263. Številko. v sredo. 13. novembra 1907. lakaja vsak dan svaeer, teknil nedelje in pra*nifc*, ter telja po posti prejeman za aratro-oflra*« dežele aa tac leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 n. Za L|aMl«no s pošiljanjem na dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje detele toliko več, kolikor znaša'poštnina. — Na naročbt •rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne o sira« — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, Če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvolć franko vati - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništva tal npravmlatvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu najfise blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, O rejništva telefon it M. Niumim številke h 10. k, Opravništva telefon it 85. Poslanska zbornica. X a D u 11 n j u , V2. novembra. Natlačeno polne galerije, poslanci z malimi izjemami vsi v zbornici, to je znamenje, da se pričakuje nekaj izrednega v parlamentu. Že kmalu pO desetih je nastalo po kuloarjih živahno vrvenje. Poslanci so stali v gručah okrog ter živo razpravljali o najnovejših dogodkih, pred vsem o novih ministrih. Posebno glasni so bili češki radikalni poslanci, ki so silno ogorčeni, da sta dr. F i e d l e r in Prašek vstopila v Beckov kabinet, naglaša-joč, da sta s tem prodala češki narod na milost in nemilost vladi. Z novo politično konstelacijo, tako se splošno sodi, je stvorjena tudi večina za nagodbo in dane so tudi konture opozicije, ki tudi ni baš neznatna. Z rekonstrukcijo kabineta si je vlada zagotovila zanesljivo večino, toda v strankah, ki so se dale vpreči v vladni voz, je dokaj elementov, ki niso zadovoljni s tem korakom. V niladočeškem klubu je vodja teh malkontentov dr. S t r a n s k y . ki že dlje časa ni zadovoljen z ofieial-no klubovo politiko, ker mu je prepo-pustljiva. Sedaj smatra trenotek za ugoden, da izvaja konsekvence in da izstopi iz kluba. Ž njim izstopi še par njegovih ožjih somišljenikov, s čc-mer bo ta klub znatno prizadet. Če se bo Stranskv pridružil češkim radi-kalcem ali ostane izven vsake organizacije, se še ne ve. Najbrže bo iskal ožjega stika z obema naprednima poslancema dr. M a s a r y k o m in D r-t i n o. A tudi med agrarci ni posebne soglasnosti. Tudi tu jih je mnogo, ki se ne morejo sprijazniti s tem, da je Prašek prevzel portfelj v ministrstvu, vendar pa nezadovoljnost ni tako velika, da bi imela za posledico secesijo. Bolj nevaren je položaj v nemški agrarni stranki. Tu je vodja ne-zadovoljnežev kočevski poslanec knez A u e r s p e r g. Spor med nemškimi agrarci se je že tako poostril, da -ta obe nasprotujoči si skupini danes že imeli ločena posvetovanja. Vkljub temu pa se bo skoro gotovo posrečilo izgladiti vsa nesporazumi j en j a, zlasti ker z vsem aparatom dela na to vlada. V jugoslovanskem klubu vlada popolno soglasje. Hrvaški poslanci bodo v pretežni večini glasovali proti nagodbi, ostali se bodo glasovanja vzdržali, slovenskim poslancem pa se bo iz taktičnih razlogov dalo na svobodo, kakšno stališče hočejo zavzeti napram nagodbenemu vprašanju. V klerikalnem slovenskem klubu je navidez vse v redu, a kdor je nekoliko natančneje informiran, ve, da tli v klubu pod pepelom močna iskra nezadovoljnosti. Več uglednih poslancev se je že opetovano izrazilo, da je Šusteršičeva politika za narodno stvar pogubna, kar se je zlasti pokazalo pri pravkar končani ministrski krizi. Posebno neprijetno se počuti v klubu poslanec Fon. Gostiu-čarjeva podla interpelacija proti slovenskim sodnim uradnikom ga je močno ozlovoljila. Silili so ga, naj bi tudi on to Interpelacijo podpisal, a on je to odločno odklonil ter v klubu tudi v tem oziru odkrito povedal svoje mnenje. Od tega časa so med njim in nekaterimi njegovimi klubovimi tovariši odnosa j i precej napeti in ni izključeno, da bi ne imeli kakšnih nepričakovanih posledic. Ob enajstih je bila zbornica že skoro polnoštevilno zbrana. Že razpoloženje po kuloarjih je kazalo na to, da se v zbornici pripravlja vihar. Češki radikalci in socialni demokrat je so odkrito naznanjali, da ne nameravajo prirediti novemu ministrstvu baš prijaznega sprejema. Za to so se krščanski socialci postirali pri vhodu v dvorano z namenom, da bi novim ministrom priredili takoj pri vstopu v zbornico spontano ovac i jo. Ob četrt na dvanajst je dal predsednik znamenje z zvoncem, da se seja prične. Momentano je nastala tišina, nato pa s*' je slišal klic: Pozor, sedaj pridejo ekseelence!« Krohot je sledil tem besedam, koj nato pa so se odprla vrata in ministri so v dolgi vrsti stopali v zbornico ter se vsedli na svoje prostore. Krščanski socialci so jeli viharno ploskati in s hoch-kliei pozdravljati ministre, dočim so češki radikalci in socialisti zagnali velikanski hrup in šunder. iz katerega je bilo slišati samo klice: »Hauba, hauba! Narodni izdajalci! Fej, podkupljivo korupcijsko ministrstvo!« V najhujšem hrupu se je dvignil baron B e c k in predstavil zbornici ministre. Vihar se je podvojil in njegove besede so utonile v splošnem nemiru. Šele ko je češki socialni demokrat Nemec dobil besedo in predlagal, naj zbornica o Beckovi izjavi otvori debato, se je hrup polegel. Zbornica je seveda ta predlog odklonila ter pričela z razpravo Steiner je vega nujnega predloga o zvišanju častniških plač. Predlog je bil sprejet, nakar se je pričela razprava o nujnem predlogu socialista Schrammla O draginji živil. Predlog sta utemeljevala S c h r a m m e 1 in R e n -n e r. Razprava se bo v jutrišnji seji nadaljevala. _ Ustanovitev tfržavneja obrtnega sveta. Vlada namerava v kratkem ustanoviti državni obrtni svet, ki bi imel zastopati specialne koristi o b r t n o s t i sploh, torej tako trgovcev kakor obrtnikov, kakor zastopajo industrijski, kmetijski in železniški svet koristi dotičnih interesentov. Namen je, sestaviti ta obrtniški svet takole: V prvi sekciji naj bo 75 članov, od katerih bi jih izvolile 29 obrtne zveze, "29 trgovske in obrtne zbornice, 17 pa bi jih imenoval trgovinski minister. Prva sekcija bi se pečala s pred posvetovanji o zakonod-.jnih. upravnih in organizacijskih zadevali male trgovine in male obrti, dočim bi druga sekcija funkcionirala kot pomožni svet za pospeševanje obrtnosti. Kot obrtne zveze bi veljale tiste zveze, ki jih je trgovinski minister izrecno pri-poznal, trgovsko zbornice pa bi imele brez razločka po enega zastopnika. Proti tej nameravani sestavi obrtnega sveta so se iz trgovskih krogov oglasili protesti, ki z večjo ali manjšo opravičenostjo izrekajo bojazen, da bodo v tako sestavljeni korporaciji obrtniki, ki so v marsikaterem oziru nasprotniki trgovine, zastopnike trgovstva majorizirali. Zato silijo trgovci, naj se ustanovi poseben »t r g o v s ki s v e t«, ki bi izrekal svoje mnenje o raznih vladnih odri d bab in pri uredbi podatkov za /a konodajstva ter remonstrirnl zoper institucije, ki so trgovcu škodljiv*'. Trgovski svet bi lahko tudi podajal gotove informacije, zlasti glede pospeševanja trgovstva. Oglasili so se pa tudi nasprotniki takega trgovskega sveta, ki so mnenja, da so itak trgovske zbornice zastopnice trgovskega stanu. Ta ugovor, ki ga je bilo pričakovati, se da ovreči s tem, da zbornice že po svoji sestavi ne morejo biti zastopnice trgovine same, ker se morajo ozirati tudi na zastopnike obrtnikov, tudi pri sklepanju o vprašanjih, pri katerih je trgovina in obrtnost ravno dijametralno interesirana. S tem naj ne bo zborn. izrečeno nikako očitanje. Kar morejo, to store, a ker so skupen institut za trgovino, industrijo, obrtnost in rudokopstvo, ne morejo izostati kolizije med interesi posamičnih skupin. Vsekakor manjka trgovskemu stanu avtoritativno zastopstvo in takega zastopstva absolutno ne more dati korporacija, kateri je trgovina le ataširana, kakor bi bila v obrtnem svetu, ali kjer je koalirana, kakor v trgovskih in obrtnih zbornicah. V takem slučaju je decentralizacija potrebna in bi se moral trgovski stan pač vpraševati, zakaj se njega zapostavlja, če imajo industrija, obrtni j a in kmetijstvo svoja zastopstva. Ko je šlo za zvišanje telefonskih in poštnih pristojbin, niso mogle združene trgovske organizacije nobenega uspeha doseči. Morda bi bil »trgovski s v e t« v tem slučaju vendar dosegel nekaj olajšav. Prišel je zakon o trgovskih potovaleih. davek na vozne listke prišla je enketa poljedelskega ministrstva zastran prepovedi delati o moki sklepe na dolge roke. Ali bi pri teh stvareh ne pristojalo oficial-nemn zastopstvu trgovcev pravica, delati ugovore ali stvar priporočiti. V posvetovalnih svetih za vodna pota in carine, v permanenčni komisiji za trgovske vrednote itd., so povsod posamezniki iz trgovskega stanu. Če bi se te elemente združilo, kako imenitno bi lahko delali, dočim vlada sedaj nerazumljiva razmetanost moči. Obstojati bi morala eentrala. ki bi imela eno misel, trgovstvo. in v tem oziru bi bilo treba storiti vse kar možno, da se doseže. Najmanj toliko nagibov, ki govore za s a m o s t o j t1 n trgovski svet je možno navesti tudi za samostojen t> b r t n i svet. Upati je torej, da bodo merodajni faktorji uvideli potrebo, deliti ta dva sveta in da bodo izpolnili zahteve interesira-nih krogov.__S. Sk. Iz odsekov in klubov. Dunaj, 12. novembra. V ustavnem odsek u je posl. S k e d 1 utemeljeval predlog, naj se izvoli poseben odbor, ki naj izdela in parlamentu predloži nasvete za saniranje in razširjenje ustave vsled splošne volilne pravice. Po daljši debati se je sklenilo, da se bo razpravljalo o predlogu v posebej v ta namen sklicani seji. — Poročanje o predlogu posl. dr. Susteršiča glede reforme društvenega zakona se je poverilo posl. Stolzlu. Pod predsedstvom zborničnega predsednika W e i s k i r c h n e r j a je bila danes konferenca klubovih načelnikov; konferenci je prisostvoval tudi ministrski predsednik, ki je apeliral na načelnike, naj pospešijo delo v zbornici, predvsem naj brž rešijo že vložene nujne predloge, da more priti na vrsto prvo branje proračuna. Konferenca se je zedinila, da se nujni predlogi rešijo po možnosti že danes ter se prihodnja plenarna seja določi na torek 19. t. m. Jutri in pojutršnjem so določene seje nagod-benega odseka. Klub čeških a g r a r c e v si je izvolil na mesto Praška, ki je postal minister, za načelnika poslanca P d r ž a 1 a. M 1 a d o č e š k i klub je izrekel bivšima ministroma dr. Paca-k u in dr. Fort u zahvalo za njuno delovanje v interesu češkega naroda. Posl. dr. Kramar je izrekel obžalovanje, da dr. Herold iz tehtnih vzrokov ni mogel prevzeti trgovinskega minist rstva. Zastopniki mladočeškega kluba, kluba čeških agrareev in narodno-katoliškega kluba so sklenili, predlagati svojim klubom, naj se osnuje med njimi zveza pod imenom »n a -r o d n i kl u b«. Praga. 1:2. novembra. »Češke slovo« poroča, da posl. dr. Stranskv izstopi iz mladočeškega kluba. Tudi ostali poslanci moravske ljudske strank«' izstopijo iz kluba. O 1 o m u c . 12. novembra. Prihodnjo soboto se vrši tu seja izvrše-valnega odbora mornvsko-čeških agrareev. v nedeljo pa shod zaupnikov, da se zedinijo za odločilne sklepe, ka- LISTEK. Čez trnje do srete. Povest, fDslje.l X VII. Kolikor bolj se je trudil grol' Rotta. da se Pavli prikupi in si pridobi njeno naklonjenost, toliko hlad neje se je napram njemu vedla Pavla. Bila je samo toliko vljudna in prijazna, kolikor je to zahtevala navadna olika, sicer pa je odklanjala vsako približevanje. Če jo je grof Rotta pri obedu ali pri večerji (»govoril, mn je tako kratko in lakonično odgovarjala, da je bilo vsako pogovarjanje nemogoče; če jo je grof ogovoril na sprehodu, je takoj odšla v hišo, češ, da ima nujnih opravkov. Grof Rotta kar ni mogel dobiti prilike, da bi se Sploh le bližje seznanil s Pavlo, kaj še da bi mogel začeti s svojimi ljubezenskimi nameni. Elvira je to nevoljno gledala. Kekaj dni je zatajevala svojo jezo, a ko jo je grof prosil, naj mu pride na pomoč, sicer ne doseže ničesar in se izjalovi ves načrt, se je odločila Elvira, da izpregovori s Pavlo resno besedo. Ko je šla Pavla na pokopališče, da okiti grob svoje matere s svežimi cvetlicami, se je odpravila Elvira na sprehod in je počakala v bližini pokopališča na Pavlo. »Kaj si bila sama na pokopali- šču ]■■ jo je ogovorila, ko se je sestala ž njo. »Moj bratranec je rekel, da te bo spremil.« »Ponudil se mi je pač, a jaz sem njegovo ponudbo odklonila.« je rekla Pavla. »Šel je potem z Mirkom v trg.« »A. tako.« Elvira se je delala, kakor bi bila presenečena. »Jaz sem pa upala, da vas dobim vse tri tukaj.« Pavla ni na to ničesar rekla in molče stopala poleg svoje mačehe proti domu. »Reči mora m," je po daljšem molku izpregovorila Elvira, »da se napram mojemu bratrancu precej čudno vedeš. Malo pozornosti že smem zahtevati za svojega sorodnika, ki ni le moj nego tudi tvoj gost.« Zdi se mi, da se vedem vseskozi Spodobno in vljudno, kakor bi se vedla napram vsakemu gostu.« To ne zadostuje,« se je razvnela gospa Elvira. »Takega vedenja bi moj bratranec pač ne bil pričakoval, ko je prišel sem. Tako se vedeš, kakor bi bila zate največja muka in Žrtev, da moraš občevati ž njim in z menoj.« »Jaz in tvoj bratranec se pač ne nmejeva in ne bodeva nikdar prijatelja,« je odgovorila Pavla, ki ni kar nič slutila, zakaj se Elvira razgreva, ter je malo poredno dostavila: »Ne zameri, če rečem, da se mi zdi tvoj bratranec nekako eksotičen.« Pušica je zadela v živo. Elvira je kar vzkipela. Jezno je z nogo vda rila ob tla, da je brlizgnilo blato kvišku in ponesnažilo njej in Pavli krilo. »To je predrznost in razžalje-nje,« je zakričala. »Jaz in grof Roti sva iz stare in odlične rodovine. Naši predniki so bili že znameniti možje, ko so tvoji predniki bili še sužnji, ki so jih biriči za kratek čas na klop polagali in jim dajali batine. Občevati z mojim bratrancem je čast za vsako damo. kaj še za tako brezpomembno punico, kakor si ti. Zahtevam, da si od danes naprej ljubezniva in pozorna napram mojemu bratrancu. Ali si me razumela \ Jaz to zahtevam in ti to ukazujem.« Zdaj je pa tudi Pavlo minila hladnokrvnost. Nič se ni zmenila, da je bila dospela z Elviro že do domače hiše in da bi utegnil kdo slišati njen prepir z mačeho. Ti to zahtevaš 1 Ti mi to ukazuješ 1 Jaz niti svojemu očetu ne priznam te pravice.« »In kdo sem jaz, da se drzneš tako z menoj govoriti? Ali mar nisem tvoja mati?« Pavli je bilo pri srcu, kakor bi jo bil bič ndaril po obrazu. Kar zakipelo je v nji in vsa iz sebe je z izrazom največje nžaljenosti zavpila: »Vi — pa moja mati — vi — vi ah, kaj takega — —« Kadar je Pavlo prevzela jeza, je Svojo mačeho vselej vikala, kar je Elviro bolj užalilo, kot vsaka, še tako ostra beseda. Pavla je bila pa še med svojim vzklikom prišla do zavesti, da ne sme izdati svoje tajnosti in zato ni dokončala začetega stavka. S silo je zadržala besede, ki jih je že imela na jeziku, a svoje nevolje ni mogla zadušiti in se je bridko razjokala. Gospa Elvira pa je bila krvavo užaljena, tako globoko užaljena, da celo ni več kričala, kakor je bila sicer njena navada v trenotkih razburjenosti. »To je zahvala za vso ljubezen in vso skrb, ki sem ti jo posvečevala,« je rekla gospa Elvira in glas -e ji je tresel, kakor bi njene besede prihajale iz krvaveče duše. »To je res lepa zahvala, /a moje prizadevanje, da bi ti bila dobra mati in iskrena prijat«' ljica, to je najbrže tudi zahvala za nežno prizanesljivost. s katreo čuvam tvojo skrivnost, da te varujem nepri-lik. ki bi lahko nastale in pazim, da ne pade kaka senca na tvojo čast.« Pavla je strmela. Tega namiga-vanja ni razumela. • »Skrbite le, da na vašo east ne pade kaka senca,« je rekla trpko in ponosno dostavila: »skrb za mojo čast pa prepustite le meni.« Sedaj pa je bilo konec vse razsodnosti in preudarnosti gospe Elvire. Prijela je Pavlo za roko in jo vlekla s seboj v hišo in v sobo. Pavla se niti zavedala ni, kdaj je prišla v sobo. »Ti predrznica in brezobrazni-ca,« je začela kričati gospa Elvira, ko je bila zaklenila vrata. »Zdaj je moje potrpežljivosti konec. Mesece sem prenašala tvojo ošabnost, mesce*1 sem se trudila, da bi si pridobila tvojo naklonjenost in mesece si me poniževala s svojo hladno prezirljivost-jo. Odslej pa bo drugače v tej hiši in odslej boš tudi čutila, kdo da sem jaz.« Držeč roke prekrižane čez prsi, ki so se viharno vzdigavale, je sedela Pavla na fotelju, pripravljajoč se na boj. Čakala je samo, kdaj da konča Elvira. Imela je že zopet samo sebe toliko v oblasti, da je vedela kaj poreče. Hotela je svoji mačehi izjaviti, da ji ne pripozna nobene materinska pravice in da si za vselej prepoveduje vsako nkazovanj e, sicer da se obrne do očeta in bo od njega zahtevala, naj jo pusti z »loma. Toda Pavla ni prišla do tega. da bi mačehi povedala svoje mnenje. Se med tem, ko se je gospa Elvira rotila, da nauči Pavlo, kako se ima vesti napram gostom in kako se mora obnašati napram svoji mačehi, je Elvira s tresočimi rokami odklenila predaleč svoje pisalne mize, nervozno po njem brskala in končno izmed vsakovrstnih papirjev izvlekla drobno pi-semee. Z izrazom brezkončne škodoželjnosti je Elvira stopila nekaj korakov bliže k Pavli in visoko držeč pisemce ji pokazala naslov. »Čez trnje do sreče — Ljubljana, poste restante.« Pavla je dvakrat in trikrat pre-čitala ta naslov in še ni vedela ali se ji blede, ali je resnica kar vidi v rokah svoje mačehe. Pretresel jo je strah. Dvignila je roke, da bi segla po pismu, po svojem pismu, a upadle so ji roke, kakor bi bile brez moči. Iz velikih, temnih, skrivnostnih oči njene mačehe pa je sevalo tako sovraštvo, da jo je kar zazeblo. Počasi je vstala s svojega stola in z naporom vseh svojih moči rekla: »To pismo je ukradeno. Jaz sem to pismo sama dala na pošto.« Elvira se je hripavo zasmejala, a odgovorila ni. (Dalj« prihodnjič.) 13 ko stališče zavzame stranka napram vstopu Praška v ministrstvo. Kakršno je razpoloženje v teh krogih sedaj, bodo poslanci moravsko češke agrarne stranke najbrže šli v o p o z i e i -j o. D n n a j , 12. novembra. Polj-s k i k 1 u b ima nocoj sejo, da se izvolijo podpredsedniki. Ministrstvo ra javna dela. Dunaj, 12, novembra« Poslanec H r a s k v je konferiral danes z ministrskim predsednikom o bodočem ministrstvu za javna dela. Posl. H r a s k v je dokazoval baronu Bečku, ako se ustanovi tako ministrstvo, je potrebno, da se mu postavi na čelo politična osebnost, a odločilni uradniki, posebno sekcijski načelniki morajo biti tehniki. Baron B e c k je odgovoril, da delokrog novega ministrstva še ni definitivno določen, toda samo obsebi je umevno, da dobe tehniki vodilno vlogo, ako se ustanovi novo ministrstvo. Volitve v delegacije. Dunaj, 12. novembra. Glede volitev v delegacije se sklene med strankami na Štajerskem kompromis, vsled katerega pripade en mandat stalno nemškim klerikalcem, oziroma krščanskim socijalistom, drugi mandat pa bodo dobili, enkrat nemški na-cionalei, drugič pa Slovenci. Boj Italijanov za vseučilišče Dunaj. 12. novembra. Italijani, ki so jim Nemci z nasilstvom vzeli pravno fakulteto v Inomostu, so se naveličali čakanja, da jim priskrbi vlada obljubljeno nadomestilo. Sporazumno so začeli italijanski vseuči-liščniki z burnimi demonstracijami na Dunaju in v Gradcu. Vznemirjati hočejo obe vseučilišči toliko časa, da prisilijo vlado do obvezne izjave. Rektoratu dunajskega vseučilišča so naznanili, da ne demonstrirajo proti rektoratu niti proti nemškemu di-jaštvu. temne le proti vladi. Vkljub temu je rektor zagrozil z naj-ostrejšiini disciplinarnimi kaznimi. — Na včerajšnjem shodu so sklenili italijanski vseučiliscniki soglasno, da se izreče severo- in jugoslovanskemu dijaštvu topla zahvala za ponuđeno pomoč pri agitaciji v prilog italijanskemu vseučilišču v Trstu, vendar se za sedaj prosijo Slovani, naj puste Italijane v sedanjem njihovem boju same, da ne nastanejo iz demonstracij narodnostni boji. Danes so bile pred vseučiliščem zopet burne demonstracije. Italijani so klicali nemškim dijakom: »Pfuj Moltke! Pfuj Eulenburg! Vseučilišč-na policija!« Končno je prišlo do pravcate bitke med Italijani in Nemci ter je bilo na obeh straneh več ranjenih. Popoldne se je sestala deputacija italijanskih vseučiliščnikov z italijanskimi državnimi poslanci brez razlike strank. Poslanca Malfatti in R i z z i sta poročala o konferenci z naučnim ministrom. Z odgovorom naučnega ministra ne morejo biti Italijani zadovoljni. Vladna obljuba glede priznavanja v Italiji položenih izpitov v Avstriji je taka, da je italijanski poslanci ne marajo sprejeti. Veljavnost za take izpite je tako o-mejena in vezana na toliko pogojev, da bi bila za avstrijske Italijane brez praktične veljave. Veljavnost v Italiji napravljenega izpita bi se italijanskim dijakom priznala le od časa do časa vselej s pritrdilom dotične fakultete in naučnega ministrstva. To bi za Italijane ne bila pravica, temuč le milost. Gradec, 12. novembra. Italijanski dijaki so danes nadaljevali z demonstracijami. Do 8. ure zjutraj se jih je zbralo na vseučilišču do 300. Rektor je dal brž nabiti razglas, da danes ne bo predavanj. Katoliško vseučilišče v Solnogradu. Du naj, 12. novembra. Sedaj zboruje na Dunaju škofijska konferenca, ki se bavi tudi z ustanovitvijo katoliškega vseučilišča v Solnogradu. Konferenci se je naznanilo, da se ena fakulteta ustanovi že prihodnje leto. Novi namestniki, Dunaj, 12. novembra. V prihodnjih dneh se reši več narnestni-ških vprašanj. Nove namestnike dobe Štajerska. Nižja Avstrija, Moravska, Dalmacija in Trst. Ogrsko-hrvaški drž. zbor. Budimpešta, 12. novembra. Šestmesečni proračunski provizorij je bil sprejet v tretjem branju ter se je poslal magnatski zbornici. Potem se je začelo razpravljati o avtonomnem carinskem tarifu. Posl. S u p i 1 o ja govoril madžarsko proti predlogi, češ, da morajo Hrvatje za sedaj nastopiti proti avtonomnemu carinskemu tarifu. Od postopanja ogrske vlade je odvisno, ako bodo Hrvatje ostali na svojem stališču. Reška resolucija je sprejela v svoj program popolno politično in gospodarsko emancipacijo od Avstrije, zato mu je sedaj težko nastopiti proti avtonomnemu carinskemu tarifu; vendar mora storiti to zategadelj, ker so vse dosedanje ogrske vlade pokazale, da hočejo spraviti Hrvaško v odvisnost od Ogrske ter nimajo dosti smisla za gospodarski prospeh Hrvaške. Predlagal je, naj se avtonomni carinski tarif odstavi z dnevnega reda, dokler se razmerje med Avstrijo in Ogrsko ne uredi na ustavnih temeljih. Pri nadaljnem utemeljevanju mu je predsednik odtegnil besedo, kar je provzročilo vihar pri hrvaških poslancih. — Posl. Roje je govoril hrvaško, proti čemur so demonstrirali Madžari. Govornik je rekel, da bo iz državnopravnih razlogov glasoval proti avtonomnemu carinskemu tarifu. Grajal je, da se je Dalmacija glede avtonomnega carinskega tarifa prepustila popolnoma Avstriji. Carinski tarif bi mogel biti prvi korak za priklopljenje Dalmacije. Predleže-či avtonomni carinski tarif ni niti avtonomen, niti ogrski. — Poslanec dr. Š u r ni i n je tudi govoril hrvaško proti predlogi, češ, da ima mnogo določb, ki so škodljive za Hrvaško. Proti vstašem v Mace doniji. Sofija, 12. novembra. Angleški zastopnik je danes po naročilu svoje vlade resno opozoril bolgarsko vlado na naraščajoče bolgarske Čete v Macedoniji ter pozival vlado, naj napne ves svoj vpliv proti vstašem. Dnevne vesti V izubijam. 13 novembra. — Poslanec Grafenauer je kot zastopnik najbolj zatiranega dela slovenskega naroda vstopil v klub tistih ljudi, ki delajo s slovenskimi narodnimi koristmi nečedne kravje kupčije. Edini zastopnik koroških Sloven-cev, v klubu narodnih izdajalcev — tu se že vse neha. Ravno o priliki Grafenauer je vega vstopa v klub vladnih podkupljencev, je izšel v »Miru« članek, na katerem je Grafenauer podpisan. Ta članek je tak, da mora razljutiti tudi najbolj mirnega človeka. Predvsem se vidi iz članka kameleonski značaj Grafenauerjev. V tem članku pere kranjske klerikalce zaradi razdelitve volilnih okrajev na Koroškem. Pred meseci je Grafenauer grozno rohnel proti Šusteršiču zaradi izdajstva, ki ga je storil pri volilni reformi in sekundirala sta mu dr. Brejc in Podgorc. Z lastnimi besedami iz tedanjih »Mirovih« člankov se da to dokazati. Takrat je Grafenauer v neki družbi grozil, da bo on lastnoročno ven vrgel Susteršiča in ga pognal čez Karavanke, če pride na Koroško, javno je Susteršiča proglašal za izdajalca, sedaj pa je zlezel pod njegovo suknjo. Pa kaj hočemo —-Grafenauer je marijoneta v rokah Brejca in Podgorca in mora za nju iti v boj. »Mladoleten otrok potrebuje varuha«, je pisal Grafenauer. Mladoleten Grafenftuer sicer ni, a varuha ima in kar dva, Brejca in Podgorca. In hvaležen jima je tudi. Celo o ž r t-v a h nekaj piše. Naj bi bil vsaj v tem oziru malo previdnejši, sicer bo počil kanon, ki bo podrl Gra fenauerja in pa tiste gospode, ki »žrtvujejo denar« — pa ne svojega — v n a -m e n e , ki so Grafenauerju najbolj znani. — Koliko zaleže Gostinčarjeva beseda? »Slovenec« pripoveduje svojim »bravcem« malone vsak dan, kako imeniten in upi i ven politik je Go-stinčar in koliko zaleže njegova beseda. Ta Gostinčarjeva beseda zaleže res grozno. Pred kratkim je pošte-njakGostinčar vložil v državnem zboru strahovito interpelacijo, v kateri je zdelal ljubljanskega državnega pravdnika g. dr. Trenza, ki uživa v vseh spodobnih krogih največje spoštovanje. Komaj jo Gostinčar g. dr. Trenza opsoval in zmrcvaril, že je dobil odgovorrc e s a r je dr. Trenza podelil red železne krofi e. Kakor se vidi, zaleže Gostinčarjeva beseda res silno veliko, komaj je odprl usta, je že dobil tako brco, da je odletel v kot, kjer stoje pljuvalni-ki. Morda je tam našel kak čik, da se je ž njim potolažil. — Prošnje do cesarja. Po daljšem opazovanju smo se prepričali, da pošiljajo Slovenci prošnje do vladarja brez izjeme v nemščini. Torej se ni čuditi, če nas najvišji krogi ne u važu je j o, in naš cesar bo moral, hočeš nočeš, priti skoraj do prepričanja, da v njegovi državi Slovencev n i. — To vlaganje nemških prošenj na najvišje mesto je nezaslišana bedastoća in zaničevanje samega sebe. Ce kdo v monarhiji, tedaj gotovo krona je oni faktor, ki mora varovati in ki varuje popolno nepristranost vsem avstrijskim narodom. Torej se pravi naravnost Nj. Veličanstvo žaliti, če se dvomi o tem, da bi bil uspeh prošnje enako ugoden, čeprav je spisana slovensko! In stvar ima še drugo lice: Ce ne oomo vlagali na višja in na najvišje mesto slovenskih spisov, tedaj merodajni krogi tudi ne bodo prišli nikdar do zavesti, kako potrebni da so slovenski uradniki tudi v vodilnih uradih naše države. In tudi onim redkim domačinom, ki so že danes v ministrstvih itd. se dela s takim nem-škutarjenjem hudo krivico, kajti slovenske akte morejo le oni reševati ali vsaj tolmačiti, nemške pa kdorkoli. In če bi ljudje imeli kaj pameti v glavi, bi si lahko sami izračunali, da bo rojak vedno zrl z večjo simpatijo na njihove zadeve, kakor pa kak nem-škonacijonalni uradnik. Končno smo se pa tudi prepričali, da to nemšku-tarjenje podpirajo slovenski župniki, ki razne Nj. Veličanstvu, ministrstvom itd. namenjene prošnje n e m -ško potrjujejo! Ali bi ne bilo zaslužno narodno delo, če bi raje slovenske prosilce pregovarjali, naj jim prinašajo slovenske prošnje, in če bi prošnje, čeprav so nemške, slovensko potrjevali? — Pa — naši duhovščini je narodnost slovenska že zdavnaj he-kuba! — Izjava. I. Narodno radikalno dijaštvo v Gradcu, zbrano po prvo-letniškem večeru društva »Tabor« dne 9. novembra 1907 protestira naj-odločnejše proti žaljivi in krivični rešitvi gimnazijskega vprašanja v Ljubljani in najodločnejše obsoja izdajalsko početje S. L. S., ki se je zavzela za tako rešitev. — II. Narodno radikalno dijaštvo v Gradcu zbrano pO prvoletniškem večeru društva »Tabor« protestira odločno proti nečuveni zlorabi uradne oblasti predsednika deželnega šolskega sveta kranjskega napram prof. dr. Ilešiču. — Prof. dr. Ilešiču pa izreka svoje spoštovanje za možati nastop v narodno in stanovsko korist. — Značilno za klerikalce. Služba niežnarja in organista je v resnici prava pasja služba. Mežnar in orga-nist sta sužnja svojega župnika in ne dobivata toliko plače, da bi mogla živeti, nego morata nastavljati roke in beračiti, da se preživljata. Kadar pa prideta v leta, kadar so oslabele moči, pa jih fajinoštcr odpodi iz službe. Pri teh ljudeh bi duhovniki najprej imeli priliko pokazati svoje socialno naziranje, a nihče se ne gane. Vse stanove »rešujejo« duhovniki, samo za svoje lastne ljudi ne store ničesar. Bil je svoj čas v »Unionu« shod, na katerem je bil tudi dr. Krek. Na tistem shodu so se mežnarji in or-ganisti bridko pritoževali, da so brezpravni helotje fajmoštrov in da morajo stradati, pa dr. Krek še vedno ni zanje niti prsta ganil. Zaradi tega vlada med mežnarji in organisti velika nevolja. Ko bi se ti ljudje malo organizirali tako, da bi mogli enkrat pošteno zaropotati, vsaj toliko, da bi se stresle preobložene farovške mize, potem bi se že tudi duhovska bisaga \ saj nekoliko odprla. — Kako ima »Slovenec« svoje »bravce« za norca. Ponedeljkov »Slovenec« prinaša na prilogi sicer nekoliko zavito poročilo o nedeljskem shodu v »Mestnem domu«. Tam pripoveduje tudi med drugim, kaj je poslanec Hribar povedal o svojem srečanju z dr. Egerjem v parlamentu. Med dnevnimi vestmi pa trdi škofov list, da je Hribar previdno molčal o svojih dunajskih pogovorih z dr. Egerjem, dasi je ljubljanski državni poslanec jasno povedal, kaj vse je govoril pri tistem nedolžnem srečanju. Da si »Slovenec« v eni in isti številki tako nasprotuje v svojih trditvah, je znamenje, da računa na nerazsodnost svojih bravce v, ki v par minutah pozabijo, kar so prej brali. — Sram jih je, da so klerikalci. V ponedeljek je bil v »Unionu« ustanovni shod »Mlekarske zveze«, ki je naperjena proti»Zvezi mlekarskih zadrug«. Na tem shodu se je poudarjalo od več strani, da »Mlekarska zveza« ni klerikalna in zlasti mlekarski nadzornik L e g v a r t ni hotel biti na noben način klerikalec. Da je »Mlekarska zveza« res klerikalna, dokazuje njen odbor, ki je skoraj ves sestavljen iz samih prononsiranih klerikalcev in ljudi, ki so odvisni od klerikalnih prvakov. Će so dva ali tri naprednjake vzeli v odbor, je to samo pesek v oči, ker večina odbornikov je klerikalna. Isto velja tudi za nadzorstvo. Gospodje morajo pa imeti gotovo slabo vest, da se že zdaj boje svoje politične barve. Bo treba paziti na to »zvezo«. — Frančiškani in družba sv. Cirila in Metoda. Piše se nam: Res je, da ne sprejmejo frančiškani nobenega darila za »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Jaz sem poslala po Mohorjeve knjige in sem hotela darovati za družbo 20 vin., pa je rekel, da ne sprejme. Vprašala sem, zakaj da ne! Odgovoril mi je, da ima že svoj vzrok. »Ce hočete kaj darovati«, je rekel, pa dajte za škofove zavode. »Za tiste pa ne dam«, sem odvrnila. — »Škof naj le sam da za zavode, saj tudi sam kasira.« R o d o 1 j ti b k i n j a. — Vzorni upravitelj deželne bol-bolnišnice v Celju znani S m a r -t s c h a n , o katerem je naš list že imel nedavno značilno notico, ni le ljubitelj omoženih žensk, — tako se nam piše — marveč on je tudi prav »ljubezniv« — soprog. Dokaz temu je, da je njegova žena, imej i tel j ica branjarije na Bregu pri Celju, kakor se vobče govori, storila potrebne korake, da se zakonsko loči od njega. Po vseh »interesantnostih«, ki se slišijo in kolportirajo o tem »nemškem« deželnem uradniku, katere pa še vedno čakajo rešitve pri sodišču, to pač ni nič kaj čudnega! —»Žabje pildke« po kranjskih cerkvah proglaša »Slovenec« za plode cerkvene umetnosti, in dosledno temu nemške mazače, ki so te pildke napucali, za c e r k v c n e umetnike. Spričo takega na žira-nja se pač ni čuditi, da pri cerkvah ni zaslužka za domače umetnike. — Odlikovanja. Okrajni sodnik dr. Josip Kron v ogel v Št. Lenartu v Slovenskih goricah je dobil viteški križ Franc Jožefovega reda. — Predsednik okrožnega sodišča v Rovinju Fran Dukič je dobil red železne krone III. razreda, predstojnik okrajnega sodišča v Vodnjanu Julijan Kovač vitežki križec Fran Josipovega reda, pisarniški oficijal Karel B u ne v Komnu zlati zaslužni križec, ravnatelj finančne deželne blagajne v Trstu Edvard Sos i o pa ob priliki upokojenja naslov vladnega ti etnika. —- Iz sodne službe. Pravna praktikanta dr. Pompej Ž u m i n v Gradišču na Goriškem in Anton Meci veš v Gorici sta imenovana za av-skultanta. — Promocija. V ponedeljek 11. novembra je bil na vseučelišču v Inomostu promoviran doktorjem prava naš rojak g. Feliks Rako v e c , c. kr. avskultant pri okrožnem sodišču v Mariboru. Čestitamo! — Iz šolske službe. Nadučitelj g. Josij) M e s n e r v Komendi je dobil zaradi bolezni dopust in pride na njegovo mesto kot suplentinja absolvi-rana učiteljska kandidatinja gdčna. Marija K o š a k. Interimistično vodstvo šole prevzame učitelj g. Rudolf Zore. Suplentinja na šoli v Gornjem Tuhinju gdč. Franja Grom je imenovana za provizorično učiteljico istotam. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je založila začetkom oktobra t. 1. računske, oziroma gostilni carske listke. To je nov vir dohodkov družbi. Ako se bodo zahtevali ti računski listki dosledno vsikdar in povsod v restavracijah in trgovinah, jih bode družba prodala neizmerno veliko, vsakoletni dobiček bode precejšnji steber naši družbi. En računski listek stane 2 v. Tak prispevek zmaga lahko vsak gost. Gostilničarji in trgovci pa nimajo pri nakupu nobene škode, ampak še dobiček, ker dobe naročniki 10% popust. Dobivajo se v družbeni pisarni v Ljubljani, »Narodni doni« popoldne od 3. do 6. ure. Vnanji naročniki jih dobe poštnine prosto. Znesek se naj pošlje po nakaznici; ali pozneje, ko prejmejo listke, po čekovni položnici. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubijani nam javlja, da je sklenila »Slovenska Matica« v Ljubljani kol-kovati svoja pisma z narodnim kolkom. Naj bi bilo to dejstvo v spodbudo vsem narodnim društvom! »V silni stiski« je bil naslov sobotne »Slovenčeve« notice, s katero se mu je potrebno zdelo se zopet enkrat obregniti ob pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. To društvo mora silno težko ležati v želodcu gospodi okrog »Slovenca«. Ne bi odgovarjali na »Slovenčeve« budalosti, ker namen dotične notice je preveč prozoren, kar pri razsodnem občinstvu ravno nasprotno učinkuje, kakor »Slovenec« želi; vendar pa, ker smo prepričanja, da je Slovenec« ali njega dopisnik ravno tako neumen, kakor je slabo poučen o pevskem društvu »Ljubljanskega Zvona«, mu v pojasnilo sledeče odgovarjamo: Prvotno, kakor Se sedaj pojejo nekatera pevska društva o Vseh svetih na pokopališču iz pietete v spomin svojih umrlih članov. Ta navada se je uvedla tudi pri pevskih društvih, ki so se pozneje ustanovila, kar je pa imelo za posledico, da je prvotni pietetni namen popolnoma izginil, in je nastalo na stroške nam dragih umrlih čisto navadno pevsko tekmovanje med raznimi društvi. »Ljubljanski Zvon« si pa ne želi pevske tekme na tako svetem in resnem kraju, zato pripušča raje pevskim dru-štvam, katero so jo že preje izvrševati pričela, kot jo je to društvo, da izkazujejo umrlim svojo pieteto. Kar se pa tiče »Slovenčeve« notice, da društvo »Ljubljanski Zvon« tudi pri pogrebih svojih umrlih članov ne bode več pelo, je pa naravnost izmišljotina. Opozarjamo »Slovenca« samo, naj pogleda v inseratni del »Slov. Naroda« z dne 11. t. m. pa bode našel zahvalo za pogrebno petje tega društva povodom svoje umrle članice Uršule Breskvar. Kakšna je pevska kakovost »Ljubljanskega Zvona«,smo pripravljeni dati priliko vsak čas gospodom okrog »Slovenca« s tem, da lahko svoje klerikalno društvo na katerega so tako ponosni in kateri nosi ime liberalne Ljubljane,postavijo »Ljubljanskemu Zvonu« bodisi na prostem ali pa v Balona v tekmovalnem oziru nasproti; stavimo samo en pogoj, da si izvolijo za to tekmovanje, politično nevtralna tla. Naravnost smešno je ako »Slovenec« trdi, da je, in mora biti društvo že vsled tega klerikalno, ker nosi ime , Zvon«. Ali ste res gospodje pri .Slovencu« tako slabo v zgodovini podkovani, da mislite samo na šenklavški zvon in pa na zvonove po drugih cerkvenih stolpih I Ali vam ni nič znano skoraj v največjem, svetovno znanem zvonu v Kremelju, Gradcu (Lisel) itd. kateri služijo vsem drugim namenom, kakor pa za cerkvene obrede 1 Sestanka članov društva »Merkurja« dne 9. t. m., ki je bil v Aurovi restavraciji, se je udeležilo 48 članov. Na dnevnem redu je bil razgovor o razstavi v Pragi leta 1908. O tem predmeta sta govorila gg. Ivo Jeba-čin ml. in dr. Viktor Murnik. (i. Je-baČin je omenjal razvoj šolstva, obrta trgovine in industrije ter poučil udeležence o gospodarskem napredku Češke. Za njim je govoril g. dr. Murnik, ki je navedel obih* novih interesantnih podatkov o razvoju trgovine in industrije praškega zborničnega okraja; dalje se je pečal g. govornik s posebnostimi, ki jih bo pokazala razstava v Pragi. Poslušalci so sledili obema govornikoma z veliko pazljivostjo ter so jima izrekli toplo zahvalo za zanimiva in tako poučna izvajanja. Za tem se je.volil poseben odsek, ki naj bi vodil začasno dela glede razstave in bi posebno glede štedenja za ohisk razstave vse potrebno ukrenil. V odsek so bili izvoljeni gg. Fran Bezjak (blagajnik), Ivo Jeba-č i n mL, Fran K o v a č , Karel M e g-1 i č in Silvester Š k e r b i n e c (predsednik). Odseka se je naročilo, naj sestavi in predloži svoje poročilo glede njegove izvolitve, dalje glede štedenja in glede prireditve tečaja za čescino odboru v potrditev. Slednjič se je sklenilo, da se prihodnji sestanek priredi dne 23. novembra v re-stavraciji »Narodnega doma«. Neki naš somišljenik, ki je bil začasa drzavnozborskih volitev marljiv agitator za našo stranko, se nahaja vsled bolezni v skrajni bedi. Kdor ima oddati kakšno malo, lahko službo, naj se spomni tega moža. Naslov se izve pri R. P u s t o 1 e m š k u v uredništvu »Slovenskega Naroda«. Iz Vel. Lašč se nam poroča: Dne 10. t. m. se je bilo v tukajšnjem skem poslopju zbralo lepo število po napredku v čebelarstvu hrepeneči!] mož in mladeničev. Prišli so poslušal izvrstnega strokovnjaka v tej stroki g. A. L i k o z a r j a , nadučitelja na Rakovniku, katerega predavanje se je bilo med tednom javno razglasilo. Govornik je v zelo poljudnem in mikavnem, skoro 2 uri trajajočem govoru obširno razpravljal o prezimova-nju čebel, o pomladanskem in speku-lativnem pitanju poleti, o opleme-njenju matic, o nevarni kužni gnji-lobi, o pomenu združitve vseh čebelarjev v eno društvo itd. Bilo je veselje gledati, s kako veliko pozornostjo, da, skoro s slastjo so praktični čebelarji sledili govornikovim besedam, ki jim je znal na spreten način z marsikaterimi praktičnimi primeri življenje vdihniti. Lepi nauki so gotovo padli na rodovitna tla in upati je, da se bodo mnogi navzoči čebelarji po njih ravnali ter se tako jeli u m ne je pečati s to zabavno panogo kmetijstva. Svoje zadovoljstvo izražali z glasnim odobravanjem koncem govora. Kako do srca jim je govoril, so pokazali tudi v debati po govoru z raznimi vprašanji, ki je govornik na nje se ve z odkrito radostjo odgovarjal. Bodi vrlemu in požrtvovalnemu možu, ki je letos že v 17 raznih krajih naše domovine »razganjal teme oblake« z našega polja čebelarstva tem potem izrečena sicer skromna, a tem iskrene j a zahvala! Nesreča na lovu. Iz Ljubna: Tu je bil v nedeljo, dne 10. t. m. na lovu obstreljen v desno nogo lOletni Jane/, Bohinc, na dosedaj neznan način. Težko ranjenega so prepeljali takoj v deželno bolnišnico. Kni viri poročajo, da se je skoraj gotovo sam obstrelil, kajti imel ni lovske pravice, ter je, zagledavši orožnika za seboj, vrgel puško proč, ki se je sprožila in ga zadela. Očividci poročajo, da ima /gor (lesnega stegna vse raztrgano meso, da se mu vidijo kosti. Žalostni slučaj, ki naj služi v zgled, tla naj se ne peča vsak še tako neroden s puško; saj se drugače tudi lahko razveseljuje. Nove umetniške razglednice. Slovensko akademično društvo »Adrija« v Pragi je izdalo pravkar dvoje umetniških razglednic, ki jih je narisal jako nadarjeni slovenski akad. slikar g. Zabota, čigar dela vzbujajo na umetniški razstavi v Trstu občo pozornost. Razglednici sta v resnici imenitno risani in vredni toplega priporočila. Cisti dohodek je namenjen podpornemu društvu za slovenske vi- (Dalje v prilogi). Priloga »Slovenskemu Narodu" žt. 263., dne 13. novembra 1907. sokošolce v Pragi. Z ozirom na ta blagi namen je želeti, da bi občinstvo pridno segalo po teh razglednicah, ki se dobivajo v >AT a rodni knjigarni«, kjer so tudi vedno v zalogi r i e m a n j s k o r a z g l e d n i e e. Iz gledališke pisarne. Velika Gounodova opera „Romeo in Julija", ki se je včeraj prvič" v Ljubljani uprizorila, se ponovi (za par) v petek. Glavni vlogi sta v rokah gce. Collignon in g. Jastrzeb-skega, nastopi vse operno osobje. Slovensko gledališče. Pred leti je že ljubljansko gledališko občinstvo spoznalo „glavo in srceu skladatelja Gounoda. To je bilo tedaj, ko so na našem odru peli „Faustau. Zdaj je občinstvo spoznalo drugo delo skladatelja, veliko opero: nRomeo in Julija", poleg „Fausta" največje in najslavnejše delo Gounodovo. Intere-santen slučaj je, da je Gounod uglas-bil najznamenitejši deli dveh izmed najznamanitejših pesnikov vseh časov. Goethejev „Faust" in Shakespearov „Romeo in Julija" sta dve visoki pesmi ljubezni in to je mikalo Gou-noda, da je mislim in čustvom teh dveh veleumov dal muzikalnega izraza. Duševno sorodstvo tega glasbenika s pesnikoma je oČividno iz obeh oper. Svetovna kritika, ki je ti dve operi že neštetokrat ocenjevala, je edina v tem, da se Gounod sioer glede dramatične sile v glasbi ni povspel prav do vrhunca, da pa je nedosežen izven vsake primere v milobi in nežnosti. Svetovna kritika je edina, da je opera „Romeo in Julija" zakladnica najlepših melodij, da je najpopolnejši glasbeni izraz ljubezenskih čutov in da preveva vse delo razpoloženje, ki vzbudi v vsakem srcu pojmovanje velike, večne ljubezni, ki je celo močnejša kot smrt. Virtuozna tehnika, briljantna instrumentacija, bogata invenoija in melo-dijoznost pomagajo tej operi, da se nihče ne more odtegniti njenemu mogočnemu vplivu. Gledališkemu vodstvu gre samo najtoplejše priznanje, da je spravilo to slavno delo na naš oder. Uprizoritev je bila skrbno pripravljena in je v obče jako lepo uspela. Julijo je pela gca. Collignon. Njen lepi, zvonki in prikupljivi glas je prišel do popolne veljave. V tej partiji je gca. Colb'gnon pokazala vse mojstrske svoje pevske sposobnosti in bi le v igri želeli malo več temperamenta. Romeo gosp. Jastr-zebskega je bil deloma jako dober. Naš tenorist je prav hvalevredno igral in takisto tudi pel, kadar je mogel svobodno razviti svoj glas in zagnati med občinstvo svoje močne visoke tone, v nekaterih prizorih pa ni prav uspel. Gdč. Gros-zova je pokazala, da ima zelo simpatičen glas in da jako dobro poje. Bila je prav srckan paž in je graci-jozno preduašala svojo ljubko pe-semco. Gosp. VašiČek je znan izza prejšnjih let. Njegov sonorni bas je kakor vedno tudi včeraj jako ugajal, zlasti ker posveča gosp. Vašiček primerno pažnjo tudi izgovarjanju. Ga. Borzewska je dobro absolvirala svojo malo vlogo. To isto velja tudi o gg. Bukšeku, Kondrackem in Kratochwilu, Juvanu inPov-hetu. Gosp. L um bar je prvič nastopil kot solist in to z uspehom, ker ima prikupen glas. Ne dvomimo, da doseže ta krasna opera mnogo repriz. Politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za ,,Vod-matski okraj" v Ljubljani priredi danes v sredo, 13. novembra „Mar-tinov večer" v gostilniških prostorih g. J. Pavška na Sv. Martina cesti št. 36. K poročilu o koncertnem in zabavnem večeru Slavca" je pripomniti še, da je šaljiv prizor rAmor v kuhinji" prav dobro uspel vsled sodelujočih oseb gospe Juvanove, g. Bogataja in g. J u v a n a. Tekst sam na sebi je skrpucalo brez duha, vendar omenjeni sodelovalci so storili po svojih močeh, kar se je sploh dalo storiti. Tat in berač. Potepuh Jožef Pešker je v stauovanju Marije Caserman v Cerknici ukradel 112 kron, potem pa prišel v družinsko sobo beračit. Ker so domači slišali prej neko ropotanje v stanovanju in se jim je Pešker zdel sumljiv, so šli gledat tja in dognali tatvino. PeŠ-kerja so zaprli. Obesila se je v petek ponoči „na šrangi" pri Rupi krčmarica Sarina. Ponoči jo je klical štiriletni otrok, se skobacal iz postelje ter hitel k durim, kjer je zapazil, da s» je mati obesila. Revi je pred 2 mesecema umrl mož in najbrže se ji je od žalosti zmešalo, da si je sama končala življenje. Gonjača fe obstrelil neki lovec, ko je Franc Kocijančič iz Črnivca pri Mošnjah priredil pri Velikem Dobrepolju lov. Obstreljenec je posestnikov sin Ivan Bohineo iz Ljubnega in so ga morali zaradi težke poškodbe prepeljati v bolnico v Ljubljano. Resnica gre na dan I Piše se nam iz Laškega okraja: Nadučitelj nove „nemške" ljudske šole v Hrastniku, Tanzer mu je ime, pritožil se je že bridko, — to vemo iz verodostojnega vira, — da otrooi njegove šole ne znajo nič nemško ter je ves obupan nad tem dejstvom. Verjamemo tei milujemo moža. Trdili smo vedno, da nemške šole v Hrastniku ni treba, ker se na tamošnji večrazrednici otroci itak že odveč mučijo z nemščino. A trobilo se je glasno v svet, da je tu nemška šola živa potreba, da se zatira nemški živelj in drugih budalosti več. Sedaj pa vidimo, da to, kar smo trdili mi, potrjuje pristen Nemec sam! Slovensko gledališče v Celju* Igraloi ljubljanskega slovenskega gledališča so priredili v nedeljo v Celju burko „Dva srečna dneva". •Igralo se je prav izborno, predstava je bila pa tudi prav dobro obiskana. „Sokola" snujejo v Šoštanju, V tem v narodnem oziru tako izpostavljenem kraju je „Sokol" velikanske važnosti. Ker zahteva ustanovitev mnogih gmotnih žrtev, se sprejemajo darovi in jih sprejema gospod Vladimir Vošnjak v Šoštanju. Nemška prismoda. Po Spodnjem Štajerskem straši zopet apostol „Sudmarke", potovalni učitelj Hee ger. Ta mož zabičuje med drugim svojim veraim, naj ne hodijo k predstavam Leharjeve operete „Die lu-stige AVitwe~, ker da ima to glasbeno delo preveč — slovanskih motivov in napevov. Dvorazredna nemška ljudska Šola se ustanovi na Teznu pod Mariborom. V važi je bilo po zadnjem ljudskem štetju več Slovencev nego Nem *>ev, z nemško šolo pa se bo vas sčasoma popolnoma ponemčila. Na kako slovensko šolo južno od Maribora nihče ne misli. Ciril Metodova družba nima denarja, duhovništvo pa iz same strankarske strasti ne da ničesar zanjo in Še zapeljuje ljudstvo, da se obrača cd nje. In potem je to duhovništvo še vedno „narodno" ! Pogorel je pri Konjicah mlad posestnik Anton Sade k. Zgorela so vsa gospodarska poslopja s poljskimi pridelki. Škode je 15.000 K, zavarovalnine pa le 1400 K. Na Dravi je umrl tesar Jožef Keberl, ko je pri Maribora popravljal neki most. Zadela ga je kap. Pri porotnem sodišču v Mariboru pridejo v prihodnjem zasedanju na vrsto sledeči slučaji: V. Stark, sleparstvo; Josip Tacar, rop; Uršula Dvoršek in Al. Pirsch. požig; Josip Froscher, uboj; Jurij Donnigg, umor svoje žene. Ker sta kradla erarične ko- leke, so zaprli v Ptuju nekega pisarniškega oricijanta in pisarniškega pomočnika. Žalec. Šentpavelska godba kon-certira v nedeljo 17. t. m. ob 4. popoldne v hotelu Virant. Trgovski zabavni večer v Mariboru. Dne 23. novembra priredi „Slovenski trgovski klub" zabavni večer, na katerem nastopi prvič slovenski salonski orkester in trgovski kvartet. Po sporedu prosta zabava. Kako se norčujejo v Gradcu iz Slovencev. V pridobninsko komisijo za Štajersko so imrnovani za zastopnike slovenske Spodnje Štajerske najzagrizenejši nemškutarji Lenko, Hafenrichter v Oplotnici in E Suppanzv Pristovi. Ženska podružnica družbe sv* Cirila in Metoda v Gradcu in akad. podružnica priredite dne 16. t. m. v dvorani „Kaufmannshaus" ob 8. zvečer veliko veselioo. Na sporedu ste igri ^Napoleonov samovar" in „Zaljubljeni gospod papa", več pevskih točk in ples. Vstopnina znaša 1 K. Tri mesece Ječe Je dobil 17- letni delavec Alojzij Senekovič iz Zamarka, ker je izkazoval ljubezen osebam svojega spola. Protest proti podpori istr-skega deželnega zbora društvu „Lega Nazionale". Občinski zastop v Podgradu v Istri je protestiral, da je istrski deželni zbor dovolil italijanskemu društvu „Lega Nazionale" 10000 K podpore. Dvojezični napisi na Llovdo-vih ladjah. Uprava avstrijskega Llovda je dobila ukaz, da napravi na svojih ladjah dalmatinskih prog hrvaško-italijanske napise mesto dosedanjih samoitalijanskih. Vlom. V trgovino Ivana Ši-škoviča v Herpeljah so vlomili neznani tatovi in odnesli za 3000 K blaga. V teku 10 let je bil Šiškovič okraden petkrat. Leta 1903 so mu pokradli za 6000 K blaga. Zblaznel je v Trstu 251etni ko-čijasi Ivo Borčičiz Karlovca in v tem stanju pobil pri dveh trgovinah izložbena okna ter napravil škode 650 K. Predrzen roparski napad. V Trstu je napadel neznan zločinec učiteljico Angelo S t e n i č a r in jo oropal alate ure in 16 kron denarja. Tatvina. V kantino v domobranski vojafinioi v Rooolu pri Trstu so vlomili neznani tatovi in odnesli 500 K denarja. Iz morja so potegnili v Trstu 1 < letno Katarino Š a r k o iz Gorice. Kakor znano, je zaradi nesrečne ljubezni skočila ob zadnji burji v morje. Kap Je zadela v Trstu gospo G i z e 1 o Božič. Bila je takoj mrtva. Zblaznel je v Trstu I. Košuta in hotel skočiti skozi okno na cesto, a so ga še o pravem Času zadržali. Oddali so ga v biaznioo. Nov italijanski list v Polju. Prihodnji teden začne izhajati v Pu-lju nov italijanski list nLa Luoeu, ki bo zastopal avstrijsko-itaiijanske interese. Dvorec zgorel. V P ulj u je zgorel v nedeljo dvoree g. Pacaka. Škode je 12.000 K. Nesreča s smrtnim Izidom Na Reki je padel 44 letni Anton Larinčič iz Gorice po kamenitih stopnjioah teko nesrečno, da je vsled tega umrl. Plbtnen čoln sta si napravila gg. Ferenčin in Merčep v Zagrebu in se bota jutri vozila ž njim po Savi. Baje je silno praktičen. Odbor „Društvene godbe ljubljanske" vljudno naznanja vsem čč. Članom in prijateljem godbe, da se vrši v Četrtek, dne 14. t. m. zvečer v salonu hotela „Južni kolodvor" ^Seideli sestanek, na katerem se bode razpravljalo o korakih v svrho pridobivanja novih podpornih članov društva ter se prosi za mnogoštevilno udeležbo. — Ta sestanek združen bode ob enem s koncertom „Društvene godbe" ter se lahko ob tej priliki vsakdo prepriča o dosedanjem napredku godbe. Tečaj za učenje vezenja. Firma Singer Co.t deln. družba za šivalne stroje v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4, priredi v korist lepe in koristne vezilne umetnosti, za pospeševanje in povzdigo ženske obrti in pa za spodbudo ustanovitve nove industrije dne 18. t. m. v restavraciji g. Štirna v Sp. Šiški brezplačni poučni tečaj. Med tečajem se bo tudi poučevalo šivanje s posebnim ozirom na aparate, pridejane šivalnemu stroju „C e n t r a 1 - B o b b i n". Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 27. oktobra do vštetega 3. novembra 1907: 88 volov, 4 krave, 7 bikov, 1 konj, 268 prašičev, 147 telet, 24 koštrunov in kozlov in 14 kozličkov ; zaklane živine se je vpeljalo 9 rašiČev, 11 telet in 406 kg mesa. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27 oktobra do 2. novembra 1907. Število novorojencev 10 (= 138 %o)> mrtvorojenca 2, umrlih 17 (=235 °/0o)» med njimi so umrli za jetiko 3, za različnimi boleznimi 14. Med njimi je bilo tujcev 6 (=35 2%)» ■ zavodov 10 (=58 8%). Za mfekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škrlatico 2, za tifuzom 1, za vratioo 1 oseba. Mednarodna panorama pod TranČO i ni a ta teden razstavljene najzanimivejše pokrajine Tirolske. Posebno krasni sta dolini Langtaufe-rer in Sulden. Tudi spremljamo romantično plezanje na Ortler. — Prihodnji teden spremimo angleško geo-grafično družbo na znanstvenem potovanju v Kanado. Oarnizijske spremembe spomladi H)08. Dragonski polk št. 5 pride iz I umajskega Novega mesta ter se razdeli na garnizije Gorica, L j ubij a-i .i . Slovenska Bistrica in Maribor. Iz Trsta pride 1. batoljon 97. polka v Sežano, 11. lovski bataljon pa v Gradiško. Iz Gradiške pride 29. lovski bataljon v Tržič. V Trst pride 4. bosansko-hercegovski polk. Dragonski polk št. 4 se premesti iz Maribora, Slovenske Bistrice in Gradca v Anižo in \Vels. Iz Budimpešte |>ride 24. lovski bataljon v Rovinj in Poreč, 16. hazarski polk pa v Maribor, Gradec in Radgono. 37. artilerijski polk odide iz Radgone v Zagreb. Iz Komorna pride 19. lovski bataljon v Celovec. Dve slotniji 11. pionirskega bataljona pridete iz Przemvsla v Gorico, 2. bataljon 3. artilerijskega polka pa iz Przemvsla v Pulj. Kinematogrof Edison na Dunajski cesti nasproti kavarne Evropa ima od danes do vštetega petka sledeči spored: labudi na reki Times v Londonu (po naravi posneto), čudesna svetilka (fantazija), Casablanea (zadnja novost, po naravi posnet;i projekcija v 17 slikah), osa (komično), drama v Sevilji (iz življenja bikoborcev v 13 slikah), prvi izlet biciklista (smešno). Raznovrsten spored je najboljše priporočilo za obisk tega kinematografa, ki kaže vedno same originalne slike. Zato ga tudi mi prav toplo priporočamo. Cinematograplie - theatre fran-oais na Turjaškem trgu (»Katoliški dom«) ima danes do vštevši petka, 15. novembra, nastopni spored: Nadležna bolha. Življenje na ladji. Dobra smotka. Planine skozi teleskop, .fosipinin god. Dresirani psi. Moderni slikarji. Pariški pogledi. Vedeževal- ka. Kakor vse slike tega podjetja, se tudi slike sedanjega sporeda odliku jejo po bogati raznovrstnosti in iz redni čistosti ter mirnosti. V soboto, 16. t. m., nov spored. The Ainerikan Bioscop na oglu Resi je ve in Št. Peterske ceste ima od danes do vštete sobote sledeči spored: morje ob luninem svitu (naravni posnetek), slapovi na Škotskem (vele zanimiv naravni posnetek v 10 sli kah), brzoslikar (komično), psi rešil ci (dramatski prizor v 12 slikah), »most zdihljajev« v Benetkah (na ravni posnetek), pri brivcu (veleko inično), čudoviti ribnik (fantastna projekcija). To kinematografsko pod jetje si je tekom kratkega svojega obstoja znalo privabiti obilno obisko valeev, ker nudi res lepe in krasne slike in prizore. Pri tej seriji opozarjamo zlasti na projekcijo »čudoviti ribnik«, ki je izven sporeda in ki je nekaj izredno zanimivega. Na tla je podrl včeraj na Mariji nem trgu kočijaž Andrej Gaber 81-letno beračico Heleno Račičevo, baš ko je hotela iti pred konji čez cesto in jo na glavi lahko telesno poškodo val. Po pomoti je včeraj dopoldne spil v Sevarjevi trgovini na Sv. Ja koba trgu trgovski vajenec Aleksan der Galjevšček nekoliko kisove kisli ne, vsled česar je zvečer, ko je prišel iz šole, začel oslabevati in so ga morali oddati v deželno bolnišnico. Prepoden vtihotapec. Danes med 11. in 12. uro ponoči se je vtihotapil v hlev v Nunskih ulicah štev. 3 neki nočni posetnik in nabral tam več obleke, ki je bila last hlapcev Kra marja in Prekleta. Ko je tat že odha jal in ga je Preklet začutil, je skočil za njim in ga korenito namazal. Tatu se je še posrečilo odnesti pete, a imel je pa smolo, kajti za seboj je popustil delavske bukvice, glaseče se na ime nevarnega in že večkrat predkazno-vanega tatu Franceta Fajdige. roj. 1. 1866. v Podjelšah, ter pristojnega v Mekine pri Kamniku. Si rova nemška gosta. Predvčerajšnjim sta prišla v neko tukajšnjo gostilno nemška betonerja Franc Almsteiner in Ivan Schranz, kjer sta začela na tak način kazati svojo nemško kulturo, da ju je morala gostilni-čarica opozoriti na dostojnost. V tem trenotku pa skočita Germana pokonci ter začneta razbijati in gostilniea-riei groziti s stolmi. Med tem, ko je gostilničariea sirovežema ušla na dvorišče, sta spustila svojo jezo nad okni, jih začela pobijati in napravila 20 K škode, nato pa šla še v neko drugo gostilno, kjer sta itak kazala svoj pangermanski značaj toliko časa, da je prišel policijski stražnik in nemška nasilneža odvedel v špehovko. Najden kovčeg. Služkinja Marijana Knezova je včeraj pod nekim kozolcem za garnizijsko bolnišnico našla odprt kovčeg, ki je bil ukraden sanitetnemu vojaku Ivanu Zupančiču ter tam odprt. V kovčegu je bilo 48 K denarja in nekaj pisem, katerega pa tat ni naj del. Kot osumljenca so zaprli nekega vojaka. Z aro jo je hotel popihati danes neki »rodoljub z dežele«, ko je prodal neki stranki krompir, katera mu je bila že preje dala 4 K are. Ko je kmet stranki krompir pripeljal in mu je ta dala bankovec za 10 K, iz katerega bi ji moral aro zaračunali, je naglo odšel in ga je stražnik dobil v neki gostilni in tako posredoval, da je prišla stranka do svojega denarja. Orožništvo je včeraj aretovalo in izročilo deželnemu sodišču Marijo Rozmanovo, o kateri smo poročali, da je v Vižmarjih namenoma usmrtila svojega 61etnega sina. Sodna obdukcija je dognala, da je bil deček zastrupljen s strupom, s kakršnim za-vdajajo podganam. Defravdiral je 301etni Jožef Fel-der veleposestniku Erdmanu pl. Le-vetzovu v Rifenbergu pri Gorici 4S90 K, katere mu je ta dal za nakup živine. Felder, ki je pobegnil s svojo Ženo, je velik, močan, plavih brk in las, nosi lovsko obleko in klobuk, na katerem jo imel greben divjega kozla. Tudi Žena je velika in črno oblečena. Delavski) gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 118 Maeedoncev, 40 Hrvatov, 100 Slovencev in 40 Kočevarjev, nazaj je pa prišlo 143 Slovencev in Ma-(»iloncev. V Inomost je šlo 70 Mace doncev in Hrvatov, v Heb jih je šlo 60, v Had Gastein 40. v Tržič pa 36. Izgubljene in najdene reči. Neka gospa je izgubila sivo, ročno torbico, v kateri je imela 8 K denarja. — G. Fran P. je izgubil 12 K vredne hlače. — Izvošček Fran Verbjek je našel v vozu črn dežnik, katerega je pozabila neka stranka. Dobi se na magistratu. >: Drobne vesti. Madžarske k o r u p c i j e. Tvrdka Herezeg je v Kapošvaru zgradila vodovod. Pozneje je podkupila nekega mestnega uradnika z 20.000 K, da je zvišal z radi ranjeni proračun za 50.000 K. Hcrczega so zaprli, a neki bankir je založil zanj 50.000 K, nakar so ga ispustili,*da bo mogel pobegniti. — Celavasseje z r u " ' 1 a. Pod francosko vasjo Felines sc 'e začela vdirati zemlja, vsled ČeF; r se je zrušilo 40 hiš, med njimi trn'i župni-šče in šola. — U m r 1 je bavarski pvinc A r-n u 1 f , star 55 let. — Napad n a generala. V. Jaroslavu je u lanski m:-I poročnik Kuhn generala barona Genimingona, ker ga je častno sodišče obsodilo na izgubo šarže, napadel s sabljo. Udarec s sabljo p-oti generali! je prestregel nadporočn ' vc;irott, ki je močno ranjen. Navzoči častniki BO naskočili napadalca s sabljami ter ga nevarno . ranili. * Najmlajši zakonski par. Pre^I1 progronuna dei Modernisti« je sestavil bivši profesor cerkvene zgodovine E. Buonaiuti. Se je duHovnik, a pred enim letom je postal arhivar v kongregaciji della Sar-ra Visita. Spis je izdalo društvo »So-cieta internazionale scieutitico reli-giosa« v Rimu. Ko je ta spis zagledal dan, izdal je kardinal Respighi dekret, s katerim spis prepoveduje ter določa za velik greh čitati, prodajati ali samo imeti ta spis. Nadalje je izjavil papežev vikar, da so vsi, ki so pri spisu sodelovali (tedaj pisatelji, stavci, tiskarji), izobčeni iz katoliške cerkve. Te cerkvene kazni jih more odvezati le papeži Ako so med prizadetimi tudi duhovniki, postanejo še vrhu tega iregularni. — Huda kazen, ki pa ima učinek obešene oslove sence. :=: lOOletniea slovanske republike. Razun dubrovuiške republike je bila v preteklem stoletju v Dalmaciji tudi v Poljieah, ki je preminula 14. novembra 1807. Potemtakem se ravno sfdnj slavi spomin stoletnice. Polji-čmii so imeli od nekdaj pravico, da so si volili svoje kneze. Spominsko slav lje se bo obhajalo 14. t. m. v starinski cerkvici v poljičkem Gradcu blizu Omiša, kjer je bila vsakokratna izvolitev kneza. Slovesno mašo je čital župnik in državni poslanec Ivauiše-vič, ki je imel nato tudi slavnostni govor. ;: Prvi dunajski Kitajec. Te dni sta prišla .v dunajsko porodnišnico dva Kitajca z mlado žensko. Komaj pa so prišli v pisarno, je mlada Kitajka porodila sina. Mlada mati se imenuje Liu-Cin ter je žena člana kitajske akrobatske družbe »Sedem svetih Cimguzov«. ki se producirajo v dunajskem Koloseju. To je prvi slučaj, da je bil Kitajec rojen na Dunaju. - * Nov otok. Na otoku Šaraju v avstralskem arhipelagu je napravila plima mnogo škode. Prebivalci mesta Mat a n tuša so zbežali iz hiš. Nasproti otoku se je začel vzdigati iz morja novi otok z novim vid kanom. ■: Čuden otok. V mehikan>k»!ii zalivu je otok. ki redno menjava barvo. Dolgo so preiskavali, kaj je temu vzrok, a končno so dognali, da vpliva na spremembo barve plime in oseka. Pri plimi pokrijejo morski valovi ne-broj drobnih polžev, ki je z njimi posuto nabrežje. Ko nastane potem oseka, ostanejo polži pesku mokri ter odsevajo v zlatorumeni barvi. Bolj ko se suše, bolj postajajo rdeči in otok dobiva vsled tega rdečo barvo, ki je končno tako intenzivna, da je videti otok z daleč liki škrlatni plašč. * Napisi na knjižnicah. Neki Puc-cini iz Lucce je bil voznik, a ko je opustil svoj poklic, prodal je mule ter si nakupil knjig. Nad svojo knjižnico je napisal: »Olim mulis. nune musis« (prej z mulami, sedaj z muzami). Znani prijatelj knjig v 16. stoletju Giovanni Francesco Brnvin si je okrasil svojo malo, a izbrano knjižnico z napisom »Quale, non rjuantum« (kakovost in ne množina). Tudi filozof Aristofan je rekel nekemu mladeniču: »Debelijo se tisti, ki dobro prebavi j a jo, ne pa tisti, ki mnogo jedo«. Znani ameriški pesnik Londfellow je napisal: »Non alamor, sed amor« (ne vik, temuč ljubezen). Italijanski dramatičar Afieri je napisal v svoji knjižnicia menda lepota — je na porotnike tako vplivala, da so jo soglasno oprostili. * Hitrost rib. O hitrosti rib se je doslej moglo le malo točnega pisati in trditi, ker je znano, da se riba prav redko pregiba v ravni črti. Zdaj je profesor Metzgcr izračunal, koliko pot preplavajo losovi. V reki \Veseri je napravil poskuse in dognal, da so te vrste rib v 8*2 urah preplavale reko navzgor 139 kilometrov. * Otroke je spreminjala v angele. V Konkovcu na Češkem so prijeli kmetico Marijo Bličenčik, ki je že več let, kakor sama pravi, spreminjala otroke v angele. Sprejemala jih je do petih let na oskrbo in hrano. Mučila in stradala jih je tako. da so otroci postali sama kost in koža in da so vsled tega umrli. Mnogo otrok je na ta način postalo »angelov«. Pobožna ženska je delala to v verskem fanatizmu. Književnost. Nov slovar. Založništvo Schimpff v Trstu si je pred kratkim napravilo mnogo stroškov za naznanilo, da izda priročen slovensko-nem-ški in nemško-slovenski slovar. Tega slovarja se do zdaj ni na dan. Pač pa je A. H a r t 1 e b e n na Dunaju izdal kratek, a prav prikladen slovensko-nemški in nemško-slovenski slovar v dveh delih. Vsak del velja 2 K 20 vin. Slovar je sestavil Fr. Kramari č. Za praktične potrebe je ta 13 tiskanih pol obsežni si ove r prav primeren in cena za Vezano knjigo jako zmerna. Vse tn naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3. Petrograd, 13. novembra. Danes je bila v tavriški palači slovesno otvor j ena III. gosudarstvena duma. Budimpešta, 13. novembra. Tvrd-ki Martini je bilo ukradenih 100.000 kron. O tatovih ni sledu. Moskva, 13. novembra. Gledališče Solodovnikov je pogorelo. Pri požaru se je ponesrečil gledališki dekorater. Budimpešta, 13. novembra. V Aradu so pričeli stavko — zdravniki. Budimpešta, 18. novembra. Bivši minister P o l o n y i in njegov sin Desider sta izstopjla iz neodvisne stranke. Dunaj, 13. novembra. Kvotna deputacija je imela danes sejo, pri kateri se je meritorno razpravljalo o kvoti. Večina govornikov se je izrekla za kvoto 66: 34. Gospodarstvo. — Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo pri ravnateljstvu kralj, srbskih železnic, v prostorih oddelka za grad-bo novih železnic dne 28. novembra t. 1. vršila ponudbena razprava za dobavo 205.000 železniških pragov- iz hrastovega lesa za ozkotirne železnice in 610 nt2 hrastovega stavbnega lesa za ogibališča in mostove proge Sta-lač-Užiee. Dobavni pogoji so v pisarni navedenega ravnateljstva na vpogled. Ponudbe se sprejemajo do 28. novembra t. 1. do 12. ure opoldne.__ Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo m ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro zna* nega, pristnega „Mollovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna skatljica 2 K. Po postnem povzetja razpošilja ta prašek vsak dan Lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom l 16 16 Poslano. Ako imate občutljive noge, kupite svetovno-znane gorke 3380 ? zimske čevlje podšite s flanelo in ko-žuhovino v c. kr. mnihov-graški zalogi čevljev pri Henriku Kenda, Ljubljana, Mestni trg št. 17. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las dr loje na\Jl»olJ«e priznana TaDDo-chiii tinta katera okrepčajo laaisce, odstranjuj laske In preprečuje Upadanje las. I steklenimi z navodom t krono. RaepoSilja ee s obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloge vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, špecijsli-tet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih minersinih vod I. t d. Dei lekarna Milana Leustek i Ljubl|ani, Raslim cesta it. I poleg novozgrajenega Fran JoSefovega inhil moRtn 10 Telefonsku (n brzojavne rti Dunaj, 13. novembru. »Wiener Zeitung"« priobcuje danes upokojenje policijskega ravnatelju H a 1» r d e z istočasno podelitvijo dednega baron-stva. Dunaj, 13. novembra. Tiskovni odsek je imel danes sejo. Razni govorniki so zahtevali, naj vlada nemudoma prekine prepoved s v o b o d 11 e k o I ]) o r t a ž e. Vladni zastopnik se je izjavil, da bo vlada v svobodno kolportažo dovolila samo pod pogojem, ako se tiskovne ]) r a v d e o d v z a 111 e j o poroti in se i z r o e e rednim sod i -š e e ni. Dud i 111 pest a, 13. novembra. V današnji seji državnega zbora je govoril dr. G r a b o v a c. Komaj je govoril nekaj minut, mu je predsednik odtegnil besedo. To je brvaško delegacijo tako razjarilo, da so poslanci jeli kričati in biti s tako silo ob pulte, da ni bilo mogoče ničesar slišati. Predsednik je moral sejo prekiniti. Ko se je seja zopet otvorila, sta govorila M u a č e v i e in Z a«g o r a c. Predsednik je obema odtegnil besedo, kar je povzročilo zopet silen vihar med Hrvati. Hrvaška delegacija izjavlja, da se bo vse dotlej posluževala hrupne obstrukcije, dokler se bo ogrska vlada za hrbtom hrvaških poslancev^ pogajala z banom Rakodczavjem. Bel grad, 13. novembra. V hipotekami banki je bilo ukradenih 500 obligacij po 500 dinarjev- v vredno-MIH*« presenetljiv sti 100.000 dinarjev. 46 Umrli so v Ljubljani. Dne 11 novembra: Josipina Schmidt, trgovčeva žena, 25 let, Sredina 11, jetika.— Ivan Aljančič, gostač, 57 let, Radeckega cesta 11, Epilepsia. Dne 12 novem.: Marija Valerija Reisch, narednikova hči, 2 leti, Metelkove ulice 2, jntika. — Viktor Poljšak, gostilničarjev sin, 9 mes , Martinova cesta 32, Bronchitis acuta. V deželni bolnici: Dne 7. novembra: Juri Erčon, gostač, 56 let naduha Dne 8. novembra: Matevž Razperger, urar, 79 let, jetika. Dne 9. novembra: Ana Klopčič, mestna uboga, 85 let, vsled ostarelosti. — jera De-ueuz. strojevodjeva žena, 19 let, srčna hiba. Dne 10. novembra: Josip Zaplotnik, dijak, 16 let. Borzna poročila Llablianaka „^•dltna banka v Ljubljani .iu^iJ kurad dun. bora« 13. novembra 1D07. \ atatefca V, »rebrna renta . . avstr. kronska reofta. „ llau • . • •fraka kronika rente - zlata „ »Aftojilo dež. Kranjske VfmTi posojila mesta Spljet m » Zadar h*t3*N boa.-herc. železniške Josojilo 1902 . . . ka asi. banka k. a. • », » . *: ! aaat. pisma gal. det. kipotečne banke . . pesi. kom. k. a. r 10°/0 pr...... aast. pisma Icmarat hranilnice.... sast. pisma ogr. eeat dež. hranilnica . . p is ogr. hip. ban eni. ogr. lokalnih i* leznic d d< ... abl. Češke ind. tanke prior. lok. sel«*. Trat- Porač..... prior, dolenjskih tal. . E »rior. juž. žel. kup. '/,*/. avatr. pos. za asi P- « Srsifc*. ireoae od 1. IS601;, . . m od I. 18&4 . . . tUakc..... . sem. &r«4. 1. ettitsMr ; „ - m- » 9 egrsk« hip. banfcf 9 srbska a fra. HHJ _ turška..... ^tetaka srečka . . Uredita* „ . • kemoške • • . jtrskovske v • * ^ibljanske * ♦ • ^vatr. rdeč. križa m . . IjfT. » »a* Sndcifove , . 1 $sicburške , . . "X-»ftj*ke kozu. , *. . DalaftMh fj.r.t železnice .... državne železnice . . . \vstr.~oerske bastRe foto \vstr. kieditne banke "^rske „ » ilrnoslenske . ??t»mogokop v Mn«rta (Srnk to:neke montats . . »talke žel. ind. dr. . . * . *2-M*jranyi .... trboveljske prc?n. *rr=£»v ^>str. orciue tovr. ai^iš* T*y nasproti kavarne ,£vropa' soboto Txoxr spored. iz lepi 3891 Elegantno meblirana mesečna soba v I. nadstropju na ulico, s posebnim vbodom, se odda takoj ali pozneje v Ljubljani, Gradišče št. 13. 3837-1 *k* *ie "k* *k* *ip *k* •ip "k* mif* *** *k* *k* mk* wks *4* *4* 'a* ur* ilr* *k* Ortopedično zdravilni zavod v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oralna raznovrstno skrivljenje hrbtenice, Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka P" O O O O ledja itd. se nabaja o o o o o o na Turjaškem trgu št. 4,1 nad str, Pojasnila daje dr. Ivan Oražen ob svojih ordioaciJBkih urali od. 9.—10. dop. in od 2.-3. pop. v Wolfovita ulicah št. 12. 3612—4 s*4 i, ^25 DIB IIBIK Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov,malage, Lacrimae Chnsti finega ja majskega ruma, pristne slivovke, briojevca, troplnjevca in pa vseh vrst likerjev. Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3G<5 3 Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem Avgust Benigar I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci. Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3. Karboline] Avenarius Mavec (Gyps) (od katerega imam samo-prodajo za Kranjsko) H ?a Ww< za stavbe in kiparje kakor tudi za vsako drugo obrt, Use olja in mazilo za stroje olje proti prahu Adolf Hauptmann, Ljubljana tovarna oljnatih barv, tirneia, laka In kleja* 2131 41 orste kakor tudi priznano najboljše priporočam po tvorniških cenab K K N K N m JNa naivižii ukaz Njegovega c. kr. apost. Veličanstva 1XXXUIII. c. Kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija j dovoljena, obsega 18.389 dobitkov o sotoolnl u skupnem znesku 512.980 K. Glauni dobitek znaša Z00.000 kron v sotouln!. Srečkanje bo nepreklicno 19. decembra 1907. Sna srečka stane * krone. Srečke ae dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III, Vordere Zollamtstrasse 7, ¥ loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah Itd. Igralni nacrti za odjemalce srečk zaatonj — Srečke ae dostavljalo postnim prosto. 87)1 3 C. kr. loterijsko-dohodmnsko ravnateljstvo. Oddelek ia državne loterije. Zlata svetinja Berolifi, Pariz, Rim itd. 31 02 - «< Najbolje ko i m. čistilo za zobe Izdelu|e: O. Seydl Stritarjeve ulice 7. *4 Od I ilso Pr¥a kr.tvornica klaviriev LJubljana Hilšerjeve ulice 5 Blizu Gradišča Rudolf A. Warbinek m CP "O O (d o o CL O za vsa Priporoča svoje prve vrste, podnebja solidno narejene planine, ! klavirje in harmonije tudi samo-igraine za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 1706 *9 Največja tvornica na jugu Avstrlfe. pn nakupu' v na blizu 40 let obstoječo tvrdko R. MIKLAUC Cjubljana 46 Stritarjeve (Šnltalske) ulice štev. 5. as- Na zahtevo se dopoftliejo vzorci. Največja in najcenejša izber reklamnih koledarjev kot trgovska oovoletna darila. Lepi in ceni vzorci. Dobe ae z torbico ali brez torbice z tiskano firmo. Velika zaloga lepih Imallh In veUlti jaslic od 10 vin. naprej. Vzorce doposl|etn na ogled.5 Se vljudno priporoča 3483 10 Ivan Bonač trgovina papirja Dražbeni razglas. Oddala se bo zgradba novega posojilniškega poslopja v Cerknici in so proraČunjena posamezna dela kakor sled': 1. zidarsko delo......... K 28.135 98 2. te8ar«ko in krovsko delo..... „ '5 249 77 3. kamnoseško delo........ n 2 231 35 4. mizarsko delo......... „ 5 215 84 5. Ključavničarsko delo....... 1 975 34 6. kleparsko delo......... 1 606 73 7. pleskarsko delo........ „ 504 40 8. steklarsko delo......... „ 662 29 9. pečarHko delo......... „ 1 642 — 10. Hlikurako delo •........ „ 483 58 11. žele/je, kloztti, kopališčne in vodov ulue naprave........... „ 3.676 48 12. rolete............ „ 312 48 skupaj . . K 51.6^6 24 K tej dražbi se vabijo podjetniki s pristavkom, da mora vsak, kdor namerava staviti, vložiti primerno varščino. Ustmeue ali pismene ponudbe je vložiti pri p )dp;sanem načeUt.u do> 1 januarja 1908 Načrti, stroSkovnik, dražbeni in stavbni pogoji s ■ pri podpisanem na-čelstvu in pri arbitektktu g. Karlu Holvnskem v LJubljani na vpogled. Čai za pričetek zgradbe poslopja je določen na aprila ali maja meseca 1908 Načelstvo si pridržuje pravico, oddati skupno ah posamezna dela brez, ozira na visočino pooadbe. Posojilnica y Cerknici 3749 i dne 5. novembra 1907. Jtačelstvo. Mgjgggjgfglgjgjj f^r\^y^^4y^, jigjgjj^gtj ^gjgtgl^rgl1 m fie nsoja p. n. gg. gostilničarjem v Ljubljani in na deželi vljudno nazuauiti, da je po priporoČihi gostilniške zadruge otvorila zalogo piva jote Pivo je zajamčeno izborne kakovosti, cene zmerne tako da lahko tekmuje z vsako drugo pivovarno, in to tembolj, ker je pivovarna zunaj vsakega kartela. oooooooo Za točno in vestno Q pc strežbo se jamči in prosi za mnogobrojna o o naroČila, o o NaroČila sprejema zastopnik naše oooo zaloge g. o o c o FRAN ROJNIK v Ljubljani ki daje tudi vsa natančnejša pojasnila. Klet se nahaja v Spodnji Šiški dt.180. Jfova idealna voda za želodec! m »iiriniHfbH iiarfn\&I\A ^ Prircdnajuilninskn ucHo ' > W1TA i IVh joi6čl natronski vrelec. Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri: obolelostih menjavanja snovi. diabetes, preobili scalničnl kislini, boleznih mehurja ta ledvic, katarjih sopil, prebavil. Glavna xaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kaatnerju. Dobi se tudi v lekarnah in 3 drogenjah. 3481— 6 _t ladajatelj in odgovorni urednik Basto P as tosl emšek. Lastnina in tisk .Narodna tiskarne". 5*