Polfnffra pm*ans V *©?ovfhl. Leto LXV., št. 90 Ljubljana, četrtek 21. aprila 1932 Cena WN f-- iznaja vsak dan popoldne, tzvzemSi nedelje, m praznike. — inaeratl do 30 peut a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3,—, večji toaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN DPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kitafljeva ulica it. 6 Telefon št. 3122. 3123» 3124. 3125 ln 3126 PODBD2NlOB: MARIBOR, Grajski trg št- 8____CELJE, Kocenova ulica 12. — el. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c TeL S t. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. Predlogi mednarodne trgovske zbornice o ureditvi podunavskega problema Predpogoj za obnovo gospodarstva je zdrava valutna politika in prost devizni promet — Agrarnim državam se mora zasigurati prodaja pridelkov po primernih cenah Innsbruck, 21. aprila. Plenum medna-r--"i:i<^ treovske zbornice se je dane« najprej bavi l s sklopom finančnih strokovnjakov. Resolufcl Poročilo pravi med dr ti srim, da moid <.~ak pruM.«»..i za obnovo agrarnih držav v Podunavju skrbeti za to. da dobj poljedeljstvo čimprej primerne cene za svoje proizvode, in da morajo koristi, ki jih dobi v ta namen katerakoli država z agrarnim 'izvozom, brezpogojno zagotoviti tudi primerne ceno v n v-oimi : h državah. IVvso.ea primernih cen ae mora olajšati z otvor.it v i jo i.nozoms.kih trgov in razširjen lom t.rgov. zarad*! ee-ear je treba stremeti za izbo^^njean '.^ frtandardizaeijo kvaliteto, združitvijo tr-poirne npodiikeijskih držel .in boljšo raz-delif-vijo blaga na ra/>ne t.rge. Trejiiit-il položaj poljodeljstva v Podunavju jo pri- silil te države, da so za sedaj predlaga-le preferenc ne carine s pridržkom, da *e čuvajo pravice in Interesi tretjih držav. Kot tretja točka dnevnega reda plenarne seje je bil splošni sklep konference, sprejet z besedilom, kakor ga je predlagal redakcijski odbor in ki navaja mod drugim. Posebne gospodarsko težave podunavskih držav so v najtesnejši zvezi s splošno svetovno gospodarsko krizo. Konferenca ugotavlja, da zahteva položaj podunavskih držav posebnega upoštevanja >n posebnih pomožnih sredstev, ker sicer ni mogoče, da bi »e poživilo gospodarsko življenje v prizadetih državah in s tem tudi gospodarsko življenje v vsej Evropi. Društvo narodov je že ugotovilo kot posebno važno, da se omogoči spodnjim podunavskim državam oddaja presežkov žita za primerne cene, in je v ta namen priporočilo dovolitev preferenčnih carin. Konferenca se lahko samo pridruži temu priporočilu, ki so g-a gotove države medtem že izvedle. Nadalje smatra konferenca za potrebne ukrepe, ki naj zagotovijo prodajo teh proizvodov na. primerne cene. Agrarne države želijo razen tega. da naj bi se prefe-renčni sistem razširil tudi na druge poljedelske proizvode. Metode gospodarskega sodelovanja v podunavskih državah je treba izbrati z vidika racljonalne organizacije rftznih produkcijskih panog v vsaki državi in sicer v tej obliki, da se polagoma dosežejo koristi velike gospodarske Velike Umtipcijska afera v Belgiji Vihar v poslanski zbornici zaradi gradnje Albertovega kanala — Kompromitiranih je tudi več ministrov — Vlada bo morala najbrž podati ostavko Bruselj. 21. aprila, g. Pri današnji zoperni otvoritvi- belgijske ~?C2 tč prišk) do velikega škandala. Oentski socialistični vorffa Ansele Je sporočil, da so se vršile pri oddaji del za Albertov kanal velike nerednosti, pri katerih so baje soudeleženi tudi nekateri ministri. To obvestilo Je izzvalo v dvorani ogromno senzacijo in ogorčenje. Piistojni delovni minister van Zaneg-gen. ki so ga poslanci obsuli z viharjem vprašanj, je moral končno priznati nerednosti in tudi krivdo nekaterih ministrskih kolego,. Albertov kanal, ki b vezal Anverso z Liegejom in otvo-ril za premogovne revirje okoli Ketn-pena nova pota. smatrajo, kakor znano, v FehrlH za neke vrste velrko na-cijottalno delo, tako da je razumljivo, da je ta afera dvfgnila v zbornici val oeorčenja. Za gradnjo kanala sta se potegovali dve tvrdki in sicer belgijska in holandska. Holandska tvrdka je izdelala boljši načrt. Ker pa so bile pri belgijski tvrdki i»de1ežene iipHvne ve- tofeuilte, *° *">^o-"'o belili« k a skupina. Delovni minister Zaneggen, ki je sam inženjer, in je nasprotoval mnogo slabšemu belgijskemu načrtu, je hotel vsaj kupiti holandski načrt. V političnih krogih se zatrjuje, da je pričakovati v zadevi še senzacionalnih razkrit!) o poslovni udeležbi nekaterih ministrov pri tem škandalu. Razen tega napovedujejo tudi razkritja o zelo čudnih terenskih špekulacijah v isti aferi. Kakšne posledice bo imelo to vprašanje za usodo celokupne vlade, se z ozirom na trenutne politične razmere v Belgiji ne da reči. jvriu VIII položaj v Mandžuriji Železničarska stavka ovira premikanje japonskih čet — Naraščajoča napetost med R usiio ki Japonsko Harbin, 21. aprila g. Nameščenci vzhodno kitajske železnice so pričeli danes v znak protesta 'roti japonskim transportom čet in proti aretaciji 40 uradnikov v zvezi z bombnim atentatom na neki transport japonskih čet stavkati. Zaradi te stavke so baje zelo ovirana nadajnja premikanja japonskih čet po Mandžuriji. Napetost med Japonsko in Sovjetsko Rusijo je zaradi te stavke zopet večja. Japonski general Ta-monn sploh ne more s svojo divizijo zapustiti Harbina. Tokio, 21. aprila g. Japonski parlament je za soboto sklical izredno sejo rninstr-skega sveta, k: se bo baje bavila s kritičnim položajem v Mandžuriji. Japonska je baje odločena Ka egorično odkloniti resolucijo Društva narodov. Tokio. 21 aprila. Kakor poročajo iz Cangčuna, obstoja v odseku Imijen-Pogra-ničnaja na vzhodno-kitafskj železnici prava anarhija. Neredni kitajski vojaki in razboj niki 50 povzročili škodo, ki ee ceni po japonskih virih na 200 milijonov dolarjev. V Snifenhoju in Tahejboju bivajoči Japonci so pobegnili na rusko ozemlje. Moskva, 21. aprila. Glede na napetost v severni Mandžuriji pile >Pravda<, da povzročajo pustolovščine v Mandžuriji belogardisti, ki še vedno niso opustili svojih fantastičnih načrtov za osnovanje ene ali vež vmesnih držav ob rusko-kitajski meji. Belogardisti bi se pač nikdar ne upali baviti s takimi načrti, če bi ne bili gotovi japonskega pokroviteljstva. Sovjetska unija se ne do pustila ustrahovati, pravi >Pravdac, in bo znala z vsemi svojimi sredstvi čtrvati varnost svojega ozemlja. Tokio, 21. aprila. Vojni minister je izjavil novinarjem, da bi bilo treba v Mandžurijo poslati nova ojacenja, Če 9e bo položaj poslabšal. Vojni minister ni menil pri tem, kakor splošno sodijo, rusko-japonskih odnošajev v Mandžuriji, temveč bandite. Do stavke nameščencev vzhodnekitajske železnice, ki bi se bila morala pričeti danes, ni prišlo. Položaj je normalen. Čitaite tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« enote. Ta ureditev naj bi se načelno omogočila z multilatemmimi pogodbami in le v primeru, če te ne. bi bile dosegljive, z bilateralnimi, ki pa naj bi bile po možnosti sklenjene istočasno. Konferenca je naziranja, da zahteva trajno slabši položaj čimprej uspešno posredovanje. Želeti bi bilo, da »e doeeže v Podunavju gospodarsko sodelovanje na podlagi konkretnih in točnih predlogov in sicer glede na vse koristi in škode, ki bi nastale zaradi tega za posamezne države in tretje države, posebno one, ki so najbolj prizadete. Vsaka oblika sodelovanja naj bi se izbrala tako, da ne bi imela za posledico načelnih ugovorov tretjih držav zaradi potrebnih izjem pri največjih ugodnostih. V poštev naj bi ne prišla autarkija v Podunavju. temveč naj bi »e vzdržala svobodna trgovska politika med podunavskim! državami in ostalimi državami, zlasti onimi, k| vzdržujejo s podunavskim! državami posebno velik trgovinski promet. Ta ureditev bi morala biti predmet tesnega in trajnega sodelovanja med po-dunavskima državami medsebojno kakor tudi s tretjimi državami, kar naj bi bila prva etapa v »meri slične evropsko organizacije. Konferenca bo trajno obdržala svoj urad in ga izpopolnila z zastopnikom, vsake skupine države, ki so bile zastopane na konferenci v Inomostu. V zaključnem nagovoru se je markiz De Nicolai zahvalil vsem faktorjem, ki so omogočili uspešen zaključek konference. Vulkan v bližini Gradca? Gradec, 21. aprfla. Po sporocHu otožniške postaje Si. Johann bel Her-berstein se slišijo v zidanici, ki lezi na jugozapadne™, obronku Kaibingberga ob državni cesti iz Gradca v ffartberg in je sezidana na živi skali, posebno ponoči šumi, ki sHčijo streljanju iz topov v oddaljenosti 20 km. Kakor domnevajo, gre za podzemska gibanja ali eksplozije. Omenjeni Kaibtngberg je baje vulkanskega izvora. O teh opažanjih je danes deželno orožniško poveljstvo obvestilo graško univerzo in tehnično visoko šolo, da zadevo pre-iščeta in proučita. GroS Bethlen za politiko močne roke Budimpešta, 21. aprila. V finančni komisiji je danes prvič po ivoji demisiji govoril bivši ministrski predsednik grof. Bethlen. Govornik je svaril notranjega ministra pred vrenjem, ki se opaža na deželi in pred neprestano radikalizacijo kmetskoga prebivalstva, ki bi utegnila spraviti državo v kritičen položaj. Grof Bethlen je zagovarjal uporabo najbolj energičnih ukrepov. Notranji minister je odgovoril na njegova izvajanja s kratko izjavo, v kateri je odobraval naziranja grofa Bethiena. Kardinal Piftl umrl Danaj, 21. aprila. Kardinal Piffl je davi ob 135 preminul. Od 11. dalje je bil v agoniji. Ob njegovi postelji so bili zbrani njegovi sorodniki in nekateri cerkveni dostojanstveniki. Zjutraj je prvi prispel z remi predsednik Miklas, ki je iararil soialje sorodnikom. Popoldne bodo molitre t cerkri S t. Štefana. Aretacije komunistov v Berlinu Berlin, 21. aprila. AA. Domneva pruske policije o tem, da se je pred dvema letoma razpuSčena komunistična organizacija >Borci rdeče fronte« izpremenila v nezakonito športno zvezo, se je obistinila. Hišne preiskave pri komun i stičnih omJadincih, kakor tudi zasliševanje članov nove zveze so potrdila co domnevo. Policija je zaradi tega aretirala več voditeljev komunistične omladine. Med voditelji nove zveze je bil tudi poslanec komunistične stranke, ki pa ga policija ni mogla aretirati zaradi poslanske imunitete. 10 metrov nad normalo! Slino naraščanje Save in Dunava — Nova katastrofa v Sremski M i tro vici — Meso po 2 Din Beograd, 21. aprila. Nocoj ponoči je prišlo do nove katastrofe v Sremski Mitrovici. Nov val vode je pritisnil na nasipe s tako silo, da so se v daljavi več sto metrov porušili in ogromne mase vode so udarile na mesto, ki je bilo že prej večinoma poplavljeno. Zaradi novega navala vode se je v teku noči porušilo nadaljnjih 30 hiš. Vojaštvo m prebivalstvo je skušalo rešiti pred vsem ljudi, ki jih je voda presenetila v spanju. Pogrešajo še 10 ljudi in mislijo, da so našli smrt v valovih. Z vso naglico so začeli graditi nove zasilne nasipe, vendar pa je bilo vse delo do seda j brezuspešno, ker voda sproti ruši. V Sremski Mitrovici je do-seda.i porušenih okrog 500 hiš tako. da od mesta ne bo ostalo drugo, kakor neka} trdnejših stavb na višje ležečih krajih. Prebivalstvo v paničnem strahu zapušča svoje domove, ker se je bati, da bo voda še bolj narasla. Tudi pri Beogradu je položaj dokaj kritičen. Sava vali vedno večje množine vode, ki pa se ne morejo več iz- tekati v Dunav, ki Je prav tako na-rastel in tvori pred Beogradom celo jezero. Vsa okolica Beograda je že pod vodo m prekinjene so večji del tudi vse zveze z zaledjem. Voda sega vse do železniške proge Beograd—Zagreb. V največji nevarnosti je novo zgrajeni tir, na katerem je bil že sno-Či promet popolnoma ustavljen. Vodostaj Save znaša pri Sisku 520. pri Jasenove! 770, pri Brodu 880, pri Županji 1003 ht pri Rači 890 cm nad normalo. Vznemirljive vesti prihajajo tudi iz Slavonije m Bosne. Posebno kritičen položaj je na bosanski strani Save. V okolici Slavonskega Broda so vse ceste pod vodo. Poplavljenih je 23 vasi. Zaradi ogromnih poplav je zavladalo med prebivalstvom pomanfcanje živil. Še občutnejše je pomanjkanje krnic za živino. Za voz slame plačujejo po 150 dinarjev, mali voz sena na stane nad 300 Din. Kmetje, ki nimajo več krme, koljejo živino m prodajajo meso po 2 do 3 Dm kg. Banska uprava je votfra-la kredrt v znesku l.nOO.OOO Din za prehrano popla vijence v. Nova odkritja v Kreugerjevi aferi Kreugerjev samomor ni bil fin ran — Kreuger je mnogo rzdal za podkupnine ter je podpiral tudi faJUstrčni pokret v Nemčiji in Španiji Pariz, 21. aprila d. Vest, da je Kreuger ffingiral samomor in pobegnil na Sumatro, je zbudila v pariški javnosti veliko senzaci- jo. Poizvedbe pa so nepobitno dognale, da je Kreuger v resnici izvršil samomor. Vratar hiše, v kateri je imel Kreuger svoje zasebno stanovanje in kjer se je ustrelil, je izjavil zastopnikom tiska ,da je Kreujrerja dovoli dobro -poznal in da je vsaka pomota izključena. Tudi zdravnik, ki je podpisal mrtvaški list. smatra kot nemogoče, da bi se Kreueer pustil pri samomoru zastopati po kom drugem. Truplo, ki si ga je ogledal, je bilo popolnoma slično Kreugerju. Tudi policijski komisar, ki je izvršil prve ugotovitve, zagotavlja, da truplo ni bilo nadomeščeno z lutko, ki naj bi imela Kreuger)evo masko. Končno ugotavlja tudi švedsko poslaništvo, da je Kreuger v resnici izvršil samomor v Parizu. Šveds/ki konzul je uradno ugotovil identiteto mrliča ter je tudi prisostvoval, ko so ga polagali v Vrsto. Storkhobn, 21. aprila. AA. Sedaj je definitivno dognano, da so ponarejene italijanske bone in papirje tiskali na Kreugerjev ukaz že pred letom dni v neki zasebni stockholmski tiskarni. Ravnatelj tiskarne je ugotovil, da so bili za Kreugerja natisnjeni papirji samo obrazci brez podpisa in številke, le na nekaterih papirjih so bile označene tudi vsote. Tiskarna po mnenju njenega ravnatelja ni imela nikakega razloga misliti, da bi se ti papirji, ki so bili oči-vidno zaradi nepopolnosti brez vsake vrednosti, mogii rabiti v svrho ponarejanja vrednostnih papirjev. S točk hol m, 21. aprila d. Preiskovalna komisija v Kreugerjevi aferi je dognala nadaljnje presenetljive podrobnosti. Iz njenega poročila je razvidno, da je Kreuger- jev koncem izdal za pridobitev mnogih no-zemskih vžigaličnih monopolov ogromne podkupnine. Razen tega je bilo dognano, da je Kreugerjeva borba proti ruskim vžign-'icam "eljala švedski trust ve!:ke vsote. E>a bi se uve'javf! proti hudi ru«k; konkurenci, je bil Kreuger mnogokr.it prisiljen prodati svoje izdelke pod produkcijsko ceno. List »Soctal - demodp;ral nem hacke-nkrcuzlerje od 1. 1929 z velikimi vsotami. P.:riz, 21. april'1 '\. Na pariški boni krožijo kljub ponovnim demantijem p.ir &l U velebank še nadalje trditve o velikli izgubah, ki jih je doživel francosk-" tntzaradi Kreugerjeve afere. Fontainebleau. 21. aprila d. Bivši kraJj Alfonz XMI. je formalno demantira' i esti, po katerih je posla! Kreu^crju potro" !o 7,\ prejem denarja. Ne\vyork, 21. aprila International Matcbes Compan>. ameriško podjetje Krt', jperjevega koncema, je v torek ustavilo svoja plačila. Podjetje je Se 1. 1930. izkazovalo 20 milijonov dolarjev dohodkov. Takrat je Krenge- n^jel 15 milijonov dolarjev posojila, s katerim je financiral svoda podjetja v evropskih državah. Sublimat namesto bonbonov Beograd, 21. aprila. U Peei poroeajo © nenavadni n»8r**i. HSerka bogatega posestnika Danila Labovič je na potu v Sol« knpila t neki muslimanski trgovini sa 5 Din hon-bonfkor. Bili so lepi rdeei bonboni, ki jih Je nato v šoli delila svojim tovarišieam. Kmaln nato pa je 15 učenk, ki *o bile deležne sladke dobrote dobilo hude krfe in pri vseh so s« pojavili maki lastmpljenja. Poklicani sdramik je agoto?il. da je trgove« dal dekletu namesto bonbonov hudo strupene snbli-matne pastile. Vse deklice so takoj prepeljali t bolnico, kjer so jim t tm> naglico ispraznili ielodce. Zaenkrat so iiven smrtne nevarnosti, vendar pa je stanje vseh *elo ©pasmo. Sporazum v čsl. koaliciji P rasa, 21. aprHa. Nasprotstva med koalicijskimi strankami so bila v teku včerajšnjih pogajanj večinoma izravnana. Vse vladne stranke so pristale na zvišanje prometnega davka od 2 na 3 odstotke, pri čemer pa so bite določene gotove olajšave za soctjatao šibkejše sloie. Tako bo zvišanje veljalo šele za obrate z nad 150.ooo Kč dohodki. Enodstotni davek za gotova živila bo ostal nespremenjen, tudi če so ta živna uvažajo rz Inozemstva. Prav tako je prišlo do sporazuma glede vprašanja znižanja vojaške službe od 18 na 14 mesecev. Senat je danes nespremenjeno sprejel novi bančni zakon. Irski poslanci ne bodo vec prisegali angleškemu kralfn Dubiin, 21. aprila. A A. Danes bo predlo, žen parlamentu zakonski načrt, ki ukinja prisego zvestobe Angliji a strani irskih narodnih pofilancev. Podrobna razprava o tem zakonskem načrtu pa bo šele prihodnjo sredo. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Device: Amsterdam 2288.57 — 2299.93, Berlin 1338.37 - 1349.17. Bruselj 791.20 'Jo 796.14, Curih 1097 61 1102.86, London IffJl do 214.21. Nev York ček 5026.72 - MAJI, Pariz 222.81—2223.93. Praga 167.22— l«8.(i\ Trst 290.06—292.45. INOZEMSKE BORZE. C u rub: Beograd 9, Pariz 20.30 m četrt, Ixwxk>n 19.40. Newyork 514 ta tri oefapt, Broaelj 72.10. Mllao 26.45. Madrid 40.45. Amsterdam 205.55. Borita 122.17 >i tm>I. Sofija 3.72 ta pol. P rasa 16.24. Varšava 57.65, Bukarešta 3.07. ćftTKB 2». »SLOVENSKI NARO Dc, dne 21. aprila ±932. *tev CO Palača Trgovske akademije v Ljubljani Stala bo na vogalu Bleiweisove ceste in Simon Gregorčičeve ulice ■» Graditi jo začno ie letos Ljubljana. 31. aprila. Vprašanje zgradba Trgovske akadenorije ▼ L-uhlian je že več let aktualno. Naoa trgovska mladin«, k i poseča Trgovsko akademijo im dvorazredno državno trgovsko šolo. studira v zavodih, ki že davno ne odgovarjajo svojim nalogam in zahtevam, so premajhni, tehnično nezadostno opremljeni, pretesni in tudi v higijenskem pogledu ne odgovarjajo predpisom. To velja zlasti za Državno trgovsko šolo, katere prostori so t dveh poslopjih na Kongresnem trgu. Z«to so merodajni faktorji že do*go razmišljali o poslopju tu oba zavoda. Že pred leti je bil ustanovljen poseben odbor, ki se je energično lotil dela, zainteresiral za to vprašanje vso našo javnost in obflas-ti in začel zbirati tudi kapital. Akcija je polago-im napredova'a i-n odbor je v nekaj let:h z&ral že toliko denarja, da ima bo letos že mogoče začeti graditi palačo Trgovske akademije, za katero ima že kupljen svet in •voer parcelo na vogalu Bleiweisove ceste in Simon Gregorčičeve ulice poleg palače Trgovskega doma. V zvezi 6 tem se je v torek popoldne vršila v Z-bornka TOI v Ljubljani pod predsedstvom g. Ivana J-elačina konferenca glede zgradbe šolskega poslopja za Trgovsko akademijo in Dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Konference so se udeležili med đrug&mi načelnik oddelka za strokovno šolstvo kupno moderno dvorano za v/orni kentor, kjer se bodo vrnila tudi poučna predavanja s skioptičnimi slikami. Poslopje bo štirinadstropno in bo najmodernejše urejeno. Naš tujski promet ogrožen Sestanek letoviSčarskih občin na pobudo županske zveze — Važna resolucija Ljubljana, 21. aprila. Dne 20. t. m. jc sklicala Županska zveza v Ljubljani (pisarna na mestnem magistratu) sestanek letoviščarskih občin. Vlada ioČa gospodarska kriza bo pogu-bonosno vplivala tudi na tujski promet v dravski banovini. Pomanjkanje denarja, težke devizne odredbe in druge ovire bodo skoraj onemogočile ves tujski promet. Naše letov.išč-arske občine bodo te/ko prizadete m grozi tamošnjemu prebivalstvu najhujša gospodarska kriza. Županska /veza je smatrala /a .svojo dolžnost, da posveti tudi temu vprašanju vso svojo pozornost. Zato je sklicala sestanek županov oziroma njih namestnikov vseh letoviščarskih občin. V naši banovina obstojajo žc druge tujsko-prometne ustanove, vendar so župani, oziroma občine v prvi vrsti poklieane. da store, kar jc v njihovi moči, da se tej grozeči nevarnosti od-pomore. Pa tudi občine same potrebujejo v tem pogledu praktičnih nasvetov, ki jih jim more nuditi le njihova lastna organizacija. Zato je bila na dnevnem redu rudi ustanovitev o d sekt\ letoviščarskih občin pod okriljem Županske zveze. Sestanka se je udeležilo 27 zastopnikov raznih letoviščarskih občin, ki so pod predsedstvom predsednika Županske zveze g. Babnika živahno sodelovali pri vseh razpravah. Magistratni svetnik g. dr. Brilej Arnošt je podal temeljit in zelo informativen referat o tujskem prometu m naših občinah. V referatu je podal točno in temeljito sliko o pomenu tujskega prometa, kar je podprl s statističnimi podatki. Podal je tudi važna navodila za tujsko-prometno propagando ter opozoril na dejstva, ki pridejo v tem pogledu v poštev. Njegovemu temeljitemu referatu je sledila obširna debata, v kateri so posamezni zastopniki občin opozarjali na razne nedostatke, ki ovirajo ugoden razvoj tujskega prometa. Največ pritožb je bilo slišati o neznosnih razmerah, ki vladajo na naših cestah. Večina cest je v takem stanju, da onemogočajo sploh vsak promet in da se tujci radi tega naravnost izogib-Ijejo naših krajev. Županski /-vezi je bilo naročeno, da opozori merodajne faktorje na te neznosne razmere. Vsi govorniki so tu& opozarjali na skrajno neumestno šikaniranje s predpisi plede policijskih ur. kar mnxx*o škoduje našemu ugledu in srtabo vpliva na tu-^e. Zlasti se je opozarjalo na dejstvo, da se mjcev, ki pridejo ponoči po 11. uri, v gostilni niti postreči ne more, kar povzroča mno^o nepotrebnih konfliktov. Tudi v tem j pogledu se naroči Županski zvezi, da stori potrebne korake Navajalo se je še mnogo stvari, ki študijo tujskemu prometu zlasti v higijenskom pogledu, ter bo Županska zveza opozorila vse merodajne faktorje na razne nedostatke. Referent Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Žagar je podal temeljit referat o sedanjih devi ionih predpisrh, ki ovirajo tujski promet ter je bila sprejeta sledeča lesoluoija: »Županska zveza v Ljubljani je na sestanku dne 20. aprila 1932 razpravljala o deviznih omejitvah, ki v raznih državah jako ovirajo tujski promet. Za neoviran razvoj tujskega prometa v letošnji sezoni je Zveza soglasno sklenila naprositi ministrstvo trgovine in industrije, da ustvari za namene tujskega prometa z nujnimi mednarodnimi sporazumi olajšave pri nabavi potrebnih plačilnih sredstev. Konkretno se Zveza strinja s predlogom Štajerske hotelirske zveze, ki je v stanu izdatno pripomoči tesnu, da bi sa mogel tajski promet v letošnjem leto kljub deviznim omejitvam normalno razvijati. Predlog gre aa tem, da na tajskem prometu interesira ne države, odnosno tujsko-prometne institucije izda p in v inozemstvu prodaiajo pofne čeke, glaseče se na ustrezno valjto. katero naj bi potem medsebojno obračunale emisijske banke ali poštne hranilnice. Tujski promet je važen faktor v našem gospodarstvu in občine, ki so si z velikimi napori in žrtvami ustvarile pogoje za tujski promet, bi utrpele nepopravljiv« škodo, ako bi v tekočem letu, ko trpi prebivalstvo že itak dovolj pod pezo težke gospodarske krize, izostal še tujski promet. Eksistenčni interesi naših zdraviliških in letoviških *>bčin, odnosno njihovih občanov nam nalagajo dolžnost, da opozorimo ministrstvo trgovine in industrije na nujno potrebo, da se vprašanje tujsko-prometne sezone z ozirom na devizne omejitve v raznih državah v predlaganem smislu čim preje zadovoljivo uredi.« Tudi temu referatu je sledila zanimiva debata, v kateri so se pokazale vse težko-ce in ovire ugodnega tujskega prometa. Glede na važnost obeh referatov je bilo sklenjeno, da se oba referata natisneta. Po teh referatih je bil soglasno bprejet predlog, da se ustanovi odsek letoviščarskih občin v okrilju Županske zveze. Za načelnika tega odseka je bil izvoljen župan / Eleda g. dr. De Gleria, v odsek pa so bili izvoljeni župani 12 občin. Odsek ima nalogo voditi vse zadeve letoviščarskih občVi ter bo stopil tozadevno v stik z že obstoječimi organizacijami za tujski promet. Pri slučajnostih so se obravnavale razne zadeve občin, zlasti glede na finančno vprašanje občin radi trošarine kjer bodo težko prizadete zlasti letoviščarske obč:nc. razpravljalo se je dalje o vprašanju proračunov in obračunov občin ter so bila dana navodila Županski zvezi za nadaljnje postopanje. Končno je bilo tudi sklenjeno, da se opozori merodajne faktorje na nevarnost, ki grozd naši industriji, ako ne dobi pravočasno potrebnih deviz za nabavo siro-viti. Večji del naše industrije bo moral ustaviti vsako delo. kar pomen? za občine ogromno nevarnost, ker ne bodo mogle prenesti novih bremen z brezposelnimi. Županska zveza ho opozorila vse merodajne faktorje na to nevarnost. Po zaključnih besedah je bil uspešni sestanek zaključen ter je upati, da bo imel mnogo uspehov. EMIL JANNINGS ANA STEN Borba med moškim in žensko, življenje, ki ga narekuje strast, ljubezen, ljubosumnost in zločin. btta&ti Mlada zakonca. — Ženica, šele tri tedne sva poročena, pa hočeš imeti že tretjo obleko! — Moraš mi dati denar, možjček. Ne pozabi, da se jestvine zadnje čase niso nič pocenile, ti mi pa neprestano zatrjuješ, da bi me od ljubezni kar pojedel. Slavnostna produkcija Glasbene Matice Ljubljana. 21. aprila. Včeraj smo obširno pisali o 501etnici šole Glaabene Matice, ki se je iz nje razvil tudi sedaj državni konzervatorij. Kot obračun svojega prospeha je sok prirejala vsako leto javne produkcije, letos pa svoj jubilej proslavi 10. majnika ob 20. v veliki dvorani »Uniona« z veliko slavnostno produkcijo, ko nastopi pod vodstvom prof. Viktorja Sonca šol&ki mladinski zbor. ki s spremljevanjem klavirja zapoje M mladinskih zborov. Za mladinskim zborom bomo čuli Bachov koncert za 4 klavirje s spremljanjem godalnega orkestra pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Na 4 k'avirjih igrajo učenci prof. Jerajevega tečaja za klavirski ansambi. Nato igra druga skupina gojencev prof. Jerajevega tečaja za klavirski ansambl EK-ofakov Slovanski ples v ('-duru na 4 klavirjih. Končno pa nastopi pod vodstvom prof. Karla Jeraja mladinski godalni orkester, ki izvaja Jerajeve Tri jugosloven-ske nape ve: »Tamo daleko...«. e>rb^ki na-pev v obliki preludija. »Zelena dobrava«*, medjimurski nape v. in »Ti si ur-ee zamudila.. .«. slovenski napev v obliki meditacije. Za tem i;ara orkester švedske narodne popevke Svendsenove ki Mozartove Tri plese za mali orkester. Pri produkciji bo sodelovalo preko 100 gojencev. Ta prodekcija bo uvod v festivalske svečanosti, a vrsto festivalskih koncertov otvori 13. majnika ob 20. v Filharmoni-6rvi dvorani komorni koncert godalnega kvarteta drž. konservatorija (odd-elek komorne šole prof. Jana Šla is a), člani godalnega kvarteta so Pfeifcr Leon (T. vijolina), Stanič Fran (II. vijolina). Šušteršič Muko fviola) m Baide Oton (Oelo), a igrali bodo: Lipov-šek Marjan: Godalni kvartet v F-molu: Ostere Slavko: štiri Gradn'kove pesrni za kontraalt in godalni orkester, poje ga. branja Bern o t-Golobov a. in štiri Heinejeve pesmi v četrtonskem sestavu za višji glas in godalni kvartet, poje gdč llcrta Arko; Škerjanc Lucija;, Marija: Sonarina da Ca-rr.era za god.ilni kvartet. Veder, ko bodo izvajali domači /asbenik; delu durnacih skladateljev, bo pa tudi zanimiv, ker bo na njem o retrtonskem sistemu predava' /nani češki skladatelj in profesor konzervatorija v Pragi a. Haba. jamo občiustvo. Turoudot ima ym svojstva Puccinijeve musikt. Opera je uspela povsod, kjer so jo dajali Id je tudi povsod na stalnem repertoaru. Premijera je v soboto 22- t. m. izven. Opozarjamo, da za vse predstave Turandot ne bodo veljali popusti pri cenah. Narodna gledališče DRAMA Začete* oh Četrtek '21. aprila: Gospoda Gletnbajevt Red A. Petek 22. aprila: zaprlo. Sobota 23. aprila ob 15.: Zdravnik na razpotju. Diiaška predstava. Globoko znižane cene. Ob 20.: Kar hočete. Izven. Znižane cene. Nedelja 24. aprila: Kvadratura kroga.. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 35. aprila Jubilej. Red B. Gospoda Giembajevi, Ljubijan&ka drama ponovi drevi ob 20. uri Glembaje-ve v običajni zosedbi in režija dr. G-avelle za red A. Dijaštvo pa tudi ostalo občinstvo opozarjamo na dijaško predstavo, ki bo v ljubljanski drami r soboto dne 23. t. m. POTvoldne ob 16. uni. Vpri-zori se poslednjič v letošnji sezoni Shawova drama Zdravnik na razpotju. Za predstavo veljajo globoko znižane dramske cevne od 2u. Din nazdol. Izvrstna Shakespearejeva komedija Kar hočete se vprizori v drami v soboto 25. t. m. zvečer po znižanih dramskih cenaJi. Premijera drame >Ledac, ki jo je napisal Miroslav Krleža, avtor drame Gospoda Glembajevi, bo v ljubljanski dram! v sredo 27. t. m. Zasedbo javimo. OPERA Začetek ob 30. Četrtek 21. aprila: zaprto. Petek 22. aprila: zaprto. Sobota 23. aprila: Turandot. Premijera. Izven. Nedelja 24. aprila ob 20.: Faust. Gostuje Baklanov. Izven. Opozarjamo na gostovanje znamenitega ruskega pevca Baklakova v nedeljo dne 24. t. m. zvečer v Gonnojevi operi Faust. Poje vloro Mefis-ta. Ostalo zasedbo javimo jutri. Predstava je izven. Turandot. Prav zadnje skušnje se vrše v operi za to ver ko delo, v katerem nastopi na našem odru preko 150 oseb. Zasedba posameznih vl-os je naslednja: glavno vlogo Turandot poje pri premijeri ara. Kunčeva H Za.arreba, v vloži cesarja Altoma nastop: z. Golovin. Tumar, bivši tartarski kralj je g. Rumpel, njegov sin Kalaf g. 'Ivić, mlado Liu poje ga. Gjungje-nac - Gavella, kancler Ping. Je g. Janko, maršal Pang g. Mohorič, Pong g. Ivelja, mandarin g. Magolič. Velika vloga v tej opeiri je poverjena tudi opernemu zboru. Popolnoma nove dekoracije je 'izdala gledališka slikama po oanutkih scenografa g. Uljan^čeva. Postavitev scene je zelo težka zato so potrebni da.ljS? odmori, posebno med I In II. dejanjem, ko bo odmor trajal do 20 min. na kar posebno opozar- OTROŠKI »IOGAV1CE 'llGOM „Krka" vabi na predavanje Ljubljana. 21. aprila Društvo ?Krka , katerega predsednik jSlovenski Narod: ie poročal, Je namen društva gojiti družabnost med Dolenjci, bivajonmi v Ljubljani, potem \ra storiti vse, karkoli utegne služiti kulturni in gos|>odarski povsdigi Dolenjske ozir. celotne dravske banovine . Namen društva jo torej predvsem propagandnega značaja. Zato io bilo zelo umestno, da je društvo otvorilo svoje stalne družabne sestanke pri Mikliču s filmskim proizvodom ?z. Božidarja Jakca ■»Dolenjska v filmu«. Film je zelo navduiiJ številne !_'1«»-dalce. Kdo bi si mislil, da imamo tudi Slovenci filmske operaterje in da je Dolenjska tako bogata naravnih krasot. Drugi »sestanek se je izjemoma vrsu v Unionu. Na sporedu ie bil odlomek iz š> neobjavljene knjige deželnena glavarja v j>okoju g. ^ukljeta: Moji sodobniki — veliki in mali-. Najbolj zanimivo jp bilo seveda |K>glavje o dr. Ivanu ŠuŠteršicu, čigar trairicna smrt je vsem Še dobro v spominu. Nekatere podrobnosti kakor: kako ie hodil poslanec Pogačnik na obiske k pre- stotonaslediiilra Ferdinandu in kako je bil radi teicra suistersir ljubosumen n;» PogaJfnl-ka, ^o vplivale naravnost senzarionul no. Način Šukljetovega bmgrafičnega podajanji dogodkov je v duhu sedanjega časa, zato bo šukljetova knjiga \>em dobrodošla. Kolikor nam je znano, se še nir ne ve. katera založba bo izdala to zanimivo knjigo. Tretji družabni sestanek -Krke. bo t petek 22. t. rn. ob 8. zvečer pri Mi klica, vhod z Ma-ar>"kove ceste. Predaval bo H-cejski uradnik dr. do/a llus o tipa doleaj->kih mest. Enako zanimiva bodo tudi naslednja predavanja, n. pr. o elektrifikaciji Dolenjske. Predaval bo ing. Strajnar. Društvo ima v načrtu tudi več izletov 7. avtobusi na Dolenjsko. Stroški naj bi bili kolikor mogoče nizki. Kljub vsemu temu pa ima društvo zaenkrat še vedno značaj pripravljalnega dela, da bo lahko začelo jeseni izvrševati s vol velikopotezni program z> sedaj je gotovo, da bo imelo jeseni več prireditev večjega obsega n. pr. slikarsko razstavo, glasbeni večer itd. Pripominjamo, da se vrše družabni se*-Stanki, združeni s predavanji, brez vstopnine. Vstop ie vsakomur prost! Dobrodošli vsi brez izieme! m Pred otvoritvijo teniške sezone SK Iririja otvori koncem aprila svoja i tealno urejena tenišča poo urejenih, naravnost vzornih igrišč, igrači pa imajo na razpolago tudi udobno garderobo, ločeno za dame in gospoda. Druga prednost ilinijanskega tenišča je v tem, da je mogoče vsakeanu članu igrati ob vsakem času, kadar mu dopušča čaa. Lanska praksa je pokarala, da je ta sistem prav dober in se je prav dobro ob-nesel. Tudi glede žog igrači nimajo skrl>:, vse to urexii In organizira sekcija. Za pouk in tehnični napredek članstva bo angažiran inozemski tenišk: učitelj, ki bo 7>roti malenkostna odškounini vsakomur na razpolago. Prispevki za letošnjo sezono so: za člane 9K Ilirije 350, za nečlane 450, za dijake - srednješolce, člane Ilirije 160, za dijake-nečlame 200 Din. Polovico prispevka se lahko plača osebno ali po poštni položnici, drugo polovico je treba poravnati do 5. junija. Prispevek za ten i« je razmeroma zelo ni^ek, če se upoštevajo ogromni režijski stroški za vzdrževanje igršč. in da je treba kriti un amortizirati sredstva, ki so bila investirana za povečanje in izpopolnitev Igrišč in garderobe. Ilirija bo otvorila teniško sezono z Internim klubskim turnirjem, da vzbudi med članstvom in občinstvom zanimanje za teniški sport. Vsi interesent: in lanskoletni igrači dobe prospekt. Iz katerega posnemamo glavne podrobnosti. Sekcija prosi Interesente, da se čim prej odločijo za prijavo In pošljejo izpolnjeno In podpisano prijavnico ter prvo polovico sezonskega prispevka na naslov kluba v kavarno :Evropo . Ustmena pojasnila dajeta načelnik sekcije g. podpolkovnik v p. Dragutin F. Masek - Dvorak in g. Milan Kmet, Trboveljska promogokopna družb;i. Prospekti se dobe v kavarni Evropi In v trgovini Goreč na Dunajski cesti. Odbor tehniške sekcije se je pretekli teden konstituiral tako-le: načelnik podpolkovnik v p. D. F. Masek, podnačelnik ravnatelj Joža Pogačar, tajn-lk Raj ko Kos, blagajnik F. Hital, tehnični referent MIlan Kmet, gospodar Hu-go BeKram, odborniki: inž. Novak, Kamilo Hartman in Ladislav Zaje. Redne seje se bodo vršile vsak četrtek ob IS.15 v damski sobi kavarne >EmotDa<.' Naslov sekcije je poštn«! predal 175 Igrači se obveščajo, da je redni lahko-atletski trening vsako sredo in petek ob 19. v kopališču SK Ilirije, nato pa kopanje v zimskem bazenu. Treninge vodi trener g. Ulaga. R. Kos. Nekateri sovražijo svobodo mišljenja tako, da dolže svobodoljube zatiranja svobodne misli; mnogo ljudi je pač tako neumnih, da smatrajo vse druge za norce. Koledar. Danca: četrtek 21. aprlai katolfflaa!! Vuzelui. Dragemu a. pra-o^lavuj i> aprila. Kino Matica: Skok e< . ploC*.. Kino Ideal: Na aiHM Dežurne lekarne. Dance: k*eustek. atM 1 h caajta l: Bo« Ikiuec. Uimska cesta 24. :i lif, Kni"i. Dunajska cesta 41. Premeten slepar Ljubljana, JI jpril.i Ni sc >>r polegla afera \ ijcmnc ;v>- lnoći«. Se >c peca policija B i afero, le da v tem primeru ne 'j;:c M velepotCSM manipulacije, temveč /a rafinirane »leparijc nosa ine n;k;i. Približno pred rncsccofa ic bili v Liub-liani u.sranovljcna Dfgan4zac?ja pod unč fiom »Zadruga materinske potnoCI«, ki jc poslovali kot podružnica »Mnc ortaariaaci-ic v MarlSuru. ^voj sedei ie pa imela v Salendrov! ulici 6. Zadru«« » ic sprc.icmala člane proti plačilu zneska 7(1 «>/. 96 l>in Kmalu po ustanovitvi /adruije je njen poslovodja, neki Gjuro 1;.. objavil v 1: s t i h. da sprejme kontjn.stko in pa th i uslužbenca, vse tri seveda vtn^> proti primerni kacij:. V e>lu2bo ic sprejel kontori>tko Ano V., ki je položila 4.000 Din kavcije, d.il.ic Josipa L. in Ivana Ž., ki sta mu daiu \*«k po 3.000 Din kavcije, kor.rorstki fc .-S iu-bil 1.000 Din mesečne pl.i:e. lv.mu / tudi 1000 in Josipu L pa MM) Din nio.. 31. marca proti večeru jc G JOTO 1". odšel iz urada, češ, dti sc vrne /.m».Uij /.ja'r.i i bo vsem trem i/p!,ual honorarje. V urail -,a pa si i bilo več. Kontor i^tk.s in «>hn uslužbenca so nekaj časa čaka:\ kajti bih eo prepričani, da se bo -šef« vrnil, ker - i jvi le ni bilo, so se obrnili na poiicijo. Policija ie uvedla periskavo v uraiiu /adru^c »Mjic-rinska pomoč« in ugotovila, da h mol po-bral vevs denar, tako kavcijo in pa tuii denar v /adrujjo vpi>anii» člaiK>\, ki jin je bilo okaog 30. V /veza a tem se jc policija obrnila tudi IM marihvonsko /udru^jo. ^1 koder ic prejela obvestilo, da ram aSoet <>b«»r,jii /adru^s »Materinska poanoOc, .dd p« r4 v ooboni /vezi z ono v Ljubljani in da ao ni n ena podruižni<:a. Mariborska /adruj.i |c sicer /e ustanovljena, vendar.se nc pooloje, ker banska uprava k ni odobrila njenih pravil. Bilo jc torej takoj jasno, ca fac /a rafinirano sleparijo. Policija je tudi zvedelu, tU poaimjejo ]>o deželi mmA agenti, /lasti na meji dravske m aavoke btnoiiftu, m da natooa*vljajo r^.-ne pomožne orjiania*cije ter akoaajo izvabljati od prebivalstva denar. Ve-Č B0eaUn c bilo že prijetih; zanimivo je po, c;a M j>n njih zaplenili tiskovine zadruge »MatCrhv ska pn>moč« v Ljubljani Kakor je tore. ! -deti, je probrnsanri lopov svoja deiov*n «e ra/rcfjml rudi na deželo, Policija ie z.d n wm izo vMednaro-kr»tu. — Rektor j«witakih sod v Kaunasu je obljubil uveeti esperantski pouk t židovskih šolah in sicer s prihodnjim &ol<*kim le-tom. V Kaunasu je predaval v esperantu o Avstriji s skiooticnimi slikami nemški e*p»«-rantist H. St^iner z Dunaja. _ V Lisabont se je pričel oficijebii tečaj esperanta /a po-liriste. — V švedskem mestu Abisko, leZ«-oem v polarnem kraju,, se mieb'žujr esp^--ranUkega tečaja 51 ihlSatetjev, Po\ič«iiie \W tonec. — Na Laponskem je delovalo lani od septembra do letošnjega januarja 11 <»p:*«-rantskih krožkov, ki *e je v njih učilo ^> prijateljeA- esperanta, večinoma delavcev. — Monakovski organ ieleaniemrjof >lvit^n-bahnvereinszeitung* j- objavil v januarju članek s pozivom: Žoleziii^arii. ncrte ie Ba« peranta! — Prijatelji prirode in nnra\n'"ji lečenja so tudi spoznali pomen esperanta v mednarodnih stikih, pa m ustanovili udruženje esperantistov s aa ležem v Ženevi in s tajništvom v trrenoblu. — IfraiNOald list Eclaireur du Soir v Nizzi prtobr-uje vsak teden obširen pregled eeperantakega pokreta po vsem svetu. — \' Parizu izhajajoči esperantski mesečnik .Ooinoto lntor-nacia«, ki aa urejuje Jjpoaoc, fe priobčil v marčevi številki članek M. Loude iz Pra-jje o predavanju ministra dr B**n»*ia *Proti vojni in za mir'. — .Madžarski espenuitiai, pesnik in avtor mnogih originalnih del v esperantu K. KaloceaT ie i/.da! nbHroB izbor (852 strani) uaperajitaliih p; e vodov p«aa* likov najrazličnejših dob. - \ vlisperanto-Junula Biblioteko: (mladinska l.njiinicaj i« izšel drujii zvezek Kiki- (eri:inal aner:--ške avtorke E. L. Osmendovej). — V pro-stejovu je izšla 3. številka nteee8nIka hA* i» i 1 o -. esj>erantske reviie za C< aoalovako. Med drugim pnobčuje maJiaM prvih prijav na V. koneres gaJtoainvaBkfli «->»peranti-ki bo 15. in Iti. maja v Olonratu. Pri zdravniku. Slikar pride k zdravniku i«n se da preiskati. Zdravnik mu pravi: Nikar se ne razburjajte, tudi ia/ sem iinel isto bolezen, pa nisem -umrl. — Kateri zdravnik .ic vas pa zdravil? — ga vpraša slikar. V nebesih. — S tem Metuzalemom imam pa res križ. — pravi sv. Peter. — Kaj bi pa rad, da ni zadovoljen? — ga vpraša sv. Pavel. — Zahteva, naj mu računamo vsa leta. stev. 90 »SLOVENSKI NARODs dne 21. aprila 1932. Jtran 3. Dnevne vesti — Ukinitev okrožnega inspektorata v Mariboru. Kr. banska uprava dravske banovine razglasa, da je okrožni inspektorat v Mariboru z 31. marcem prenehal poslovati. — Državljanstvo in domovinstvo državnih nameščencev. Mestno nacelstvo v Ljubljani opozarja one aktivne in vpoko-jene državne nameščence, ki opirajo svoje državljanstvo edinole na svojo definitivno namestitev v jugoslovenski državni službi, da s samo namestitv.ijo niso pridobili našega državljanstva in tudi ne tukajšnjega lamovCnstva. ker ministrstvo notranjih poslov ni usvojilo načela, da so državni nameščenci optiraM že s tem, da •o vstopili v našo državno službo. Vsi ti nameščenci morajo, ako hočejo poštari jugoslovenski državljani, zaprositi redirtn potom za državljanstvo v smislu § 12 zakona o državljanstvu. To velja tudi za one osebe, katerih državljanstvo se mora v smislu načelnega navodila ministrstva notranjih poslov presojati po domovin-atvu, ki so ga te osebe imele v dobi od 1. januarja 1910 do uveljavljenja mCrovue pogodbe, a so j'im bile državljanske iz-iazoiiice izdane edinole na podlagi njihove namestitve v naši državni službi. Prošnjam za državljanstvo se mora priložiti sasotov.-lo (ioniovinstva kake jugosloen-ske občine. Ta priloga pa odpade, ako je prosilec slovenske, hrvatske ali srbske narodnocit: ter je rojen na ozemlju naše države ali pa, ako stanuje veaj tni leta nepretrgoma v kaki naš: občini. — Prošenj za državljanstvo ni treba vladati: a) onim, ki so <;meri nepretrgoma od 1. jajru-arja 1010 pa do 16. julija 1920, to je do dne ko je stopila samtgermamska pogodba v veljavo, domov.insko pravico na onem avstrijskem ozemlju, ki je pripadlo naši državi; b) onim, ki so postal! naši državljan.! po čl. 74 saintgermainske pogodbe, po opciji ali pa po zakonu o varstvu manjš:n; c) onim, ki so z naturalizacijo bod s; pred u vel javljen jem ali po . uveljavljen ju zakona o državljanstvu pridobili uaše državljan stvo; č) onim, ki jim je bilo na podlagi 5 »3. toč. 4 do 8 in 10 zakona o državljanstvu ugotovljeno ju« gosloveneko državljanstvo. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za, dravsko banovino je bil vpisan zdravnik dr. Le o Kac, asistent zoboz ; ravnika v Mariboru. — Iz sodne slžube. V višjo skupino so pomaknjen: v iš ji pisarniški ravnatelj pri okrožnem sodišču v Šibeniku Franjo Kuharic, pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Kastvu Anton Mrak in pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Drnišu Slavko Novak; vpokojen je na lastno prošnjo sodnik Stola sedmorice oddelek B v Zacreoti H>enrik Lasič. — Izpit za javno prakso je napravil tc dni v Beogradu z odličnim uspehom elektrotehnični inženjer g. Slavko Zajec, zaposlen pri mestni elektrarni v Ljubljani. Čestitamo! — Razpisane službe. Ministrstvo socijalne polvtike in narodnega zdravja razpisuje mesto upravnika državne bolnice za duševne bolezni r Toponici pri Nišu. FroŠnje je treba vložiti do 15. maja. Ministrski komaear Tamiš Beg»ejske vodne zadruge razpisuje natečaj za dve mesti zadružniki lženjerjev. Prošnje je Treba vložiti do o-*, t. m. na Tamiš-begcjsko vodno zadrugo r Viršcu. Ista zadruga razp.isu-je tudi mesto zadružnega ekonoma. Prošnje je treba vložiti do 30. t. m. . — Iz »Službenega Mata«. *Slu#beni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 31 z dne 20. t. m. objavlja zakon o srednjih trgovskih šolah, uredbo o višini nagrade dnevnicarjem v resoru notranjega, ministrstva, naredbo o odmeri doklad za javne borze deki, pravilnik o dolžnostih in pravicah stalne higijenske komisije pri osrednjem hijrijenskem zavodu v Beogradu, izpremernbo pravilnika bratovske akladrtice. norme za obtežbe pri graditeljstvu in 17 objav banske uprave o pobiranju občinskih trošarin za leto 1932. — štukelj in Primožič po kleta v Ameriko? Jugo.-?lovenski Sokol v Ameriki se je obrnil na SKJ s prošnjo, naj bi poslal na olimpijado v Los Angeles prvaka štuklja in Primožiča. Stroške bi nosil ameriški Sokol pod pogojem, da bi nastopila Stu-kelj in Primožič v jugoslovenskih ameriških sokolskih vrstah. Nacelstvo SKJ pa tej želji ni ustreglo, pač bi pa ne imelo pomislekov, da štukelj in Primožič poselita sokolska društva v Ameriki, toda brez vsakih obveznosti za SKJ. (To vest prinašajo Lidove Novinv«.) — Razglas o neizročljivih poštnih pošiljkah za mesec marec 1932 je izšel te dni. Razposlan je bil na vse poštne urade v Sloveniji, kjer je v prostoru za strank*} občinstvu na vpogled. _ Obnovitev poŠtno-nakazničnega prometa s Severno in z Južno Ameriko, Veliko Britanijo in njenimi domijoni. Po odloku generalne direkcije Poštne hranilnice v Beogradu je izdal finančni minister odlok, s 'Katerim se poštno - nakaznični promet s Severno in z Južno Ameriko, Veliko Britanijo an njenimi domijoni obnovi to vrši še nadalje, kakor se je vršil do 3. mana 1932. — Poštni paketi za Turčijo. Paketi za Turčijo sv zopet sprejemajo, toda pod sledečimi pogoji: Paketi, katerih vsebina ni gledt ua uvoz v Turčijo podvržena nobenim omejitvam, se lahko pogosto uvažajo; 2. paketi, v katerih so predmeti, ki so izvzeti o&kontigentiranja, toda je njih uvoz vezan na odobrenje pristojne oblasti, se lahko uvozijo, kadar je odobrenje izdano; 3. pošiljatelj paketa za Turčijo je ilolžan, da se informira, preden odpošlje paket, kateri predmeti spadajo v obe v točkah l in 2 našteti kategoriji. _ Nemški turisti v Splitu. Včeraj opoldne je priplul v Split parni k ^Oceania« z tečjo skupino nemških turistov iz Hambur- ga, ki so na potovanju po Sredozemskem morju. Proti večeru so so odpeljali Nemci v Dubrovnik. — Oddja zakupa restavracije na postaji Lašva se bo vršila potom ofertne licitacije One 17. maja pri direkcij,! državnih železnic v Sarajevu. Oglas in pogoji so na vpogled v pksarni Zbornice TOI v Ljubljani. — Oddaja zgradbe in zakupa restavracije na postaji čačak se bo vršila potom ofertne bicltacije dne 18. maja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Oglas in pogoji so na u pogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, v splošnem lepo vreme. Včeraj je bilo po vseb krajih naše države oblačno, vendar je pa že kazalo, da se bo vreme končno zboljšalo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 16, v Zagrebu, Splitu in Skopi ju 15, v Sarajevu 14. v Ljubljani 13. v Mariboru 10.6 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.9, temperatura je znašala 3 stopinje. — Težka nesreča. Na Turjaku se je včeraj precej težko ponesrečil 42-letni mizar Avgust Sanezari. Mož je v graščini na Turjaku popravljal verando, izgubil je za ravnotežje in padel iz prvega nadstropja. Zado-bil je precej hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v Ljubljano, odkoder ga je reševalni avto prepeljal v bolnico. — Žrtev pretepa. Josip Stare. 21-letnl mizar iz Vodic pri Kamniku, se je 17. t. m. zvečer v družbi vaških fantov vračal domov. Nenadoma je med njimi nastal prepir, med katerim *io fantje planili na Stareta, ga pošteno pretepli in obdelali še z noži. IVecft) hudo poškodovanega Stareta so včeraj prepeljali v bolnico. — Nepreviden fant. 18-letni Rudolf Ko-kalj iz Begunj je včeraj popoldne streljal šibre s pračo. pri tem je pa zadel 14-letno posestni ko vo hčerko Jožef o Rodljaj tako nesrečno v levo oko. da ji je zrno obtičalo v njem. Deklico so morali prepeljati o bolnico. Oko je zelo poškodovano in je nevarnost, da bo deklica nanj oslepela. — Hišo zaijral in si prerezal vrat. V Vinkovcih fte je odigralo v noči (»I torka na sredo zadnje dejanje rodbinske tragedije. 53-letni sodar Josip Bobnert se je ločil od svoje žene. s katero sta se neprestano prepirala. To ga je tako potrlo. da je zaznal svojo hišo in si prerezal s kuhinjskim nožem vrat. Poročil se je bil pred leti v Ameriki, v Vinkovcih je kupil po povratku v domovino hišo in z ženo sta živela mirno, dokler ji ni začel očitati, da ima ljubavno razmerje z drugimi. — Kmetica rodila mrtvi »s jamski dvojčki«:. V šibeniški bolnici je porodila neka kmetica mrtvi >siamski dvojčki'. Deklici sta bili normalno razviti, samo da sla bili na trebuhu zraščeni. Spravili so ju v bolniško anatomično zbirko. — Le še 4 dnevi vas ločijo od prvega žrebanja I. razreda 24. kola državne razredne loterije. Zato si nemudoma nabavite srečke v celjski podružnici .Jutra* in nikdar ne odklanjajte sreče, ki vas išče I — Novi trpežni podplati. Kilor ne pozna PALM A-OKMA gumi podplatov, bi jih moral vsaj enkrat preizkusih. Njegova trajnost nadkriljuje najboljše usnje dva do trikrat. Razen tega so PALMA-OKMA gumi podplati najboljše sredstavo proti mokroti, zelo elastični ter varujejo telo in čevlje. Pri vsakem čevljarju jih lahku dobite. Iz Ljubljane —Ij S Krekovega trga. Včeraj je bilo izredno veliko vsakovrstnih sadik pripeljanih na Krekov trg. Tu smo videli stare znance iz škofjeloške in iz ljubljanske okolice ter iz Brezja pri Dobrovi. Med trdnimi drevesi je bilo tudi razno le|K>tično ^rniičevje, plezavke, breze, lipe, topoli itd. Cene sadikam so ugodnejše ko lani. Tako si dobil letos orehovo sadiko za 10 Din, lansko pomlad te je foa stala 20 Din. Kupčija je bila živahna in so nekateri drevesničarji odhajali v popoldanskih urah s praznimi vozovi proti domu. Zadnjič je neki Ločan prodal na Rakeku 800 sadik. Zanimanje za sadjarstvo stalno rase, kar je vsekako razveseljivo znamenje za naš gospodarski napredek. —lj Dolenjska cesta bo v petek, dne 22. t. m. od odcepa Orlovske ceste do Cešno-varja radi popravila železniškega križišča zaprta za vozni promet od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. V tem času se bo vozni promet vršil po Orlovski in Ižanski cesti. —lj Adaptacija. Trgovka in posestnica Strojanšek adaptira trgovske lokale v svoji hiši (Štev. 21) Pred Škofijo. Trenutno je v delu prizidek na dvorišču za povečanje lokalov. —lj Matični park je zdaj urejen tudi v vrtno-arhitektonskem pogledu. Park obroblja ob vseh cestnih straneh vrsta brez, tik za vt»akim spomenikom so pa zasajene bukve, da bodo imeli kipi primerno ozadje. Zasajeno je tudi okrasno grmičje in zimzelen tako. da bo park dostojen slavnostni prostor ob priliki odkritja spomenikov. —Ij Zaključno predavanje društva .-Soče«:. V soboto dne 23. t. m. zaključi >So-ča< v salonu pri >Levu< letošnjo serijo predavanj. Ta večer predava odJični strokovnjak na gospodarskem ki finančnem poprižču un i v. prof. dr. Aleksander B i limovi č: >o uplivu svetovne krize na narodni, gospodarski in finančni položaj Jugoslavije«. K temu zolo aktualnemu in za sedanji čas res važnem predavanju vabimo vse >Sočane<: brez izjeme, prijatelje društva in sploh vso inteligenco, ki se zaul-ma za važna gospodarska in finančna vprašanja Jugoslavije. Udeležba naj bo polnoštevdlna. Po predavanju bo petje, deklamacije, recitacije, »lednjič nastopJ prvič! v Ljubljani >govorni zbor< naše mladine z Grudnovo >Mi*nerji<. Novovrstni zbor bo gotovo vso poslušalce prijetno presenetil Začetek ob pol 9. uri. Proaimo točnost. 'Vstop vsem prost. 2€7-n —tj Jutri Chaplinov veliki in zadnji film >Luči velemesta*. V Elitnem kiuu Matici bo jutri predvajala ZKD zadnjo Cha-plčnovo filmsko umetnino veliki film >Lu-či velemesta«. Krasna, s Chaplinovo umetnostjo izdelana tragikomedija, je vzbudila svoječasno vso pozornost po svetu. Dasiravno dogotovljen v dobi, ko je zvočni film že! lavorike po vsem svetu, je Chapliiiov folm i Luči vlemesta«, ki je izdelan kot nemi film, doživljal kljub temu zmago za zmago, kjerkoli je bil predvajan. Od tega časa veliki umetnik Chaplin ni več prijel za filmsko delo. Luč! ve*t-mesta so bila njegova labodja pesem. Tu krasno fiLmsko delo. ki ga priporočamo v ogled najširšim krofom, da »pozu.-j jo iz njega umetniško silo slav legi ChapIIria bo na sporedu ZKD jut ni in v soboto ob 2. uri pop. tej- v nedeljo ob 11. uri lop. Vse predstave se bodo vršile v prostorih Elitnega kina Matice. _lj »Svoboda« in >Zarja*. H. delavski večer slovenske glasbe pod vodstvom abs. kons. in člana opernega orkestra Janka Gregorca se bo vršil v ponedeljek 25. t. m. ob 2. v dvorani Delavske zbornice. Izvajale se bodo skladbe slovenskih skladateljev, med njimi dosedaj Še ne izvajana kakor Janko Gregorčeva > Abiturijentska koračnica-. ^Gorenjska. Ti kras slovenskih in ^Kranjskogorska salonska koračnica* ter DoVnar-Bernardov valček »V zarji jutranji«:, ki jih bo igrala godb« na pihala in OTkester ^Zarje*. Koncertna oerka Štefanija Frankovska-Vukova bo zapela Devovo >Sne-iialČiee- in Adamičevega >Jezdeca<, konserv. A Dermcla pa Ravnikovega ^Vaso^al-ac in Adamičevega 'Planinca^. Sloviti slovenski vokalni kvintet (fctibernik. Roman in Tone Pf»trovčič. Ju2 in Sulc) zapojejo Mirkovo ^Jutro«. Adamičevo *Saz imam tri ljube* m Volaričevo : Razstanek«. Xa?topi tudi j>evski zbor Grafike*;. — Vstopnice se dobe v Del. zbornici T. nadstropje. Sedeži po 3 Din, etojišča 2 Din. V predprodaji družinski sedeži po 2 Din. Večer bo lep in prijeten, ne zamudite ga. Prenašalo se bo tudi |K> radiu kot delavska ura. —lj Strokovno obrtne nadaljevalna šola za brivce, frizerje in lasnifarje v Ljubljani priredi v nedeljo 24. t. m. razstavo šolskih izdelkov, risb in lasnih del svojih učencev. Razstava bo odprta od 8. do 12, in od 14. do 17. ure na drž. II. deeki meščanski šoli v Ljubljani VII.. Gasilska cesta 17 v dni-ticin nadt:>ro|>iu. Vsi mojstri, kakor tudi vsf, ki se zanimajo za napredek vajencev, se vabijo na obisk te razstave. Vstop prost. —lj Pomladek Rdečega križa na državni klasični gimnaziji v Ljubljani priredi v petek, dne 20. t. m. zelo pestro akademijo v Tnionski dvorani. Spored javimo. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni. —lj Vič. V nedeljo 24. t. m. ob 20. un gostuje na sokolskem odru na Viču šentjakobski gledališki oder iz Ljubljane s prekrasno Dreverjevo i;jro >Ljube*en sedem-najstletnegac. ki je tako navdušila občinstvo, da so bile vse dosedanje predstave v Ljubljani popolnoma razprodane. Igra je izvrstno naštudirana in nastopajo v njej prve moči odra. Opozarjamo vse Vičane na to gostovanje in prosimo cenjeno občinstvo, da kupi vstopnice že v predprodaji. —lj Obrtniško društvo v Ljubljani — vajeniški odsek priredi v nedeljo, dne 24. t. m. ob 9. uri dopoldne v kino Dvor za vse lpibljanske vajence in vaJenke brezplačno filmsko predavanje. Filmi bodo zdravstvene vsebine in jih bo iz prijaznosti tolmačil direktor Higijenskoga zavoda g. zdrav, svetnik dr. Ivo Pire. Prosimo vse gg. mojstre in mojstrice, da opozore na to predavanje svoje vajence in vajenke. 266-n —lj Šentjakobski gledališki oder [>ono- vi v soboto 23. t. mu ob 20.15 prekrasno Dreverjevo dramo »Ljubezen sedemnajstletnega«, ki je doživela že več popolnoma razprodanih hiš, kar je najboljši dokaz, kako se je ta igra priljubila občinstvu. Igra je izvrstno naštudirana in nastopajo v nji najboljše moči odra. Gl. ženski vlogi igrata prvakinja odra gdč. Wrischer Ervina, ki iLrra mlado zapeljivko Eriko in ga. Meta Bučarjeva, ki igra dobro A nemari jo. Gl. moške vloge so v rokah gg. Karusa. Petrov-čiča in škorlja. Režijo drame vodi g. Miran Pelrovčič. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji. Vse rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najkasneje do 20. ure, ker se bodo sicer brezpogojno prodale naprej, na kar vljudno opozarjamo cenjeno občinstvo. Zadnja predstava v nedeljo 17. t. m. se je morala radi nenadne obolelosti g. Karusa odpovedati. Vstopnice, kupljene za to predstavo veljajo za predstavo v soboto 23. t. m. na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. V nedeljo 24. t. m. ob 20. uri gostuje oder z isto igro na sokolskem odru na Viču. —lj Društvo Dem slepih v Ljubljani bo imelo v četrtek, dne 28. t. m. ob 17. v dvo-lani ljubljanskega magistrata svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. Volitev ne bo. — Na obilo udeležbo vabi odbor. _Ij Delavsko prosvetno in podporno drnštvo >Tabor«. Drevi ob 20. redni članski sestanek s predavanjem tov. L. Božiča o Idriji in Idrijčanih. Po predavanju važen razgovor o obenem zboru. Točno in vsi! —lj Tri ključe je našel davi neki pasant pred Keršičevo garažo v Spodnji Šiški. Lastnik jih dobi nazaj v podružnici Jutra* na Celovški eeeti. V šoli. — Takega razreda maloniarnežcv še nisem imel! To je prava zbirka vsomih lenuhov, pretepačev. razgrajačev .. (Ta čas na hodniku pozvoni)- — Nadaljeval bom prihodnjo uro. Ozadje. Gospa X. se da portretirati. Dve uri dela slrkar, potem pa pravi: Zdaj pa napraviva kratko pavzo, da si boste malo odpočiK. milostiva. Ta čas bom slikal ozadje. Gospa se sramežljivo zasmeje in obrne slikarju hrbet. »Sfingo" delajo v Florijanski ulici G. Lojze Smerkol izdeluje skoraj 3 metre visok emblem za palačo naših graSikov Ljubljana, 21. aprila. Z.e zaradi tega bi lahko rekli, da delajo sfingo, ker so za to delo vedeli te retoji mogočna visoka M"inga~. |K>dobna skrivim-dneimi mitološkemu bitju. Sega skoraj do oboka, kjer Te najvišji, saj je visoka 2.7"». Vzdolžni pre-n.er o lave meri okrog metra, prečni pa ize Smerkol. je pravi mojster v izdelovanju umetno kotlar-skih ter pločevinastih izdelkov. — Vi ste torei kar cel umetnik! Kje ste se pa naučili tako imenitno tolči pločevino? In mojster skromno razlatia, da je bil pred vojno 15 let v Monakovem in na Dunaju. V Monakovem je bil pri specijalnem podjetju, ki je izdelovalo samo umetno pločevinaste izdelke. Z marljivostjo in razumnostjo se je povzpel do prvesa delovodje podjetja in izdelal je na veliki kupoli nurm-berškega kolodvora velika in izredno komplicirana umetna dela iz bakrene pločevine. V Ljubljani se s temi stvarmi do lani ni ukvarjal. — Ne nese. Ker pa hočejo vsi pokazati, kaj znajo, setn se hotel postavili še jaz. Prof. Repič. mi je dal Cankarjevo mavčno glavo, da bi naredil enako iz tolčene pločevine. Repfč pravi, da se mi je posrečilo. In mojster razkazuje upravičeno ponosen svoje umetnine. Cankarj^a glava je bila razstavljena v izložbi Tiskovne zadruge. Izdelal je pa tudi posmrtno masko slikarice Kobilice po mavčnem modelu in izredno posrečeno oprsje dečka, ki je tako zadet, da je pločevinasti kip kar živ. Mojster je umetnik. Razume se pa tudi na odlivanje mavčnih izdelkov in ni bila zgolj šala, ko je napravil >posmrtno masko svojemu poslovnemu druiru. Napravil je namreč odlitek kar na živem, kar je gotovo že prava umetniška domena — če pa delajo kiparji odlitke na živih obrazih, je težko reči. Bilo je torej tako: mojster Remžgar je lepo mirno legel na mizo. mojster Smerkol ga je pa pošteno namazal po obrazu z maslom, oči mu je pa zavaroval s papirjem, v nosnici mu je pa vtaknil cevki za dihanje, nakar ga je polil z mavcem in negativ je bil narejen, treba ga je bilo samo še previdno sneti z obraza, kar se je tudi posrečilo, samo brke 90 nekoliko nagajale, ker se niso hotele tako gladko ločiti od mavca. _ Cankarja si je ogledal, ko sem ga razstavil, kipar JurkoviČ, ki je naredil mn-ael za to delo. Vprašal me je. če bi si upal narediti tudi kaj takšnega iz pločevine Prvotno so namre? namera val i izdelati bronast kip v Zagrebu, s čimer bi pa bili pre- veliki stroški in bronasti kip je tudi zelo težak. sala bi bili veliki otroški že a farnim postavljanjem Izdelovalce takšnih izdelkov iz tolčene pločevin^ je pa težko -i ti. Ogledal «'m §a loH LTlave — lani oktobra. Izdelal »tal jo do Jelovice ter sem jo hotel pokazati gledaJ si jo je in je bil zadovoljen. Mojster hodi z ljubeznijo aairaf izdelka. V notranjosti, ki je prostora za tri može, dela pomočnik. — Da je zlezel noter skozi spoznetajo»). Da je površina tako hrapava jo je treba tolči še znotraj. Z raam je seveda mnogo dela, baš v šestih me>ecih boni končal. — In kako boste spravili to oiromnn stvar iz te delavnice? Ali bodo vrata m>-volj široka? — Tudi to pojde, nesfi mu. Vsi in točno! —c Opozarjamo na predstave velikem filma o vsesokoJskemu zletu v BeoeTadn 1. 1330.. ki bodo dane* zvečer ob po^ m pol 21. v tukajšnjem Mestnem kinu. Cene so znatno znižane. Jutri dopoldne se bodo še vršilo predstave istega filma za soteko mladino. _c Izgubljeno in najdeno. V nedeljo IT. t. m. zvečer je bila tiajubifrona na l.avl pred Karlovškovo trgovino rjava usnja+a denarnica, v kateri je bilo 160 Din gotovine, vojaška teprava in trsovaka legitimacija na ime Viktor R»:tošek. _ V torek 19. t. m. pa je bila najdena na Cesti nagTao!6rna usnjata denarnica z majhno vsoto denarja in raznimi dokumenti« glaseči se na Ime Jakoba Stupfa 1 *aatnik naj se zglasi pr! celjski mestnj policiji. Petek, 22. aprila. 11.50: šolska ura: Koncert meščar^ke Sole v Novem mestu; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17: Salonski kvintet; 18.30: Gospodinjska ura, vodi gdt Cilka Krekova; 19: Dr. L. Sušnik: Francoščina; 19.30: Dr. Valter Bohince: Narodi zemlje: 20: Sokolska ura: Vloga so-kolstva u stvaranju čehoslovačkih legija a želel, da bi bilo najino življenje manj prijetno za druge, za naju pa manj hrupno in nekoliko srečnejše. — Ah, — je vzdihnila Georgetta, — mar ne bova imela dovolj mirnega življenja, ko se vrneva v Cizeret? Ta uboga Klara, ki se je morala umaknili in me pustiti na svoje mesto v uživanju zakonskih sladkosti: mislim, da s 2 zato ne jezite na njo. Dovolite mi prirejati pojedine in sprejemati čim več gostov, da pride do veljave njena lepota, njeni čari in njene vrline, skratka vse, kar bi ji pomagalo natfti mladega, bogatega in lepega moža. — Naj se torsj požuri, — je za mrmral Maurice. In Georgetta je odšla, se preden jo je mogel Maurice zadržati. Mauricov položaj je postajal od dne do dne neznosnejši. Njegovo stanovanje ni bilo več njegovo stanovanje. — Ah, bože moj, kako težko je omo-žrti Klaro! — je često mrmral ubogi Maurice. — Bogme, nikoli bi ne bil mi-sHl, da bo treba temu l3»pemu dekletu tako dolgo iskati ženina. IV. Potrpežljivost rodi sadove Gospa de Marillac, ki se je vedno bolj bala, da ji bo Klara obsedela na vratu, je spoznala, da je že skrajni čas najti hčeri moža. Klari so leta že začenjala razjedati obraz in pečat stare device je bil čas že pripravil, da ji ga pritisne na čelo. In tega se je njsrta mati najbolj bala. Toda noben mož se še ni bil pojavil. Ni težko razumeta, da si gospa de Marillac niti najmanj ni belila glave s prismodarijami. ki jih je delala Georgetta po njenih navodilih, plačeval pa Maurice. Pač je bil pa nekdo drugi, ki mu je šlo to burno življenje vedno bolj na živce. To je bil stari notar, ki je Da/uric* prepogosto trkal na njegovo blagajno. Maurice de Cizeret mu je oisal: »Stari prijatelj, prosim, pošljite mi z obratno pošto šestdeset tisoč frankov, ki jih nujno potrebujem. Sklenil sem, da preživiva letos z žeo vse poletje v Limousinu. Potreben sem počitka in mistim, da ga ni moda draga žena nič manj potrebna. Pošljite mi torej hitro denar, ki ga potrebujem, in naročice, prosim, naj bo grad pripravljen na najin prihod. Nimam kdaj pisati upravitelju, tako me okupira življenje, kadar sem v Parizu. Ma/ariee de Cizeret« Notar je vse prepogosto dobival taka pisma, toda znal je računati m to znanje je porabil, da je odgovoril Mau-ricu: »Gospod in preljubi klijent! Zelo sem nesrečen, da ne morem ustreči Vaši želji, toda zamerili mi menda ne boste, kajti Vaša gotovina mi je že pošla. 2e dve leti in pol. kar ste oženjeni, sem bil tako popustljiv, da Vam nisem pošiljal stopetdeset tisoč frankov, ki jih lahko potrošite vsako leto. temveč dvakrat toliko: ne računam pa kupnine za Vašo hi-uo in denarja za pohištvo. Vidite, kam je nas vse to privedlo. Dovolite, gospod Maurice, da Vam povem, da se na ta način dohodki vedno bold krčijo, na drugi strani pa naraščajo izdatki rn to vodi v neizogibno pogubo. Preveč zdrave pameti imate, da bi Vam ne biH dolžan povedati čisto resnico. Evo je: Čim prej morate zapustiti Pariz in prodati to prokleto hišo, ki je kriva vseh pretiranih izdatkov. Krivi ste pa tudi sami, ker ste se dali svoji ljubezni m bra-gorodnosti tako daleč zapeljati, da ste dovolili ljudem iz svoje rtai-bližnje okolice zapravljati denar, kolikor se jim je zrjubik). Tako ne gre več, nobeno bogastvo bi tega ne vzdržalo. In če se gospe de MariHac posreči najt. starejši hčeri ženina, ne bo nič čudnega, če se bo še drugi svak nastanil v drugem nadstropjn Vale hiše. . Pripravljen sem prodati htSo v Parizu z vso navlako, ki so jo z njo napolnili, čim mi gospod grof naroči, če gospod grof dovoli, pridem v Pariz in bom zahteval računa, da jih pregledam m se prepričam, če so v redu; potem pa pripravim denar, ki ga terjajo od Vas. Vaš stari prijatelj notar Dube rt in,« Maurice se je strinoad z notarjem, samo da ni videl svojega položaja v t — ko črnih barvah. Že opetovano je pomislil, pa si ni upal povedati Georgetti, da je vzel ženo. ne pa vse rodbine, ki mu njena vsiljivost zastruplja življenje. Stari notar je bfl vedno svetovalec m prijatelj njegove rodbine. Ko je prečrtal iskrene in dobro mišljene nasvete gospoda Dubertma. se je Mauricu zdelo, da govori z njim njegova ranjka mati. Sklenil je torej storiti, kar mu je svetoval notar. — Draga prijateljica, — je detfal grof de Cizeret svoji ženi, ko sta ostala nekega dne slučajno sama, — draga moja, nastopilo je lepo vreme m mislim, da je skrajni čas za vas m zame, da se odpeljeva v Cizeret. — Zdaj je pa res še prezgodad hoditi na kmete. Ce zahtevajo vaši posli, da morate biti tam, vas zagotavljam, da se boste morali odpeljati v Cizaret sami, ker sem trdno sklenila, da tako zgodaj pod nobenim pogojem ne grem iz Pariza. — To je sklenjeno drugače, — je odgovoril Maurice — kajti hiša, ki v nji stanujemo, požre mnogo denarja in ker sem sklenil... ženite v Franca Ferdinanda Kako je moral moledovati, da so mu dovolili vzeti grofico Chotkovo Nadvojvoda Franc Ferdinand je urgira! zelo energično svojo poroko z grofico Zofijo Chotkovo. Pisma, ki jih je v tej zadevi pisal ministrskemu predsedniku dr. Korberju in ki jih objavlja dr. Sieghart v svoji knjigi »Zadnjih 10 let habsburške monarhije r, pričajo o strastni vsiljivosti in so zelo značilna za men-taliteto Franca Ferdinanda, ki za svojo osebo in za svoje želje nikoli ni hotel priznati pravnih pomislekov in meja. V pismu z dne 22. aprila 1900 piše Franc Ferdinand: »Ne glede na to pa prosim Vašo ekscelenco, da pripravite Njegovo Veličanstvo do tega, da bi se me usmililo, ker sem prišel do skrajne meje svoje fizične in moralne sile tako, da ne morem več jamčiti zase. Prisrčno se Vam zahvaljujem za trud. Ste eden redkih, ki se zavzemajo zame in si na vse načine prizadevajo preprečiti katastrofo.« Na velikonočni ponedeljek istega leta je pa pisal nadvojvoda: »Se pod vtisom današnjega najinega pogovora apeliram ponovno na Vaše srce, da se za vzamete pri Njegovem Veličanstvu za mojo zadevo. Zaupam Vam popolnoma in prosim, da mi pripomorete do zmage, čeprav Vam leži blagor monarhije kot dobremu Avstrijcu na srcu. Ekscelenca, delajte za dobro stvar, saj vam ne bo žal, kajti to bo monarhiji koristilo več, nego če me poženo z neprestanimi ovirami in odlašanjem v obup. Vedno hočem biti pošten in vesten, svoje dolžnosti hočem dosledno izpolnjevati in služiti po svojih najboljših močeh domovini. Ne jemljite mi možnosti, da se tega sklepa držim, kar bi ne bilo mogoče. če bi napravili iz mene za vse življenje nesrečnega in obupanega človeka. Ponovno apeliram na Vaše srce, patrijoti-zem in dobro voljo ter pričakujem, da se zavzamete za mojo pravično stvar. Dobro poznate moje fizično in duševno stanje, znan je Vam tudi moj trdni sklep. Zdaj gre za moje življenje, mojo eksistenco in mojo bodočnost.« Dr. Sieghart pravi v svoji knjigi, da je nadvojvoda tudi osebno opetovano prosil ministrskega predsednika, naj mu pomaga priboriti si grofico Chotkovo. Ministrski predsednik je bil nekega dne pri nadvojvodi, ki mu je pravil, da si najbolj želi srečno domače ognjišče. Prestolu se ne more odreči, ker nasprotuje to božjemu pravu. Če bi mu pa cesar prepovedal ženitev, bi ostal do smrti samec in bi bil vse življenje nesrečen. Čez dva dni je posetil nadvojvoda ministrskega predsednika in mu izjavil, da bo zblaznel ali se pa ustrelil, će mu ne dovolijo poročiti se. Dejal je tudi, da njegova ženitev gotovo ne bo toliko škodovala državi, kakor ji je cesar Franc Jožef, ki jo je že opetovano spravil na rob propada. Renuncijacija nadvojvode je bila izrečena 28. junija 1900 in sicer v obliki in obsegu, kakor jo je bil razložil dr. Korber nadvojvodi in predložil cesarju. Poroka se je vršila 1. julija 1900. Se istega dne sta poslala nadvojvoda in njegova soproga poznejšemu ministrskemu predsedniku baronu Becku brzojavko, v kateri se mu zahvaljujeta kot soustanovitelju njune sreče za vse. kar je storil njima v prid. no razsodbo. Francoskemu državljanu in državljanki, — je rečeno v utemeljitvi, — je dovoljeno poljubljati se kjerkoli hočeta in kjer jima to ugaja. Poljubljanje ni nemoralno, kdor pa noče gledati, kako se ljudje poljubljajo, naj se obrne v drugo stran. Sodnik je po razsodbi zaljubljencema še čestital in jima želel v bodočem zakonskem življenju obilo sreče. Francoski listi z zadovoljstvom beležijo ta primer, češ, da je sodišče ponovno dokazalo, kako dosledno je zaščitena v Franciji osebna svoboda. Danes sej, jutri žanji Iz Amerike prihaja vest, da je neki učenjak sestavil serum, ki bi bil potreben v sedanji težki gospodarski krizi, če bi ne povzročal še hujše krize. Podrobnosti učenjak noče izdati. Baje se je učil pri indskih fakirjih, ki so pozna-6 tajno, kako pripraviti seme do tega, da požene iz njega drevo v nekaj minutah. Serum ameriškega učenjaka pospešuje baje razvoj in rast tako čudovito, da človek kar strmi. Serum deluje enako na živali, kakor na rastline. Ameriški učenjak je preizkusil svoj serum na ikrah zlatih ribic, V sedmih urah so zrasle iz iker 5 cm dolge zlate ribice. Zasejano in s tem serom poškropljeno seme požene že drugi dan, a čez dva dni rastlina že cvete. Ta redki preparat, ki so v njem tudi soka strupenih gob, izpremeni vse življenje na zemlji, če se bo izumitelju posrečilo izpopolniti ga tako, kakor si je zamislil. Kmet bo danes žito pose j al, jutri bo pa lahko že žel. Majčkena gobica dobi injekcijo sera in čez nekaj dni bo goba velika, kakor dežnik. Iz jajca se izleže v eni uri jarčka, ki bo že tekala po dvorišču. Piščancu bo treba dati samo injekcijo čudovitega preparata in čez nekaj ur bomo imeli kokoš. Ameriški učenjak sicer ne omenja vpliva čudodelnega sera na ljudi, toda tudi v tem pogledu bi se obetala cela revolucija, če vest iz Amerike ni raca. Danes bi se rodil otrok, čez nekaj dni bi že lahko hodil v šolo, a čez mesec dni bi si že vihal dolge brke. Vest se zdi seveda zaenkrat še neverjetna in dokler ne bomo videli učinkov tega preparata, jo bomo smatrali za navadno časnikarsko raco. Poljubljanje ni nemoralno Prijetno je sijalo pomladno solnce, ko sta sedela te dni na klopici v pariškem Jardinu des Plantes dva zaljubljenca. Nekaj časa sta živahno kramljala, potem je pa fant krepko objel svojo izvoljenko in jo vroče poljubil. Mimoidoči so se muzali, saj na pariških bulvarjih, pa tudi po mestu samem taki prizori niso redki, pozneje se je pa našel nekdo, ki je zaljubljenca ovadil, češ, da sta zakrivila javno pohujšanje. Tako sta prišla fant in dekle pred sodišče, kjer sta se morala zagovarjati zaradi javnega pohujšanja. In zdelo se je, da je čas pomladi napolnil tudi sodno dvorano, ko je sodnik razglasil oprostil- Usodna zamenjava Mednarodno razsodišče v Haagu bo razpravljalo te dni o zanimivem primeru, ki je edinstven med tragičnimi dogodki svetovne vojne. Proti koncu vojne sta bila pri Remsu v Franciji istočasno poslana od nemške in francoske strani dva vojaka, da bi preiskala gozdnato ozemlje med postojankama obeh sovražnikov. Nemški vojak se je pisal Pavel Reins, francoski pa Rene Brissac. Oba sta bila zmožna obeh jezikov, bila sta približno enako visoka in tudi enako stara. Ko sta se plazila drug proti drugemu, je pa naenkrat eksplodirala sredi med njima granata. Koščki iste granate so ranili oba na glavi in obrazu in čudno naključje je hotelo, da so bile tudi rane obeh skoraj enake. Francoski sanitetni vojaki so odpeljali oba v bolnico, kjer sta imela vsak nad svojo posteljo tablico z imenom in dragimi podatki. Pri obeh je bila potrebna trepanacija lobanje in oba sta izgubila po operaciji spomin. Ko so ju odnašali iz operacijske dvorane, so ju pa zamenjali. Nemca so položili na Francozovo posteljo in nasprotno. Ko sta okrevala, so Nemca odpeljali v Pariz in pustul v domači oskrbi, Francoza so pa mternirafi. Oba sta imela tako izpremenjene obraze, da Brissacovi domači niso opazili, da jim je bil sin zamenjan. Po vojni je prišel Francoz Brissac v Nemčijo, Nemec Reins je pa živel v Parizu. Šele zdaj je prišla zamenjava na dan. Brissacov domači zdravnik je leeil dozdevnega Brissaca in čudno se mu je zdelo, da nima na nogi brazgotine, U mu je bila ostala po avtomobilski nesreči pred vojno. Začel w jo ranim kaj to pomeni, in tako je prišla usodna zamenjava na dan. Zanimivo je pa, da sta oba vojaka s svojo usodo zadovoljna in da ne želita nobenih izprememb. Treba je pa urediti neko zapuščinsko zadevo in zato se bo moralo pečati z zamenjavo francoskega in nemškega vojaka mednarodno razsodišče v Haagu. V Kavami. — Zakaj pa pogleduje* neprestano nazaj? — Pazim na svojo suknjo, ki je nisem pusti! v garderobi, a po kavarnah je povsod napisano, da za suknie, ki niso spravljene v garderobi, ne jamčijo, — Jaz pa nisem tako boječ. — Zato je pa tvoja suknja že i7 ^ nfla. Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PBESRER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T POSESTVO 15 minut od mesta radi smrti po zelo ugodni ceni proda — J. Ojstrešek, Sv. Krištof št. 25, Laško. 1636 POLNOMASTN1 SIR Izvrsten, pošiljamo v kosih po 1 kg za 15.— Din po poštnem povzetju. — Sirarna Mihaljevd kod Slav. Požege. 1639 V RIRNEM BLIZU BLEDA na zelo prometnem kraju prodam 7200 m2 zemljišča — kot stevblšča. Pripravno za zgraditev restavracije, gostilne ali kaj sličruega. Cena po dogovoru. Ponudbe na naslov: Franc Sod-ja, Ribno št 18 pri Bledu L 1635 ČEVLJI NA OBROKE TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) OTROKE sprejmem v poletnem času v vzgojo. Kravje in kozje mleko na razpolago, gorski zrak. — Marija Mum, Sv. Križ pri Litiji. 1634 Bukov, meceenov, smrekov REZAN LES EN TRAMI uso Trst (Trieste) kupim. Samo ponudbe s ceno in plačilnimi pogoji pridejo v poštev. — R. Schenk, Sušak. 1633 POSESTVO vredno do 60.000 Din kupim v Sloveniji. Ponudbe na naslov: Mici Končar, Senta-Bačka, Trg Petra Zrinjskog 4. 1637 Zahvala Vsem, ki ao nam ob smrti naše predrage sestre, tete, sestrične in svakinje, gospodične stali ob strani s sočutjem, jo spremili v številni udeležbi na njeni poslednji poti, darovali vence in šopke ter na kakršenkoli način izrazili svoje sožalje, izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno in najtoplejšo zahvalo smo dolžni gospodu dr. I. Hoglerju za dolgo izredno požrtvovalno zdravljenje. I sto tak o se tudi iskreno zahvaljujemo gospodu dr. L. Merčunu za zdravniško pomoč in njegov trud. Ljubljana, dne 20, aprila 1982. Žalujoči ostali. ČEBELARSKEGA VAJENCA vestnega, iščem. Ponudbe na naslov: Jakob Kovač, gostilna Lampič, Škofljica, Dolenjsko 1630 PISALNI STROJ znamke >Erika<, Se malo rabljen, v dobrem stanju m nepoškodovan, pripraven za vsakogar, ki je nov veljal 3870 Din, sedaj za 2800 Din proda A. Pir-nat, Dol. Skopice 60, pošta Krška vas ob Krki. 1632 ČEVLJARSKI ~~ PRIKROJEVALEC (Herrichter) pri rezo valeč, nekadilec, popolnoma vajen vseh v stroko s padajočih del, kakor tudi spodnjih del, zmožen samostojno voditi večjo delavnico ali industrijo, želi službo. Ponudbe na naslov: Loj, Per, Jesenice, Gosposvetska cesta št. 12. 1629 TRGOVSKEGA VAJENCA iz dobre hiše, ki ima nekoliko šolske izobrazbe (meščanske šole ali kak razred gimnazije) sprejmem v pouk v trgovino mešanega blaga v Dolenjskih Toplicah. Hrana v hiši, stanovanje in perilo si oskrbuje sam. Drago Gregorc, trgovina z me-sr.nim blagom, Dolenjske Toplice. YOUGUBT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tuđi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 41/T DVOSTANOVANJ. ED6A nova, vili podobna, za takojšnjo vselitev pripravna stavba, v večjem, lepem trgovskem kraju blizu Maribora ob železnici in državni cesti ležečem, je radi rodbinskih razmer takoj in jako ugodno na prodaj. Na željo oddam s hišo tudi do 3 orale prvovrstne zemlje — njive in travniki. Informacije daje g. Ivan Vaste, ekonom. Slov. Bistrica. 1621 Telefon št. 248S. Rac. pošt. hran. kL 10,6*0 Hranilnica Dravske banovine Ljubljana, Knafljeva ulica 9 prej Kranjska hranilnica Tu naložite na najboljše obresti svoje prihranke« Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoŽenjem in vso davčno močjo« Denar se lahko pošilja tudi po Postni hranilnici. NajvarnejSa naložitev denarja. Najvišje obresfovanje Tednik »ZABAVNI LIST« Stražišce pri Kranju. — Vsaka številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T NA ------ OBROKE! manufaktura Aleksandrova 8 M A B o K iR:G3fcCiCfcVA?0 CtftfitP nas/ NAROČAJTE f0$ 0® M6S&ČNA NAROČNINA DIN 12.- ,vo trn meerattt) del Usta; Oton Christot, — V« t Ljubljani