemu gostu, kijenirno čakal, dajo g stitelj ii nekega predala potegnil velikanski „Speli", ga prelistal in se sledn ič ustavil pri strani, naslovljeni z: -Ivan Oglar, urar, star 27 let, iz Koprive". Policist je hlastno prebral usodno stranico, uprl potem oči v s'o;ega vis-a-?is iu mu rekel: — Evo, tu smo ! Vas išče deželno so-^ i § j e. ker ete okradli iz zaprte sob? v Gabro-vici dne 8. septembra 1907. na škodo Bogoljuba Nemca 800 K. Ko ste pa zbežali, fte biti tako neprevidni, da ste tam pustili svojo delavsko knjigo in nek dnemik. v katerega ste zapisos-ali svoje grehe. Je to res ? " — Če pravite- Vi, bo že re3. — — Ali jo še kaj drugih stvari, ki obte-/jjejo Vašo vest? Povejte mi jih ! — — Ne da bi vedel. — — H n. ete pa res kratkega f-pomina. No zamislite se v svojo preteklost, morda vara kai,.., — — Ali, zagotovljaru Vas, velespoš'.orani gospod Titčiito nič: moja vest je čhta kakor... — — no ! B:>m vam pa jaz povečal. I>.če vas relka policija, ker ste se iivolili muditi nekoliko časa Ea Reki ped krivim imenom „Golič". Nekega lepega dne ste tam zgin li iz svojega stanovanja, d^čim je doma vaša gospodinja joka a in stokala, ne radi — ljubezni, ki jo je gojila do vas, ampak radi hrane in stanovanja, ki ste vi ju rozabili plačati. Kaj pravite k temu, a ? — — Je že res, ampak to je tudi vse. — — Le malce potrpljenja, prosim. Vi ste bili v tržaški bolnišnic?. Tam ste se priglasili pod krivim imenom: Ivan Lipitzer. Razun tega, sto se vi nekega dne, ko ste se mudil na Reki, predstavil tamošnjemu trgovcu Steinroanu pod krivim imenom : Ivan Golič — in ste mu predlagali pogodbo za nakup več obla«!!. In ker je oni bil nekoliko cezaupen, ste potegnili iz žepa svoj portfelj in mu pokazali neki predalček istega, ki je bil napolnjen z bankovci po 100 K. Konstatiralo se je, da 60 oni bankovci izvirili iz velike tatvine dragih kamnov, ki ste vi jo izvršili na Reki; dragulje ste potem zastavili v tamr šnji zastavljalnici pod imenom : Golič. Zdi se li vam, da sem dobro informiran? Gostu se je zdelo bolj pametno molčati. — — Ali še ni vsega konec — je nadaljeval zmagoslavno policist, ki ec je čutil v svojem elementu. — Vi sto bil dce 6. preteklega maja v Nabrežini aretiran od žendarma, kateremu ste se izdal za Ivana LTp!tzer. Ali ko so Vas zvezanega prepeljali po železnici v Trst, ste skočil skozi okno kupeja na progo iu t>te jo odkurili po njivah in pašah v smeri proti Prošeku, ne da bi Va3 žendarmi dotekli. In sedaj je tega menda zadosti. Pripravite se na dolg počitek pri nas. Titz je tu pozval redarje, ki so zvezali izrednega gosta in prepe/jali pod dobrim spremstvom v preiskovalni zapor.' Ranjeni v pretepu. Sprejeti so bili siuoči v b-Inišnico : Rikard Medeot, 28 Ic-ten težak, s t-.-žko rano na desnem stegnu, široko 4 in g'oboko 2 cm., in Josip Macala 41 leten težak, z raznimi ranami na glavi. Oba sta dobila rane v pretepa in nista hotela povedati imena raniteljev. Dete v plamenih. Davi so je na vrtu hiše št. 14 16 ul. Piccardi vesel trop otrok igt'p.l okolo malega vozička. Prišli so tudi ns nesrečno misel igrati požar; nakopičili so na vozičku papirja in drv, sežgali gromado in veselo poskakovali okolo ognja. Ali štiriletno dete Hugo Scabar, sin Jakoba, uradnika itanujočega v četrtem nadstropju one hiše. se je približal preveč ognju; njegova obleka se je vrela in ubogo dete je bil kmalu obdan rd plamenov. Pritekle so na krik drugih otrok nekatere osebe, ki se jim je posrečilo pogasiti ogenj. Zavito v mokro rjuho so pre nesli dete v bolnišnico, kjer so ga takoj deli v etalno kopel. Dete iaia Lbke opekline licu. a'i jako težke v 03talem delu telesa. Težko, da bo okreval. Tatvina moke. Aleksander Giuliani, 38-leten težsk, je bil predvčerajšnjem aretiran na tondu Vianello v ul. Raftiaeria, ko je na kladal na voz 9 žakljev moke. Ista je bila vkradena trgovcu Antonu Vouk v ul. Olmo št. 4. Loterijske številke izžrebane dne 24. junija 1908. Praga: 71 35 12 58 32 L v o v : 38 72 34 82 21 SmoSnica. Izognil seje. Bodoči tast : Kake prihodke pa imate gospod baron V — ršnubać: Prosim, to nima z doto vaše hčere ničesar opraviti ! Koledar in vreme. — Danes: 'Prosper škot. Jntri: Ivan in Pavel muč. — Temperatura : včeraj ob 2. uri popoludne -f- 25® Ceis. Vreme včeraj : deloma jasno Vremenska n~ poved na Frlmcnkeni: Oblačno spremenljivo. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena Društvene vestf. ^ aedetje vsi v garkovlje. Tamburaški odsek ,.Kolai; vprizori krasno dr. Vošnjakovo dramo v petih dejanjih „LEPA VIDA". Sodelujejo Iz prijaznosti gospa Stare, ter gospod L e s i ć član hrv. gledališča. Režiser gosp. Stare. Začetek točno ob 6 uri. ,.Lepa Vida" v Barkovljah. Vsestransko je zahtevalo naše občinstvo zoprno vprizor.-tev te krasne dr. Vošnjakove drame. Tamburaški cdsek p. dr. rKolo" se ;o odzval tej želji ol< iastva in se mu je posrečilo vdob'ti Igovorne osebi:: ki hočejo po dokazani upoioblje-noBti biti nameSčene b plačo ali pa izvežbati se za glavna zavarovalne agente, naj pošljejo ponudbe na V m zai°9a vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13 ter vogal ulico sv. Katarina. Direktni dovoz štajerskih kokoši ir jajc. Specijaliteta: Graške ponlards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom Ulica Campanile št. IS. .OOOOOOOOCOC4 mr Nad 40-Uten vapeli FASTIGLIE PRENDINI •t .*olmaJ«s« alfttk. ik.ij» satjditalj lo Izdajatelj P. PRENDINI v Trat« PoC&ičane i kol*joami In dipUao £dxsmilko priporočan« pri grlsta«, kalij. hrlpavaatl, katara. Fadeljnjajo pevcem in govornikom (Hat glaa. Zftloga v lekarni PRENDINI Ia v voek faoijifh Iskarnah v Trata la Evropa, aar Pariti j* na nepoitšna ponarejanja *m 2AHTEYAJ7E VEDNO „PASTlBUE PRENDINI". UMETNI ZOBJE Plombiranje zobcv Izdiranje zobov brez ™ vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. J. Čermak m g. Juscher TRST ulica delia Caserma štev. 13, il. radsl. ooooo o o a Vi a /k . JI BSj> Ako hočete, da Vani lasje zrastojc in postanejo lepi, Ako hočete. da Vara ne bodo lasjo izpadali, Ako hočete, odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito ^ Gumijevi izdelki in podmorske cevi. i Josef Moffer'* Sobne Dunaj (g Podružnica v Trstu - Corso 29 1 Zaloga an$l. raket Krogeij za Tennis, rootbali in metanje (3J ter 'grj Diaboies i I ^eleg. ki na-vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroea voljo do jedi utrjuje želo-dec in ojaeuje organizem. Poštno celico 340" glavna pošta Trst. % ■ -I* •• ' . Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada je treba se po bolezni ojačiti . Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. W Izborni okus. J. SERRAVALLO - TRST SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI mnx**xxn* pariške prodajalniee obuvala trst ul. S. ^ntonio št. b (hiša Terni) (Calzoleria parigina) kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in stroke. Največja elegansa, cene zmerne, blago prve vr*te Stran IV »EDINOSTc Stv. 174. V Tratn, dne 25. junija 1908 za vprizoritev te igre dobre igralske moči, ki zagotovljajo srečen izid iste v popolno zado voljnost si. občinstva. Kdor ni imel tedaj prilike videti „Lepe Vide", »aj ne zamudi priti v nedeljo dne 2S. t. in, ob 6. uri pop. t „Narodni dom" t JBarkovljab. Tamburaški odsek p. dr. „Kolo". Vsi tamburaši so naprošeni, da pridejo ▼ petek cb 8 uri zvečer k glavni tamburaški vaji. Tržaško koiesarsko društvo „Balkan" priredi v nedeljo celodneven izlet ▼ Nabrežino in Komen, v svrbo ustanovitve oddelkov. Od hod točno ob 6. uri zjutraj izpred kavarne „Commercio". Kolesarji iz Nabrež. in okolice, ki mislijo pristopiti, naj se zglasijo v gonilni g. Nemca okoli 8. ure. Oni iz Komna, Gorjan-skega, itd, pa okoli 11. ure v gostilni pri Kovačiča nasproti sodnije. Obvešča se člane oddelka na Prošeku, da se bo vrSil občni zbor pop. ob 5. uri t gostilni g. Starca. V ponedeljek izlet v Devin, odhod ob 2. uri P'>P- — »Zdravo". Odbor. Izlet „Tržaškega Sokola" v Devin se bo vršil dne 29, t. m. s parnikom Cap odi s t r i a. V Devinu na vrtu restavracije „Plesa" se bo vi šila javna telovadba združena s kon« < ertom in plesom. Ples se bo vršil v krasnem cdprtem restavracijskem salonu. Voznina tja in nazaj z vstopnino na veselico vred 2 K, vstopnino k veselici 50 st. Vstopnice so v predprodaji pri vratarju „Narodnega doma'' (glavni vhod.) Telovadno društvo „Tržaški Sokol" Bratje Sokoli! V ponedeljek dne 29. t. m. priredimo izlet v Devin s parnikom ,CapodistriaM po že objavljenem [razporedu. Poživljamo brate, da se v čim največjem številu vdeleže tega izleta v društvenem kroju. Zbirališče v „Narodnem domu" ob 2. uri prp. Skupen odhod po mestu do par-nika. Na zdar! V Trstu, dne ?3. junija 1908. Odbor. Vesti iz Goriške. „Svoji k svojim" v Ajdovščini. Na včerajšnjem semnju v Ajdovščini je kakor po navadi kar mrgolelo laških trgovcev, ki so prišli razstavljat svoje blago. Ali nitieden ni dobil & t a n t a in so se vsi morali za to povrniti nazaj, od koder so prišli, ne da prodali niti za vinar robe. Naš poročevalec pravi, da so odšli proklinjaje ; ni znal nam pa povedati, so-li proklinjali „ščave" ali pa goriške lahone ! Vrlim Ajdovcem čestitamo na tej izborni lekciji, ki so jo dali našim nasprotnikom, kateri z eno roko grabijo naš denar a z drugo nas tepejo. Radovedni smo, bodo-li S e ž a n c i posnemali izgled Ajdovcev ! Imenovanje. Pomožni asistent na polje-delsko-kemični poskusni postaji v Gorici dr. Fran Wohak je imenovan asistentom na tem zavodu v X. čin. razredu. Požar. V Terzu na Furlanskem je velik požar uničil hiše, gospodarska poslopja in drugo, last dr. Gortani-ja in kontese Oassis-Faraone. Škode je baje 100.000 K. Uravnava Soče, Tera in Idrije. Načrti za uravnavo Soče so izdelam doslej za črto od železniškega viadukta v Gorici do Stare Sdobe; proračun znaša 1,630.000 K, — za 7 km. Soče pri Macovini pa še posebe K 1,286.000. — Hudournik. Ter bi pa stal 1,053.000 in sicer od državne meje do izliva v Sočo. Izgotovljen je tudi že načrt za uravcavo Idrije pri Versi: proračun pa ni znan. Milijoni za Furlanijo, za slovensko stvar goriške dežele pa — nič! V Tolminu so pognali v nedeljo laške »ejmarfe, došle iz Gorice. Nobenega stanta niso dobili, nakar so jo morali odkuriti. Vesti iz Istre. Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1907 do 17. junija 1908 je obiakalo Opatijo 24.089 oseb. Od 11. do 17. junija je na novo došlo 301 oseka. Dne 17. junija 1908 je bilo navzočih 945 oseb« Vesti iz Štajerske. Mariborski glavni kolodvor bodo znatno prevredili. Včeraj se je vršila tozadevna komisija. Svinja požrla otroka. Zakonska J. Scho- niger pri Cmureku sta imela v oskrbi deklico Elizabeto Čemer. Ko sta te dni šla od doma, zaupala sta otročiča neki deklici. Otrok je ležal ▼ otročjem vozičku na vrtu. Naenkrat je pričel jokati. Varuhinja je letela v kuhinjo da pogreje za otroka mleko. Neka svinja, ki je letela po vrtu, je prišla do otročjega vozička in voziček prevrnila. Na tleh ležeiega otroka je svinja na rokah in na glavi tako ožrla, da je otrok v par urah umrl. Razne vesti. Najveći p&rniki na svetu. Neko angleško društvo zgradi ▼ Belfastu dva ogromna par-broda, ki bosta naj veča parnika na vsem svetu. Z gradnjo prično bodoči mesec. Ladij i se bosta imenovali „Olimpie" in „Titanie" ; vsaka njih bo 840 čevljev dolga in 78 široka, in bo imela 45.000 do 50.000 tonelat. Najviši oblaki plavajo baje 16 kilometrov nad zemljo; to so fini beli pernati oblaki, ki se jih večinoma vidi ob lepem vremenu. ! Najveća draginja. Od vseh strani se ču jejo pritožbe o silni draginji, ki je -zavladala po vsem svetu. Sklicujejo se ankete in delajo se razni koraki, kako bi se življenje pocenilo. Parižki list „Eclair" je pozval svoje čitatelje, da se izdavijo o tem važnem vpra-ianju. Izjave so dohajale skozi več dni. Uredništvo je na temelju došlih izjav priftlo do zaključka, da je bilo na Francoskem dobe, ko je bila draginja &e veča, skoraj neverjetna. To je bilo za časa irancoske revolucije leta 1791, ko so bile cene bajeslovne. Cena pazu čevljev je poskočila od 5 na 200 frankov; navadni klobuk od 14 na 500 frankov. Leta 1798 je bilo še slabše. Za prenos jednostav-nega paketa se je plačalo 300 frankov. Za navadno vožnjo v kočiji davalo se je po 500 frankov. Seveda je treba temu pripomniti, da je bila tedaj na Francoskem velika den&rna kriza in da se je omenjene svGte plačevalo v takozvanih „asegnatih", ki so bili tedaj že izgubili svojo veljavo. Asbest se nah&ja sicer skoraj povsod na zemlji, nsjveč se ga pa dobiva sedaj v rudnikih pri Quebeku v Kanadi. Nazarii Grižnn Sv-Ivan št-863 nasPjoti _ IJ Ul l£UII tovarne testenin Girar-delli. Novo skladii-ee vina, istrskega, dalmatinskega in telega vipavskega. Cene zmerne. 775 r ■MALI OGLASI. 1 Meli oglasi računaj o se po * rtot. besedo; mest&otisk&ne besede se računejo 1 enkrat teč. Najmanj 5« pristojbina 40 stotink. -= Plače se takoj. —^^ \Zinntr7PI kateri hočejo nastaviti svojo ealogo VinUM ZLI vina za Kranjsko oziroma Kranj ali £kofjolo5ko okolico, obrnejo naj se na Janko K 1 u n - a, trgovca Škofjaloka. Vabim vso s^avDO tržaško gospodo na lep ■ Stllllll genčnati vrt in na kozarček dobrega kraškega terana. Za obilen obisk se priporoča Henrik K o s i č, ulica Belvedere 17. 907 Sprejme se učenca v novo slov. knjigoveznico v ulici Cecilia *tev drogerija Jnsip Zigon ni. Casernia 8 FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 140 If Izbor drog, barv. čopičev, pokostl parfumov, fin. mlio — Zaloga mineralne vode. j voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirnpa, tamarinda malinovca itd Itd. "^an Ljudska kuhinja kupiti kuhinjsko opravo naj se obrne na Inseratni oddelek Edinosti. 940 Radi odpotovanja "L'cfp^Lr čistega stanovanja : 1 kanape, Ji oblečenih stolov, 1 fotelj, 1 otoman ; skupaj ali vsak komad posebej Ulica Squero nuovo III. nad., desno. 942 Diticlni uapoljska zmes, znižana na kr. molila 32, 34 Prodsjalniea specijalitet. Acquedotto 3. 84?» Wmq4qm 8 ženo. brez otrok iJče službo vratarja; Vid Idr govori slovensko in italijansko. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 927 Proda se do 6. pop- dobro ohranjen šivalni stroj. — Lavstoio 1, I. nad. od 9. predp. 927 Tvrdka Ivan Simitz jSJT.Mi Carducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah obleke in blago za moške obleke povBem nove. Specijateta drobnih preimetov za krojače. 1349 ZalOQa i9trekfga 'Vina f' vrete stotink 37 (Lovrenčič) liter. — Skorklja, ulica Panorama 920 U^pmnnil z druge roke v dobrem stanu ukupi ndriliunij podpieanec ter plača iBtega na obroke. Ponudbe ns naslov : Zerbo Anton, Tinjan h št. 91, pošta Dekani. PrnHoio CO obleke za moške in dečke. Pla-rrUudJU OD čilo na mesečne ali tedenske obroke. Ulica Caserma 12, I. 892 Odprla se je v nI. Gaspare Gozzt 1 MESNICA s prodajo W konjskega mesa katero se prodaja po navadnih cenah kakor v drugih mesnicah. Pietro Cucit mizar Trst, ulica Fontana št. T in 9. Specijalist za razkošno pohištvo vsa kega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. Naznanilo. Imam na razpolago okolo 5oo hektolitrov Črnega Tina istrskega. K k. želi dobro kapljico, naj se obrne na podpisanega. Zahteva naj s«.* vzorce. Priporočam se posebno krčmarjem na deželi. Po-šiljatev direktna iz Istre. — One niz::e Ne manj od IO hektol. po gld. IO 50. S. II. SKEKL Sv. Ivan pri Trstu. Trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II Velika Izbera belih in barvanih moških srajc, ovratnikov, za-pestnikov, ovratnic. Nov dohod pletenin za pomladno sezono „Tržaška posojilnica in hranilnica £ £ registrovana zadruga z omejenim poroštvom. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Fiazza dellfl Caserma št. 2, I Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jib obrestuje po Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6«/0, na menjice po 6°/o. na zastave po 51/«0/0 in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. 3tt* najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirje|, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Poštno-hranilnični račun 816004 Prvi vapim! Josefn Krous0 sinovi Delniftka družba v Osjeku. (Slavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo frtterik Schvarz, Zrst ulica Valdirivo št. 3 TELEFON 945 Zaloga ogi ju Josip Turkovich TRST, ulica delle Mura stev. VI Oglje sladko 25 kg K 2 20 Premog Briquettes <£- C očke. Skladišče lesa. Izvrši se takoj vsako naročilo — brezplačno na dom J. pertot urar J. vrste Trst, ul. Poste Nuove 9 O priliki birme obiščite delavnico zlatanin in flragocenostij Josip Pompilio TRST, Corso St. 49 (nova palača) Na&Ii bodete dragocenosti po tnkih cenah, da se nt bati konkurence. Ker ae potrebuje zlato pri del i. se kupi staro zlato o pravi vrednosti. Kupuje in me njava dragocenosti. Vsako v to svrho upndajoče d« le se takoj izvrši. -----"k Nova prodajalnica ur in dragocenosti G. BUOHEE (ex drug Drag. Vekjetai CORSO štev. 36 — TRST Naspiou preišnje prodajal. Dn\i. VEKiET. Bogati Izbor zlatanlne. srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema narofbe in popravlja vsakovrstno, srebrnmo ^ In žepne ure &T Cene zmerne. ^ ANTON SKERL mehanik, x»prl..l.nl Izvedenec TRST. Carlo Goldonijev trg štev- 11 Zastopnik tovaiiejoles in motokoles „M 23SS? fiSJJg''' LaVna delarnica za poprafljaiije lir. .trojer, fcole., mou>ko!- .td Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. Prodajalnica rokovic in kravat fi. ^Cubmann Trst — CORSO št. 19 - Trst Ustanovljena 1865. Rokovlce gla<;e I. vrste, 2 gumba od gld. 1 naprej Bokovlce irla^e visoke od gld. 2 naprej. Rokovlce Daute, ki se dajo prati, 3 gumbi, gl. 1 dO Bokovlce z imita-kože. 'i in več gumbov Bokovloe glfl(,e z dvojnim Sivom /a dame in dc»|Jte Bokovlce glave z dvojnim Mvom za gospode in df'ke Bokovlce od volne na izbero Bokovlce za kočijaže bolear z dvojnim Sivom Velika izbera kravat zailnje novosti. __zde loven je in popravljanje rokovic v 24. urah. trst, ulica Vtotenzo BeHlnl 13 - nasproti cerkoe S«. Antona nooesa i%% " O priliki birme! Ure verižice,uhani, prstani. Vse po znižanih cenah pri BOGOMILU PINO (prej urar j u v Sežani) == Hotel Balkan "r^rSMT' Hotel Balkan