Leto 1897.
1035
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LV. — Izdan in razposlan dne 15. junija 1897.
Vsebina: St. 128. Ukaz o imenovanju strokovnjaških sodnikov-lajikov izmed veščakov v rudarstvu.
St. 1
138.
Ukaz ministrov za pravosodje in Poljedelstvo z dne 1.junija 1897.1.
° imenovanju strokovnjaških sodnikov-lajikov izmed veščakov v rudarstvu.
, Na podstavi g- 99- zakona o uredbi sodnij št o°n Z t*ne novem^ra 1B90. 1., drž. zak. •-*7) se ukazuje vsled Najvišegn sklepa z dne • maja 1897. 1. v izvršitev SS- 20. in 21. imenoma zakona:
Imenovanje.
8- 1.
Strokovnjaške sodnike-lajike izmed veščakov ‘udarstvu za okrožne in deželne sodnije, ozname-v'lene v prilogi št. 1, katere izvršujejo sodno oblast sl'areh rudarstva na prvi in drugi stopinji, imenuje
porazumu minister.
s poljedelskim ministrom pravosodni
Imenujejo se po presojnem nasvetu rudniških n. l,l'ilničnih posestnikov (§. u.) v okraju in pa oseb, l" e.Rženih (službujočih) pri obratu teh rudnikov in °pi nie, vsaki krat na dobo treh let; vnovično imeno-'UlJ° n' Sključeno (§. 20. zakona o uredbi sodnij).
. Vsled izteka
1,1 ' so,lniki-lajiki morajo ostali v ne ZHSede njih mesto zopet.
<8lo.Bui,ch.)
uradne dobe izstopajoči strokov-službi. dokler se
S- 2.
Za vsako v prilogi št. 1 imenovano okrožno in deželno sodnijo je postaviti po tri strokovnjaške sodnike-lajike izmed veščakov v rudarstvu. Od teh mora vsaki krat pripadati eden k obratnim voditeljem, postavljenim in po rudarskem oblastvu pri-poznanim po zmislu zakona z dne 31. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 12 iz leta 1894.).
Presojni nasvet rudniških in topilnicnih posestnikov in oseb, udeleženih pri obratu rudnikov in topilnic.
S- 3.
Ako je podeliti mesto kakega strokovnjaškega sodnika-lajika, mora naznaniti to predsednik zborne sodnije radarskemu glavarstvu. Če je izpražnjenih več mest, je povedati število mest, ki jih je podeliti. Takisto je priobčiti, ali in v kakem razmerju se je ozirati pri nasvetu na osebe, ki so udeležene pri obratu rudnikov in topilnic.
S. 4.
Rudarsko glavarstvo si mora nemudoma izprositi nasvet rudniških in topilničnih posestnikov v okraju in pa oseb, udeleženih pri obratu rudnikov in topilnic. Za vsako mesto je nasvetovati dve osebi.
Nasvet se doseže z glasovanjem v odstavku 1. imenovanih oseb po meri nastopnih določil. Glasuje» se s tem, da se pošljejo rudarskemu glavarstvu pismene izjave mnenja (glasovnice).
1GB
§• 5.
Udeleževati se nasvetovanja z oddajo glasovnice imajo pravico kakor posestniki v okolišu zborne sodnije ležečih rudnikov in takih z rudniško posestjo zvezanih topilnic, ki so vpisane v rudniški knjigi kot pritiklina rudnikov, tako tud; po zmislu zakona z dne 31. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 12 iz 1. 1894.) postavljeni in po rudarskem oblastvu pripoznani voditelji obrata (volilni zbor).
Za nesamopravne rudrjiške in topilnične posestnike morajo izvrševati glasovalno pravico njih zakoniti namestniki, za juri stične osebe in družbe pa tisti, katerim pristoji po določilih zakonov in pravil zastopanje na zunaj.
Rudarskemu oblastvu kot pooblaščenci sploh ali po zmislu §. 188. občega rudarskega zakona imenovane in kot take predznamovane osebe imajo brez posebnega pooblastila pravico, glasovati v imenu rudniškega posestnika.
Volilno pravico imajoči rudniški in topilnični posestniki sestavljajo z volilno pravico imajočimi voditelji obrata volilni zbor.
§• 6.
Za strokovnjaške sodnike-lajike se smejo nasvetovati samo take osebe, ki so avstrijski državljani, so dokončal trideseto leto življenja in poznajo vsled svojega poklica natančno rudniški obrat in zanj veljajoče zakone in navade.
Za tista mesta, katera je podeliti voditeljem obrata, postavljenim in po rudarskem oblastvu pripoznanim po zmislu zakona z dne 31. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 12), se ne smejo nasvetovati druge osebe kakor taki voditelji obrata.
V nasvet za druga mesta se smejo vzprejeti tudi uradniki rudarskih oblastev, uradniki c. k. rudarskih naprav, profesorji rudarskih akademij in po rudarskem oblastvu potrjeni rudarslveni inženčrji.
Osebe, ki nimajo vseh državljanskih pravic ali so omejene v razpolaganju s svojo imovino po zakonu ali po sodniški odredbi, in pa osebe, ki so do sodnijskih uradnikov zborne sodnije v razmerju sorodstva ali’svaStva, katero bi bilo po zakonu na poti njih imenovanju za sodnika pri ti zborni sodniji (§. 17., odstavek 1, cesarskega patenta z dne 3. maja 1853. 1„ drž. zak. št. 81), se ne sinejo vzprejeti v nasvet.
S- 7.
Glasovanje (K. 4.) ukaže in vodi rudarsko glavarstvo ali ]>o njem s tem poverjeni okrožni rudarski urad.
Zaukaz glasovanja je dati na znanje z enokratno uvrstitvijo v časnik, določen za uradne razglase v deželi.
Mimo tega je osebe, ki imajo po predznamkih rudarskega oblastva volilno pravico, pozvati s posebnimi obvestili, da naj se udeleže glasovanja. Pii tem jim je dati na znanje namen glasovanja, število oseb, ki jih je nasvetovati, in poklicno skupino, iz katere je vzeti posamezne osebe, pogoje glasovalne pravice in sposobnosti za službo strokovnjaškega sodnika-lajika, in pa rok za vposlatev glasovnic 1er opomniti k temu, da bi bilo želeti, če bi se tisti, ki imajo glasovalno pravico, pre)d oddajo glasov sporazumeli med seboj, da se glasovi razcepijo ne preveč.
S tem obvestilom je poslati vsaki glasovalno pravico imajoči osebi toliko z uradnim pečatom opremljenih glasovnic, kolikor je nasvetovati oseb. Za osebe, ki jih je nasvetovati izmed voditeljev obrata, je uporabljati glasovnice posebne barve.
8- 8.
Glasuje se s tem, da se vpošljejo izpolnjene, s podpisom volivca opremljene glasovnice rudarskemu oblastvu, katero vodi glasovanje.
Za nasvetovane je šteti tiste osebe, ki združijo na se največ glasov. Na glasovnice, ki dojdejo po preteku ustanovljenega roka, se ni več ozirati pri seštevanju.
Posledek glasovanja je izkazati v posebnem zapisniku.
S- 9.
Rudarsko oblastvo, ki vodi glasovanje, mora nemudoma poprašati nasvetovane osebe, ali hočejo sprejeti službo strokovnjaškega sodnika-lajika za dobo treh let; hkratu jih je pozvati, da naj izjavijo, obstoji-li, kolikor oni vedö, med njimi in med sodniškimi uradniki zborne sodnije kako razmerje sorodstva ali svaštva, katero izključuje njih imenovanje po §. 6., zadnjem odstavku. Ako se ne da v določenem roku izjava o sprejemu službe ali ako se odkloni služba, veljajo za nasvetovane tiste osebe, katere so dobile za onimi največ glasov. Te je enako
poprašati zastran sprejema službe in o obstanku raz-lllerja sorodstva ali svaštva.
Po prevdarku okrajnega glavarstva se sme, če n°(!ejo nasvetovanci sprejeti službe, razpisati novo glasovanje.
§. 10.
Posledek glasovanja (§g. 8. in 9.) mora rudar-sko glavarstvo s priloženo izjavo o privolitvi nasve-tovancev in s svojim mnenjem priobčiti tisti zborni sodniji, pri kateri bo strokovnjaškemu sodniku-lajiku opravljati službo. Na to je predložiti nasvet z mne-djem te zborne sodnije po viši deželni sodniji pra-'usodnemu ministrstvu.
Zborna sodnija prve stopinje mora oddati svoje •onenje v odseku, sestavljenem po S- Sli- zakona 0 "redbi sodnij.
1'i‘isega strokovnjaških sodnikov-lajikov.
S- 11.
Prisego, katero morajo priseči strokovnjaški s°dniki-lajiki pred nastopom službe (S- 21., od-stavek 1. zakona o uredbi sodnij), je opraviti po be-Sedilu, oznamenjenem z razpisom pravosodnega ^inistrstva z dne 9. januarja 1855. 1„ št. 25423. Strokovnjaški sodniki-lajiki morajo v prisegi potrditi tudi, da se bodo neprelomno držali državnih osnovah zakonov.
Triletno službeno dobo je računiti od dneva Zaprisežbe (vzklica na že opravljeno prisego).
Obveščanje o sejah rudarskopravnega • odseka.
§• 12.
O razpravah in sejah rudarskopravnega odseka obvestiti strokovnjaške sodnike-lajike o pravem ®su> kolikor moči z naznanilom predmeta razprave aH seje. Ako so oni zadržani, morajo to nemudoma Poročiti predstojniku zborne sodnije.
Dopust.
§• 13.
Za prošnjo za dopust in pa za podelitev dopusta strokovnjaškim sodnikom-lajikom veljajo predaj181 §8. 69. do 72. v cesarskem patentu z dne ‘ ’rioja 1853. 1. (drž. zak. št. 81) in pa dotična 1 0 0eila opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje tako. da:
1.	doba dopusta ni zavezana mejam časa, ustanovljenim za podeljevanje dopusta sodniškim uradnikom, in da ima
2.	ne glede na dobo željenega dopusta predsednik zborne sodnije prve stopinje pravico, dovoljevati dopust.
Potovalni stroški, bivalni stroški in dnevščine.
S- H.
Pri uradnih dejanjih, katera1 opravlja odsek zunaj sodišča, imajo strokovnjaški sodniki-lajiki pravico do potovalnih stroškov in dnevščin enako, kakor sodniki zborne sodnije. Potovalni stroški in dnevščine strokovnjaških sodnikov-lajikov je določiti v izmeri VII. činovnega razreda.
Strokovnjaški sodniki-lajiki izmed vešeakov v rudarstva, ki ne stanujejo na sedežu zborne sodnije, pri kateri jim je opravljati službo, imajo, kadar pridejo k razpravam in sejam rudarskopravnega odseka, ako so cesarski uradniki, pravico do pravilu ustreznih potovalnih pristojbin svojega činovnega razreda, sicer pa do potovalnih pristojbin VII. činovnega razreda. Povračilo je dati iz uradne poprečnim* sodnije.
Izguba službe.
§. 15.
Strokovnjaški sodniki-lajiki se ne smejo, dokler traja doba njih službe, niti odpustiti začasno iz službe, niti premestiti h kaki drugi zborni sodniji, kakor za katero so imenovani. Odstava od službe sme nastopiti samo po meri določil zakona o uredbi sodnij (§. 21., odstavek 2. zakona o uredbi sodnij). Ali in v katerih primerih sme pred odpustom iz službe nastopiti začasna odstava od službe, to se določuje po §§. 29. do 31. zakona z dne 21. maja 1868. 1. (drž. zak. št. 46).
Oddaja rudnika ali topilnice, ali izstop voditelja obrata, in pa druge med službeno dobo nastajajoče premembe, ki ne obsegajo hkratu zakonitega vzroka za odpust iz službe, ne provzročijo izgube službe. Izgube avstrijskega državljanstva posledek je izguba službe.
Prehodna in končna določila.
§. 16.
Uporaba rudarstva veščih prisednikov, ki so sedaj postavljeni pri rudarskopravnih odsekih zbornih sodnij prve stopinje, neha s 1. dnevom januarja 1898. 1. Do tega časa ostanejo gledé teh prised-I nikov v veljavi obstoječi predpisi.
s. 17.
Pri rešitvi tekočih pravd v stvareh rudarstva, o katerih je razpravljali ter jih odločiti vsled zakonitega določila po doslej veljajočih pravdnih predpisih, se morajo od 1. dne januarja 1898,1. počenši novo imenovani strokovnjaški sodniki-lajiki izmed veščakov v rudarstvu udeleževati kot glasovalno pravico imujoči udje odseka na mesto enega sodniškega uradnika zborne sodnije.
S- 18.	*
Predsedniki okrožnih in deželnih sodnij, ki izvršujejo sodno oblast v stvareh rudarstva na prvi in drugi stopinji, morajo-v začetku julija 1897. 1. zaprositi rudniška glavarstva, da naj za dosego nasvetov zaukažejo in uvedo glasovanje za vse strokovnjaške sodnike-lajike, ki jih je po določilih tega ukaza postaviti pri zborni sodnjii. Nasveti (§. 10.)
se morajo predložiti pravosodnemu ministrstvu najpozneje do 15. novembra 1897. 1.
S. 19.
Dne 1. januarja 1898. I. izgube moč vsi, stvari tega ukaza urejajoči ukazi in razpisi, zlasti pa ukaz ministra za zemljedelstvo in rudarstvo z dne 5. junija 1850. L, št. 8*15, razpis finančnega ministrstva z dne 27. novembra 1800. 1.. št. 28630 (ukaznik finančnega ministrstva št. 60), razpis poljedelskega ministrstva z dne 7. aprilu 1873. 1., št. 1315, razpis finančnega ministrstva z dne 2. januarja 1857. b> št. 7112 (ukaznik finančnega ministrstva št. 2), ukaz pravosodnega in finančnega ministrstva z dne 31. maja 1853. 1. (drž. zak. št. 102.), ukaz finančnega ministrstva z dne 8. oktobra 1855. 1., št. 8002. in ukaz ministrstev za pravosodje in finance z dne 2. maja 1857. 1. (drž. zak. št. 89).
Ledebur s. r.	Gleispacli s. r.
Spisek
tistih zbornih sodnij prve stopinje, katere izvršujejo sodno oblast v stvareh rudarstva.
Zborne sodnije prve stopinje	Okoliš rudarskopravnega odseka se razteza na ozemlje (okoliš)
Okrožna sodnija v St. Pöltnu	 »	»	v Steyerju	 Deželna	„	v Saleburgu		Avstrijsko pod Anižo. »	nad Salcburško.
Deželna sodnija v Inspruku ...	.... Okrožna sodnija v Tridentu		Deželna sodnija Inspruk in okrožni sodniji Bol-can in Feldkirch. Okrožni sodniji Trident in Rovereto.
Deželna sodnija v Gradcu	 Okrožna sodnija v Ljubnu	 »	» v Celju	 Deželna sodnija v Celovcu	 »	,	v	Ljubljani		Deželna sodnija Gradec. Okrožna sodnija Ljubno. »	» Celje. Koroško. Kranjsko in Primorsko.
Deželna sodnija v Zadru		Dalmacija.
Okrožna sodnija v Polznju	 „	„	v	Mostu	 „	„v Gorah Kutnih	 »	»	v	Hebu		Okrožna sodnija Polzenj in Plsek in deželna sodnija Praga; Okrožne sodnije Most, češka Lipa in Ljutomerice. „	„ Gore Kutne, Budëjovice, Chrudfm, Jičln, Mladâ Boleslav, Kraljičin Gradec, Libérée in Tabor. Okrožna sodnija Heb.
Okrožna sodnija v Olomucu		Moravsko in Sleško.
Deželna sodnija v Krakovu		Zapadna Galicija.
Okrožna sodnija v Samboru		Vzhodna Galicija.
Deželna sodnija v Černčvcih	'. .	Bukovina.
	
(•Slovenlach.)