PUtDIM NVMIMMt Leto !!., itev. 257 V Uubtlanf, nedelja dne 80. oktottra (921 Posamezna itev. 50 PBf • 2 K JUTRO Oblast n rak mm Tišine ^^MfflaSM MBRHlM ^Hi^B ^^^^^^^^ ■tolp«* tU mm) . 2 K "»tolpe« (58 na) r«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. iskal* •» « ajutraj« Stane eeloletna . . 140 K Besečno ...... 20 . d used. ozemlje MO , u tnoaetnstv« . . 000 m Urednlfttvot MdoMm«Ml»lttH Upravnlttvet > al * m. Odločna iziava vlade o zunanjepolitičnem položaju Složnost vseh strank! ZA MIR IN VARNOST DRŽAVE. - OBRAMBA NACIONALNIH INTERESOV. - DOSEDANJI USPEHI. - V SKRAJNEM SLU-CAJU SKRAJNA SREDSTVA. TRUDIMO SE PA ZA MIR. Zopet intervencija Vel. antante - Solidarnost Rumu-nife - Naša odločnost Beograd, 29. oktobra, (izv.) Današnja popoldanska seja zakonodajne skupščine k je pričela ob 6. uri popoldne, ker so radikali održall preje sejo, zahtevajoč od vlade obveščenja o mednarodni situaciji. Takoj po otvoritvi sele Je zastopnik ministrskega predsednika, M. Trlfkovlč, z močnim naglasom podal sledečo lapi-darno IZJAVO VLADE: iGospodle narodni poslanci/ Po i a-kliničnem versalskem. senžermenskem. trianonskem In neiškem miru le nai na rod, kl le počenšl od turške vojne leta ]'JI2. I bolgarske leta 1913.. a posebno v petih letih svetovne volne doprinesel ne-brolne žrtve, pretrpel nečuvene muke. in bil vedno veren In zanesljiv zaveznik in ioirudnlk svojih prijateljev, s polnim pravom pričakoval, da mu bo popolnoma os'-guran mir, da se more polagoma opomvii M obnoviti. Toda v meseca marcu tega leta It bil telo neprijetno iznenaden ln vznemirjen, ko Je Izvedel, da se Je bivši cesar Kari zopet vrnil na Madžarsko, ia K sede prestol, akoravno so Habsburgov-ei in Hohenzollernci glavni povzročitelji svetovne vojne. Složno t našimi zavezni-U Češkoslovaško In Rumuni/o In silami velike antante, se nam le posrečilo poiz ias bivšega cesarla Karla ln nlegovlh pri-vržecev preprečiti. Alt nalbrže zalo, ker je ta poizkus Karla In njegovih privržencev končal samo z odstranitvijo Karla Iz Madžarske, so njegovi pristaši sedal ponovno poizkusili ogrožali mir sosedov. To pot pa le bU poizkus mnogo resnclši, ker le Kari le Imenoval svolo vlado, In v njo najopasnejše madžarske polltlčarje. K temu It bil Imenovan tudi še komandant madžarske vojske, kl se nI prilagodila mirovni pogodbi, kakor v obče ni bilo Izvedeno razoroženje Madžarske. Ml smo, kakor tudi Češkoslovaška, vodili račune o opravičeni ogorčenosti v naroda za delo miru ln varnost države, kakor tudi obrambo nacljonalnlh ln državnih Inter-eiov. Bili smo zato primoranl pristopiti k vojnim ukrepom ln hitri diplomatiinl akciji, kateri se le pridružila tudi Češkoslovaška. Z zadovoljstvom morem kon-datirati, da le bolazen male antante za n:ir centralne Evrope našla odziv tudi v veliki antantl. Takoj smo se s Prago sporazumeli, da ako ostane Kari na Madžarskem, Je to za nas easus belil. Tudi Ru-munl/a le delila z nami to stališče. Italijo Ic izjavila, da se bo udejstvovala v zmi-tlu našega sporazuma. Velika antanta Jc ielala energično. Mi pa smo dobili tudi ugodno poročilo o zadržanju Pol/ske. Dosedanji rezultat akcije Je ta, da bo Kari odstranjen It Madžarske, predan veliki antantl bi nastanjen nekje, od kjer ne bo mogel ponavljati svojih poizkusov. Ali s tem In takim rezultatom naša država ne more biti tadovoljna, kakor tudi nista zadovoljni Češkoslovaška in Ruma-nlja. Ako se vzame v obzir, da so službeni krogi Madžarske do zadnjega lasa smatrali bivšega cesarla Karla ia legitimnega suverena Madžarske, kl samo Iz oportunistlčnlk razlogov momentano nc more zasesti madžarski prestol, ker bi to tnaillo propad Madžarske; in ako se vpošteva, da so pri poizkusih restavracij Habsburžanov sodelovali največji polili carji Madžarske z parlamentarne večine, ki uživajo največje zaupanje madžarske vlade; da mir v centralni Evropi ne ogroža samo oseba cesarla Karla, nego v obče vsaki poizkus restavracije te dinastije, da ml ln naši zavezniki ne moremo večno živeti v vznemirjenju, potem Ima vlada dolžnost, da v sporazuma t zavezniki Izdela uspešne garancije za osigura-nie trajnega miru. V očlgled cele svoje notranje ln tunanje situacije moremo mirno pričakovali dolnji razvoj dogodkov, ker smo podvzell vse potrebne ko- rake In ukrepe. Ml ae bomo truditi, da m t reši to vprašanle mirnim potom, ali alu bo potrebno, se bomo v skrajnem slučaju poslužiU tudi skrajnih sredstev, da dobimo garancije ta osiguranje miru vse centralne Evrope. Narodna skupščna more biti uverjena, da bo vodila vlada strogo račune, da se očavajo večni Ideali naroda. pridobljeni s krvjo In trpljenjem, da se ohrani mirni razvoj in osigura država.» Prvi burni aplavz le napolnil skupščinsko dvorano, čim ie g. Trlbkovlč spominjal Češkoslovaške, a poten.'rana tišina |e vladala, ko Je govoril o deklaraciji vlade silam velike antante. Pri besedi, da je doseženi rezultat akcije v tem, da bo Kari odstranjen Iz Madžarske, so poslanci vskhkali: »To ne zadostuje. Treba, da prekoračimo mejo z našo vojsko! Mir ne ogroža samo Karlova oseba nego Horthy-Jev režim!« H koncu seje Je vsa skupščina priredila vladi burne ovacije, IZJAVE STRANK. Ekspozeju so takoj sledile Izjave predstavnikov poedinih parlamentarnih klubov. Prvi le govoril Fehlm Kurbegovlč, ki Je v odločnih besedah nagiašal, da sedal med nami nI nobene potrebe prepira. In da ne more nič oslabiti naše enodušnostl, ko gre za obrambo komal pridobljene svobode. Socijalni demokrat dr. Korun Je zastopal stališče, da se moramo opreti samo na svojo lastno moč ln ne smemo polagati preveč nade v zapadne sile. Klerikalec Dullbtč Je predbacival "ladl, da se nI boljše pripravila za drugI Karlov puč, Izlavlja pa se solidarnim z ukrepi vlade. Republikanec Gjonovlč opozarja na pogreško, ki smo Jo storili, ko smo Izpraznili Daranjo, predno Je Madžarska Izpolnila trlanonsko mirovno pogodbo. Vse stranke so odobravale Izjavo tega govornika v Imenu republikanske »tranke, da bodo v slučaju potrebe pomagali čuvat! državo kakor so jo pomagali stvorlti. Slovenski zemljoradnik Rajer le končal »vol govor, ki Je žel živahno odobravanle s krepkim: »2lvelt svobodna in neodvisna jugoslovanska država!» Slab pa Je bil govor zemljoradnlka Laziča, kl Je le medlo povdarlal enodušnost naroda. Z velikim interesom le skupščina sledila Izvajanjem Ljube Davldovlča, ki Je v imenu demokratske stranke razložil zahteve naše države ln prerokoval da bodo uspele, ker bazirajo na pravici In morali. Naš narod Je najlojalnejšl, ker vidno izpolnuje pogodbe. M! moramo držati tudi korektne odnošaje s svojimi sosedi, a to se doseže samo z izpolnitvijo pogodb. MI zahtevam od naše vlade, da bodo njeni ukrepi energični, pa Jc! bomo pri tem vsi pomagali pri Izvršitvi. Naša država se nahaja v dobri druščin! In maa antanta pokazule bolj kod kdaj prej. kako Je ona koristna. Za osiguranje miru treba Je da se beseda naše države posluša ln vzame v poštev, ker gre za najvltanejše interese našega naroda. Zadnji Je govoril z velikim odobravanjem zbornce v imenu radikalov g. Ljuba Jovanovič, kl Je z veliko spretnostjo predočil skupščini vse perfid-nosti Habsburgovcev proti našemu narodu v prošlostl. Spominjal je, kolikokrat so prikršlll Habsburžani prisego, dano hrvatskemu nafodu, poplačavšl zvestobo z izdajstvom, in postopanje Madžarske napram Hrvatski v prošlosti, akoravno Je bil madžarski narod proglašen viteškim narodom! A ista Madžarska, kl se Je s našo pomočjo otresla dinastije Habsburgovcev. lih sedaj sprejema z razprostrtimi rokami. Naš državni dom nI Iz mate-rijala, kl b! se dal tako lahko z-tpalitl, zato se tudi vsem našim neprllateljem ni posrečilo, zapalltl ga. Na to je s kratkim govorom predsednik skupščine, dr. Ivan Ribar, zaključil to zgodovinsko sejo. Beograd, 29. oktobra. (Izv.) Zvečer se je vršila seja ministrskega sveta. Med njo se |e oglasil pri zastopniku ministrskega predsednika, ministru Trlfkoviču, angleški poslanik Voung ter mu nujno svetov..!, na! Jugoslavija, odnosno mala antanta ne podvzsma proti Madžarski nikakršnih korakov, kl bi ne bili odobreni od velike antante. Obenem !e angleški poslanik Izjavil, da bi z energičnim nastopom proti Madžarski v zmislu svojega ultimata Jugoslavija ln mala antanta Izgubila vse simpatije velike antante. Tik za nJim se Je oglasil pri g. Trifko-vlču rumunski zastopnik Emandi ln Izjavil Imenom svoje vlade, da Jo Rumunija glede vparašanja popolne odstranitve habsburške dinastije iz Madžarske popolnoma solldar*:^ t oo fr Čfškoslovaško. Krepka Iziava ministrskega predsednika na današnji seji parlamenta in popolnoma složne pritrdilne Izlave vseh strank ter solidarna zahteva energičnih ukrepov za takojšnjo odstranitev Habsburgovccv se smatra tu kot Indirekten odgovor na neprestani pritisk velike antante, kl lina namen, našo akcijo obustavltl. Naglasltl Je treba, da se vojaške priprave v dosedanjem obsegu nadaljujejo. Kompromis Velike in Male antante ? Praga, 29. oktobra. (Izv.) Zastopniki velike antante so imeli danes daljša posevtovanja z ministrskim predsednikom dr. Benešem. Vsa znamenja kažejo, da pride do kompromisa, ki bo obstojal v tem, da bo mala antanta priznala beneški sporazum pod pogojem, da veleposlaniška konfereu-ca nemudoma izsili odstavitev Karla in detronizacijo Habsburžanov sploh, kakor tudi razoroženje Madžarske. Qlasom neke vesti, ki se vpošteva tudi na odgovornih mestih, je Itali-njanski Duca d" Aosta najresnejšl kandidat za madžarski prestol. Baje so se tozadevno med italijansko in madžarsko vlado že vršila pogajanja in ste načrtu naklonjeni tudi Anglija in Francija. Velika antanta se boji samo odpora Jugoslavije in tuale antante sploh in hoče zaradi tega počakati, da se sedanje vznemirjenje po leže. predno pride vprašanje kralja zopet na dnevni red. Da je češkoslovaška vlada za mirno rešitev konflikta z Madžarsko, je razvidno tudi iz današnjih oficljelnih govorov povodom obletnice osvoboditve. Razgovor z italijanskim zastopnikom v Beogradu Beograd, 89. oktobra. (Izv.) Va« kores-pondent je danea vprašal odpravnika poslov italijanskega poslaništva, eav. Sum-monte, kake posledice bi lahko imel sedanji korak Velike antante? Cav. Sum-monte je izjavil sledeče: »Velika antanta je včeraj v Beogradu in Pragi pil vladib Male antante pod-vzela korake, da pospeši razjasnitev madžarskega vprašanj«. Sedaj čakamo na odgovor na našo noto, ki ga v trenutku še nismo prejeli. Francoski odpravnik poslov, ki je kot zastopnik predsednika vrhovnega sveta Brianda predal namestniku ministrskega predsednika Trifkoviča besedilo note, dosedaj še nima odgovora na noto. Vlade Velike antante je pri tem koraku vodila misel, da je umestno, da se preprečijo komplikacije. Mir se ne sme kaliti ln zato se mora v njegovo varstvo in ohranitev storiti vse, kar je potrebno. Ako je Mala antanta svojim željam dala takoj in tako krepek naglas, kakor je mobilizacija, potem jo je pri tem najbrž« vodila misel, da Je ta odredba potrebna za varovanje narodne nedotakljivosti za slučaj, da bi imel Kari na Madžarskem na svoji strani znatno število pristašev. To pa ne odgovarja dejstvu. Madžarska vlada Ima svoje stališče določeno v trianonskl mirovni pogodbi in se zdi, da je ona gospodar položaja. Njeno »tališče je bilo napram željam antante naklonjeno, naglo in odločno. V Budimpešti so bili korektni, tako DEPUTACIJA SOKOLSKEOA SAVEZA. Beograd, 89. oktobra. (Izv.) Semkaj je dospela deputacija Sokolskega Saveza, br. dr. Ravnihar, dr. Mumlk, dr. Fuz to nekateri drugI člani predsedstva. Intervenirali so pri raznih oblastih zaradi priprav za sokolsk! zlet. Minister za Bocial-w> politiko dr. Kukovec in minister pro-•wte Pribičevič, s katerima je deputacija Opravljala o raznih zletnih vprašanjih, »te jima dala zadovoljiva zagotovila. IZ PARLAMP TA. Beograd, 29. oktobra. (Izv.) Pri '"ji parlamenta se Je splošno opažalo, da so za socllalne demokrate prisotna le poslanca dr. Korun in Dlvac, za klerikalce tudi le dva, za narodne socljaliste pa nikdo, das! so baš Ust! teh strank najglasneje zahtevali zasedanje parlamenta. Budimpešta, 29. oktobra. Železniški promet z Avstrijo preko Ebenfurtha Je vzpostavljen. Z drugimi sosedniimi državam! promet še c! uveden. da je pravzaprav za takojšen nasilen nastop komaj povoda. Res je vsekakor, da »8 mora vprašanja Karla ln Haksburfa-nov sploh rešiti definitivno. Mi ne moremo odobravitl motitve mira z rednim po-vračanjom Karla ln Je Italija to svoje stališče tndi takoj pojasnila Mali antantl. Danes se Imamo posvetovati samo o tem, kako naj ee reši situacija. Mislim, da bo šlo brez komplikacij. Vse »e bo pojasnilo. S tega razmatranja se mora presojati tudi želja po odškodnini za mobilizacijo. Za to pa j« potreba časa. Mislim, da bi se moglo o tej, kakor tndi o vseh ostalih točkah po princlplelnem sprejemu razpravljati, ako Madžarska u-godi željam antante. Vprašanje pa je, ali se je treba takoj poelužitl take varstvene odredbe. Moje mnenje je, da je to stvar držav samih, ki so mobilizirale. Toda to je moje privatno mnenje*. Jfa vprašanje, kako si odpravnik poslov predstavlja odhod kralja Karla, je odgovoril cav. Sammonte: »To Je jako težaven problem. Po Donavi zaradi nizke vode ni mogoče priti do morja. Treba je najti drugo pot». Dr. Trlfkovič Je sicer izjavil, da je popolnoma vseeno, kako Kari izgine iz Madžarske, glavna stvar je, da se to zgodi hitro». Cav. Summonte je končno še pristavil, da se bo Velika antanta najbrže zavzela za internacijo na kakem otoku, kjor b! ga bilo lahko nadzirati KAREL SE NOČE ODPOVEDATI. — POGAJANJA Z NJIM BREZUSPEŠNA MADŽARSKA BOJAZEN. Budimpešta, 29. oktobra. Madžarski korespondenčni urad javlja Iz Tlhanyja: Za bivšo kraljevsko dvojico so priredili levo krilo samostana- Samostan čuva 150 vojakov In 50 orožnikov. Poveljuje Jim general Lorx. V TlhanyJu se nahajata tudi polkovnik Simonfa!vy in major Tokos. S strani cntente.se nahajajo v Tihanyju angleški polkovnik Selhy, francoski polkovnik Hlnauz In italijanski polkovnik Auzzonl. Pred samostanskimi vrati stoji častna straža. Polotok Je zaprt s trikratnim vojaškim kordonom. Promet z bro-dom je bil nekaj dni popolnoma ustavil sedai pa je vsak dan dvakrat dovoljen. Bivši kralj se nahaja v potrtem stanju. Dvakrat na dan se udeleži službe božje. Ob lepem vremenu se izprehaja po vrtu, ki Je obdan z visokim kamenitlm zidom. Včeraj sta ga obiskala knez prlmas Cser-noch In general Soos. Budimpešta, 29. oktobra. (Izv.) Prlmas, nadškof dr. Czernoch, se je danes, en da bi kaj opravil, vrnil is Ti-hanyja. Razkralj je * vso odločnostjo odklonil zaht-w>. da. H se 'rlpovedal prestolu in Je izjavil, da se pod nobenim pogojem prostovoljno ne umakne iz Madžarske, ampak se vkloni le sili. O stališču vlade napram vprašanju odstavitve kralja Karla, se poroča: Pogajanja e kraljem se bodo nadaljevala in odpotuje nadškof - pri m a« dr. Czernoch najbrže že danes iznova v Tihany. Vlada upa, da bo Karel pustil svoje oeebne ambicije in jih podredil blagru države, da se prepreči oboroženi konflikt z Malo entento. Ako pa bi vztrajal na svojem stališču, potom se bo vlada sama poslužila proti njemu najenergičnejšib sredstev. Madžarski vladi je sicer znano, da je Velika ententa izrekla Mali ententl svoj veto proti vojnim operacijam, ve pa tudi, da so velevlasti v svoji zadnji noti izjavile, da bodo pustile sosednjim državam proste roke, ako Madžarska ne Izroči kralja v najkrajšem času. Vsled trdovratno!ti kralja Karla se je položaj znatno poslabšal. Bati se je namreč, da Mala ententa ne bo hotela čakati konca pogajanj s Karlom, ampak da bo kljub protestu Veliko on tente nastopil«. z orožjem nroti Madžarski PROŠNJA PORTUGALSKI. NAJ PREVZAME KARLA NA MADE-IRO. Pariz, 29. oktobra, (Izv.) «Petit Part-slen. Javila, da se le francoska vlada v imenu zavezniških držav obrnila na portugalsko vlado, da II dovol Internlranie bivšega cesarla Karla Habsburgi na otoku Madeirl, kjer Imajo Habsburžani svoj grad. Portugalska vlada še nI odgovorih nu zahtevo antante. ITALIJANI PROTI T^VEN-CI.II MALE ANTANTE. Rim, 29. oktobra. (Izv.) V političnih krogih se trdi, da ie Izdal italllantkl zunanji minister della Torretta Italijanskim poslanikom v Beogradu ln Pragi, da nai pri vladah, kjer sta akreditirana, najener-glčnejše protestirata proti vsaki oboroženi akciji male atante ln priporočata vladam skrajno zmernost Akcija male antante, v kolkor se Oče nleneg:. stališča v madžarskem vprašanju, ne nudi garancij za vzdrževanje miru. kot to trdijo vlade malo antante, pač pa ogrožava svetovni mir. Rim, 29. oktobra. (Izv.) Stališče italijanske vlade glede Intervencije male antante na Madžarskem Je v v-1 točkah zahtev male antante nasprotno In odkla-nlajoče. Italijanska vlada smatra, da lm» prvlco odločevati o razorožitvi edino Ic generalna zavezniška komisija v Budimpešti, nikakor pa ne pripada ma!! antani? kontrola nad to razorožitvijo. Mali antanta tudi nima pravtce zahtevati nobene odškodnine od Madžarske, ker le madžarska vlada storila svojo dolžnost In se pokazala kot skrajno korektna. Mala antanta nima pravice, da nastopa v madžarskem vprašaniu sama in na svolo roko. To svoje stališče bo Italijanska vladi predočlla vladam držav male antante. ČEŠKI NEMCI PROTI INTER-VENC1.I1 MALE ANTANTE. Praga, 29. oktobra. Tiskovni oddelek ministrstva za narodno brambo poroča. Včeraj ob 17. Je došel * Krasllce (Oras-lltz) vojaški aststcnčn! oddelek, kl I« ob-stojal Iz 38 mož In dveh častnikov. N« kolodvoru Je pričakovala oddelek večja množica nemškega prebivalstva, Id !• sprejela vojake s hrupom. Jih obkolila ta obmetavala » kamenjem. Moštvo 1* vkliub temu ohranilo red In dlselpHno ter nI odgovarjalo na žalitve. Ko Je oddelek med znatnimi zaprekami prišel na (Javni trg, sta padla iz sosednjih hiš dva strela. To le bilo znamenje z« napad zbranega prebivalstva, ki le vojakom hotelo odvzeli puške. Poveljnik oddelka Je nato ukazal streljati. Ubitih ie bilo 11 oseb. 10 pi ranjenih. V varstvo miru se ie nad političnim okrajem Krasllce proglasil preki sod- NOVA POSVETOVANJA ITALIJA NOV. Rim, 29. oktobra. (Izv.) Italijanski poslanik v Beogradu grof Manzoni je dane« dalj časa konferiral s predsednikom vla-de Bonomijem. Grof Manzoni ostane to nekaj časa r Rimu, kjer se bo udeležB konferenc« o reškem vprašanju, ki se bo vršila v najkrajšem času v italijanskem zunanjem ministrstvu pod predsedstvom senatorja Contarinija. VITTORIO NE OBIŠČE TRSTA. Trst, 29. oktobra. (Izv.) Obisk italijanske kraljevske dvojice v Julijski Benečiji in v Zadru je v zadnjem tre. notku iz neznanih vzrokov odpovedan, Obisk bi se moral vršiti v prvih dnevih prihodnjega meseca. Gotovo je, da italijanska kraljevska dvojica letos ne pride v Julijsko Benečijo, temveč šele prihodnjo pomlad. Pred kongresom De« mokraftske stranke Beograd, 29. oktobra. (Izv.) Iz vseh krajev naše države so prispeli dane« » Izvanredno obilnem številu delegati na nedeljski kongres Demokratske stranke v Beograd. Kongres prične v nedeljo ob S. url dopoldne v hotelu »Brlstol«. Slovenskih delegatov ie prišlo 58. Na kolod .tj jih le sprejel poseben odbor. Pozdravil Jih Je minister dr. Kukovec. Delegati so na to odšli na odkazana stanovanja ter sl . o-zneje ogledal! mesto. Popoldne so v ložah prisostvovali selam narodne sl.u""*lre. v katerih se Je razpravljala madžarska zadeva. Zvečer Je bil velik prijateljski sestanek »Pri ruskem carju«. Udeležili so sega mnog! srbski in hrvatski delegati, vsi hrvatski poslanci in zlasti obilo število seljakov lz Sumadlje. Sestanek Je otvotfl burno pozdravljen minister dr. Kuk. ce, govorili »o gg. Hncinger Iz Litije, dr. Kra-mer, Turk, dr. Kukovec, dr. žerjav, dr. Koderman, bivši ban Tomljcnovlč, ' iti tajnik Svetozar Ojorgjevlč In predsednik parlamenta, dr. Ribar. Temu tn dr. Žerjavu ter ministru Kukovcu so prisotni priredili burno cadjo. Laški lov za fugoslo vansklm trgom zaupna okrožnica TRŽAŠKE TRGOVSKE ZBORNICE. (I*v, dopis »Jutra«), Trst, 88. oktobra. Neprijazni gospodarski odnoitjl, ki iso nastali med Jugoslavijo in Italijo zaradi nečlovelkoga laškega ravnanja s prinunukimi Jugoslov/.ni, lo očitno kaiejo svoje zle posledice v — Italiji. Italija je |>afi mislila, da si jo te |>o-poluoma zagotovila jugoslovanski trg zj. svoje malovredne industrijske iz-delko, s katerimi je predlanskim in lani preplavljala Jugoslavijo, služeč milijone in milijone, medtem ko su istočasno isti njeni državljani s tihim dovoljenjem vlade iK>iiynli primorskim Jugoslovanom njihove domove, njili same pa tepli, mesarili in ubijal!, kakor divjo zverino. Ali motila se je. V Jugoslaviji so izpregludali, in posledica je bila, da so se zaprla vrata jugoslovanskih skladišč italijanskim uvoznikom in se je jugoslovanska uvozna trgovina orijuntirala proti severu, z bratom Cehoslovakom in sosedom Nemcem. Zastoj izvoza v Jugoslavijo jc bil za laško industrijo in trgovino naravnost katastrofalen, ker jima je bila Jugoslavija edini odjemalec, iti naj le Jugoslavija tudi vztraja ua svojem odklanjajočcm stališču, kar ji Je v ostalem lo v korist, bo Italija kmalu — mehka, in ne samo na gospodarskem poljul Kako silno je vplival zastoj uvoza v Jugoslavijo na italijanske industrijske in trgovske kroge, kažo najbolje spodaj v dobesednem prevodu navedena okrožnica tržaško trgovske ln obrtniške zbornic«, ki milo joče za izgubo pozicije, kl sta si jo ustvarili laška industrija in trgovina v proSleut letu v Jugoslaviji, a jo je letos io morala prepustiti CeSkosloviSkl in Nemcem. Pripominjamo, da je bila ta okrožnica rioposlana flanom zbornico kot zaupna, s prošnjo, naj se stvar ne spravlja v javnost, da se ne bl o|>ozorila konkurenca. Za vso akcijo, ki gre za tem, da bi laški trgovci in agontje neopazno, v majhnih skupinah prihajali v Jugoslavijo, |>a tiči laško ministrstvo za trgovino in industrijo, odnosno laški poslanik v Beogradu, conte Man-ioni. Jugoslovanskemu trgovstvu bodi ta okrožnica pomemben opomin, da naj vztraja tudi le nadalje neomajno na in zavzetem stališču, da ne kupuje od Lahov ničesar, dokler se bo še tudi le enemu primorskemu Jugoslovanu delala s strani Labov krivica na njegovem življenju ln Imetju! V ostalem pa veljaj načelo: kupuj tam, kjer dobiš boljšo blago po boljših pogojih! V tom pa Italija sploh ne more konkurirati s Cehoelovaki in Nemcil Okrožnica se glasi: Trgovska in obrtniška zbornica. SL 7377. Trst, 14. oktobra 1021. Trgovinski odnošaji z Jugoslavijo. Spoštovana tvrdka! Dovoljujemo si opozoriti Vas na vse-biiuo težko nadoiuotlljiv zelo dober ministrstva za industrijo ln trgoviuo v stvari luuiii trgovinskih odnošujev z Jugoslavijo in Vas prt»imo, da jo porabite, koiikor mogoče zaupuo. »Kr. miniatur (tuuuruč italijanski poslanik. Op. ur.) v Beogradu, ki se tako vneto zanima za naš« gospodarske koristi v Jugoslaviji, je t svojim zadnjim poročilom zelo zgodno o|>ozoril ministrstvo za industrijo in trgovin j na dejstvo, da naš izvoz v omenjeno državo kaže ietoe padajočo tendenco iu bi znal izgubiti ono pozicijo, ki su sl jo naši trgovci znali pridobiti v pro-šlum letu, kar ogroža naš položaj v bodočnosti. Ore za to, da so jo bati, da izgubimo težko nadomestljiv zelo dober trgovinski položaj, ker smo bili ml na prvem mestu. Ta izguba bi Imela svoj vzrok po velikem delu v dejstvu, da Cehotdovakl in Nemci žilavo delajo na to, da nam ustvarijo konkurenco, dočim so pa laški trgovci ne kažejo dovolj delavni, da hi se ohranili trg, ki »e jim jo z lahkoto odprl v letih 1019. in 11)20. vkljub političnim težavam ined obema državama. Nemci in Cchi>-slovaki najdejo načina in ča^a, da prihajajo v Jugoslavijo iskat poslov, v čomur jih še prihaja v dobro |«ulanje vTodnosti njihove valute. Italijani, ki so tik pred vrati, pa ne zahajajo tjakaj. Da vzdržimo našo trgovino t Jugoslavijo v razmahu, kakor ga je zavzela v letu 1920., se zdi neobhodno potrebno, da se odpošljejo takoj na lice mosta trgovci ali sposobni komisijouarji. Treba jc torej takoj organizirati omenjeno od pošiljanje, najbolje v majhnih postopnih skupinah, ne da bl prišla stvar v javnost (!!), ker bl škodovalo, če bi opozarjali In obveščali konkurenta, kajti imeti je treba prod očmi, da more Jugoslavija kupovati mnogo blaga, dajajoč prednost Italiji, in da more prodajati svoje blago Italiji v našo korist.« Trgovska in obrtniška zbornica. Predsednik: Vittorio Venezian 1. r. I Tajnik: Dr. Carlo Gavarlnl I. r. Letošnja gradbena dela v Ljubljani Ugodno vreme je na letoSnjo grad beno sezijo prav dobro učinkovalo. Delalo Be je živahno v vseh delih mesta, najbolj pa se je koncentriralo glede novih stavb na Aleksandrovo cesto, Miklošičevo cesto in zadnje dni na Mir je. Veliko Število hH je tekom letošnjega leta olepšalo svojo zunanjost. To moramo predvsem naglašati, a obenem izražamo tudi upanje, da so ta lop po-kret drugo leto še intonzivnoje nadaljuje. Marsikatera stara stavba prihaja sedaj zopet do svoje veljave, ko jo ne kazi več odpadajoči omet. Kako hi lepo lal.ko obnovi zunanje lice, nam med mnogim! drugimi dokazuje nekdanja Cojzova hiša na Bregu. Letos se je izvršilo okoli Bto adajK tacij. prezidov, dozidov, med temi tudi nekaj novih podstrešnih stanovanj in Bob. Prezidavala so se skladišča v stanovanjske prostore, v pisarne; šupe so se izpreminjale r skladišča. Večje, letos dogotovljcne nove stavbe, ki se že uporabljajo, so: Pola-kova vila na Erjavčovi cesti, stanovanjska hiša Ljubljanske kreditne banke v Rctliovenovi ulici, dve stanovanjski hiši Jadranske banke v Pra-žakovi ulici, stanovanjska hiša Južne železnice na Resljevi costi; nadalje Pu-slova hiša v Korytkovi ulici. Oražnova vila na Ahacljevi cesti, istotam Juvanova vila. Kreparjeva hiša na St. Pe-trskl cesti, ki sega do St. Potrskoga nasipa in več manjših poslopij ob cesti v mestni log ln ob Tržaški cesti. Nadalje hiša stanovanjskega urada na Dunajski cesti. OgTomna stavba Ljubljanske kreditne banko nasproti pošte utegne priti letos pod streho. Deloma betonlrajo Btrop nad četrtim nadstropjem, deloma se že vzdiguje zidovje petega nadstropja. Poleg bančnih poslovnih pro-štorov in kavarne bodo v palači tudi stanovanja. Hitro so dviguje palača Splošne prometne banke na vogalu Aleksandrove ceste In Bethovnove ulice. Zid je dospe! do prvega nadstropja. Tudi tu bodo poleg bančnih poslovnih prostorov Rtanovjtnja. Nikamor nn ne pride Trboveljska s svojo zgradbo. NailepSe mesecc je delo počivalo. Ta počasnost je obžalovanja vredna Ze ra- Ljubljana, 29. oktobra. dl tega, ker so tudi tukaj projektirana stanovanja za njeno uradništvo. Po slovnl prostori te družbe ae nahajaj, tudi še vedno v privatni hiši. N« zgradbi je sedaj dogotovljeno pritlič no zidovje. Stavbena dijaška zadrug: naziduje areno Narodnega doma. V Knezovj ulici gradi Slov. eekompttiii banka večjo stanovanjsko vilo. Inte resantni temelji so že dogotovljeni ii se sedaj žila pritlično zidovje. Ista banka zida nov trakt na dvorišču z: Piccolijevo lekarno. V zgornjih nad stropjih bo nekaj novih stanovanj spodaj bodo pa poslovni prostori ban ke, v katere se preuredijo tudi sedan lekarniški prc.stori. Lekarna gro v so sedno hišo, ki so prezida. Na Miklo šičevi cesti se zgradbi Gospodarsk' banke že obmotujeti. Zadnji trakt j določen za stanovanja in tudi v spre 1 njem bo par stanovanj. V podaljšar' Miklošičevi cesti ste obe novi hiši ž obmetani. Stanovanjska hiša. Kredit nega zavoda bo s februarjem uporal na. V hiši Prometnega zavoda za premog bodo stanovanja uporabna mes" ca maja. Na Pridali je večja stano vanjska vila <*'eške industrijalne bank ohmetana. V Vrhovčevi ulici jrradi Ju goslovanska banka stanovanjsko vile Akcija g. Ribnikarja je torej gled bank popolnoma uspela. Pivovarna Union zida novo slndar no in jo tudi sicer izvršila več večji! dozidov. Istotako tovarna za klej. Nn Dunajski cesti zida Pogačnik vilo skladišče in gospodarsko poslopje Dozidana je Dularjeva hišica, Jttžn.i železnica je nasproti Uesljeve cestr sezidala novo enonadstropno stavbo za svoj gradbeni oddelek in nekatero druge urade. Streha je že pokrita, se ob motnje in bo januarja unorahna. Na Dolenjski cest! je posestnih Jesih sezidal novo po«lop|e. Na KarlovskI cesti jo trgovce H Seliak dogotovil svojo hišo. Na Prulah je pričela mestna občina z betoniranjem temeljev za stanovanjsko hišo. V Simon Gregorčičevi ulici so povišuje hiša posestnika Ba-biča ra ono nadstropje. Na Mirili v Aškerčevi ttllcl je am Ihulatorii že pod streho in so obmetuje »tova hiša v Korytkovi ulici. Oražnovr Zgradba tehuižko "akultete je dogo tovljena. ▼ zgornjem nadstropju se !e uporablja, v pritličju bo z novim letom tudi uporabna. Na Mirju iu sicer na južni strani rimskega zidu se je razvilo živahno gradbeno delovanje. KOnigova vila je dogotovljena. Vila dr. Kasala je do-sjnda do prvega nadstropja. Nadalje kopljojo temelj za vilo, kl jo sezida dr. Gosar. Med rimskim zidom ln Gra-dašeo nastaja kolonija naših univerzi-te' -ili profesorjev. Za vilo dr. Nachti-gala se kopljejo temelji; od dvojne vilo, ki jo postavita dr. Prijatelj in dr. Lapajne, je en del že do pritličja postavljen; dr. Prijatelj prične spomladi. Nadalje se kopljejo temelji za dvojno vilo, kl jo postavita dr. Samec in dr. Zupančič. Zadnje dni so pričeli kopati temelje So eni novi vili, ki bo stala ob Emonski costi In ki jo sezida dr. Brecelj. Nadalje koplje na Mirju Kft-nig poleg svoje že dogotovljcne vile temelj za novo vilo. Nasproti je priš-d Brtlndlor s svojo vilo že iz tal in Uinek kopijo temelje za vilo tudi v bližini. Spomladi prične na Mirju s stavbo svojih vil Inž. Zemanok ln zid. mojster Curk, poleg tega dobimo še [►et novih profesorskih dvojnih vil. Za drugo leto so pripravlja še več drugih privatnikov, da pričnejo t zidanjem. Nadalje nastane velika stavba ua Miklošičevi cesti nasproti Justlčne palače, kjer se sezida skupno uradno poslopje »Pokojninskega zavoda za nameščenec«, »Delavske nezgodne zavarovalnice« in »Okrajne bolniške blaga |ne». Inšpektorat državnih železnic dobi blizu državnega kolodvora lo|>o poslopjo. Morebiti prično tudi Južna železnica z zgradbo svojega upravnega poslopja na vogalu Kolodvorske in Pražakove ulice. V strugi Ljubljanice je šlo delo radi pomanjkanja sredstev počasi izpod rok. Dogotovil so je obrežni zid od Hra-tlcckcga mostu do Gerherja. Sedaj se betonlra obrežni zlil od Turjaškega trga proti St. Jakohskcmu mostu. Mestne ceste so se tekom leta Izdatno zboljšale. Partil cestni vat'ar je zvaljal Dalmatinovo ulico, Komcn-skega ulico, Kolodvorsko ulico, Prečno ulico, del Vldovdanske ceste, mestni del Blelweisove ceste (med Gospo-svetsko ln Dunajsko cesto) ter costo mod dirkališčem in sejmiščem. Sedaj va! ia Martinovo cesto. Vrhu tega je zvaliti! planum v VFolfovi ulici in na St. Peterski costi za tlakovanje. Wol-fova ulica ie dobila tudi nove asfaltne hodnike. Tlakovanje St. Pcterske ceste je dospelo do Llovda. Hodniki so se po mostu popravljali, posebno a«faltnl. Južna železnica je uredila svojo cc-s»o pred Kolodvorom in postavila ob "voil posesti lično ograjo. Odri pri novih stavbah v podaljšani Miklošičevi cesti so odstranjeni. Tn "esta se «odni InMto za promet otvori. Mestna občina bi to že storila, če ne b| stavila Južna železnica pretiranih 'abtev. Za tri metro širok pas, ki je le last Južne ž"!er.n'en (ob iarku), stavi železnica take zahteve, da bi pri«! ' eena enega kvadratne^ mMra tega veta na neverjetno višino. V interesu olepšave mosta bi bilo da so ta zadeva ■ravično in hitro uredi. bo Itela tukaJSnJa gimnazija ve<5 obiskovalcev, kakor koterikoll enak za-vrwl v Sloveniji. Znano je pa tudi dejstvo da je pokrajinska uprava za Slovenijo naravnost obvezana vzdrževati gimnazijo v Kočevju. Na sestanku v Sodražici v začetku leta 1918. jo namreč tedanji prosvetni poverjenik g. dr. Verstov-šnk predstaviteljem kočevskega okraja le proti obljubi, da ostane gimnuzl-ja v Kočevju, dobil pritrdilo, da sme ukiniti državno strokovno Šolo za lesno obrt, kar je bilo za nieeto Kočevje ir cel okraj zadosti občutna Izguba. Da bi sedaj izgubil ta okraj te gimnazijo, to bi bil porazen udarec. Iz teh razlogov jo tudi višji šolski svet nedavno sklenil, da se sodanja nižja realna gimnazija v Kočovju iz- pretnan! v popotno gimnazijo s 8 rti, redi. To je menda vendar zadosti ja. sen dokaz, da naša najvišja šolska korjioracija v Sloveuiji sama u videva uacijonalno, državnopolilično, socijalno bi gospodarsko vnžnoet kočevske gim-uazije. Ali je tedaj sploh mogofie vero-viti, da se sodaj ta zavod ukine? Da bo |« deniagoškcmu bogunju ko. čevskega prebivalstva konec, prosimo loin potom višji šolski svot, odnosno prosvetni oddelek |»ukrajinske uprav« za Slovonijo, naj takoj pojasni javnosti, da so vse govorice o ukinitvi kočevsko gimnazije brez podlage. Po tittMli informacijah ne obstoji na. tnen, tla bi ie ta zavod ukinil. Višji šolski svot se pa s to zadevo v plenu-mu doslej sploh Se ni pečal. Op. ur.) Ukinienje državne realne gimnazije v Kočevju? Kočevje, 28. oktobra. Nekim strankarskim ličnostim ji iobrodošcl, trnje nameravani ukrep uinistrstva za prosveto v svrho raz-remenitv« drž. proračuna in omejitve zdatkov. da itkine nekatere srednje-olske zavode, predvsem nepopolne. I'e dispozicije so hoteli pri nas spra-iti v slučajno hkratu nastalo izpre-nembo v vodstvu tukajšnjo gimnazije n so zdajpazdaj spretno lansirali v avnost vesti, češ da je obstoj znvodn igrožen, škodoželjno zavijajoč gorenji ikrep v teti smislu, da gimnazija ni-na več tako izdatne, potrebne, ji za-lombo, kakor v prejšnjem vodji. Kav-ulni neksus bo morda tale: višji šol ki svet je na eni zadnjih sej sklenil pustiti gimnazijo v Murski Soboti, ar se pa ni zgodilo. Ergo: kričimo --ucus a non lucendo — da so hoče uki liti namesto v Murski Soboti gimna-ija v Kočovju! Kaj poreče k temu slovensko urad-lištvo in delavstvo v Kočevju? Kn; 'oročo 50.000 prebivalcev celega okra 'a, ako se mu odvzame zavod, ki ima .se pogojo za najlepši razvoj? Poglej-no si le nekoliko podatkov? Gimnazijsko poslopje v Kočevju je eno naj 'epših v Sloveniji, ima pa tudi bogat" 'birko knjig In učil. saj pri nemških '.uvodih se v bivši Avstriji ni štedilo Poslopje vzdržuje njegova lastnica, neiftna občina, in nima država z njim ulkakih stroškov. lo sedaj, ko šteje realna gimnazija ■°amo 3 slovenske razrede, je v njej toliko nčenccv, med njimi lepo število uradniških in delavskih sinov iz Ko ievja samega, kakor jih je bilo pred nrevratom v 8 razredih, ko je bila erimnazija nemška. Ker bo mogoče v »Kočevski dijaSk! dr>m» sprejemati vnanje diiake proti nizki oskrbovalnim (zdaj a K 6001. bodo praktični sosedni Hihničanje. Vellkolažčanje, Dobre-ooljci. Sodražčani ln LoSkonntnčnn' namesto v t.jubllano, kjer plačujejo za otroke a 1.400 K mesečno, pošiljali svoje dijake gotovo raje v. Kocovje in Politične beleče 4- Hujskanje. »Novi Čas> upada med tiste časopise, katerih ekzistem-a je odvisna Bamo od hujskanja politično nezavednih ljudi. Kadar ta klerikalni list nima poguma pdobčovati hujskajotih člankov, dA duška svojemu zlobnemu nagonu v napisih poedinih veetl. Tako pri-obfiujo današnji »Novi C as. veat v vpoklicu na vojaške vaje s pripombo: »Kaj pa parlament?« Tendenca hujskanja je evidentua, če se pomisli, da Je bila buS za dane« sklicana seja narodne skupščine in da su nadeluiki parlamentarnih strank — mod katerimi je bil tudi zaitopuik klerikalcev — dobili vsa potrebna pojasnila o zunanjepolitični situaciji. Izzivanje klcrikalnoga lista je tem bolj jasno, ker jo tudi zastopnik njejjove 6tranke odobril izstopanje in namere vlade r danem položaju. Ker klerikalce nikdar ni poSton in ker tudi v najbolj resnih in velikih vprašanjih, ko se odločuje o usodi naroda in države, misli vedno samo na sobe in na to, kako bi najplemonitejšo In najidoal-nejšo stvar zlorabil za svoje umazane politične interese, zato »Novi Caa» že par dni sika okoli sebe, se gerira kot brezpogojen zaščitnih miru in zlasti spušča svoj pšice na neklerikalne delavske stranko. Proti resnemu tonu, ki ima pošteno namene koristiti (kupni stvari — in naj bi bil ta še tako oster —■ ne bi mogli imeti ničesar. Proti satanskim poskusom kaliti narodno slogo in disciplino v odločilnih trenotkih, ko so v nevarnosti največji Interesi naroda in države, pa moramo ne le najodločnejfte protestirati, marveč moramo tudi poklicati driavno oblast, da take poskuse v kali zaduši. V danem slučaju je vsaka dobrohotnost in obzirnost od strani pokrajinsko uprave velika slabost. Svoboda tiska Je dragocen zaklad. Kdor ga hoče uživati, mora biti tegs vreden. Žal, da se vlada svoje svete dolžnosti napram hujskačem in brozvostnežem že sama ne zaveda. + »Čudni sodnikovi nazori«. Kaplan Turk jo tožil g. nadučitelja I.apajuota, ker mu je očital nesramno lai, v času, ko so klerikalci v Cerkljah zopet enkrat hujskali proti šoli. Lapajne j« na prvi instanci doprinesel dokaz resnice in bil torej oproščen. Kaplana je zastopal — Pe-gan. Teittu prva Sidba seveda ni po volji. Danes se je vrnila vsled kaplanove-ga vsklica ra/.prava pred vsklicnltn so-natom v Ljubljani Poprej pa je še »Slovenec« poskusil vplivati na sodnika s tem, da je prinesel nesramen napad na prvega sodnika (g. Avseca), ker je sodil po svoji vesti in po doprhtešenih dokazih. Kdaj bo te klerikalne predrznosti konec? Sodaj gotovo ne, ko ima suspendirani Popan dovolj časa, ila z nasvetom in de-Jntrom fodoluj-; pii »Slovencu«. Imputi-rati našim sodnikom pristranost ln vplivati pred razpravo nanje z različnimi i članki, je pač višek politične korupcije. kakor so io klerikalci v »Slovencu« pri nas uvedli v SusterSičevi dobi, ki jo skušajo sedaj zopet oživiti. — Današnja razprava je bih preložena, da se zaslišijo še nekatere priče. Pričakovati sinemo do prihodnje razprave nove »Slo-venčeve« gonje in novih poizkusov vplivanja na sodnike. Kar je pri na« poštenih ljudi brez razlike strank, se morajo takšnemu početju upreti v obrambo čiste in neodvisne justicet -f Naši Nemci In konIHkt z Madžarsko. Glavno glasilo jugoslovanskih Nemcev »Deutsches Volksblatt« pišo na uvodnem mestu o madžarskem vprašanju in o varnostnih odredbah naSe vlade. »Deutsches Vnlksblntt« povsem odobrava energično naše stališče in svetuje vladi, naj bo mučna in dosledna, da naj be ne da pre-sovoriti po prijateljskih nasvetih veliko antanto. Ker ima naSa država od prevrata sem bridke izkušnje z nasveti velike antanto In da je naše nezaupanje •rlode odkritosrčnosti njeno politike popolnoma opravičeno. Svoj članek konča • Deutsches \ olksblatt«: Ultimatum je zadnja resna besoda, ki jo kličo država svojemu sosedu. Ako j! noče slišati, te-•laj mora občutiti njeno resnost. Odločnost naše države te/nel.ji na njeni samozavesti. Nedopustno je, da bi si v resnih časih, ko se razvija situacija, kdo upal zastavljati nje kolosa. Vlada in država imata pravico računati na popolno zaupanje prebivalstva. Kar se tiče nas Nemcv izjavljamo, da vživata vlada In država naše popolno zaupanje. •f Italija In beneški sporazum. Itali-iansko časopisje pišo obširno o stališču male antante, kl zahtova striktno izvrševati,je določb trianonske mirovne po-godbe. Ako mala antanta doseže svojo zahtevo glede trianonsko pogodbe, tedaj je v nevarnosti beneški sporazum, ki vsebuje neko malenkostno omejitev t« |>ogodbe. Mola antanta je smatrala že od vsega začetka sem beneški sporazum kot sovražen aktuperjen proti njenim interesom. Italijani se sklicujejo na tozadevno določbo trianonske pogodbe. Kjer se pravi, da so med posameznimi državami, ki prihajajo pri razmejitvi v poštov in Madžarsko, more in sme skleniti medsebojen sporazum. Toda ta italijanska razlaga jo poplnoma napačna, ker se ta točka ne more nanašati na Madžarsko in Avstrijo, pač pa le na Madžarsko in one države — zmagovalke, kl Imajo izvršiti razmojitev. Vprašanje Burgelauda je a iriaimnsko pogodbo defiuitivno rešeno, a beneški sporazum znači samo kršenje t« [»godbo. — To priznava italijanski tisk popolnoma odkrito, vendar z vso odločnostjo nasprotuje zahtevam male antante. Časopisje pravi, da bl vpoštevanjo zahteve male antante zna-čilo diplomatski poraz italijanske politike, ki se je tako zelo angažirala za beneški sporazum in s svojim nastopom v avstro-ograkem konfliktu preprečila Intervencijo male antante. Italijanska javnost je ssina priznala, da je v avstro* ogrskem sporu podpirala madžarske žalitve, za kar je Madžarska :ako hvaležna Italiji, kl je sama podpisala trianonsko mirovno pogedbo, a kratek čas ns to dala sama prvi povod, da se ta pogodba ne izvršuje » vseh svojih določbah. Vsi Madžari so ta ta nauk Italiji le hvaležni. + Preganjanja v Istri. Paritk) »Journal des Debats« t dne 22. t. ra. prinaša članek o razmerah v novih italijanskih provincah. V tem članku se konštatira dejstvo, dat retja cona v Dalmaciji, kljub temu, da sta Italija in Jugoslavija ratificirali rapall-sko pogodbo, še ni evakuirana ln da tudi kraji okoli So niso dodeljeni Jugoslaviji, ki ji pripadajo po mirovni pogodbi. Razen tega pa trpi prebivalstvo v Istri, okoli Trsta in Gorico, v krajih, ki fo pripadli Italiji, največja nasilja in preganjanja. Italijanske politično oblasti so zaprle okoli 150 ljudskih Sol in to brez vsakega povoda. Vse to se jo storilo brez ozira na določbe o zaščiti manjšin. Vsi protesti jugoslovanskih poslancev v Rimu 60 ostali brez uspeha aH pa nanjo Italijani sploh na reagirajo. V Trstu je zaprtih in razpuščenih nad 20 slovenskih društev. »Journal des Debats« piše, da je radi raznih nekorektnosti sam Skof Barlototnassi moral proti temu protestirati in nastopiti za pravice Jugi.slovanov. Na drugi strani pa žive Nemci na Tirolskem popolnoma v miru. kor jih Italija noče vznemirjati. (Radovedni smo, kako stališče bo k temu zavzelo italijansko ča-sopisje.) -I- Konferenca v Portorose. Delegati za konferenco v Portorose so razen avstrijskih In madžarskih odposlancev dna i 24. oktobra dosjicli na mesto. Dne 2fi. oktobra so se sestali k prvemu posvetovanju sledeči gospodje: za Anglijo Sir John VVills. za Ameriko ameriški konzul v Trstu Ilavan. za Francijo vicoadmital Fatou za Rumunijo minister Lnhovary, za Ce. Skoslovaško tržaški generalni konzul dr. jSeba, za Jugoslavijo dr. Uybar. — Na soji, kateri je predsedoval voditelj itall jjanske delegacije naron Avezzana, se j« [sklenilo, da se mora takoj rešiti prošna j reške države, katera prosi, da bi bila pripuščciia k posvetovanjem. Reka nam. reč ni bila pozvana v Portorose, ker ' času, ko so ee pošiljal! pozivi na konfe renco, reška država Se ni obstojala. Se. daj 6e je položaj izpremenll, tako da bc lahko tudi Reka, ki hoče zastopati ivoj< Interese, prisotna pri razpravah. Vslet odsotnosti nekaterih delegatov, pa se ji prava otvoritev konference preložila n: soboto dne 29. oktobra. Zastopnik trža 31; o ga »Piccola« je medtem imol priliki govoriti s šefom jugoslovanske delega cIVj dr. Rybarjetn, kl je dopisniku izja vil, da je konferenca v Portorose sice zelo vnf.na, da pa vkljub temu ne bo mo gla rešiti vseh vprašanj, katere sl je po stavila na dnevni red, Njen uspeh bodi kvečjemu splošne direktive, ki se jih bo do mogle držati naslodstvene države. Tr lovinski in gospodarski odnošaji se n1 morejo določiti tam, kjer zboruje deso držav naenkrat. Za tako delo so potreb na posebna poga^inia med interesiranim strankami. Jugoslavija Ima interes pred vsem na tem, da se prične s svobodni trprovlno. — Češkoslovaški delegat di Sebn je Istotako Izjavil, da njegova ela Ostrčijevo balado o siroti. — Ljubljana je z obilnim posetom pokazala, da ceni in spoštuje bratski češkoslovaški narod, ki je ol>-enem z jugoslovanskim v skupni borbi dosegel svojo svobodo. Seja načelstva JDS dne 1. novembra od|«ade. ♦ Begunci! O ldclek za socialno skrb opozarja s tem vse begunce, da ugodnost brezplačnega prevoza zanje in njihovo selitveno blago v staro domovino preneha nepreklicno z 31. decembrom t, 1. Kdor se torej še namerava i»eliti, nnj se požuri in ne zamudi (jdnje prilike, ker se poznejšim profi-niam nikakor ne bo moglo ugoditi. — Pripominja se tudi, da se mora odslej vsak begunec, ki i« italijanski državljan, pismeno obrniti na italijanski konzulat v Ljubljani za potni list. ki ga naše oblasti potem le vldirajo, ker d^edanjih propustnic ne morejo več izda lati. Glasom naredbe vojnega ministrstva br. 28.872/1021 se imnjo izplačati rezerv-r.ira oficirjem, kl to bili pozvani na 1 dnevno veibo v »vrbo prisege Njogo- mu Veličanstvu kralju Aleksandru, pristojbine po 61. 64, 69. 70 In 71 admln. pravila II. del. - Da s* Izplačevanje teh pristojbin pospeši, naj vsi oni rezervni oficirji, ki so pri Komandi ljubljanskega vojnega okruga prisegli, čimprej vpošPe-jo tej Komandi naslednje podatke: t.) Cin (v naSI vojski). 2.) Poklic. 8.) Ime in priimek. 4.) Točen naslov. 6.) Ce Ima razven civilne plače Se kako imetje ali drug dohodek In koliko plača letnoga neposrednega davka na to imetje ozl-loma dohodnine. 6.) Ce ima brezplačno stanovanje ali stanarino oil državo ali samoupravne oblasti. 7.) Je II oženjen. 8.) Koliko Ima otrok In koliko »o stari. 9.) Ako otroci proko 16 let obiskuje'« >o!o ali če so za delo nesposobni, naj se to dokaže s potrdilom šolskega ravnateljstva oziroma z zdravniškim spričeva-. lom. 10.) Ako Imajo žena in otroci kak dohodek v gotovini ali naturi, naj »e označi dohodek v gotovini za vsako o-sebo posebej (razen ostalih dohodkov računa se tudi šolska štipendija, pomoč in dobrodelnost,. 11.) Je-ll državni uradnik. 12.) Je li uslužbenik samoupravnih oblasti. 18.) Potrdilo od pristojne oblasti ?lede visokosti: a) mesečne plače, b) dnevnice za 1 dan, c) dodatka za rodbino. — Glede potovanja naj se navedejo sledeči podatki: 1.) Odhod od (navede naj se kraj in čas): dohod v Ljub- •iano ob..... (čas), odhod iz Ljubljano "b.... (čas) dohod v..,, (navede naj se »talno bivališče). 2.) Koliko stane polovica voznega listka v Ljubljano in nazaj. t;!ede točke 2 se mora priložiti potrdilo dotifine železniške upravo. — Potno pri-stnibine ne nristojajo onim rezervnim oficirjem, kojih stalno bivališče leži izven ozemlja Ljubljanskega vojnega okruga jn kl so prisegli v Ljubljani namesto pri Komandi najbližjega vojnega okruga. — Od komande ljubljanskega vojnega okru-ga, br. 2735/bl. • Komisija za razmejitev na Štajerskem razglaša: Delegati velesil pri raz- N tveni komisiji so dne 1. oktobra 1921 sklenili, da se ima počenši s 1. novembrom vršiti okupaeiia teritorija. kl pripada dotičnl državi na delu meje od koto 106 (približno 3 km iitž-novzhodno od Radgone) do kote 15'» (Kokošnjak). Efektivna okupacija še imši 1. novembra 1021 opoldne nn sledeči način: Oblasti avstrijske republike zasedejo ozemlio, ki pripada wj državi, oblasti kraljevine SHS pa jemlje, ki pripada tej kraljevini. — "sled sporazuma med obema Interosl-ranlma vladama Ima vsak stanovalce ah posestnik na ozemlju, kjer se vrši oknparlja. pravico, da se preseli in da prenese do 1. januarja 1022 vso svojo imovino na ozemlje one države, pod »h!n«tjo katere je živel pred okupacija. Za ta prenos ne bo nobena prizadetih drfav »skovala niti eprlne niti kake druge takse: to ve!In tako glede Jvažanja kakor glede Izvažanja. Kot dokument v to evrho zadostuje potrdi- lo, da so prcueSene stvari iz navedenega ozemlja. To potrdilo mora biti podpisano od onega občinskega urada u» ouoga okrajnega glavarstva, pod katero jo siadal prizadeti do dnovn okupacijo. Kadi tega se morajo val oni, kl »o hočejo posluževali te pravico, obrniti čim preje na svoj občinski urad, da se morejo izdati potrdila do 1. novembra 1021. Za slučaj, da bi se pojavile težkoče, imajo iirizadeti pravico obrniti se na razmejitveno komisijo v Mariboru. * Naša zastava v Ameriki. Splitska »Novo Dolm« priobčuje iz Galveatona, (država Tezas) nastopno poročilo: Vsa tukajšnja naša Kolonija je doživela nepopisno veselje, ko smo prvič zaglodall jugoslovansko trobojnico na dubrovniškem parnlku »Bosanka«, ki je priplul v našo luko. Kdo naj popiše veliko veselje jugoslovanske kolonije? Nebnij naših ljudi je hiiolo v luko, da se prepričajo in vidijo i lastnimi očmi uašo zastavo, simbol ujedinjenja Srbov, Hrvatov In Slovencev. Ued temi so bili tudi starčki, kl živijo to desetletja v Ameriki, pa so ob pogledu na našo trobojnico plakail od radosti kakor dcca. * Srebrna poroka. Gosp. vseučiltški profesor dr. Fran Ilešič, znani prvo-boritelj našega narodnega judlnstva ln pisatelj, ter njegova družica gospa Ana roj. Kraljeva lz Kanala ob Soči. obhajata v ponedeljek svojo srebrno poroko. Jubilantoma telimo, da še mnoga leta preživita kakor doslej v neskaljoni zakonski sreči. Malo je med nami mož, ki bi bili v isti meri doživeli uresničenje 6vojih narodnih Idealov, kakor se smo s tem ponašati g. prof. dr. Ilešič in njegova gospa, ki jc v dobi vojne morala pretrpeti z vso rodbino vred mnoga grenka preganjanja, |ia si je. kakor njen soprog, ohranila nezlomljiv optimizem. V istem duhu vzgojena je tudi njuna deca. Vzorno narodni obitelji pri tej priliki najiskreneje čestitamo, uverjeni, da sc nam pridružujejo vsi i>rijatelji in somišljeniki. * »Slovensko zdravniško društvo« je imelo v potek svoj občni zbor, na katerem se je poleg stanovskih zadev debatiralo tudi o znani resoluciji tako-zvanih »kulturnih delavcev«. To resolucijo sta ptr. dr. Kraigher ln dr. Sor-ko »podvalHa zdravniškemu društvu kot kukavičje jajce«. Tako se Jo kon-štatiralo na zboru društva, ki je resolucijo z vsemi 32 glasovi proti glasoma Kraigherja in Serka odklonilo. S tem činom [ta gg. zdravniki seveda niso izgubili rvoje kvallfiknciio za kulturno delo. kakor je bodo jezili go-spodjo okrog «Avtonomlstn» In sličnlh glasil, marveč so dokazali, da mislijo ' trezno In da se no pustijo izrabljati -.a j osebne namene užaljeneev, ki sami ie | vedo, kaj hočejo. Vkljub hujskanjem ; in vkljub širjenju nanačnlh vesti sc , trezno mišljenje med "lo-epsko inteligenco vedno bolj uveljavlja. To n.v i strte navdaiat! 7 TndošUopteni. * Vsestranski človek hoče ns vsak način postati gospod Emil StefanovIS, poskusil je z diplomacijo, pa ni šlo, začel io isl-.atl Jožota Poska, pa ga nI našel, sudaj sc je pa lotil reševanja socialnega vprašan'a in začel v Peskov! tiskarni izdajati »Delavsko novice«. Mislimo, da bo njegova socialna karijora ravno tako končala. kot je končala njegova diplomatska in detektivska. * OStarijska politika. Današnji »Slovenec« prinaša cel roman o tem, kake ie gosp. J. v neki gostilni iurišal klerikalce. Pod romanom je podpisana šifri «K. K.», kar menda pomeni klerikalnega kv.iralutrona (avstrijakanta'* Opravičeno pričakujemo, da bo začel »Slovenec« o oštarijski politiki prirejati še posebna izdanja. Za glavnega urednika teh izdanj priporočamo Lo-žarja. * Koliko veljaio ministrski nvtomo-bili? S tem vprašanjem si belijo lase gospodje pri »Slovencu«. Lepo je, če državljani na vseh koncih mislijo na štedenje. Le to jo čudno, da »Slovenec« o ministrskih avtomobilih nt prav nič pisni, ko so so ž njimi vozili kar trije klerikalni ministri naenkrat in ko se je po Sloveniji vozil kar cel trop klerikalnih poverjenikov, povrh pa še oče Ogrin na stroške »komisije za stvarno demoblllzacljo«. Sedaj ko je demokratska vlada zlorabo uradnih avtomobilov že zelo restringjrala in hoče finančni minister porabo avtomobilov zmanjšati nn minimum, klerikalno računanja o stroških ministrskih avtomobilov ni druzega kot na instinkte preračunjena demagogija. * Učlteljstvo za državno posojilo Učlteljstvo krškega šolskega okraja jo podpisalo 314.000 K državnega Investicijskega posojila. * Poroke. Poročil so je g. Feliks F r a n z 1, tovarnar in posestnik. 7. gdč. Gizelo TI e 1 m i c h o v o. — Poročila sta se v trnovski farni cerkvi g. oslp S e h o 11 Iz Liubli.me z gdč. Fani Florjančičevo iz Novega mesta. — V Mariboru pa se je poročil danes g. Fran V o r 5 I 8, oglasni odpravnik v Mariboru, z gdč. Ido Lončarjevo, hčerko hišnega posestnika v Mariboru * Podpore za ljubljanske reveže. Za 12 mestnih revežev. v LjubU.me pristojnih. Ima mestni župan podeliti dvema pn 50 K. desetim pn no 40 K nodnore. Glede za to potrebne pismene proSnje se lahko interesenti Informira- ust, jo s razglasa, ki je na magistratu jav- no nabit. Proinje ss »prejemajo to do 15. uoveuibra 1021. * Himen. Danes »e poroči v Mariboru urednik «Tabura» goep. Rudolf O zim t gdč. Kljo Kodrič. * Sodišče za pobijanje draginje v LJubljani je začelo z dnem £4. oktobra 1021 poslovati. Sodišče je sostavljeno sledeče: predsednik g. F. Rupuik, občinski odbornik v Ljubljani; poslovodja dr. Mirko Kuhclj, komisar oddelna za socijiiino skrb; ostali člaid so: gg. Viktor Adamič, revident južne železnico; Fran Zu|>anc, strokovni tajnik; Jože GobnaJor, strokovni tajnik; Fran Tumpcj, jetniški nadpaznik in Ivan Kralj, občinski odbornik. V smislu uredbe o pobijanju draginjo življenskih potrebščin se opozarja vso, ki l>rodajajo ilvljetiske potrebščine, na trgu ali ua drugem kraju, da morajo označiti cene posameznim predm-v tom tako, da jih vsakdo lahko jasno vidi. Od to dolžnosti so izvzeti samo proizvajalci, ki nimajo stalnega kraja za prodajo lastnih proizvodov. Prestopki tega predpisa se kaznujejo z zaporom od desetih dni do treh me- | sccev In v denarju od 1000 do 10.000 ' dinarjev. V smislu iste uredbe je strogo prepovedano prekoračenje makal-miranih cen in prekupčevanjo na trgih, dokler traja semanji dan. Itavnotako se najstrožjo kaznuje dotični, ki plačuje višje cene kakor so določene. V ostalem se občinstvo opozarja na uredbo št. 253, ki je objavljena v •Uradnem listu« It. 97 iz leta 1921. * Udruženje železničkih člnovnlka sklicuj« za ponedeljek dne 31. oktobra ob 19. uri v mali restavracijski dvorani hotela »Slon« v Ljubljani sesta-nok svojih članov. Dnevni red: Vladni načrt službene pragmatike za lelezni-čarjo. Člani in prijatelji Udniženja bo povabljeni, da se sestanka vdeležo. * Za ruske vlsokošolce. Gosp. F. L. Turna Iz Zagreba je daroval 0000 K za ruske vlsokošolee v Ljubljani. — Iskrena hvala! Denar naj se dvigne v uprav) našega lista. * Napredek slovenskega šolstva v Mariboru. V Mariboru se je v slovensko dekliško meščansko šolo vpisalo znatno število nemških gojenk, ki sn izjavilo, da so so vpisalo popolnoma prostovoljno, da se temeljito nauči našega jezika. Mladina že računa z bodočnostjo! * Griža Je pričela razsajati tudi v mariborskem okraju. Zato bodo do 15. novembra zaprte Bb-dcče osnovne šole: v IIočali, Llmbušu, Radvanju Razvanju, Reki, Framu, Spod. Polska-vi in Zagorju. * Nov priporočen prlstojbenlk izide tekom doccmbra in bo obsegal na preko 200 straneh v sistematični, abecedno urejeni razprodclbi vso pristojbine v smislu novega, sedaj od zakonodajnega odbora narodne skupščine odo brenega začasnega pristojblnskoga zakona. kakor tudi vso sodne In |>oštne pristojbine. Upoštevane so pa tudi ši prejšnjo vsled posebnih zakonov in od redb veljavno pristojbine in olajšave. Knjiga stane broširana 10'— Din., kot tiriporočena tiskovina Din. 1 lTiO tor ie Jalto praktična In neobhodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovce in za privatnike, kl Imajo posla z oblastmi. Radi omejene naklado je tako naročiti pri Izdajatelju: Dr. Ivan Ccr ti e t u , Gospodarska pisarna, Ljub liana. Pri naročilih nad 100 Izvodov 10%nl, nad 500 izvodov 20ftni po pust. Denar je vposlati ob naročilu al' na nakazati na čekovni račun štev. 10.308. * Ustanovitev novih komlsnrljato železniške policije. Z odlokotn ministra za notranjo zadeve sta bila ustanovljena komisarijata železniške policij'.*, ki sta v službenem oziru podrejena obmejnemu komisarijatu železniške poli cije v Mariboru. * Davek na poslovni promet. Urad ni list pokrajinske lmravo za Sloveniji objavlja v številki 131. razglas o novi uredbi davka na poslovni promet, r.a kar opozarjamo interesente. Glej tud' naš današnji članek o tem. * Poštne položnice, 'ilede na naredbo ministrstva pošte I telegrafa br. 60.173 po kateri je od 1. novembra 1921 dalje Izpolniti položnico poštnega čekovnega zavoda v dinarski veljavi, opozarja delegacija ministrstva financ davkoplače valce, katerim so st že dostavile opozo-ritvene položnicc za plačilo davkov v kronski veljavi, da 60 te položnice ve Ijnvne, ako stranke na sprednji strani položnic napisane kronske znesko tako prečrtajo, da ostanejo zneski čitljivi, nad njimi pa napišejo odgovarjajoče zneske v dinarjih in parah. Kronsko vinarski znesek je zaokrožiti, ako nI s 4 deljiv, navzgor n. pr. 83 vin. — 9. par, 115 K 76 vin. je 28 dinarjev in 04 par. Stranko, ki ne znajo pisati naj prosijo poštni ura/!, da jim položnice v prednjem zmislu popravi. Poštna uprava je v priznanja vrednem uvldevanju položaja za-ukazala poštnim uradom, da grejo v tom oziru strankam po možnosti na roko. * Smrt pri nakladanju drv. V maj-šperskem gozdu pri Ptuju je pri nakladanju drv ponesrečil tamkajšnji posestnik Fran Rutolen ter ostal na mestu mrtev. Ponesrečenec zapušča ženo In pet nedoraslih otrok. * Vsak kadilec, kateri dnevno uporablja «ITO«-tmsto za čiščenje zob je sigurno oproščen močnega duha iz Prosvefa REPERTOAR NARODNEOA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. DRAMA. Ncdella, 30. okt.: »Llubezen«. Izven. Poiicdellck, 31. okt.: Zaprto. Torek, l.nov.: »Gulnota«. Izven. Sreda, 2. nov.: »Oče«. E. Četrtek, 3. nov.: »Požar strasti«. Izven. Petek, 4. nov.: »Ljubezen«. D, OPERA. Ncdella, 30. okt.: »Dallbor«. A, Ponedeljek, 31. okt.: Zaprto. Torek, l.nov.: »Evangeljnlk. Izven. Sreda, 2. nov.: »Uorls Godunov«. C. Četrtek, 3. nov.: »Vaška šola«, »Šeherezada«. D. Petek, 4. nov.; Zaprto. XX, umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. V torek dne 1. novembra ob 11. uri dopoldne se otvorl v Jakopl-ftovem paviljonu češko • jugoslovunBka razstava grafičnih umetnin. Doslej smo videli češko • jugoslovansko kulturno skupnost samo na nuvih odrih lo v koncertnih dvoranah, topol pa su tudi naši in >škl grafičarji sklenili nastopiti skupno. Razstava bo za nas posebno zanimiva tudi s te strani, ker bodo pri nas sploh prvič razstavljene grafične umetnine kolektivno. Večina razstavljanih tlel je že bila na razstavah v Pragi, Zagrebu, Beogradu, Dunaju, Oejcku in drugod. Upamo, da bodo tudi pri nas žela priznanje in občudovanje, ki so ga v rodna. — Posebna povabila se k torkovi otvoritvi razstavo ue bodo razpošiljala. Soliolsfti vestnih Seja zletnega finančnega odseka se vrši v ponedeljek dne 81. oktobra ob 8. zvečer v tavezuih prostorih v »Narodnem domu«. Prosi se točne ln pobiošte-vilne vdeležbe. Šport Nogomet — Ilirija, Zagreb : Ilirija, LJubljana. V nedeljo se vrši na športnem prostoru prod drž. kolodvorom tokma med našo Ilirijo ln Ilirijo iz Zagreba. Pričetek ob pol 10. uri. — Ob 11. url so prično predtekma Ilermes : Ilirija rez. — Na praznik 1. nov. Igra v Ljubljani prvak Maribora 8. 8. K. Maribor. Odločen protest Be^ lokrajine zoper od* cepitev KULPA NAJ DO NARAVNA MEJA, Občina Črnomelj je povabila vse belo-kranjske občino, da protestirajo zopet priklopitev Bolokrajine k hrvatski** oblastim. Protost ne glasi: Po dolgi svetovni vojni sledilo je uje-liujenje in osvoliojeiijo našega naroda. y Vsi tudi Bolokrnnjci uiuo z veseljoui pozdravili ta dogodek, posebno pa svobodne in moderne volitve za naš dr-invnl zbor. To naše veselje je pa v zadnjem času potemnila vest, da se resno misli n« to, odcepiti Bclokrajino od njenega toliko milega središča Ljubljano in jo priklopitl hrvatskim oblajstim. Uclo-iirunjc.l smo so vsled tega odločili, da odločno protestiramo zopi« vsako odcepitev iz sledečih razlogov: 1.) Smatramo reko Kulpo za najnarav-nojšo mejo. 2.) Uulokrajlna ni bila nikdar pod lir* vatsko upravo in omeniti moramo še, Ja jo bila vodno upravljana iz Kranjsko. 3.) Ljudje so so tokom stoletij tako navozali na Kranjsko posebno na Ljubljano in Novomosto, da težijo gospodarsko k Ljubljani in Novcmniestu, vzlie temu, da jliu je Karlovac veliko bližji. 4.) Našomu narodu v Bclokrajinl jo bila Ljubljana kot glavno deželno mosto vedno središču kulturo, narodno pro-bude ln vseh uradov. 5. Naših 4.730 volileov ostalo bi t slučaju odcepitve brez svojega narodnega poslanca in hi se pri prihodnjih dr-žavnozborsklh volitvah naši glasovi izgubili v morju i.cznesljivih in žalostnih strankarskih političnih razmer, ki vladajo na Hrvatskem. 6.) Za enkrat še ne moremo zaupati hrvatski upravi, katero mi kot neposredni sosedjo Imamo priliko najbolj poznati. Kakor vidimo, govoro zoper nameravano odcepitov Bolokrajine važni zgodovinski, gospodarski, kulturni, naravni, upravni in politični razlogi. Bolokrajina je edini kos slovenske dežele, ki je bila šo od časov stare Avstrije in jo na žalost danes, strašno zanemarjena, vzlio temu, da je bogata na prirodninah jn da je Belokranjec dobrosrčen In nadarjen mož. Narod v Bclokrajinl jo trdno prepričan, da leži vsa njeguva sreča in nar predek edino le v dosodanjem ln naravnem središču ln to je Ljubljana. Odločno protestiramo proti nameravani odcepitvi ter prosimo naše poslance, naj možato in odločno preprečijo vsako priklopitev Bclokrajino k hrvatskim oblastim.. Kulpa naj b.i naravna mejat Gospodarstvo t — Interesentom za Izvoz mesa In živalskih slrovln v Italijo. Ministrstvu za kmetijstvo In vodo v Beogradu je prijavilo dno 27. t. m., da zahtevajo italijansko oblasti na potrdilih o zdravstvenosti, s katoriml so krite živalske surovino in tudi meso, bodisi »veže ali predelano in za izvoz v Italijo določono, vizum Italijanskega konzulata. — Dobava soli In petroleja. Uprava državnih mono|Kilov v Beogradu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da so vrši dne 22. novembra ofertalua licitacija glede dobavo 20.000 ton soli tci dne 25. novembra ofortalna licitacija glede dobave 6.000.000 kg petroleja in 50.000 zabojev petroleja (po dvo kantl v zaboju). Pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani intercson toin na vpogled. Dobava 100.000 kg ovsa. Dne 10. novembra ob 11. dopoldne so vrši v in tondaturi komando Dravske diviziske oblasti v Ljubljani pismena ofortalna li eitacija gledo dobave 100.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ir obrtniške zbornice v Ljubljani, |>ogoji na pri divizljski intcndaturl t Ljubljani interesentom na vpogled. — DrugI veliki sejem v Ljubljani. V letu 1922 se priredi v Ljubljani drugi veliki sejem vzorcev v jeseni. Otvoritveni in zaključni dan Bicer še nista natanko loločena, na vsak način pa se vrši se-cm ali v drugI polovici meseca avgusta tli pa v prvi septembra. Natančni termin se bo v svrho, da so zamoro javnost žc -cdaj po tem ravnati, v kratkem objavil. Zanimanje za prihodnjelctnl ljubljanski veliki sejem vzorcev je žo sedaj zelo veliko i.i po vsem soditi bo ta prireditev mnogp večja In obširnejša od letošnje. Dob, - sli vos, katerega si je veliki sejem ob svn't prvi otvoritvi tako v notranjo s'i države kakor tudi v Inozemstvu pri boril, jamči razstavljalcem in nakup,>vnl cetu tndi v prihodnjem letu za najbolje trgovske usneho. = Mariborski svlnlskl trg. Na sejmu 28. t. m. jo bilo pripeljanih 5 koz in 401 prošič. Cene so bilo sledeče: 3—4 tedne stari prcšičl komad 80--100 K. 5—6 tednov 150 -200, 6-8 tednov 280—850. .(_« mesecev stari 700—800 K. 8—10 mesecev 900—1100. eno leto 1800—2000. poldrugo loto stari 2500—SfiOO K, plemenske svinje kg žive teže 26—28 K, polpltane svlnle kg mrtve težo 34—86 K, koze komad 120—250. Tvornlca volnenih tkanin v Pnračl-nu (Srbija). V Paračlnu so osnovali bratje Teoknrevič tvornico volnenih tkanin. Tvornica začno obratovati s 1. novembrom. Stroji so naročeni Iz Avstrije, Belgije in Poleke. Dnevna kapaciteta tvornice je 2000 metrov tk-nlno. Poleg j \e obstojata t Srbiji le dve takšni ty.gr-1 niči: v Leskovcu (Ilič, TeokarevIS i Petrovič) In v Beogradu (Koste Uiča sinovi). = Trgovinski stiki med MadŽnrsko ln Argcntlnljo. Zastopnik madžar. kmetij. skega in trgovinskega ministrstva Jam-l>ory je dospel v Argentinijo v svrho vzpostavitve trgovinskih odnošajev mc3 Madžarsko in Argcntlnljo. Jamhory je mnenja, da jo dosti izgledov za zamenja, vo blaga med občina državama. Mailžar-1.55, Praga 5.10, Budimpešta 0.70. Zagreb 1.85, Bukarešta 3.50, Varšava 0.13, Dunaj 0.25, avstr. žig. krono 0.16. Vremensko poročilo Ljubljana H06 m tud morjem. Dan se. okt. 7. 14. 21. 6 a trS -II £ ;3' 31 728 1 II 6 0 Vetrovi hr»» »etru ■1. Tih Nebo meni« t. obl jamo Srednja včernjiuja temperatura 6'3, normalna 7 8. Vremenska napovid: v. obl. Južno rrema r CLAUDE PARRCRE« 18 Morski ropar (Le Fllbustier des Mers.) Romu. Rad je često govoril o domovini. ' Kakor da hoče opravičiti svojo trmo. ' ki ga zadržuje v tujih, uspeha polnili " vodah, Je tudi rad porabil vsako prl-, llko, da je s to svojo ljubljeno domovino primerjal prednosti in lepote vsakega kraja, kamor ga je pripeljala nemirna obrt •Da, da. Je že res», mu odgovori Louis Gučnolč, «da solnce pri nas doma ne tone v takšnih barvah. Tudi priznavam, da vreine danes pri nas v Saini!-Mal& ni tako milo. kakor tu. Mnenja sem pa, da je deževen dan pri nas doma trikrat več vreden, ko najlepSi solnčnl tu na tujem!» Louis Gučnolč Je bil Breton najčistejše pasme in čeprav ni deloma iz poslušnosti deloma iz zdravega razuma nikdar ugovarjal svojemu za-povedniku in prijatelju, mu Je dal vendar dovolj često razumeti, kako bridko mu ie, da ostajajo tako dolgo v tujini. 2e sama misel na domače, dežja namočene dobrave, in na njih meglo, kl mokrotno visi nad resjein in lokotjem, mu Je stisnla srce v boleči otožnosti. Tako sta se tudi danes razgovar-jala o bretonskem dežju, kl si ga je Gudnolč zaželel s tako silo, da so mu oči porosile. Da jih prikrije Tomažu, se Louis brž odstrani, stopi k drugi lini in se nasloni s komolci na njen rob, kakor da Je ves zatopljen v opazovanje morja in neba. Toda Tomaž je že vse zapazil. »Ludvik!», ga pokliče. »Ludvik, sem pridi!» Večerni vetrič je posušil Louisove oči. Sedaj se vrača h kapitanu in se sili na smeh. »Vsi vragovi, tu se pa res nočem delati divjaka! Kaj ti je? Ludvik, rad te imam. Meni in nam vsem si bil ta štiri leta v vseh naših podjetjih naiboliši, najhrabrejšl in najpre-vidnejSi poročnik ln prijatelj. Ce me stane tudi tri četrti vsega plena, ne hi hotel vedeti v tvojem srcu le za eno žal misel ali srd, razven proti sovražnikom kralja to Sa!nt-Ma!6-a. Vidim, da imai rosne oči, vzroka pa ne vidim. Povej mi, kaj te teži, da olajšaš meni; ker mene že skrbi, kaj je zadnji čas s teboj. Torej le ven z besedo ln povej! Ali te res muči do-motožje? Ali te je res tolika želja, da vidiš domači zvonik, da ti pri sami misli postane tesno okrog srca?* Vstane, stopi k poročniku, za glavo višji od njega mu sedaj položi svoje mišičaste roke na sloke rame. Nekdaj drobni Ludvik Gučnolč s svojimi dekliškimi lici in dekliškimi očmi Je sedaj, tekom zadnjih štirih let, že vse drugačen, dokaj širši in ves zagorel na mnogih vožnjah v tišini in viharju in sredi tolikih bitk, kjer ti strelni prah vedno iznova po-črnl lica. Vkljub temu Je pa šc slok in droban zlasti v primeri s Tomažem, ki Je gorostasen, Slrokopleč ln orjaški. »Govoril* pravi Tomaž še enkrat. Toda Ludviku se jezik ne razveže. »Tomaže,* mu odgovori, »kdo med nami si pa ne želi. da vidi zopet domači zvonik? Toda ko smo nekega jutra pred štirimi leti odjadrali in se pomikali mimo bulvarka In ven lz •Dobre luke*. takrat smo se vendar podali v te kraje, da roskusimo svojo srečo! Ali ni tako? Kdo se pa naj sedaj pritožuje, da nam jc bila mila in da nas Je obložila z bogastvom?* Tomaž pa le strese glavo. »Ludvik,* pravi, »Jaz sem le po polovici Normandec, po materi, in vendar si danes ti, ki čuti In govori čisto normandsko in ki se izmika z odgovorom. Videl sem prej tvoje oči orošene... Ne umikaj se sedaj in povej naravnost: Ali si žalosten? Dogme vem, da so sedaj že štiri leta potekla, kar smo odjadrali z doma in da smo šli na lov za bogastvom Tudi vem, da smo Imeli v teh štirih letih često priliko, da se vrnemo s častjo ln slavo ln da se pozneje zopet podamo v te kraje, da Iznova napolnimo blagajne. Ali si želiš, da se takšna prilika zopet povrne? Kar povej, brate Ludvik! Ti si mi brat po orožju In krvi, ker sva se često borila ramo ob rami ln nam je Ista sulica aH pištola aH sablja načela kožo. Povej, po čem te žeja, in sveta Devica z Velikih vrat naj ml za ved- no odreče rvojo pomoč, če a« bol nocoj zadovoljen z menoj!* Tako opomnjen se sedaj Ludvik odloči: i Brate Tomaže,* pravi, »čemu toliko besedi? Vem, da me Ima« rad, in Jaz tebe. Dober človek »i ln ne samo hraber, ampak tudi razumen. Ce praviš, da se ml toži po našem zvoniku, ti povem, da je tu na tem krovu dokaj dečkov, ki se jim takisto toži po nje. Pa tudi ti sam veš vse to. Vzeli smo marsikakšen dober in težak plen, vse dragulje na »Arma-dilll* ln mnogo drugih zvrhanih ladij, In če se nisi poslužil prilik, ki so se ti doslej nudile, se Jih zato nisi, ker res niso bile najboljše. Zato čakamo vsi strpljivo, da dpločiš ugodnejšo uro. Zakoni ml predpisujejo, da si ti za bogom naš edini vrhovni zapo-vednik, In čemu da Jaz potem bolj tiščim domov, ko vsi drugI naši dečki?* »Pri svetem bogu!* odgovori Tomaž, »pridi sem, da te objamem! Brate Ludvik, gotovo si bolji ko jaz, manj grešen Id bolj pobožen. To sem vedno vedel. Toda često sem bil trd in krivičen ln nikdar ti ne pozabim tvoje mehkobe ln odpustljlvosti napram meni! Pri bogu! Povem ti, da raje umrjem brez zakramentov, ko da opustim karkoli tega, kar ti dol-gujem na hvaležnosti in bratski ljubezni!* In poljubi Ludvika na obe Hd. Potem pa nadaljuje: »Sedaj pa čuj! Da! Marsikdaj se nam je nudila prilika za povratek in marsikatera med njimi je bila prav dobra. Ce se nisem nobene poslužil, me silijo, da ostanem tako dolgo tu na vodi In se ne vrnem poprej v Saint-Malfc, dokler se ne pozabijo nekateri stari računi Povem ti nam reč, brate Ludvik, da ti računi zame niso prav povoljni ln nikakor koristni. Ničesar ti nočem prikrivati. Pred štirimi leti, tri dni predno smo odrinili, sem v dvoboju ubU nasprotnika in zavlekel njegovo truplo za po-kopališčni zid pri stolnem kapitlju. Iz raznih vesti, ki sem jih o priliki dobil lz domovine, pa vem, da me moji sovražinki dolže, da sem svojega nasprotnika — bila sva brez prič — ubil ln umoril po zločinu in ne v poštenem dvoboju, ln da me še sedaj dolže takšnega Sna, tudi če se danes vrnem poln bogatije ln pokrit krvavo pridobljeno slavo. Sedaj veš vse. Pa nič zato! Pa če ostanem sam na Tortugi ln če ustanovim tam nov rod Flibustejcev, rad zastavim svoj delež večnega zvcllčanja, da povedeš ti, da ti, dragi moj Louis Qučnol& prvo prikladno uro našo ,Lepo podlasico' v .Dobro luko', ln pozneje, če te srce žene, se pa lahko zopet podaš semkaj pome, kjer me boš zapustil.* Tako je prisegel, na to pa je pričel razkladati Ludviku vse podrobnosti one žalostne prigode, ko je Vlncent Kerdoncuff našel svojo smrt. Med pripovedovanjem je pa le zam61čal vzroke tega dogodka, da Je šlo namreč za sestro ubitega in za njeno nosečnost. SIcer pa nI Tomaž nikdar Izvedel, kaj je bilo pravzaprav i tem materinstvom. Quinol6 ga je pozorno poslušal. »Ta Vincent,* vpraša, ko je Tomaž končal, »ali ni ta Vincent bil brat one Anemarlje, s katero sta takrat govorila?* »Da, on Je*, prizna Tomaž in ves zardl. »Pa mlsllS, da te bo sedaj njegova rodbina preganjala, če postaviš moža za moža in se oženiš s sestro, kl si jej ubil brata?* »Ho,* odgovori Tomaž, »najprej in prvič te vprašam, misliš li, da mi to deklico kar tako dado, ko ml Je roka še takorekoč mokra bratove krvi?* «To ni kar tako*, odgovori Gudno-14. »Kakor so pravile stare babnice, je Jilo dekle čez ušesa zaljubljeno in zagledano vate.* •Tega so sedaj štiri leta*, odgovori Tomaž. «To Je res*, pravi Gudnolč. »Lju bežen že lahko zarjavl, pa tudi sovraštvo. Štiri leta so dolga. Najsi-gurneje, da izveš vso resnico, bi bilo, da gremo ln pogledamo. Ce že hočeš, Je res najbolje, če povedem jaz ladjo v Salnt-Mal6, ti pa ostaneš tu. In pozneje pridem Jaz potem zopet pote, onostran se pa z lahkoto Izve-stim o vsem ln ti prinesem vse podrobnosti.* »Tako bo, i božjo pomočjo!* zaključi Tomaž ta razgovor. »Da pa določimo ugodni trenutek, počakaj mo še prihodnjo priliko za plen, (Dalje). Sahovstil dan v Litiji. V nedeljo, dne 23. t. m. je priredil Litijski Sahovaki klub v Litiji »šahov, ski (lan*, na katorem eo se zbrali blil nji Šahovski klubi. Kljub slabemu vre, menu je bila udeležba sijajna, CeU prireditev je uspela nad vse priSako, vanje ter podajamo v kratkem par p«, ter iz programa. Pri prihodu v Litijo so prejeli vsi udeleženci zelo lične Jj. hovske znake na slovenskih trobojut, eah, katere so izdelale članice Litijske, ga Šahovskega kluba, za kar gre po. sobna zahvala požrtvovalnosti g čopa predsednika Litijskega kluba. V jako okusnem. Šahovskem stilu okrašeni so, bi se je po skupnem zajtrku vrSil oticU jelen del Šahovskega dno. Prodaednifc Ljubljanskoga Sah. kluba g. dr. Ca-dež, je a prav dobrim uspehom igral almultanako Igro, nakar so je po ob. Širni delati o razvoju in delovanju šahov, klubov, sklenilo poslati vtpji Jugoslovanskim bratskim klubom pri. srčne pozdrave. Vsem klubom se bodo [Kjslale tudi fotografične slike, udele, žencev Sah. dne. Po oficijelnem delu Sah. dne se je vrSil ob 2. uri pop. ban. ket, na katerem je predsednik litijske, ga kluba g. Hinko Lebinger ml. iskre, no pozdravil zbrane goste. Popoldaj so se odpeljali val udeleženci na ro, zovib preko Smartna v bližnjo vasico Breg, kjer se je razvila zelo ljubka, neprisiljena šahovska zahava s plešo® ob zvokih kmečke godbe ter [iri prj. ženju tolstega prešička na ražnju. Za skrbno in nad vse lepo pripravljeni aranžma gre v prvi vrsti najlepša hvala požrtvovalnemu litijskemu županu g. Lebingerju. Cenjenim lltijskia damam pod pokroviteljstvom gosp: dr. Mazekove za okusne slaščice in lj. kerje ter vsem, ki so pripomogli do tj. ko sijajno dobro uspelega šah. dn«, bodi izrečena prisrčna »Šahovska zt-hvala* od vseh udeležencev. mmmmmmtmv H Ali ste že poslali na-! ročnino za „Jutrou! msmsm\\m\Mmm Vabilo na subskripcijo. Podpisani konzorcij je sklenil ustanoviti delniško družbo za eksploatacijo vodne sile reke Krke. V kratkem bode dogotovljena prva električna centrala v Zagracu, ki bo preskrbovala z električnim tokom še tekom tekočega leta velik kos Dolenjske, kakor Krko, Stično, St. Vid pri Stični, Višnjo goro, Žalno, Grosuplje, Šmarje, Škofljico, Dobrepolje itd. V slučaju večje uporabe električnega toka, je na Krki še več za eksploatacijo zelo pripravnih mest. Delniški kapital družbe bode znašal K 6,000.000 —, ki se sme zvišati s sklepom občnega zbora na K 10;000000-—. Kapital bode razdeljen na 7500 delnic po nominale Din. 200— = K 800 —. .... Vsled tega se da na javno subskripcijo omenjeno število delnic po nominalni ceni. Za stroške emisije in kolek pa je plačati za vsako delnico še Din. 20 — = K 80—. Na subskri-birane delnice odpadajoči znesek je vplačati takoj ob prijavi. Subskripcija se bode vršila m* od dne 15. oktobra do 15. novembra 1.1. pri Slovenski eskomptni banki v Ljubljani ter njeni podružnici v Novem mestu, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ter Hranilnici in posojilnici v Višnji gori. Delnice bodo deležne čistega dobička izza 1. januarja 1922. ter bodo opremljene z kuponom za leto 1922. 0 subskribiranih delnicah in o vplačilu se bodo dajala prijavnikom posebna potrdila. 0 dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo, kadar bode prijava končana, nakar dobe isti začasno potrdilo o dodeljenih jim delnicah proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah, odnosno vrnitev vplačanega zneska, kar bode preseglo predpisano visočino. Originalne delnice prejmejo podpisovatelji proti začasnemu potrdilu, kakor hitro bodo iste dotiskane. Konzorcij „Elektrarne Zagrac" v Višnji gori. Mihael Omahen Milan Končina Josip Javornlk Ivan Šteh Ivan Končina Anton Roječ Henrik Lobe Martin Videnlč Frane Koftčak priloga nJutru" št, 257 dne 30. oktobra 1921. Politični odmevi Hala antanta in MadZarska v Številkah I rodnimi manjšinami ali pa g separatističnimi težnjami posameznih delo*. V da-i naSnjem položaju ticer ta razlika sploh ne prihaja t poStov, mogla pa bi biti V predstojeSh dogodkih med malo anketo ne bo brez interesa, ako primerimo medsebojno razmerje moči, velikosti ln Števila prebivalstva. Ker še niso ja vse države znani in razglaSeni rezultati, se bomo ravnali po podatkih lz predvojne dobe, ker sicer bi jih ne mogli medsebojno primerjati. V krogu male antante je po Številu prebivalstva in po površini največja Rumunija. Ta mori okroglo 297.000 km«, do-jjm meri Jugoslavija okroglo 260.000 i.m». Prebivalstva pa ima Rumunija 15,700.000, to je torej precej ve« nego naga kraljevina, kl je imela Istočasno {2,600.000 prebivalcev. Češkoslovaška je precej manjSa od nar še države, dasi se od nje po Številu svo-prebivalstva ne razlikuje mnogo. Meri okroglo i M.000 km« in Šteje ljudi nekaj čez 18 milijonov. Madžarska ju nekoliko manj nego za polovico manjša od vsake svojih sosed v mali antanti, vsaj kar se tiče prebi-r&lstva- Šteje namreč okroglo 7,600.000 prebivalcev. Toda to prebivalstvo biva ua povrSini 88.000 km», kar kaže pre-rojšno gostoto, enako ko pri Cehoslo-vaški. Republika Avstrija je Se nekoliko manjša od Madžarske. Tako po arealu ko po številu svojih državljanov, kajti meri le okroglo 78.000 km> in ima 6,800.000 IjudL Mala antanta predstavlja tedaj zvezo držav s skupno površino 700.000 km' in skupnim Številom prebivalstva okroglo 41 milijonov duS. To je že precej spoštovanja vredna velikost, kar si predstavljamo tem lažje, ako jo primerjamo t ostalimi večjimi državami Evrope. Tako Ima na primer Italija nokaj nad 387.000 km» površine in nekaj nad 37 milijonov ljudi. Francija ima — seveda ;imo v Evropi, t. j. brez izvenevropskih kolonij — 651.000 km' in na njih 81 milijonov prebivalcev. Ako bi bila tedaj maja antanta po svoji geografski legi zgrajena enotnejše, ako bi predstavljala vsaj fcolikor toliko zaokroženo in kompaktno ozemlje, ln pa seveda, ako bi predstavljala v svoji vnanji politiki v vsakem oziru homogeno skupino, bi mogli pričakovati. da se na forumu modnarodne politike Sčasoma uveljavi kot večja sila ali celo kot volesila. Toda gori nar.načene oVolnosti nam zgovorno pričajo, da se v tem pogledu nikakor ne smemo ndajatl optimizmu, kl bi bil utemeljen samo na navedenih številkah. Le napram Madžarski, okrog katere je razpostavljena t kompaktnem polkrogu, se labko uveljavi v polni moči. Ce pa r.ifcer primorjamo notranjo moč katerihkoli od navedenih držav z Madžarsko, moramo ugotoviti, da ima slednja tehtno ugodnost homogenosti svojega prebivalstva, ker nima, odštevSi povsem neznatne drobce, opraviti z nikakimi na- i kakor pa smo si mislili takrat, ko sten '•se nahajali So na pragu narodnega, osvobojenja To dni je prišla t sapadu veet, da nam ni pričakovati ugodnih mej niti v Albaniji. Med mesti, ki ostanejo po teh neugodnih poročilih Uven naše državne meje, se nahaja tudi staroslavni Skadar na Boja.nL Srbski listi beležijo vesti o izgubi Skadra s primernim povdarkom. Mi Karel Havliiek Borovsky Ob stoletnici narodnega buditelja ln borca za demokratsko to svobodno misel. važna v neugodnejši politični konstela- vem(> pra,v dobro, da izgubljamo ciji, zato ni odveč, ako se opozori na Skadar po nasprotstvu iste sile, ki njo. ! Iiam je ugrabila nase Primorje, Ui sedi na Reki in ki zganja arnavtskpe tolpe na našo granico pri Prizrenu in Deb- Volna sila Madžarske Ko je razpadla avstro - ogrska, monarhija, so prišli tudi za madžarske vojaške kroge hudi časi. Glasom premirja, ki ga je z antantinim poveljnikom na solunski fronti, generalom d' Espe-reyem sklenila tedanja revolucionarna vlada grofa Karolyja, jo ostala Madžarom armada, obstoječa iz 6 in-fanterijskih, 2 kavalerijskih divizij in ene mornariške brigade. Do meseca marca 1. 1910 pa se j« vojska pomnožila že na okolu 70.000 mož z 72 bataljoni, 12 oskadronl in 20 baterijami. Po boljševiškem prevratu se je armar da zopet začela reorganizirati. Preuredila se je v 24 polkov. Ko so Romuni vkorakali v madžarsko ozemlji, so bili pozvani pod orožje vsi moški od 17. do 42. leta — Koncem julija istega leta so imeli Madžari pod zastavami •50.000 mož z 40 lahkimi in 24 težkimi topovi. Pozneje, ko je boljševiški režim padel In prišel na površje Horthv. se je organizacija vojske pričela izno-va in sicer temeljiteje nego dotlej. Pod Horthyjem so sa osnovali za vzdrževanje njegovega sistema posebni «bra-hijalni oddelki«, asistenčne čete, orož-niške rezerve ter zloglasni detašmaji j Le jasa, Pronaya, Madarvja, Osztenbur-'ga, Jankovicsa in drugih. Polagoma ! so se nato pričele nove asentacije. Dne 14. junija 1920 so podpisali zastopniki Madžarske mirovno pogodbo v Trianonu. Trianonski mir je dovoljeval Madžarom vojsko 35.000 mož, prepovedal pa jim je uvedbo splošno vojaške dolžnosti. Tudi je določil za moštvo 121etno službo. Orožja dovoljuje i Madžarom trianonska pogodba: 40.250 pušk, 51S strojnih pušk, 70 metalcev min in 105 lahkih topov. Madžarski zastopniki so pogodbo v Trianonu podpisali, določil glode vojaško sile pa se niso držali. In tako je IIorthy klical pod zastav« vse mlajše letnike ter iz njih sestavil vojsko, ki prekaša določila tranonskega miru vsaj za 200 odstotkov. Danes šteje »regularna« madžarska armada okolu 70.000 vojaov in 60.000 mož, ki služijo pri orožnikih, brahijalnih oddelkih, asi-stenčnih četah in drugod. Naloga maV antante v bodoče bo tudi. da se pobriga nekoliko za kontrolo madžarskih militaristov. Skadar Neugoden mednarodnopoliiičcn položaj, v katerem se nahaja Jugoslavija, je vzrok, da imamo ta prva tri leta svoje države samostojnosti zaznamovati več političnih neuspehov, ru. Vse te izgube so členi v isti verigi, zato se ho tudi njih usoda odločila na isti skupili način. Skadar nas pa tudi drugače Se spominja na naše Primorje, na-i katerim je Italija iztegnila svojo roko. Kakor Trst, nam Reka in Zadar zapirajo naša najprirodnejša, najenostavnejša pota na morje, prav tako loSi Skadar na oni naravni poti. ki vodi iz osrednjega Balkanskega polotoka na Adriio. V srednjem veku, ko jc bila Adrija ena izmed prvib trgovskih cest, odkoder so držale stranske žile na kopno v notranjost, jo vodila mimo Skadra ena glavnih takih trgovskih poti proti središču stare držav«. Pod turškim režimom, ko je propadlo vse je seveda tudi ta pot postala pnsta in neobljudena, toda ko je najnovejša doba tudi semkaj prinesla oživljenj' in gibanje, se je po isti progi nameravala izpeljati železnica od Donave preko osrčja Balkana mimo Skadra na Adrijo. To je bila takoimenovana Jadranska železnica, ki bi potekala po Drinovi dolini na Skadar in dalje do morja, Železnica v tej smeri je za južno Srbijo še vedno življenskega pomena Saj predstavlja navedena dolina naj-naravnejši, tehnično pa tudi najlažji in najcenejši dohod do morja za ves oni predel na jugu, kateremu je ovinek čez črno goro predaleč, no glede na neprimerno dražjo in težjo izpeljavo proge v tej smeri Pri Skadru jo zaznamovati še to ugodnost, da. je morje na tom mestu v Mcdovskem zalivu najbolj potisnjeno na znotraj. Res jo sicer, da ravno na tem delu neha ona preobilica zajed, zalivov in zatokov, po kateri se odlikuje vsa dalmatinska obal. toda prav rosno so se pečali z načrti, kako priti do dobrega pristanišča v bližini Skadra V tem oziru sta se pretresala dva načrta. V bližini ustja Bojane ter Dri na je tik za obalo več lagun, kateri', ena, Luners, bi se dala prav dobro poglobiti in prirediti za morsko lnko, Drug še simpatičnejši načrt pa je bil poglobiti in regulirati" Boja.no, in pO nji napraviti morsko cesto v Skadar-sko jezero. Tudi to M bilo tehnično povsem izvršljivo, dasi bi seveda zahtevalo obilo stroškov. Vzpričo tega bi pač v najbližji bodočnosti šo ne prišlo v poštev, toda projekt bi ostal kljub temu v rezervi za ugodnejši čase, ko no bo treba pred vsakim nameravanim podjetjem omagati radi prevelikih stroškov. Da bodo v Ska dru prej ali slej ¥e pristajalo morske ladje, kljub temu ne dvomimo. Te dni slavi češki narod stoletnico svojega velikega političnega bojevnika Karla Havllčka. Havllček le bil predvsem pu-bllclst-žurnallst in v pravem pomenu besede narodni novinar, ki le znal tedaj še politično neukemu ljudstvu na najprlpvo-steišt način govoriti o najtežjih političnih in kulturnih vprašanjih. Havllček le po svojem značaju, delu, jeziku pristen češki narodni človek; političen borec prve vrste — a v svojih nazorih slovanski In svetoven in posebno ml, kl smo bili takrat s Cehi združeni v eni državi, smo bili deležni njegovega dela. Poznal le nas dobro In Je rad pisal o Jugoslovanih, videl le tudi, da Je potrebna stalna politična zveza med Cehi in nami. Zato le bil med onimi, ki so I. 1848. pripravljali slovanski kongres v Pragi. Njegovo delo le naldragocenelša dedščlna naše politične preteklosti. Večina nlcgovlh nazorov spada še danes med zdravo politično nar-modrost. Rodil se le 31. oktobra 1821. kot sin kupca v Borovi na Češkem blizu morav-ske meje. V malem češkem mestecu se Je takrat že začelo narodno probujanie In Havliček je že v šoli od svoilh učiteljev slišal prve besede češke narodne zavesti. Leta 1830. Je prišel na nemške šole v 1 glavo, od tam pa v Nem. Brod, kamor se le preselil tudi njegov oče. Po svojem rojstnem kraju sl le Havllček pozneje privzei Ime Borovskv — a Nemški Brod mu Je postal drugo rodno mesto. Tu le obiskoval gimnazijo. Hotel ie postati profesor. Toda že 17 letni Havllček le začutil v sebi poklic, »vzbuditi v češkem narodu globoko propadlo narodno zavest ln mu priboriti dostolno In nJega vredno mesto v družbi Izobraženih evropskih narodov — In če mogoče tudi političnih pravic v avstrilski državi«. Tako piše o nJem njegov profesor. Vidi se, da Je bil Havliček kot študent duševno že precej razvit mož ln lz tega sledi nlegov Jasen pogled v svobodne razmere. Ker je videl, da Imajo državni uradniki, kar se tiče narodnosti, vezane roke In da cenzura ne dovoli svobodnim mislim na dan, ie šel v semenišče, da bi kot duhovnik s prlžnlce v besedah probuial narod. V semenišču pa le kmalu zapazil, kako se goji sama hlnavščlna In zunanja pobožnost brez verskega duha, in je Izstopil. V semenišču ie mnogo čltal in njegov kritičen duh Je kmalu spoznal vrednost raznih teologov ln predstojnkov: enemu Iz niih (patru Rostu) le posvetil sledeči epigram: Kadarkoli slišim, kako se Rožen s pridigo trudi, vedno sl mislim Bileamov osel govoril je tudi,.. Priroiena satirična žila se je torej v nJem kmalu začela razvilatl In mu Je ostala zvesta spremljevalka skozi življenje, ki Je bilo sicer polno delo In borbe. Hotel Je zopet postati vzgojitell-prole-sor. Toda »črna pika. Je šla ob tem času avstrijske policije, iz seminarja za njim In nI dobil službe. Zato le sprejel I. 1843. mesto vzgojitelja v Moskvi pri znanem profesorlu slavlanoillu Pogodinu. Potoval ie iz Prage preko Galicije In le imel priliko spoznati narodne ra*mw« med Pollaki, Malorusl in Rusi. Kakor vs« tedanja mladina Je bti tudi Havllček navdušen za Rusijo, sa) so tedanji Slovan? pričakovali od nie odrešenja. Havliček pa je kmalu spoznal, da «e oilcielna Rusija za avstrijske Slovane tnalo zanima, da ie tu le nekaj profesorjev slavistov, kl poznajo deloma slovanski svet — da pa sicer od Rusije nimamo ničesar pričakovati. Tako se Je vrnil 1. 1814. Iz Rusije ozdravljen od vseh slovanskih Iluzij, ki )lb |e med Cehi širila Kollarleva domoljubna pesem. Vračaj se Je čez Vratlsla-vo, da bi spoznal razmere v Slezlji. Ic Rusije si ie mnogo dopisoval s prijatelji in Hm pošiljal razne epigrame. Svojo pot v Rusijo je popisal v cSlikali h Rušile«, kier popisuje rusko družbo in življenje. Tako je prišel zopet v Nemški Brod, kjer mu le med tem umrl oče, ln ie začel de-lati v svojem domačem mestecu kot narodni budltelj. Zbiral Jc sosede na pogovore, pregovoril Jih ie, da so odstranili nemške napise Itd. Pr! tem le vedno poudarjal, da je treba več narodne zavesti In da se ne smemo zanašati na druge. L 1845. Ie odšel Havliček v Prago, da dobi kako službo. Z ostro kritiko Je nastopil proti rodoljubnim pisateljem In za. hteval od njih, da moralo pisati nepristransko v zmislu umetnosti in da ne smerno stati na stališču, da le dobro vse, kar le naše. Nlegovo Ime Je bilo ž« nrc-ce| znano: zato Je prevzel uredništvo .praških novtn» (1. 1846). Število naročnikov Je takoj vzrastlo od 160 na 50n. Havllček le prišel na pravo mesto: zda i Je mogel vzgajati narod. In res Je pisal krasne članke v prlprostem lepem Jeziku ln Je v nilh razlagal narodu važne sodobne dogodke. Ker politično nI smel pisati, se Je posluževal n. pr. irske vstaje, da Je opozorjeval na boj zatiranega naroda. Njegovi čltatelii so ga razumeli, čttafi so med vrsticami. »Praške novinci, sd bile nekako to, kar pri nas »Novice*, le d-i Je Havliček mnogo boli pripravljal svoj narod na resna dogodke, kl so se bliža'.!. Prišla Je revolucija I. 1848. Havllček i« takoj vedel, da le prišel važen trenutek in ie pisal navdušene članke o svobodi. Vladi to nI bilo po volil, češ da so »Praške novlne« pravzaprav vladno glasilo — Havllček pa Je takoj odložil nredni-štvo In |e začel Izdnjatl svoi list -Narod* ne novine>. Tu |e pisal brezobzirno prott vladi, proti Nemcem, proti Madžarom. Tudi satira le bila Izborno sredstvo v: tem boju. Zato ie dal »Novlnam* prilogo . Sotek odgovatii: liana se sklanja: 1. padež: Schwarzenbergu ne usaja Ha-na. 2. padež: Stadion se ogiblk; Hane, 3. padež: Bach' se včasih podvrže Hani. 5. Kordon bi moral bol! paziti na Hano. Itd. Cc pomislimo, da se rabi hana tudi v pomenu »hanba* (sramota), vidim« ostrost tega dovtlpa, ki Je bil seveda Hudožestueni teatr za granico Čudovit! so paradoksi sedanjosti. Eden nalnerazumljlvejših, kl zanj nimamo besed, Je pa razdvojitev moskovskega Hu-dožestvenega teatra. Se pred kratkim časom se ie reklo: Teatr Stanislavskega iii Nemlroviča-Dančenka se ne more odreči svojega edinstva ter enotnosti, kl JI je služIl zvesto in resnično 22 let, ne da bi s tem Izgubil na svoji vrednosti Hu-dožestvenl teatr smo sl vedno predstavljali kot nekaj nerazdeljlvega, neraz-družljivega, nekaj celega, ne le duševno, ampak tudi fizično. In vendar se Je zgodilo, česar bi ne bil nihče verjel. Rusija se Je razdelila. Razpadla je na dvoje tudi ruska kultura. In glej. nepričakovano In k sreči za nas emigrante se je razdvojil Hudožestvenl teatr, dasi Je ostal duševno enoten. Da... Drugače tega nc moremo povedati. Razdvojil se Je. Imamo sedaj dva Hudožestvena teatra. Eden je v Kamerberskem Pereulku, drugi na potovanju po Evropi. Ze tretje leto kot frupa »Hudežnlkov*, (na čelu Kačalov hi Knlper-Cehova, ki sta se našla v skupnem nastopu v harkovskem gledališču). Sivi ta skupina za mejo In potuje od tnesta do mesta, najprej na Jugu Rusije, uotem na Krimu, v Gruziil, v Carigradu, v Solljl, Beogradu, Zagrebu, Llubjanl, Osijeku, zopet v Zagrebu, Beogradu In nazadnje na Dunaju ln v Pragi. V tem casn sta glavna voditelja teatra Stanlslav-' skl In Nemlrovič-Dačenko nadallevala svoje delo v Moskvi. Repertoar sta skrajšala vsled nedostatkov primernih sredstev, vendar se pa nista odrekla novim poizkusom. Byronov Kajn, opereta "Hči madame Angot* in zadnji čas Izno-•va uprizorjeni »Revizor* z dekoracijami od Juona z Moskvinom v vlogi mestnega načelnika in Mihajlom Cehovom v vlogi Hlestjakova. O velikanskem uspehu teh predstav, so prišle vesti tudi v naše izgnanstvo. Pred neka! dnevi sem govoril 'o Moskvi z nekim Cehom, k! se Je vrnil od tam pred nekaj mesci. Bil Je posebno navdušen za »Hčer madame Angot*, kakor jo le vprizoril Nemlrovlč-Dančenko. Ni hvalil ampak uprav slavil. »Nič podobnega nimate na zapadu*. ie Donavljal moj sobesednlk, kl Je videl svojčas znamenite operete v Parizu, Ber-'tan in na Dunaju. Teatr v Kamerherskem Pereulku Je še enkrat dosegel resnično zmago talenta ln okusa. In to v takem času tn pod najtežjimi pogoji za vsako stvarjanje, za veselo stvarianje. Lahkota igre, kostumi, dekoracije, slog, brezprl-merna natančnost v detajlih, ki so nas spominjale predvčerajšnjega Pariza, vse to vleče, vab! in zgrabi, kakor v najboljših časih teatra, ne glede na strahote, kl se gode za njegovimi stenami. No, aH n! to paradoks In ne čudež? LJeninov Kremi, »Crezvlčajka*. lakota, komlsarska publika, kl žveči na sedežih bučne pečke, umetniki, ki ob prostem času prenašaio po vaseh prazne nahrbtnike, da bi se na kak način preživeli, in pa to blesteče, sijajno gledališče, ki mu n! primera v Parizu in na Dunaju! In ta lahkomiselna Angot na odru teatra, ki Je ia enkrat Izgubi! del svojih najboljših sil! Res, usoda ruskega genija nima izrazal Nič maniše čudo nI Hudožestvenl teatr v tujini, ki ie v zadnjem času preletel slovanske dežele In Dunaj in bo, kakor mislimo, v bllžnil bodočnosti po poletnem odpočitku zaželien gost v Nemčlll in v Francill. Res, ta teatr, kl so ga Izgnali Iz Harkova Deniklnovi dobrovollcl (v Juniju 1919) in kl Je nenadoma stal pred sodbo Evrope, se Je moral boriti za ob-stoj, k! je bil tembolj nenavaden ln tu ln tam težak, ker ne veš, koga b1 iz te skupine bolj občudoval. Ali glavnim umetnikom, kl so nosili na svojih plečih neskončno vrsto Iger, kl niso lahke tudi v ugodnejših razmerah? AH drugim so-trudnlkom, kl so se znali kot starejši tovariši prilagoditi slučajnostim improviziranih vlog ob stalni Izpremembi publike, kl večinoma nI razumela ruščine? Ali upravnikom, kl so čudovito srečno rešili vprašanje dolgega potovanja v skupini (vsega skupaj Je bilo okoli 40 Hudi) v našem času, ko Je povsod prehranjevalna kriza in obtnelne težave? Ali malo znanim Junakom za kulisami, dekorater-Jem, kostumarjem, elektrotehnikom, kl se iim je posrečilo v vsakem položaln doseči tradlcijonalno zunanjo točnost, kl nI zaman proslavila teart vsled Cehovskega razpoloženja ln literarne izrazitosti. Ne smemo pozabiti, da teatr n1 pripeljal seboj lz Moskve vseh iger, kl sestavljajo njegov sedanji repertoar. Bi! le priprav-lien le za nekal večerov v Harkovu, in treba !e bilo obnoviti dobro tretjino moskovskih vlog tako, da so umetniki na- domestovall drug drugega in se morali prilagoditi novim stvaritvam vlog ter z velikim trudom na potovanju sproti zbirati potrebne rekvizite! Pravzaprav so nesli s seboj iz Moskve samo dvoje Iger, preskrbljenih s vsemi potrebnimi rekviziti, »DJadJa Vanjo* In »Crešnjev vrt*. Sedaj pa obsega repertoar teatra dvanajst Iger. Razven imenovanih dveh so »Tri sestre. Bratje Karamazovi* (Dva večera po romanu Dostojevskega), »Kjer Je tanko, tam se trga*, Turgenjeva, »Za vsakega modrijana Je dovolj prostote*, Ostrovskega, »Jesenske gosli« Surguče-va, »Na dnu» Oorkega, «Prl vratih car-stva* ln »Pri življenju* Hamsuma, »Potop* od Bergerja in »Večer Cehovih mi-nijatur In umetniških odlomkov*. Skupno število vseh predstav, počenšl s 5. oktobrom lanskega leta, ko se Je skupina ustavila v Carigradu In do konca gostovanja v Pragi, ie bilo 125. Ce torej računamo osem mescev, pride na vsaka dva dni ena predstava. V teku osmih mescev potovanla po Evropi je teatr Igral vsaki drugi dan. Kake energije, kakega orga-nlzatoričnega talenta, kake solidarnosti In ljubezni do dela je bilo potreba od vseh brez razlike, da so vzdržali svoj prožni teatr, kl so ga skromno Imenovali »Predstave umetnikov moskovskega Hu-dožestvenega teatra*. Ko so se pridružili prvotnemu Jedru še nekateri umetniki, kl so že preje zapustili sovjetsko Rusijo, ie skupina dosegla število dvajset. Navajamo Jih samo v abecednem redu: N. O. Aleksadrov, A. S. Astarov, P. A. Bak-šejev, I. N. Berzenljev, W. L Vaslljev, M. N. Germanova, W. M. Greč, V. I. Kačalov, O. L Knlper-Cehova, S. M. Komi-sarov, E. P. Krasnopolska, M. A. Križa-novska, M. N. Lltovcova, M. O. Masilltl-nov, V. G. Orlova, P. A. Pavlov, E. F. Skulska, A. K. Tarasova, M. M. Tarha-nov, P. F. Šarov. Glavni režiser je bil N. O. Masalltlnov, režiserji N. N. Lotov-ceva In Suravardi, administrator S. L. Bertenson, dekorater I. J. Oremislavskl ln prcdstavltel! administraclle, na kateri leži vsa finančna In gospodarska skrb, L. D. Leonldov. Uspeh Hudožestvenega teatra za granlco Je prekosil vse, kar se Je moglo pričakovati. To ie bi! uspeh ruske gledališke umetnosti, ruske drama-turgtle, ruskega umetnika, in reke! bi ruske duše, izraSene v ruski umetnosti. Rusko ime !e tujca osvojilo in očaralo. O tem pričalo tud! številke, kl nam kažejo število predstav Iger, ki so bile na repcrtcariu. Statistika nam kaže posebno zanimanje za ruski repertoar, predvsem pa za Igre Celiova. In to je razumljivo. Tujci se zanimajo predvsem za Rusijo In še le po tem za ruskega umetnika. Od ruskega teatra pričakuje Evropa razodetje Rušile, ruskega življenja, ruske misli in ruskega razpoloženja. Cehov je v tem oziru brezkončen In neizčrpen. Ali se le potem čuditi, da Jc baš Cehov zahvalil in pritegnil publiko 1 v Bolgari!! 1 v Jugoslaviji I na Dunaju ! v Pragi? Seveda glavni uspeh vkljub temu ni pripadel Ce-hovu, ampak celemu teatru. Imam pred seboj dva obsežna zvezka časopisnih Izrezkov, marljivo zbranih od S. L Bcr-tensona. Vse, kar le bilo napisano o teatru tekom osmih mescev, čitam... In začenja mi postajati v duši lažje ob misli na bodočnost domovine. Dvomim, da bi še kako drugo evropsko gledališče Imelo v rokah tak dokumet stave. Zal da slovanskih Jezikov ne razumem popolnoma, zato puščam na stran paneglrlke v bolgarskem, hrvatskem, srbskem in češkem lezlku... Skeptik bi mogel tudi ln ne brez vzroka dvomiti v niih bratsko navdušenje slovansko. No, glej isto i v dunajskem časopisju! Tu pišejo Nemci, ki llm ne moremo pripisovati, da bi precenjevali Ruslio ln rusko umetnost. Kaj pišejo oni? Treba Je najpreie pripomniti, da so dunalskl kritiki poročali o Hudo-žestvenem teatru, ne da bi razumeli po ruski (»ohne ein Wort zu verstehen*, kakor priznavajo sami). !n vkljub temu Je težko povedati o »Hudožesveniklh* kaj večjega, nego so povedali oni. Značilno v vseh teh recenzijah Je enodušno priznanje prednosti ruskega teatra pred drugimi gledališči. Duševnost ruskih Igralcev, čar ruske poezije, tajnost ruske manlre, ne igra, ampak življenje, brezpogojno oblikovanje, samo življenje Izraženo v najtanjših potezah, notranja glasba narodne duše ne v besedah, ki iih kritiki n!so razumeli, ampak v celem sce-nlčnem bltiu, v natančni premišllenostl dramatičnih gest !n dramatične Intonacl-ie! Nemška usta so polna takega In stičnega navdušenega priznanja. Več red nI mogoče. Mogoče Jc bilo samo več storiti. Zagranlčnl giedaiec tudi v tem oziru ol skoparil. Potovanie v Bolgarijo In Jugoslavijo, sostovanle tia' Donajn ln v Pragi, t! dnevi so bili splošen praznik teatra. Po prvi predstavi v vsakem mestu se te puhlika zaljubila v cHudožestvenilee*, M lim nI bilo mogoče Izkazati dovolj pozornosti. Mnogoštevilni sprejemi ih spremstva, odbori, prlpomoč, rautl, hart-ketl, družahne zabave, darovi, tudi finančni dokazi odlikovanja, ki so gi umetniki najmanj iskali... Na kolodvor*! v Sohll, kamor je prišla skupina ob šestih zjutraj, Jih ie sprejelo poldrug tisoi ljudi! Tu Je bil pripravllen zajutrek, go vorlli so se pozdravni govori, kupeil, v naprej pripravljeni za Moskviče, šo bili napoljnenl s cvetjem, koški in vlnoni in poškropljeni s kolonjsko vodo.,. Ganljiva pozornost lih le spremljala povsodl. Povsod so nastali prijateljski odnošaji z domačo družbo. Povsod so sc vzbuiale simpatije za Rusijo. Posebno »4 Je Izkazal Zagreb. Pri tem so sodelovaft vsi hrvatski krogi. Višja vojaška administracija, Javni In politični predstavite!)!, llterat!, učenjaki, lahko se reče, da je vs« prebivalstvo živelo z ruskimi igralci Iti se je začelo učiti in se Je tudi skorai na-učilo ruščine. K sreči se le zagrebško gledališče pokazalo po svol! nredbi kot prvovrstno. Z odlično opero in dramo pod vodstvom režiserjev dr. Gavelle In Ralfia. Težko se ie bilo skupini ločiti od duševne stolice Hrvatske, kler ie našla svojo drugo rodno hišo. No, ne manjše navdušenje Je pokazal Beograd in potem kar |e sicer čudno... Dunai. Na programu Je bilo samo nekoliko predstav na Dunaju, igralo pa se je cel mesec ob pol-nI hiši. Dunajski uspeh Je bil, kakor bi se reklo, literaren uspeh. Tu so postali prijatelji teatra najboll znani reprezen-tantl sedanje dunajske dramatične umetnosti Schnltzler, Hoflmansthal, Richarci Strauss, TaddhSus Rittner, Poljak, kl piše po nemški In ki le med najslavnejšim) dramaturgi Burgtheatra v zadniem času. In drugI Ns koncu svolega gostovanja so na nrošnlo dunajskih umetnikov dali »Hudožniki* predstavo samo zanje. Vsa druga gledališča so bila ta dan zaprta in gledalci moskovskega teatra so bili tu večer sami Igralci in uslužbenci dunajskih gledališč, vsega skupaj tisoč štiristo oseb .i. Nam 'Rusom, ki smo nava« leni gledati umetnost, ki je zrasla na naših rodnih tleh, nekako ou zgoraj dole. In ki tn In tam pogosto sodimo s predsodki, polnimi doktrlnarstva, se -,'dl ys« flivllček ie v svojih »Narodnih novtnah* razvijal program, U ga ie > parlamentu zagovarlal Palacky. Zahteval la nedelllvost če£klh dežel (Češko, Morava, Slezlli), razdelitev Avstrlle pri čemer M bili združeni Slovenci s Hrvati y .Ilirsko kraljestvo* — seveda le bil za to, da se Slovani združilo v Avstrill, klcr so Imeli večino — zato |e bil proti Prank-furtu. S političnimi relormaml pa le zahteval tudi relormo cerkve In lavnega socllalncga življenja. Zato |e nastopal za ' slovansko bogoslužje, za celibat Itd, pred vsem oa proti klerlkallzmu, (et da le verski absolutizem podlaga posvetnega, državnega. Zahteval |e sploino volilno pravico In svobodo Širokih mas. Njegovi politični nazori segalo daleč čez nlegovo dobo v bodočnost. Bil |e tudi med prireditelji slovanskega shoda v Pragi. Zalo le prišel pred kongresom v Zagreb na posvetovanle. Med kongresom le vestno poročal vse v »Narodnih novinah*. Kongres v Pragi se le končal s takozvanirnl blnkoštnlml nemiri, kl lih |e Izzvala vlada. Havllček le napadel vlado In armado v .Narodnih novinah., zato so ga zaprli na praškem sradu (8. julija). A že ta dan so bile volitve. Havllčck )e bil Izvollen za poslanca v 5 okrajih in le bil tako) Izpuščen. Havllčck |e delal v parlamentu skupno z Riegrtm, a kmalu le spoznal, da lahko več stori za narod doma v redakciji — in se |e vrnil v Prago. Kromerlški parlament |e bil razgnan. Havllček |e pisal v najostrejšem tonu proti vladi. PrISel le pred praško poroto, uker |e skušal v sramoto spraviti ustavo avstrijskega cesarstva«. Pred poroto, k|er sc |e zagovarjal sam, )e bil enoglasno oproščen na veliko veselie vsega naroda. Iz vseh čeških krajev so šle na Dunaj peticije, da se Schvvarzenbergovo ministrstvo razpusti In skliče češki deželni zbor. Vlada |e nad Prago razglasila obsedno stanje — Havllčck pa |e neustrašeno pisal proti vladi — ln armadi, prišel je pred volno sodišče, bil le obsolen na zapor, a kazen mu le bila odpuščena. Vada mu jh ponujala 4000 kron, če preneha s svojim bvlem — Havllček pa se nI udai, zato Je vlada dne 2b. |anuar|a 1850. njego-,ve uNarodne Novlne. ustavila. To je bil hud udarec, a Havllček ni obupal. OdSel le v Kutno Goro In je tam začel Izdajati (Slovana*. Vlada pa je hkrbno pazila nan|. Obdala ga le s policijo in živel le skoral brez družbe. Vlada mu ni mugla do živega, zalo |e prepovedala »Slovana, nalprej za Prago In okolico, potem za Galicijo In Bukov ino, potem za Ogrsko, t llavličck je vzdržal In Izdajal list naprej, dasi Je Imel znatno škodo: na U način Je hotela vlada list uničiti. V tem času le pisal Havllček svoie znamenite »Kutnogorske »pištole*. To so članki, kl obravnavajo pred vsem versko vpraSanje. Havllčck dokazuje, da le vera zasebna stvar človeka, da naj sc kaže v dejanju in ne v besedah, da se mora cer- kev modernizirati, na| ljudstvo samo Izbira $vo|e duhovnike, odpravi naj se celibat, cerkev bodi narodna Itd. Njegovi dokazi so preprosti, naravni ln prepričevalni. Veri le zan| nekal svetega, zato mu je tem bolj ostuden klerlkallzem. S tem si |e nakopal Havllček nove nasprotnike: Skole. Vlada mu je celo prepovedala Iti v Prago. Orožniki so po hl-Sah slikali za .Eplstolaml.; vlada le hotela .Slovana, za vsako ceno zalretl — zato ga |e Havllček dne M. avgusta leta 1851. sam ustavil. Vrnil se le v Nemški Brod In le tam čakal na porotno razpravo, ker le bila zopet proti njemu podana tožba. Pred poroto v Kutnl Oorl le bil zopet oproSčen. NavduSeno ljudstvo ga je na ramah neslo Iz sodne dvorane. To pa vladi nI bilo vSeč In je Se boli pazila nanj, dasi |e obljubil, da ne bo več politično pisal, ker Je uvldcl, da Je reakcija zmagala In da le ves boj In vse žrtve zaman. Vkljub temu Bach nI mogel mirno spati, dokler |e bil Havllčck na Češkem. Dne 10. decembra 1851. ob dveh zjutral je prISla po Havllčka v Nem. Urod posebna komisija, kl ga Je kot političnega Izgnanca odpeljala v Brlksen na Tirolskem. Gorski zrak |e bil Škodljiv llavličkovemu zdravju; živel le tam sain pod strogim nadzorstvom. Za nekal časa Je prISla k nJemu žena s ličerko, a morala se ie vsled bolezni vrnili In ie umrla kmalu potem v Pragi Havllčck si ie v Briksnu slajšal samoto s tem, da Je pisal satire. Znane so posebno «Tirolske eleei/c«Kruli Lavru* In •Krst sv. VladlmlrlO'. Leta 1854. se le smel Havllček vrniti domov na Češko, a bil |c bolan. Umrl le dne 29 avgusta 1850 Njegov pogreb Je bil velik, dasi Je bilo državnim uradnikom prepovedano udeležiti se ga. [3ožena Nemcova mu Je dala na krsto trnjev venec. Leži pokopan na OISanili v Pragi. • Havllčkovo geslo |c bilo: Mo|a barva le rdeče-bela, moja dedščina poštenost in sila. Njegova bojevitost, odločnost, daieko-vldnost In zmožnost govoriti prlprostemu narodu o političnih stvareh ga je sposob-l|ala, da le IzvrSII na svolem meslu velikansko delo. V njegovem boju ie neka) gigantskega. Ml v tej dobi Havllčka nismo Imeli — naS Levstik Ima v mladih letih ž niim mnogo sorodnega — žal da le prišel prepozno. V svojih spisih reSuie HavliCck češko, In z n|lm v zvezi naSe Jugoslovansko In sploSno slovansko vprašanje z blvSega avstrllskega stališča. Veroval je v silo naroda, zato nI obupal. Havllčck |e postal Cehom vzor neupogljivega bojevnika. Nlcgovi spisi so narodna last, cele knllge pišejo o nJem, mesta se ponašalo z njegovimi spomeniki. Slovanska publicistika Ima dolžnost, da se spomni tega moža ko slavi češkoslovaški narod njegovo stoletnico. Zbirka njegovih nazorov, satir ln epigramov Izide tudi v slovenščini. Gospodarstvo DAVEK NA POSLOVNI PROMET. Epigrami in aforizmi K. Havlitka Jaz smatram dvo stvari na svetu za največje krivoverstvo in brezboStvo: prva je nepoštenost, ako so namreč gotovi ljudje skrivajo za Boga in dru-pro m se Izkoriščajo, druga je neum- to skora) ba|ka. Hudožcstvenl tcatr so še nedavno pred voino z lahkim srcem pitali V izvestnih krogih, čcS da so to le umetniški poizkusi, marveč oznanjali so nekak nov tcatr kot antitezo proti tradicijam estetičnosti In proti tradicijam Cc-hovega realizma. Kar se tiče poskusov teatra Stanislavskcga v tem novem prav-cu, so mnogi pričakovali, da poskusi nc i»odo imeli uspeha. Toda glel, vse |e propadlo v Rusiji, Hudožestvenl tcatr pa je /iv in repertoar Cehova In krasota este-ijinosti In srca spravljajo v začudenje Evropo, kl Je izkušena v novotarljah. Vtisa, kl ga Je name osebno napravila i.) Shakespearovovih, kl |e je .Studio* svolečasno Igral pod vodstvom Bo-leslavskega, ln Kolina v vlogi Malvollja. Sezona se namerava otvorltl s Puškinovo Igro »Kamcnltl gost* In tremi prizori f z »Borisa Godunova*. Pri tem |e zanimiva razdelitev vlog: Plmen-Kačalov, Origoril-Berzenllev, v krčmi Barlaam-Bakšejev In Mlsail-Kolin, v iontanski sce-pl pa Hermanov* In Berzenilev. V »Ka- nost, ako se namreč kdo pusti izkoriščati. Proti tema dvema napakama se bom v svojih Kutnogorskih episto-la.li boril. menitem gostu* Igrajo Kačalov, Hcrma-nova, Paviov-Lcporello, Orlova-Lavra, Boleslavskl-Don Carlos. Za seda) |c tretja na vrsti .Calka« z Knippcr-Arkadino In Križanovsko-Mašo. Četrta predstava bo »Nevihta* od Ostrovskcga, peta »Hamlet* s Kačalovlm, toda le če bo tehnični del mogel podati vse, kar teatr rabi. V pogovoru s »Hudožnikl* sem spraševal n Moskvi, ka| In kako živi tam sedaj gledališče In kaj počne Stanislav-ski. V Moskvi se delo nadaljuje, dasi Je življenje vedno težje. Kakor sem omenil, so iznova uprizorili »Revizorja* In v prvem »Sludlju. ie bila uprizorjena sijajna nova slvar »Erik XIV* od Strlndberga. SIcer pa je proračun sovjetskega Hudo-žestvenega teatra za bodoče leto prera-čunjen na eno milijardo sedemsto milijonov rubijev. Tudi usoda domačih financ Je nedoglcdna. Sergij Makovskij, Praga. Ruski original v «2ar — ptici*, novi ruski umetniški reviji, ki Jo Izdajajo emigranti v Berlinu. Ta referat prinašamo lz raznih vzrokov. Prvič radi Hudožcstve-nlkov, ki Jih nekateri pozabiti ne morejo. Drugič in trotjič, da si morda vendarlo kdo domisli, zakaj ni v zgorajšnjem sestavku omenjena LJubljana. Morda sc tudi domisli kdo naših takozvanih kulturnih delavcev, tistih namreč, ki so si to Ime sami nadeli In kl prikrivajo Impotcn-co in sterilnost 7. nepotrebnimi iz, .vami In organizacijo zabavljanja. — «2ar ptico* pa naltoplieje priporočamo. Ob tem bogatem, umetniško prvovrstnem zborniku reprodukcij, člankov, referatov in pesmi spoznaš vso veličino sedanje ruske umetniške produkcije, njeno potenco za kulturno delo tudi v emigraciji, in nično globoko tragiko, ki Jo prenašajo brez javkanja, kakor pravi pionirji kulture. gledalce, občinstvo, feritiha In drugo Mcscc dni že traja letošnja gledališka sezona, imeli smo nekaj opernih in dramskih premljer, doživeli lepo število repriz, torej se ne more trditi, da gledališče ne bi delalo, toda n»ia javsost — nli <'a se izra- Nastala Je prava srečna doba eamo-vlade: sedaj si moremo sami urediti svoje zadeve in poekrbeti »ase: če dosežemo pri tein slavo, bo naša zasluga. če bomo zopet ponižni poluvičarji, bo naga sramota. Nar. nov. 1848. • Cerkveni absolutizem Je podlaga posvetnega, drug i drugim stoji, drug z drugim pada: Kdor omaje cerkveni absolutizem, ta zmaga tudi uad političnim. • Priznavam samo dvojno vero: pravo in nepravo: rcanično ln latnjivo. Prava vera j« ta, ako kdo pred svetom priznava, kar v srcu re« varuje: neprava vera ali lažnjiva |»a jo ta, ako »e le pred svetom kažo, v srcu pa nič ne veruje. Prepričan sein, da je ti mnogo boljša razdelitev nego po cerkvah. » Za pravo vero pride Šele takrat najugodnejši čas, ko bo največja toleranca ali »trpnost, ko bo vera odločena od vseli javnih državnih zadev in |io-stane v vsakem oziru popolnoma privatna zadova. • Izjivljam, da mi srce in razum no dovolila verovali, da bi kaka ali katerakoli vera mogla biti edino zveličavna in da bi ti>rej priznavale! drugih ver — kakor to nekateri mislijo — bili pogubljeni. Nemec in Madžar sta bila od nekdaj sovražnika Slovanov in Slovani kot V .Uradnem listu* le Iziel razglas dclegacIJe ministrstva llnanc, kl vsebule navodila In polnsnlla za Izvrševanje nove uredbe o davku na poslovni promet. Iz obsežnega razglasa posnemamo le one točke, kl so za občinstvo nalbolj važne. Določila uredbe z dne 27. |unl|a 1931. (Ur. I št. 289), kolikor se nanašalo na Izločitev državnih In samoupravnih troša-rlnsklh davščin, prevalltev davka In zaračunavanje v kupne cene, se bodo Izvrševala tako-le: Državne In samoupravne trošarlnske davščine se odobre, odnosno Izločijo Iz odmerne osnove samo enkrat. In siccr pri enem davčnem zavezancu, kl Je trošarino neposredno plačal In prejel priznanlce o plačilu. Vsi prodajalci tem davščinam podvrženih stvari moralo v svole knjige opravljenega prometa vpisovati kosmato Izkupllo; istotako morajo postopati tudi oni davčni zavezanci, ki so neposredno plačali trošarino In prejeli prlznanico o plačilu. Davčni zavezanci, kl vodilo knllge po obrazcih A) In a) In lma|o priznanlce o neposredno plačani trošarini, odbl|a|o trošarine s trošarlnsklml dokladaml v trimesečnem obračunu v natisnjenih raz-predelkih. Vpoštevatl ic priznanlce, kl so bile Izdane Izza dne 1. oktobra 1921., priznanlce za pri-tcklo trimesečje pa se ne smejo prenašati v prihodnje trimesečje. Izjemo- zim gledališko — naše občinstvo jc precej hladno in nepristopno, ni več onega zanimanja, ki je vladalo v prejšnjih časili. Naša kritika pa hvali naprej vsepovprek, kar pavšalno, kakor da bi moralo biti res vse dobro, kar pride na oder, ko da bi moralo biti za nič ono, kar ne ugaja občinstvu. Bil sem pri Sliakcspcarejevi »Komediji zmešnjav*; prečital sem duhovito in dramaturško študijo Zupančičevo v »Gledališkem listu*, bil sem prepričan in pričakoval, da boni videl res Sliakcspearejcvo komedijo, ki bi jo moral izrežirati rezišer v pravem stilu, ako bi o Shakespearejcvi komediji ne veJel prav ničesar drugega, nego da je samo prebral Zupančičevo študijo. Toliko večje je bilo razočaranje! Neka težka atmosfera je ležala nad vso predstavo, de-klamirali so se verzi, lepi Zupančičevi verzi, da smo morali vedeti, kje konča verz, da smo čuli vsako čisto Zupančičevo rimo. Dolge promenade po oJru so vlekle prizore v nedogled, dvojčki so med seboj tekmovali, da v prvi mah dokažejo publiki: jaz nisem ta, ampak jaz sem oni drugi. in tako res dosegli, da so pokvarili končni efekt, ko se razvozla ko- edija zmešnjav. Nedopustno jc kari-.irati Shakcspearejeve komične figure, ki imajo same v sebi v svojih besedah toliko komike, da že vsako nepotrebno podčrtavanje prehaja v karikiranje, toda ako se potem poskuša še s karikiranjem, potem pade res vsak vtis v vodo. In res, cela uprizoritev je padla v vodo s končno, samostansko sceno, ki se je odigrala s tako komodnostjo, počasnostjo, da je postala nepotrebna, posebno, ker so postrežljivi dvojčki že v prejšnjih slikah ad verbum razrešili vso uganko. — Občinstvo je bilo razočarano, ker komedija ni vzbudila nobenega komičnega razpoloženja, ker je uprizoritev zabrisala ves končni komični efekt.... To Isto razočaranje publike sem opazil tudi lansko leto pri uprizoritvi «Sna kresne noči«, ki je trpela na istih napakah. mirno ljudstvo, »o podlegli tem divjim raaprutiiikoin, bili so v trdi itužnosti, in so mnogo stoletij morali trpeti in služili v Blavo svojih gospodarjev. Nemci so požrli obširne dežele, kjer so prebivalci Slovani: nečem povdar-jati, da Je bila Nit. in Gor. Avstrija nekdaj s Slovani naseljena, kot kažejo stari spomeniki: naj navedem le Koroško, Kranjsko, Štajersko, vojno groidco.., Nar. nov. 1848. • Dobro vemo, da, kadarkoli v našem listu omenimo kake nujno potrebne izpremembe v cerkvi katoliški, k tein prištevamo: uvedbo narodnega Jezika v cerkev, volitev duhovnikov In škofov, odprava sedanjega gospodarstva ln odprava celibata, Re takoj najdejo celoti, ki kriče, da je brezverstvo ln boj proti cerkvi: komur jw je na sr"ti blagor naroda, ta vidi, do ti nedoslaiki pri izobrazbi naroda no morejo ostati, eaj niso nastali iz cerkve same, ampak so jih uvedli ljudje, ki so cerkev zlorabili v svoje namene. * Od nekdaj sem bil nasprotnik praznega zdihovanja in tarnanja, ker sem prepričan, da In pridno delo in boj po innjra k napredku. Da hi le vsak ua svojem mestu skušal storiti kar največ dobrega: to bo pomoglo k sreči celote. O vladah se pravi, da se niso ničesar naučile in vse pozabile: narodom svetujem, da so mnogo naufte in ničo-«ar ne pozabijo. ma se vpoštevalo priznanlce o plačanih trošarinsklh davščinah, kl so bile Izdane Izza dne l.lullja 1921, torel tri mesece preden se Je uveljavila uredba, pri produ-centih, ker se smatra, da ta rok popolnoma zadošča, da Izroče producenti prometu svoje proizvode, napravljene preden se |e uveljavila uredba o davku na poslovni promet. Ako Je davčni zavezanec pavšalno ob-dačen, sme po preteku davčnega leta s posebno vlogo predložiti take priznanlce pilstolncmu davčnemu oblastvu In zahtevati, da se plačana vsota pri odmeri davka za prihodnje davčno leto odšteje od vsote, kl se ugotovi kot osnova za odmero pavšala. Pii slučajno opravljenem prometu se smelo priznanlce, kolikor so dejansko v zvezi s tem predmetom, predložiti obenem s prijavo b). Vsaka zloraba trošarinsklh prlznanicse kaznuje. Ko se uveljavljata prvi in predzadnii odstavek člena 7. uredbe, |c postopati v zmislu pravilnika tako-le: Javne prodale (licitacije) kolikor se vrše posamezno ln ne kot stalno opravilo, je smatrati glede obveze prijave kakor slučajno opravljen predmet ter Jih Je naznaniti s prijavo b). Za davek Jamčita vselej lastnik In prodajalec solidarno, pristojna oblastva pa, kl Izdajajo dovolila za take javne prodaje (licitacije) morajo zahtevati, preden izdado dovolilo, od pro- Prebral sem nekaj prilik o uprizoritvi »Komedije zmešnjav*, našel v njih pavšalno hvalo, ugotovitev, da smo videli in slišali pravega Shake-speareja, uživali njegov humor, skratka »imeli smo pravo Shakespearc-jevo predstavo*... Vzpričo te ugotovitve bi sc človek vprašal, s kotn brije norce kritika: z gledališčem ali z občinstvom? Ogledal sem si Scribejev »Kozarec vode* in verujte mi, malokdaj sem šel tako zadovoljen iz gledališča kot oni večer! Stara, preživela francoska stvar, zgrajena na starih že tolikokrat porabljenih in izrabljenih zunanjih in notranjih efektih, brez vsake globine, brez duševnih konfliktov, brez vsega, kar bi nas pograbilo ... a zdelo se mi je, da sem videl plesati preko odra eleganten ples, odmerjen v vsaki kretnji, izražen v vsaki ritmiki; kakor lepe sanje trenotka je hilo vse, nikjer ničesar preveč, nikjer ničesar premalo, vse v svoji tneri, vse na svojem mestu... Res krasna je bila ta uprizoritev. Občinstvo je bilo zadovoljno, ker je videlo in razumelo vse, a kritika je prešla molče nreko vsega. Zakaj, teira ne morem razumeti! Razumljivo pa mi je sedaj, zakaj je nastala v gledališki publiki ona apatija za gledališče. V prvi vrsti je kriva kritika, ki je zašla na napačna pola, ki je vzela v zakup hvalo, a grajo skriva za običajne fraze, »Izkazal se je», «bila jc dobra*, »storila jc vse* itd . Kako more biti taka kritika nekaka visoka šola — to so besede Ber-gerja — za igralca, kako naj bo ogledalo za Igralce, ki se gledajo v niem le s svoje dobre strani? Ali naj daje taka kritika smcrnice vodstvu gledališča. ki pride nazadnje v zagato, ko ne ve kaj naj uprizarja, ko je vse dobro, kako naj uprizarja, ko je tudi vse dobro! Kaj naj pa poreče publika, ona dobra publika, kl naj polni gledališče, da vidi slabn, ki mora hiti dobro samo zato, ker je tako rekla kritika! Res je, da je v današnjih razmerah služba kritika jako težavna In odgovorna, ker Je nazadnje — dej- sllca dokaz, da Je namerleno prodalo pri. javil davčnemu oblastvu. Davčna oblastva smelo vselel, kadar ta zahteva državni interes, davek zavarovati (z varščino v višini 2 do 5 odstotkov od Izklicne (llcltacllske) cene. Zavodi, kl se po poklicu bavljo z lavno prodajo (zastavl)alnice, dralbovainlce) morajo voditi knjige opravljenega prC(j' meta po A) ln na tel podstavl plačevati davek. Ako nastopi Inozemec v tuzemstvu kot prodajalec In le za prodaio potrebno Iz. rečno dovolilo političnih, odnosno policij, sklh oblastev se smelo izdati dovolila Sele potem, ko se le predložilo predhodno dokazilo, da se je prodaja prijavila davč-nemu oblastvu; ako takega dovolila nI potreba, |e lastnik blaga zavezan, da pro-da|e naznani davčnemu oblastvu >vo|Cga tuzemskega zastopnika še pred prlčetkom prodaje. Davčna oblastva smelo, ako na-vedenl zastopnik ne nudi zadostnega jamstva, zahtevati v naprej zavarovanje davka na zgoraj označeni način kakor za Javne prodaje. Vselej, kadar le proda]a!ec, odnosno lastnik Inozemec In se vrši prodaja nje-govegu blaga v tuzemstvu, lamči za davek solidarno tudi kupec, kl se mora ob nakupu uverltl, da Je davek plačan. Določila glede oprostitev po členu 8. uredbe, osoblto točke 2. a) In 7. do 12. se izpopolnjujejo tako-le: K točki 2. a) se mora naglasltl, da je glavni namen zakona, oprostiti Izključno le lastne pridelke polledelcev. Kar pa poljedelec proda poleg lastnih pridelkov — t. J. kar kupi ?. namenom, da proda dalje — odnosno vse ono, kar proda In kar ni sesta.ni del njegovega poljedelstva aii sploh ne Izvira Iz njegovega lastnega kmetijskega proizvajanja, |e zavezano davku na poslovni promet. V tem oziru le v posameznih primerih postopati kakor pri slučajno opravljenem prometu. Ker le ta oprostitev sub|cktlvna ln neposredno vezana na osebo samo in ker Imajo poleg tega prodale potom kooperativa (poljedelskih zadrug, gospodarskih družbah) v glavnem špekulatlven namen, da čim bol) ukorlščalo konjunkture, |e promet teh zadrug zavezan davku na poslovni promet Podjetla. kl proda]a|o samo davka proste stvari (točka 7. In II.), n. pr. trafike, kl proda|a|o Izkjučno tobak, znamke In kolke, se smelo popolnoma oprostiti dolžnosti, da bi vodila knjige opravl|alnega prometa. Za ostala pod|et|a, kl prodajalo objektivno oproščene in davku zavezane predmete (n. pr. trafikant, kl prodala poleg tobaka še druge potrebščine za kadilce, razglednice, papir Itd, velja le objektivna oprostitev. Ta se uvellavl tako-le: Vsa taka pod|et|a vplsulelo v knllge opravljenega prometa celokupno kosmatr; Izkupllo, pri zakllučku trimesečja pa odštejejo od kosmate vsote kosmati zneser; objektivno oproščenih predmetov. Ta se Izračuni lz listin o prejemu blaga. Iz odstotka dobička pri teh predmetih, odnosno dovoljene provizije. Tako Izračunlena vsota se prenese v kupon za plačilo davka na poslovni promet. N. pr. trafikanti, kl prodajalo poleg tobaka še druge predmete, odštejejo po knjigi, s katero pre-vzame'0 od pristojne monopolne uprave, odnosno od glavne zaloge tobaka objektivno oproščene predmete. stva govore — kritik Izpostavljen ce« lo uličnim insultom, toda tega je kritika kriva sama, ker so pretnnogo-krat govorile mesto kritike simpatije, antipatije, klikarstvo in enake stvari. Ako hočemo dobrega gledališča, zavedne publike, moramo imeti v prvi vrsti resno kritiko. Oledališča se danes razvijajo, dramska umetnost prehaja v nove smeri, poedinci Izginjajo in pojavlja se na odru nova umetnost, umetnost skupin, mase. Stojimo pred velikim preobratom v gledališki umetnosti, a kako naj stopimo na nova pota, ko še nismo prehodili starih? Ta nova pota naj utira kritika, kl naj pripravlja v publiki razumevanje za nove stvari, ki naj igralce odvrača od šablone preteklih dni in šol. Kaj bo ko uprizori naša drama Ca-pekovo delo «R. U. R.», kje imamo danes za to Igralce, kje publiko... in kje kritiko? . Moderna, nova ruska drama se pojavlja in stopa preko meja ... prepričan sem, da bo zmagala, zmagala na zapadu, kot Je zmagala dosedanja ruska gledališka umetnost... Ruska gledališka umetnost, ki smo jo gledali in poznali do včeraj, je bila umetnost duše, življenja in realnosti. poedinci so dajali besedam pisateljev dušo in življenje ih se sta-pall v enn harmonično celoto. Nova ruska umetnost je pa umetnost mase, ona ne vidi več poedincev, ki se izgubljajo, ona se več ne ozira na dušo poedinca. ki znači v masi samo en atom, ona vodi seboj maso, kl je v sedanji dobi imela na odru življenja prvo in odločilno borbo, pa hilo to na bojnih poljih, ali pa v revolucijah in drugih pokretih narodov. Mogoče stojimo bližje novi dobi gledališke umetnosti nego si mislimo, in strah me je, da jo dočakamo ravno tako nepripravljeni, kot smo dočakali prvo rusko umetnost, ki je še do danes nismo razumeli... Zato ne sme biti, da hodi gledališče svnja, publika svoja, a kritika svoja pota. Iskati je treba sktinne poti, a vodstvo naj prevzame kritika, ki je edina v to poklicana! V. F. ■)• niede oprostitev po tockl I J. vel|» tmn proizvode hl.Hne Industrlle Isto načelo v"kor za polledelce, torel le subjektivna oprostitev samih pruUvulalcev. čo Izpolnilo ostale posoje, t. |. Ce obrululclo le s nomočlo rodbinskih Članov. Kot mali obrtniki so oproSčenl le oni, kl se bavllo sapo s popravili — Izdeluiejo In prldeln)e|o lj|aSo pa samo po naročilu — vendar hrez pretežnega sodelovanja kapitala stalnega In obratnega t. I. če tcindil promet v glavnem na delovni mod, odnosno neposrednem uveljavljanju obrtniškega znanja In Ce so pred vsem Izpolnjeni pogoji »lede Števila pomočnikov In učencev. Promet davku zavezanih podjetij oceni, kadar Je treba, oni organ, kl odmeri ptl-dobnlno. Ako so ti organi prldobninske komisije, ne IzvrSI ocene plenum komisije, nejo samo odsek, v katerem Je 1.) predsednik, odnosno namestnik prldobninske komisije In nadalje po njegovi Izberi; 2.) en Imenovan In 3.) en Izvoljen član. V vseh ostalih primerih IzvrSI oceno pristojno davčno oblastvo. Za ugotovitev davčne osnove pri pavSalni odmeri velja jstl postopek. Knjige opravljalnega prometa po A) morajo voditi vsa ona podjetja In vsi oni obrati, kl so po zakonu zavezani voditi poslovne knjige kakor tudi vsa ona pod-jCt|a In vsi oni obrati, katerih letni promet Je v preteklem davčnem letu prcsc-za en milijon kron, torej vse protokollra-ne firme, družbe zavezane Javnemu polaganju računov, ln družbe z omejeno zavezo, končno podjetia In obrati, katerih promet |e presegel gornjo mejo. Knjigo opravljenega prometa po obrazca a) *odijo vsa ostala podjetja iu vsi ostali obrati, kakor tudi vsi prosti poklici. Pavialno se obdačuje za sedal samo promet s črnim In rjavim premogom ln lignitom, potem promet na podstavl lova In ribolova In ves promet ostalih davku zavezanih stvari In storitev na drobne. Razen tega se pavSalno obdačujejo tudi vsa ona podjetja, vsi oni obrati In prosti poklici, katerih letni promet ne preseza 40.000 kron. Ako Je to v prid državi In davčnih zavezancev, smelo davčna oblastva dovoliti pavšalni način obdačltve Iz posebno upravičenih razlogov tudi takim davčnim za- vezancem, M »o sicer isvezanl vodili knllge opravljenega prometa po a). O tem odločajo In dajo dovolitve ona davčna oblastva, v katerih območje spada dotlčnl UavCnl zavezanec. Kot posebno upravičene razloge je vpo5tevatl krajevne prilike, okoliščine In razmere obrata ali podjetja samega, pismenost, t. J. stopnja Izobrazbe davčnega zavezanca, odnosno zastopnika, kl v njegovem Imenu vodi obrat ali pod-letje. O proSnjah odločajo davčna oblastva po svojcin preudarku, odnosno po uradnih pripomočkih, katere že Imajo, odnosno, katere sl pribavljo. Davek na poslovni promet se sme plačevati tudi po postnem čekovnem zavodu. Natančnejša določita o tem vsebule razglas v Uradnem listu. Razglas delcgacije vsebuje nadalje Sc važna določila za premogovnike In določa za obveznosti, za katere niso odrejeni roki že v uredbi In pravilniku, posebne roke. Končno objavlja razglas, da se prične formalna kontrola davčnih zavezancev že prve dni meseca novembra t. I. Obseg Ji je kontroliranje plačevalcev davka v zgolj lormalncm oziru, t. J. ali sc vodijo knjige, ali se dnevno vplsuiclo določene vsote v dotlčne kolone Itd. Po členu U. uredbe moralo davčna oblastva vročiti kontrolnim organom sploSen pismen uraden nalog, s katerim se odrela formalna kontrola, da se lahko lzkaže|o napram strankam. Pogreb velike do-brotnšce slepcev Velika dobrotniea slovenskih slepcev, gdč. Marija Krlžman, je zatisnila svoje trudne oči: oslavila jo naše bedno zem-sko domovanje in je legla k večnemu počitku. V sredo dno 20. t. m. ob M. nri se je vrSil vseskozi ganljiv pogreb, ki so se ga udeležili poleg drugih vsi gojenci zavoda za slepce, nad 00 po Itevilu, T spremstvu svojih vzgojiteljic usmiljenih sester, člani kuratorija pod vodstvom predsednika g dr. Ilusa, Scf oddelka za sucialno 'krbsivo g. Adolf Ribnikar, za-Cirila Stebi in urtdniStvo zavoda. Pretresljiv ju bil prizor, ko je pevski zbor ubogih slovenskih slepcor zapel svoji nepozabni dobrotnicl »Ah, ne mislimo nanje s solzami*. Zdelo se nam je, da to ilepel hllU vto »vojo tujo ▼ lalottlnko, tako Ukano «o zapeli. Ob krili sta sto-pjla dva slepa dečka In dve slepi deklici ► cvetjem v roki. Dolgi Izprpvod, kl se je vil po Starem in Mostnem trgu, je v/bujal »ploiuo zanimanje in sočutje. Pri kapelici na Osojni cesti so se slepci poslovili od svoje velike dobrotnlce z tabiilinko »No plakajte nikar*. Ulaga pokojnlca je bila v življenju skromna ln preprosta, zato tudi r javnosti nepoznana. Ljubezen do njih, kl jim solne« ne vzhaja In zvezde ne bllSčo, jI je narekovala » poslednjih trenotklh oporoko, v kateri je postavila slepi«) za glavne dediče svojega premoženja 8 tom velikim činom jfl v potrtili slopclh vsaj nekoliko dvignila upanje na boljSo bodočnost, sebi pa je postavila nesmrten spomenik. Prijatelj, tu imaS najlepSI zgled prar vega. dejanskega sočutja do naSih bednih slepcev! Pokaži, da tudi tvoje srce bije zanje! Zavod za Blepce je selaj ▼ kritičnem položaju, v slahih razmerah. Število gojencev jo zelo naraslo, zavod pa nima no lastne streho, no potrebnih sredstev za prehran«; grozi mu na celi črti propast. V temi blodi Se tomnojSi bodočnosti nasproti, ako ga ne reši ve liknduSnost. Ubogi slovenski slepce, ki ga obdaja dvojna tema, je žalosten, njegove mrtve oči plakajo, prsti pogosto brenknjvj ža-lostlnke... Odkar je Kranjska hranilnica prodala poslopje na Stari poti 8, t katerem 'e zavod nastanjen, je slepec neutolažljiv. 1'rijatclji slepcev, kje ste? Ali Bto pozabili nanje? Ali ste tudi vi postali sužnji mamona in se poskrili? Mod volno ste tako vneto zbirali ln prispevali darove za slepce. Zakaj ste utihnili sedaj? Glejte zevajočo, skelečo socialno rano; glejte tužen slepčev obraz! Ali vat nič ve« ne gano!? Zavod bi rad oskrbel slepcem lasten dom; t to svrho hoče kupiti neko posestvo na ViCu, ki bo stalo dva milijona kron in bi se s časom dalo predelati ▼ zavod. A kje vzeti te milijone, ko se zavod celo bori s letkočami za vsakdanji kruh? V interesu slepcev kličem slovenski javnosti ln vsakomur posebej: »Odprl srce, odprl roke, otiraj bratovske solzo!* Potnemajte zgled dobrotnloe ilepeev, lajšajte jim bridko usodo, darujte In zbirajte zanje pris|>ovke, zgradite jim čimprej« lastno streho ter uresničite sami na sebi Aškerčeve besede: »V delih svojih Banj bol živel večno*. — Zavod za slepce. t Ivan Milletit V Varaždlnu Je zadnjo sredo, dne 26. oktobra, umrl umlrovljenl tamošnjl gimnazijski prolesor In slavlst-akademik Ivan Milčetlč. Rodom le bil z otoka Krka (ro-len pač leta 1853.); bil |e dijak velikega hrvatskega zgodovinarja T. Smlčlklasa, kl |e Imel široko Jugoslovansko koncepcijo, a rano se Je tudi sprljatcljll z V. Ja-glčem; take zveze so ga v dobi, ko ie Starčevlčanstvo cvelo na zagrebškem vseučilišču (Milčetlč Je bil tam dijak v prvih letih tega vseučilišča, po letu 1874.), oču-vale tcsnogruducga plemenskega šovinizma. V llterarno-polltlčnlli stvareh Je zadnjih 20 let, dasi že prileten, bodli z mlajšo hrvatsko-srbsko generacijo, kl se Jc grupirala ob Hrvatsko-srbskl koaliciji ln (literarno) ob Savremenlku. Njeno znanstveno delo |e bilo zelo bogato. Največ njegovih večjih spisov Je objavila Jugoslovanska Akademija znanosti In umetniki v Zagrebu, lili je nekaj let urednik »Oradje za povljest književnosti hrvatske* ter v nje) priobčil preko deset šludl); Istotoliko njegovih razprav najdeš v «1.letopisu Akademije«; mnogo stvari je priobčil v njenih »Starinah. In v .Radu* ter v »Zborniku za narodni život In običaje Južnih Slovcna*. Njegovo književno delo se tiče Jezika, zlasti pa kulturne zgodovine, ln sicer posebno hrvatskega Primerja ln Dalmacije. Njegov rojstni kraj ga je vezal z glago-llco ln postal je eden Izmed prvih naših .glagoljaScv*, t. j. poznavalcev naše starejše glagolske literature. Zaradi clagol-sklh študij jc bival parkrat tudi v LJubljani ter končno Izdal (1911) pri Akademiji veliko delo: «Hrvatska glagoiska bi-bliograhla». Njegove zveze s slovanskim znanstvenim svetom so bile obširne. Občeval le Izmed Slovcnccv s slavistom V. Oblakom ter mu napisal tudi nekrolog (v .Zborniku.), dalje s L. Plntarjem In prol. llcSI-čcm. Leta 1912. ga je Akademija poslala v Petrograd na sestanek slovanskih AlNR dcmlj, kjer je Slo za tesnejšo zvezo teb korporaclj. Pukojnik jc rad In mnogo do. batlral ter bil nasproten vsakemu nazad« njaStvu. Milčetlč Je kot človek bil vezan na V*-raždln; Imel jc poleg drugega v Turškem vrhu (že na Štajerskem) svol vinograd. Ko bi bil živel v večjem mestu In dalje od gospodarskih skrbi, bi bil ustvaril še več nego |e ustvaril. Zadnje večje delo, kl ga je Izdal, je bila zgodovlnsko-narodoplsna monografija: »Koleda*. Na vsak način pa sega njegov pomen preko sredine naSega znanstvenega ustvarjanja. . . Vesti lz Prekmurja. Kako se dela reklamo za bivšega ogrskega kralja Karla, je razvidno iz tega, da jc tukajšnji bivši mndžarsko-žldovski odvetnik dr. Adolf Wollak v Dulnll Lendavi, dal na razpolago svoje jubilejne Številke nekega madžarskega Ilustriranega lista, kl na madžarsko ponipozen način, v akvarelih lu risbah prednaša bivše llabsburžane ter vse laze kronanja Karla kot ogrskega kralla in to v sobi svoje hiše, kl služI zobozdravniku Tliallerlu kot predsoba a!l čnkanica za stranke, torej na Javnem prostoru. Une 26. t. in. ponoči so tatovi obiskali uradne prostore g. notarja Kramarja ; k sreči niso našli več kut 300 kron iu od njegovega pisarniškega pomočnika 23U kruli, nekaj znamk ter ključe registra-turc. Ker Imamo tu v Prekmurju polno postopačev in takih elementov, kl brez dela Imenitno žhc In o katerih se sodi, da so plačani od ugiske države kot agitatorji, bi bilo zelo umestno, če bi pre- <-vzela vojaška oblast vsaj začasno politično upravo v Prekmurju. ' Položaj naših rojakov v JttJSnl Ameriki. Kako' poroča v Valparaisu izhajajoča »Jugoslovanska država*, se na. Iiajajo naši rojaki v državi Chile v zelo težkem položaju, ker je ustavljeno delo v |«xl jot jih za produkcijo solitra, ki so večinoma v jugoslovanskih rokah. Ljudje gladujejo in trumoma bože iz dežele ,deloma domov, dedoma pa v /edinjene državo severne Ameriko, kjer jih čaka nvirda še hujša usoda. Podobne neugodne vesti jo prejela »Jugoslovanska država* iz Argentinijn. Ali ste že čitali novo številko „NJIVE"? Knpim 1804 300 vagonov bukovega lesa za kurjavo postavljenega do italijanske meje. Cenjene ponudbo na W. Clauss, Trst. vla Boocaccio 3. Goslači, citraii, tamburaii! S "t M ML ^ (speciulitete za godala) Bo do IDO'/, ceuejie kot drugod dobil« v trafiki Uodto, Kopitarjeva nlloa 1 (nasproti Jugoslovanske tiskarne). Zahtevajte ceniki 1801 Suho manjše skladišče e lSCe proti dobremu plačilu v sredini mesta. Dopisi pod „8k!adti6e" ua Aloma Com-panjr, anun.ua družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 8. 1776 Oskrbništvo g ola Thurna v Radovljici odda v najem v vodah: Sava, od »Lajhnovegi Joža* do TriiSke Bistrice, potok Upnica od Izvira dn izliva v Lipnico. Tozadevne ponudbe zncfoU enoletne najemnine) je poslati na gozdno oskrlmi&tTo grofov Tburnov, (rad Bavn«, poita Ou*tanj, Korolko, do 30. novembra 1921. z dolgoletno prakso, zmožna bilance, Iščejo STROJNE TOVARNE IN LIVARNE, D. D. LJUBLJANA (JUGOSLAVIJA). Lep nov kovček proda. 17U3 Naslov w polzvi pri upravulStrn • Jutra <• domski in mo-ki I Izložba: Obrtni poipeievalnl urad na Danajakt oeatl. Sprejema iu oddaja popravila z« barv..nje, preublibauie itd. J. Btemberger, Dunajska cesta U, drugo Uvori&če, desno. lin prvovrstno moč, zmožno slovensko in nemške stenogratijo in strojepisja, nadalje več sprotnih 1803 Krojači samostojni, vestni in uatančni delavci dobijo takoj trajno delo. Vpraia se: Emou-•ka oesta 8, LJubljana. 166» COSULICH-LINE (proj Auatro-Amerikana) TRST- AMERIKA prevaža poluiku v New Vork redno trikrat, T juiuo Ameriko po enkrat meseiuo — Pojasnila ln prodaja voznih listkov Simon mi glavni zastopnik za Slovenijo v Ljubljani, Kolodvorska nlloa 20. sprejme Lju!ii]ans!ia kreditna Ma v Ljubljani. Ponudbe, opremljene s spričovali jc vposlati tajništvu. 171)5 ■»imunin sprejme takoj vajenca s primerno šolsko izobrazbo. Večjo množino ri.ciixrxiTxxixiiriJ:xiiiiiiixixi ri nao zaloga manufakture na debelo. TrTTTiiiiiTTiiiriTirm-i11 ixmn dinamita proda Fr. Btuploa., trgovina t ieleznino m poljedelskimi Btroji v Ljubljani. (Hsposvetaka cesta it. 1, letotam se sprejme tudi ivm | Gradbeno podjetje ^ {ing. Dukič in drug | | Ljubljana, Resljeva cesta 9. g | so priporoča za via v to fj K stroko ipadaioča dela. H FIAT Wien-Turin FIAT AUTOMOBILI Glavno zastopstvo: O. ŽUŽEK Ljubljana, Sodna ulica 11 - Tel. interurb. 461 FIAT Wien Turin FIAT Slara obleke, suknje, čevlje in pohištvo kupujem Drame Martin, 1792 Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. ^g !E» mm 0» bb ma « n m ob ae i j Prodajalec B mešane stroke, s prima re- i 1 furcncami se z zelo dobrimi | 8 pogoji takoj spreime S S v veletrgovini >"« | dobro sltuiran, želi znanja v svriio ženitve. Trgovsko izobra« žene imajo prednost. Dopisi pod: „41" postno ležeče, Ljubljana. 1798 Išče službo poslovodja Ve5ž slovenščine, nemščine in italijanščine. Ponudba posl,,Zanesljivo" glavnopo£tnolaža£e. I. jugoslovanska tovarna za gumbe in houinsHe predmete d. z 0. z. les« SSo^emka Bistrica oforiramo naSe prvovrstne um lili v vsaki velikosti io po vsakem vzoren s conami brez konkurence. Zahtevajte cenike! Prodaja na veliko! g R. Stermecki, Celje j !!! Ugodna pplllka m Lep klavir lirmo J U. Stroiclitsr & Sjlrn, zelo dobro ohranjen ter z močnim iu čisti n glasom, je po ceni na prodaj, /.clo pripraven 10 za kult veliki Balon uli gostilno kakor tudi za pevsko :ili plesno 60I0 iu vsako glaulieuo uporabo. Ogleda 111 kupi s» v Ljubljani, Hranit-nlška oaata ttev. 7, druga li.Sna vrata, I. nadstropje, vrata 48, vsak dan od \,1. do '/,2. ura popoldne, v nedeljo pa od 'J. d> 12. ure opoldne. Gramofone, plošče, godbene avtomate, _igle, peresa, posamezne dele •dino pri tvrdki A. HASBERGER Ljubljana, Sodne«, ulica, S. MstiMlSsa delavnica »a ssa coprasiiia in druge grecune maLtaoike, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani •r ^ . .. _ . . . . , . fl.n.. ur__II________m..l.i IX BmIImK ulica št 2 UO tš Podružnice v Splita, Delniška glavnica I Se priporoča za vse t njeno K 50,000.000*— stroko spadajoče posle. Rezerve okrog K 45,000.000-—. | Prodaja srečke razredne loterije. Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuju ln Brežicah. Kupuje la prodaja, tu vrst* vrednost- I Čekovni račun v Ljubljani it 10.509. nih papirjev, valut in dovoljuj* Brsojavni naslov: Banka Ljubljana. vsakovrstne kredite. Teieton it 201» «is. ŽR6E-nUI1IOEZOUI-HISE-UILE-inOUSTR.STRUBE-nOSTOUI= pa proRačum-HRčRTi in obisk \m\m brezpirčuo. e] Dular S Fabioni ^Sl Zaloga: Shladldče Balkan, Ljubljana,. 1791 JEZICE KOSTANJ, divji KOSTI. mesarske in kuh!n?&e LASE, ženske CUNJE, meians KOVINE, .tare ODPADKE papirja kupujem vsako mcožino po najviiijih dnevnih oenah. V zalogi imata tudi vsako množino belih in plavih očiščenih in desinfekolranih cunj th snažen,je strojev. V. PANHOLZER, Llubllana, Praiakova ulica. Naznanj am etnj. občinstvu, da sem izstopil iz družbe Saks & Tratnik ter vodim pod svojim imenom lastno elektrotehnično podjetje » dosedanjih prostorih v Ljubljani in v Mariboru. Ljubljana !p(]||f|i[j I^jj]']^ Maribor Si. Petra cesta 25. LUU|ju1U lililllrl Slovenska ulica 20. elektrotehnično podjetje. 1796 išče za takojšen nastop v knjigovodstvu in korespondenci Ponudbe naj se naslovijo pod l)Ban<5n! knjigovodja" na upravništvo »Jutra". Plodonosno podjetje v Ljubljani (konoeslja) h da P0"* ugodnimi pogoj' ▼ nujam. — Vprulanja na »Ljubljana, pottoi predal 188". "68 JERMENA gouilna, uaujata, pr?omtaa Knoetiora t dimenzijah (Širinah) od 80 do 26<> ma prodaja pa eeni, takoj s lUladiMa: Glavno sastopetve sa Jugoslavijo: Frtirt« i drag. Ziinl MiuKki S. Telefon 4-4B. L|ibl|au. ttrliiili«! uliti 7. tilitii 421. Kupijo se s Vsakovrstni stroji in orodja tudi že rabljeno, ca mehanično stroko. &ivalni, pisalni in rasni stroji, dvokolesa. 17«1 F. BATJEL, Ljubljana, Zvonarska nlioa št I. Damsko, moško in otroško modno blago C. J. HAMANN Mestni trg 8. niiiiiitni mestni tesarski mojster rom« st, m Ljubljana, Dunajska oesta 48. Vsakomtn« teaareka dela, kakor r moderna lesena stavb«, ostratja sa palače bile, vile, tovarn«, oerkve in svonlk«; stropi, rasna tla, stopal««, Ud«.' nloe, paviljoni, verand«, lesene ograje Itd. Gradba lesenih mostov, Jezov in mlinov. Parna žaga. mt 30 - Tovarna furnirja. Plaužni hohs (StiicIMs) Ivan Magdič krojač 16a6,,,, .. so priporoča za jesensko sezono. |TW,ron B8' Ljubljana, Gledališka ulica 7.11641 A. Toneic in drug, Maribor. (nemško blago) oddaja samo cele vagone Telefon 68, Zdftfevajfc fpavjod samo MOKO JA OTROKE [ 1 Shstola K 3S-- MaJboU&a hrana za dojenike! £©!o ©ia?tuja?.e sredstvo sa &?©5ne rts žetonu, refconva- tascenSa En osobiifo za pre- j ima!© hranjene fier v ©b5e| j slabe osebe vsake starostu DOBI POVSOD. Vovarns kemiSfclh predineto* hrane ..SALUBRA" D. D, ZAGREB e:»av' o s « » \> X1« « d. d. . v LJubljani —— prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Iačehoslo vaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: 1664 Prometni zavoj za premog, d. d. 11 Ijobljanl, Nunsta olica 19. u » H M 0 H 1 u I 8 u n i> S it iv rt n o a S « rt rt rt rt rt rt rt »t n ---------------— r-----»'----- -.-—.-—.------------— H -- I VVAt«,.«. uu 1714 Vinarska zadruga pri pri Središču ima na razpolago najboljša vHna svojih zadružnikov iz prvovrstnih ljutomerskih vinogradov si ii S Si d Si fo iz* s Si Si I 1 I i V novi bančni palači Ljubljanske kreditne banke se bodo oddali v piihodnji jeseni sledeči prostori v najem: Velika kavarna, ki obsega obširne opremljene prostore (600 oseb) v kleti, pritličju in I. nadstropju, dalje pripadajoči kuhinji in shrambe. Eventualno stanovanje je na razpolago za najemnika in za služinčad. Več prostorov ža trgovine in sicer ob Dunajski cesti v pritličju iu ob Aleksandrovi cesti v I. nadstropju, Zadnji posebno sposobni za veletrgovino za konfekcijsko blago. Večje število pisarn v II., III. in IV. nadstropju ob Dunajski cesti, sposobnih za konzulate, zastopstva veletrgovin, trgovska podjetja itd. Posamezna nadstropja so zvezana z moderno vzpenjačo (Paternoster). V vse prostore bo napeljana centralna kurjava in električna luč iz lastne centrale. Resni reflektanti naj se zglase do X. decembra 1821, mm pri tajništvu Ljubljanske kreditne banke (Pred Škofijo, III. nadstropje), da se glede obširnosti potrebnih prostorov dogovore in stavijo najemninske ponudbe. B BmgBBBgagBgBg® ISR SW MB !HS KSE 132353 3SS ffiB ESJ E8 EH S3S SSB «0 E8B « IffiSBI b 3sk3 m sm sflb flb fl I Huligana detnlSka glavnica I 30,000.000'—. KA BANKA Melon Met. 58T. Cekojfll raCon 12.201 št 10, nasproti »Mestnega doma •i 878 80 I Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. S 1 I t i J