I Oar Write U» Today Advertising RATES are REASONABLE____ Teleplione: CHelsea 3-1242 GLAS w List slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" po rodn naravnost na svoj dom (isvjm nmj m praznikov). ZA S6.— NA LETO NAD 300 KDAJ ft luuercd m Second CIbm Matter September 21st. 1»03 at Um Port Offie® m New iwfc, n. k, under Act of Congress of March 3rd. 187». No. 209. — Stev. 209. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 6, 1940— PETEK, 6. SEPTEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi. ROMUNSKI KRALJ ODSTOPIL Prestol bo zasedel njegov sin Mihael... Izgredi v Bukarešti Poročilo i z Bukarešte pravi, da jc kralj Karol danes, ob 5. ej litru j i >o< 1 pisal listino, s katero >c odpoveduje rumunske-jnu kraljevemu prestolu (v prid mojemu sinu prineu Mihaelu. Karol, ki jc star 4l> let, se jo že kot prestolonaslednik odjx»-vedal vsem kraljevim dostojanstveni in pravicam ter je s svojo prijateljico Magdo Lu-jm-scu šel v izgnanstvo v Pariz. Ko je njegov oče, kralj Ferdinand leta 11)27 umrl, je zasedel prestol K a rolo v mladoletni sin princ Mihael. I^eta pa se je Karol vrnil v Bukarešti*, odstavil svojega fina in .-am zasedel prestol. Stranka desnice je Karola ves čas njegovega vladanj« o-stro n;»|»adla zaradi njegovega prijateljstva do Magde, katero so dolžili, tla jc moč za prestolom in je javnost stalno zahtevala, da je Magda izgnana iz dežele. Demonstracije v Bukarešti V protest proti dunajski od ločitvi, da mora Rumunska odstopiti Madžarski skoro polovico Transilvanije, je včeraj na Calca Victoriet vpriiorilo velike demonstracije okoli f»00 članov Xeh-zne garde. Demonstranti po rabili zelo ostre besede proti onim rumunskim vodi tel jeni, ki so izdali svojo domovino." Orožniki proti demonstran-loin niso mogli ničesar doseči. Xato je prišla policija, ki je demonstrante pozvala, da se razidejo; ker pa tega niso hoteli, je policija rvstrelila v zrak. Demonstranti pa so odgovorili s tem, da so pričeli streljali z revolverji. Nato se jc pričelo splošno streljanje med demonstranti in policijo. »Slednjič pa so prišli gasilci in so z vedo razpodili demonstrante. Kraljevo palačo so za straži H vojaki. Razelas novega ministr. predsednika Ministrski predsednik general on Antonesen je na narod objavil naslednji razglas: "Vlado bom postrfvil na novo (kxIIauto. Program bom naznanil. Sloni na nedotakljivem itarjonnlixma. Polagoma bomo preoblikovali državo. 1'trdili bomo podlago odnošaiev, ki jih imamo danes.** Vse tc točke so tako neja- VOLILNA KAMPANJA SOCIJALISTlCNE STRANKE Po mnenju socijalističnega predsedniškega kan-data je oborožitev mogoča, ne da bi pri tem narod obubožal. Norman Thomas je v Buffalo, X. V., otvoril soei jalistično volilno kampanjo. Thomas' že četrtič nastopa kot predsedni-š k i kandidat socijalistične stranke. V svojem uvodnem govor« je rekel med drugim: — Tako A'clike so možnosti Amerike in tako velika je njena obilica, da je mogoče poskrbeti za narodno obrambo in vzgojo, ne da bi bilo treba narodu odmlsižati. —• Amerika se ne more več vrniti v čase Theodora Rmxse-velta ali Cal\ ina Collidgea. Preostajata ji dve poti: pot v fašizem in totalitarno državo, ter pot, na čije koncu je izobilje za vse in ndbene revščine. I'brala naj bi zadnjo j»ot. — Po mnenju nekaterih bi se dalo v nekoliko iapremenje-ni obliki ohraniti kapitalizem POSLANSKA ZBORNICA O OBVEZNI VOJAŠKI SLUŽBI Nekateri poslanci Burke-Wadswo rthovo predlogo branijo, drugi jo napadajo.—Predlog, naj bo konškripcija za 60 dni odgodena, bo najbrž sprejet. Poslanska zbornica se je začela z vso vnemo pečati z B u rke-AV ad s wort h dv o i > red 1 o-go glede obvezne vojaške službe. Senat jo je z nekaterimi dodatki odobril, zdaj pa vse napeto čaka, kaj bo zbornica : torila ž njo. Nekateri kongresu ik*i j o pri]h>ročajo, drugi so proti nji. Nekateri pravijo, da za ml a j.-; po nacizmu, po mnenju drugih so proti nji. Nekateri pravijo, dfi zaudaja po nacizmu, po mnenju drugih pa 'predstavlja največjo zaščito proti vsem napadom. Republikanski kongresu i k Wtwi'swort.h iz New Yorka, ki je Burke ju pomagal sestavili predlogo, je rekel: — Marsikaj si lahko 'privoščimo v teh tez- devetnajstega in pifvi'h desetij — Toda narod, — je nada-\ dvajsetega stoletja. Tako do-I jeva I, — ki je svojo gosjK)- ninevanje je največja nesmi-darsko mašinerijo posvetil e sel. V tem pogledu sta mojega jkib ^a^sili, edinole odlašauje prvi vrsti nojni in pripravam |mnenja tudi republikanski'110- Prav 1|i(" ne smemo odla-za vojno, ni mogel dolgo ob- j pr<>dscdniški kandidat Wen- Evropske države, ki so držati svobode, miru in pro-idcll L. Willkie in predsednik odlašale, so danes uničene. j Roosevelt. Wadsworthovemu govoru so nekateri žvižgali,: nekateri pa ploskali, po govoru je pa Wadsworthu večina demokratov in roj»ublikancev priredila na). dušene ovacije. ZASLIŠANJE GLEDE TRETJEGA TERMINA Bivši vladni uradnik, navdušen demokrat in znani zgodovinar so priporočili omejitev službene dobe. Pred senatnim justičnim pododborom so nastopili: bivši vladni uradnik Thomas Jefferson Collidge; zagovornik New Deala, demokrat William Alfred Kddv, in zgodovinar James Truslow Adams ter so priporočili, naj bo potom (|k>-sebnega atnendmenta k ustavi omejen predsednikov slu-šbeni termin. Senatnemu ixxl-odlMjni liace-luje demokratski sen. Burke iz Xebraske, ki je misprotnik Rooseveltorvejra tretjega termina. Burke je tudi vložil predlogo, naj bi noflien ameriški predsednik ne služil vec kot šest let. Coolidge je bostonski bankir ter je bil prve dni Roose-»eltove administracije zaklad niški pofttajnik. Dejal je, da se povsem strinja s predlogom senatorja Burke-a, ter da je treba odpraviti n ena m ost 44trajne vlade.' Kongresnik Short je rekel: — Nihče nas še ni raažalil, na vzlic. temu se mi pa zdi, da s« že nahajamo v vojni. Manj se bojim katerekoli tuje sile kot se bojim propada naših lastnih d emok rat ičn i ust a nov. Dr. Eddy, predsednik llob-bart in William Smith kolegijev v Geneva, N. V., je rekel, da bo pri volitivah oddal svoj jflas kandidatu, ki bo nudil največjo zacijo dežele proti fašistični i ,1;|riti 1|a-(> ,astno Demokratski kongresnik Fad- Delavske Vesti Farmer ji prete s stavko V I tici, X. Y., .se vrši kon vencija Dairy Fanners unije. Delegat je so zapretili s stavko, ki bo splošna in največja, kar so jih kdaj vprizorili far-merji v gornjem delu države, če ne bo primerno spremenjena držal'« na postava glede pro-daje mleka. Farmerji zahtevajo letno temeljno enotno ceno $2.25 za "hundredweight". Nadalje so deJegatje pozvali governerja Lahmana, naj olnoči do danes zju-traj. Bombe so neprestano padale sedem ur in pol. Zračno ministrstvo sicer ne naznanja kake škode, toda s sredine mesta je bilo slišati mnogo razstrelil). Tekom dneva so nemški aeroplani zastonj skušali prebiti zračno obrambo IjOii dona, toda i>onoči se jim je namera posrečila. Zračno ministrstvo je danes zjutraj objavilo, da je bilo tekom nočnih natpadofv uničenih •'>!> nemških in lin angleških aeroplanov. Angleški bombniki nad Nemčijo V Berlinu so včeraj in sinoči sirene mnokrat naznanjale, da sc bliža zračni n;n»ad. Tudi runi Švico je bilo pogosto slišati ro]w>tanje zračnih motorjev, iz česar je mogoče sklepati, da so čez Švico leteli amde-ški aeroiplani, da bomba rdi ra- lenili delo. Po njenem mnenju je pa to ;j<> italjanska mesta, stavi državnega poljedelskega j šele začetek. Miss Perkins u-i Berlin priznava, da je bilo v komisarja Novesa, ker se baje j pa, da bo vsled narohf> i}ii fNimo ||lf^H ^^ revoiiKiiji. Pred tem problemom stopijo vsi drugi proble-. . , ...... ,. », • j d i s iz Penasvlvanije je dejal: mi v otzadje. Po njegovem • J J J mnenju tretji termin nič kaj j —Naše debate posluša jo iv dobrega ne obeta. V takem slu-j Berlinu, Rimu, Moskvi in To čaju se lahko zgodi, da bi liilojkio. Poslušajo nas in upajo, da državno vodsbvo preveč prepo- bi sprejem ]»re«lIoge tako do^ jeno s* politiko. Znani zgodovinar Adams je predlagal, naj bi bilo pred sodnikovo uradovauje omejeno na dva štiriletna termina. Po odl>or namerava zaslišati jrlede te zadeve Še fveč drugih uglednih mož, nak;»r J>o podal j»oročilo o Tjredlogi. zbežalo iz dežele; nekaj pa jih je že bilo prijetih. M?.džari zasedajo pridobljeno ozemlje Po reči 1 o iz Dttbrecina na Madžarskem naznanja, da je madžarska armaila, z mehanično opremo na čelu, prekora- sue in spložne, da o njih ni | '"»Ih mejo v oni del Transilva- mogoče rjwjpravljati. Značilna je tiwli Antonescu-ovr zmpri^e^a,- ki je drugačne od drugih, Ln ne glasi: "Prtsearam zvestoilio kralju Karolu II., romunski držalvi in narodu." Po splošnem mnenju se bodo morali pred sodiščem zagovarjati vsi oni, ki so zakrivili politične intrige, vsled katerih je država prišla v tako žalo-poloiaj j nekaj teh je že nije, ki je po razsodbi na Dunaju Rumunska morala odstopiti Madžarski. Vojaštvo je zasedlo 400 kvadratnih milj zemlje od Nagy-Leta pa do ruske meje. Aeroplani so krožili nad pokrajino, katero je rapratznila ruminwka armada. Takoj nato pa je vojaštvo med prepevanjem in vri ska njem pričelo korakati eez mejo. stari regnt admiral Nikolaj llorthv na lielem konju, oblečen v admiralsko uniformo bivše avstro-ogrske vojne mornarice. Zasedba severne Transilvanije po madžarski vojski se vrši mirno in po izdelanem načrtu, navzlic temu, da je bilo poročano, da se je organiziral vi. madžarskih s pomočjo raizrednega bo ja. strankarske i>olitike in pete kolone moiroče utrditi jarem totalitarne oblike. Kongresnik Marcantonio iz New Yorka, ki je 1 »i 1 izvoljen na tiketu ameriške delavske stranke, je zatrjeval, da bo predloga pahnila deželo v vojno. Vse je ploskalo Mrs. Clary McMillan, ki je rekla : — <"V bo treba mojim sinovom braniti domovino, nikakor nočem, d i bi Šli nepripravljeni na boji- v * wee. Prejem predloge l»o precej zavlekla debata, kateri možje naj bf>do vpoklicani. dovolj ne briga za probleme producentov mleka. Organizacija, ki trdi, da ima v New Yorku, Vermont u in Pennsykvaniji 2'2 tisoč članov, je v sredo zvečer soglasno sprejela* resolucijo, v kateri pravi, da so zavladale nevzdržne razmere, ker so nekatere tre'1>ne aniendmente. Cnija »lolži komisarja X'oye-sa, da je v več ozirih omalože-val težnje pnwlucentov mleka in da ni posvečal p~ Vblcinoin farmerjev take pozornosti kot bi jo moral poHvečati. Konvencija je v ter zast<»piiiki dveh j ri bj bili nedvomno naperjeni j skupin t ra n-sj »o rt aci j s k i h'{»roti vladi druži Browder ni prišel v sodišče, ampak ga je zastopal njegov odvetnik Carol Kinir, l i je u-politično temeljeval prošnjo z obljubo, da se bo Browder takoj ]>oja-vi 1 v sodišču, kakorhitro ira IhhIo poklicali. Li Onardia bo skušal odvr niti stavko razvažalcev, ki bi | PINCHOT SVARI PRED DIKTATURO bila v sedanjem čajsu selitve D L. v t>r£t bivšega pennsylvanskega governerja je pisal senatorju Johnsonu, da stremi predsednik Roosevelt ,po diktatorski oblasti. usodna za vse mesto. R^irjvažalci delajo sedaj jk> 44 ur na teden. V lM»dr>če hočejo dobiti isto plačo za 40 urno delo ter na leto teden dni plačanih počitnic. S stavko so zapretili tudi razvažahn v sosednji državi Amos Pinchot, brat bivšega I )C n n sv 1 v a n sk ega gi (. ernerja stano bali, da jim bo lastnini (J if ford a Pinchota, je ]>isal se- j odvzeta, natorju Hiramu Johnsonu jav-! — Se do sti slabše kot to bi New Jersey, ki de/bivajo seda j | no pismo, v katerem pravi, da pa bilo, če bi se vlada na pod !>o 44 dolarjev na teden, za- ■ bi sprejem Overt on-Russel love layri ipredloeg poslnžila pravi .<1 \i v o domač ali razširiti svojih tovarn, nafoa-1 vnanje političen, le na ta naviti novih strojev in zaposliti čin rešiti, da bi imela admini-vec delavcev, ker bi se nepre-1 straeija večjo oblast. "OLXS NABDDr'-KewToil Friday, September 6, 1940 * GLAS NARODA" (VOICE OF THE PEOPLE) Owned and Published by Slovenk Publishing Company, (A Corporation). Frank Sakaer, President; J. Lupsha, Sec. — Place of busloeoa of tha corporation and addresses of above officers: 218 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. T. 47th Year "Glia Naroda" Is Issued every dsy except Sundays and holidays. Subscription Yearly $8.—. Advertisement on Agreement. Z a celo leto velja list jem Ameriko In Ksnndo 98. — ; za pol leta $3.—; aa fetrt leta 11.50. — /a New York za celo leto $7.— ; za pol leta $3.50. Za Inozemstvo za <*elo leto fj. ; za pol leta $3.50. 'GLAS \KUI>A" IZHAJA VSAKI DAN IZVZKMfil NEDELJ IN PRAZNIKOV *GLAS NAHODA," 216 WEST 18lh STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: (HeInes 3—1242 KONVENCIJA J. S. K. J. V pimedeljck se prične i\ \\atfkegan, Illinois, šestnajst;« rfiita konvencija .1 ugoslovan>ke Katoliške Jednote. Njen poglaviten >n lot »t !><►: poiuanjklji vosti (če jih je >"l"!i kaj) odpraviti ter dati zavarovancem še večje ugodnosti. Med - tu | h i. i | h »n i i 111 i organizacijami v Ameriki, ki jih imamo U«po število, jo .ISK.I menda edina povsem ne-} listranska organi/.afija. Ver>ko n p" i i i1 ■ i ■' • prepričanje je zasebna zadeva vsakega <"• ; i na ki ne >me uiti na društvenih sejah, uiti v Jednoti-nem glasilu razpravljati o njein. \'/,i j.-mi na |««oiH je 11 j» • u i» najvišje načelo. Na tej pod • '- i .i« '»:l;i ustnim »-na in je v -vojem iiadštiridesetletiiem «>b>t«».iu do*egla preseneti j i'Ve usj»ehe. Nje; ra/iii.-ili .;<■ /. <»zimm na naše skromne razmere čudovit. Star.i .>«• le po letih, po >vojem bistvu se pa od kon-^ 'I" i onvnr'i jt- mladi in razvija svojo mlado moč. Nje- n-!; ; i<»\ i t •• n n etniki opazujejo > ponorom njen mlado -tni razvoj. s- ickaj let, |'.i l»o imela v nji večino tujerojena inla-• i, i •< 1 m . 11 • • ž. 11; i prednikom za sijajno de«lščino, plod bi--1r«»v. , it»-ti in možat«' preudarnosti. N ii" a • kimiovai .lugo>lovanski Katoliški Je-• "ti <>}i roj * vu. j »o nairal ji je pr\a leta prevedriti marsikak-:no In; lo uro t« r ji bil prav do njene osamosvojitve verno ob >trani. Zato j.- tudi po v>ej pravici ponosen na njen uspeli in ra njene pridobitve. D«•!•■'_;;»t• • redne kon \ein*iji* **ovni mejnik na poti napredka. ROOSEVELT IN DELAVSTVO l ist . pripoio. ajo ponovno izvolitev predsednika Roo-■ •ita, \»'lo, t;nio\an.|a ter jim ni treba skrbeti za dohro hrano in • I n o oM. o. | V, -tj tt/jc so pa patriotični ljudje, kateri se v '' življenje inuj.-ijo trdim delom ter zaslužijo komaj za vsa Icdanje najnujnejše življetiske |>otrehščiiie. 1'rvo eto llo.^i »m mlminist raci je je nudilo kaj čudno liko. t ni strani < ■ »i!hm in prosperiteta, na drugi strani pa pomanjkanj« n ~ram>»tno nizke plače. Milijonarji so ra-sli ka I n- g«»in. po de/ju. pr<'pn>>ti narod >e je pa od dne do due globlji- pogrezal v n-vv-iim in siromaštvo. .lasu«! j. tiiin, < I a tako razmerje ne more posebno dolgo oY tajati. In re ni. Na-»tal je polom, ki je pretresel vso deželo. Ko j« Kr uiklin 1». Roo-evelt prevzel vladne »vajeti je fckienil po-|u/iti •• \ se vladne oblasti /a preprečenje takih pol««iMo\ /aveilei se je dejstva, da narodno edinost in rešpekt pre-1 . l.Mio o^ro/a jo neenakosti \ ameriškem živjenskem stan-larilnik Roosevelt vrge! "sil,.n p,p«kapljaj«m-i s,, ameriški demokraciji. Ker je liil »Milj blstro^ied kot njegovi sodobniki, je spo-Tn; I zlo, ki i , zjeila po drugih ■ « žehcii tkivo ljudske vlade, (j-o-sp(»«la i"ska razrv auo t je pomagala Stalinu in pozneje Hitlerju k moči. Xe/ad«4vo|jsf\o z vlado je povznn'ilo ijmraz Kraneije. I k oi i-s e v e 11 je zavzel stališče, da >e mora vlada z vso vne-nn. zavzeti za najnižje plasti ameriškega prebivalstva. To ^\ojo obljubo je i/jpolnil v najv«N"ji meri. \'s|eil svoje človekoljubne politike je postal Roosevelt iiajftiolj priljubljen in uvaževan državni načelnik nio»lernega časa Ljudje mu zaupajo in ker i^i -matrajo za simbol viable, jr v njih oživt*lo zaupanje v Ameriko iniv njene demokratične oblike. OuflejimUsi nekoliko uspehe predsednikove delavske politike. .Vez i posleni. siarei, sirote, vdove in slepci so diIi H'KNI mili.| »nov dolarjev «|MHli|M>re. l)ela\<-i zavarovani proti nezaposlenosti. Doslej je bilo izplačanih 1stMlwi je zaščitila *J milijona 400 tiKoe delavci", ki niso pred njenim uveljavi jen jem zaslužili manj kot HO centov na uro in s(( morali delati več kot 42 ur na teden. Naštevajoč te u?»|>ehe je predseolitiko 4>o ailmini-stracija vpriluxlnjc zasledovala naprain delavstvu, mu |k>veni, da 1m>iiio vestno ščitili \"se dosedanje pridc/bitlve preeravil kaj v korist dela/v-stvn, twlaj je to napravil predse*fnik Roosevelt. Tihli kot kandidat tretji .predsedniški termin predsednik zago-tavlja, tla bo njegovo vlada skrbela, da bixlo tudi :v ImkIočc zaščitene vse «!osee ho dežela varno izmotala iz .-edanjih zadreg. Niti najmanjšega p<|\o.la pa ni za odpravo so<-.ijalnih prid« bitev, ki jih jc delavstvo s takim trudom iz-\ ojevalo. Delave«-, ki hoče samega sebe zaš«*-iti, naj ixlda pri vo-Iitn adi Franklinu D. Roosevelt u svoj glas. Mi in naši otroci prijatelji naših otrok. feline-d pisem, ki smo jih prejeli ud čifateljev teh člankov, je sledeče posebno zanimivo in morda tipično za probleme, ki jih mnogo roditeljev ima s svojimi otroki. "'Imam hčer. ki je let stara. Dovršila je srednjo šolo pred mnogimi leti in j ■ šla debit. Ko je bila mlajša je bila j ubogljiva in je vse napravljala. !'ar »sem ji zapovedala. Odkar pa je začela delati, postala je čim dalje bolj neodvisna in j končno prišla do tega, da se sploh ne zmeni za-me. Ni tukaj drugih mladih ljudi naše narodnosti in njeni prijatelji in prijateljice so seveda drugih narodnosti. Sedaj občuje z nekim fantom, ki ga pozna že idve leti, in toliko njen oče, ko- DELEGATJE IN DELEGATINJE k Konvenciji J. S. K. Jednote: Slovenska naselbina VVaukegan in North Chicago Vas sprejme v svojo sredo z veseljem in Vam je naklonjena kot bratom in se:'t ram, enega in istega naroda, da se do-•bro jiočutite med nami. Vaše delo ni lahko in polno odgo-tvorno-di. Prepričani smo, da boste v prid Jed not i oklenili in vkivnili kar najboljše. IMiATIlIAS WARSEK, Zastopnik "(J. N." DARILNE POSITJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN.--- $ 2.2T» 3WI »IN.--- $ 4.20 :oroka. Agues je kupila sebi in njemu novo <»9>le- popravek. V včerajšnji številki našega lista je bilo v dopisu Mr. Jos. Zelenca napačno poroča no. da je na Vrhniki umrl J rt* i p Kun-stelj; njegovo pravo ime je bilo Jakob. — l "redu. STANOVANJE V NAJEM— Na raziplago so stanovanja po 3 in 4 sobe. Kurja/va, vroča voda, kopalnice, električna luč. Cena $25 — $36. — Snperin-tedent, 403 W. 18th St., Ap. 6, New York Cit}\ 5x IMATE 2E TA PRI ROČNI ATLAS? V teh kritirnih rasih je vsakemu titalelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ca pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes! Velikost x I4H intev 4S velikih strani; bnrvHritli seiul j*-rlt(>Tnili Klik |Mi|M«Iri, iii« o zniii'onili: Zitnimlvl nvHnvnl EMTFV imlJSKK MKl» NKMOlJO IN ItfTSUO ITALIJANSKO OSVn.JITKV Al-' HANI.IK Piti KIJ rf-ITEV r'1'IlOSI.OVA- SKK K NK.Mfj.ll NOVA FINSKO R1SKA MKJA Cena 25 centov Pošljite Hvoto v znaniknlt ."i (i7.. |h> 2 <*p?ita. Posebnost: flAMMONDOV ZKMIJKVin. KI SAM SEBE POPRAVUA KITPON. ki doblfe * nrlnsoin in ko gn iz|H>lnite in |wišlj«>te k Izdajatelju zemljevida. Vanj daj-' pravico, da dobite dinlaine zemlje-vid»» z novimi mejami vojsk njo dHtav, kakor bo— dvajset let sta že Frank in Mary Koko-tec pon«"«ena, dvajset let že prenašata "kupaj zakonske križe in težave, pa Mary -^e zdaj ne ve, kakšne številke so sraj-ee, ki jih nosi njen mož. No, zameriti se ji ne sme, kajti mož je srajce vedno sani kupoval. Ko je bilo treba iti prejšnjo soboto na piknik, iu -ta bila že oba pražnje oblečena, je rekel Frank: — Čakaj malo. Mar}', še surovo jajce bom spil, da bom lažje jh-I, če lile bodo silili peti. — Da ih>š lažje pil, kaj ne, grdoha .' — je zarezala nanj. — Pil, ne pa pel! In ga je flosknila po roki, da se je jajcc razbilo in m:i po prsih belo >rajeo omadeže* a alo. — Tak pa že neinorem nikamor, — je o«lloeil Frank. — Druge >o pa menda vse v perilu. — Pa ravno zato boš šel, ker nočeš iti, — je siknila, — pa če ti imam kupiti novo srajeo. In je šla po srajco trideset blokov daleč. —• Kakšne številke srajco pa nosi Vaš mož.' — jo je vprašal uljuden prodajalec. < 'e bi 'Mary Kokotec vprašal kdo karkoli o njenem možu, bi mu gladko o< I g« »tvorila. Nnprimer: koliko vina prenese, koli'ko žganja iu piva; koliko zasluži; koliko denarja ji f»rokrije; katero žensko rad pogleda: kako smrči ponoči; kako je bilo ime njegovi teti v starem kraju' Na vsa ta vprašanja bi m a gladko odgovorila in lini za navržek m* kaj drugega pore dala. Toda kakšno številk»» ima njegova srajea—ne. tega pa pri najbolji volji res ni vede la. 1 Ijii^ni prodajalec kozi hlače, rokave je pa mogoče zavihati. Ko je zaslišala Marv besedi okrog vratu", >e ji je raz lezel (.flir.-iz v prijazen nasme sck. — O ti>to pa vem, kakšen vrat ima, — je rekla tfva srečna. — Tak vrat ima. natančno tak. da ga «< palcem in ka-zaU-ein olndi rok laliko <»l»se-žem. Pro«lajalee ji je premeril prst«' ter ji prodal srajco številke !.">. - , ... , N A B D D A" - New TcrS Friday, September 6, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY A. U.: Nostradamus iin drugi iNLč rudnem ni, da hi ljudje ini-lec, dober poznavalec zgo-z temnih časov radi videli v'doxiuc, zgodovinskih, politič-»odočnost. Kurjim t«»*« i i dano. nih in gospodarskih teženj; do-ieljno poslušajo "preroke" i r? si i verjetno napovedati. Tudi 4vrdice" ki pravijo, da se jim ' t<• kil noI>ena preroklm, temveč |f bodočnost odkiila. Tako se iirijo tudi v naših težkih dneh neu no-in kaj bo po vojni. Med drugj-iva vojna. Kako morem to mi- le bolj ali manj Verjetno ugibanje. Na primer dosti verjetno in aaj no po vojni. .Me«i urugi-jva vojna mi vidri je zoj>et zaslovel ;sturi ipovedovati ? Na to kaže verjetno položaj K tisi je. dosti Tako velika država kakršna j«1 Rusija. nujno |H)tr ibuje prehoda -k( zi Dardanele v Sredozemsko morje in -i ga mora prej ali sVj, tako ali tako, priboriti, bodisi z mirnim 'ogovorom s Turči jo ali. kar .5«' bolj verjetno. -ilo. Tudi to je torej naravno ^poznanje. ki nima s prerokbami nobenega opravka. Nostradamu-. krVen .»ud :n «-strolog, ki je ie v HI. stoietjn napisal knjigo KMIO prerokb (v pivniških četverkah) segujočlh do leta ;17!»7. V teh preii kbah so našli m kateri tudi napovedi o naših časih, o -vetov.i vojni in o vojni, ki prav sedaj /:o-pei divjja po svetu. Zat.» rb |Tako je mogoč ■ verjetno napo-ska, hivatska in malo vredna I vedali tudi konec sedanje voj-slovenrka, seveda v*e « komen- ne njemu, ki dobro pozna vojata rji. Slovenska izdaja j. cki in iro-|»odarski položaj voj-takoj razprodaja. Ih vrt-ka iz- -knjočih >e držav. Kaj bi bila daja, ki .ie popolnejša in tudi torej prava prerokba? Prava trezneje obdelana, ima -e u» od prerokba je vnaprejšnja napoved. ki ima dva znaka: da je popolnoma zatrdim in pa da je neodvisna «d poznanja vzrokov. zajeta naravnost iz bodoč-n«.-ti ali od koga. ki to hoiloč-nost vidi. Taka napoved, pra-\ torej >v. Tomaž Akvitiski, j pa za ljudi in duhove možna le ;»o božjem razodetja. Bog, k: je Kit sama. stvarnik vsega, kar je, kar je bilo in kar bo, v -voji večnosti obsega in zre ve čase, "z viška večno-plavi slikovito sv Tomaž. gore zre n enakega znanstvenika dr. K. Dennerta, ki se zavzema za resnično vidovidnost No-trada-niusa, češ. da morejo - priori zanika vat i možnost takih prerokb samo mat riali-ti. ki ne priznavajo duha. f'e pa hočemo materijo in duha in * misli-mo e kraje pod seboj. Tega spo-gnil, da sem napisal le kritič Un.m;a |1M njma no „„}MM, člo-ne opombe o prerokbah. iVek. ne noben dull, razen če mu Naj postavim na če!o takoj j je dano oznati tor rej samo Bog. ki jo tako rekoč sam v sebj no-i; «-tvar. človek, ali duh jo more »spoznati le po božjem razodetju. Zato so prt:-rokbe ali od Boga ali pa so prevara. . Kriteriji, po katerih moremo prehodit i. ali je kaka napoved prava nrerokba ali je človeško domišljanje, >o različni, nic-1 njimi je zlasti svetost (a tudi svetnikom -e more mi d božje navdihe pritakniti kak prikaz naravne domišljije). Za nas katoličane je kajpada najboljši kriterij »»mlhu -vete cerkve. Le ta nam hrani nezmotljive1 preroki e. ki so nam zares po-trrhn . . Ako po tem presodimo pre- Padalci—nov rod vojske Izkušnje iz vojn v lanskem i t ran ji soj, končno tudi večerni letu, posebej pa dogodki v Bel- mrak. Najprimernejša mesta giji in na Nizozemskem so pokazali da je uporaba letalske j)! hote, zlasti pa -puščanje padalcev iz letal, izvedljivo. Kadar je bil nastop padalcev vna- za spuščanji) padalcev pa so pusti in nenaseljeni ali pa redko naseljeni predeli zaledja. •Poleg vojaških oblasti so povsod nastopale proti poskusom prej dobro piipravljen, je po-[padalcev in proti njihovim ak-gosto rodil prav dbbre uspehe.' cijam tudi državne in sanio-Zaradi tega moramo računati z j upravne oblasti. V nekaterih možnostjo, da bodo tudi v bo-'državah pa so bila izdana po- doče uporabljeno padalske sku-pine in da l>odo nastopale take skupine ši v večjem številu kakor dosej. Padalske čete se imenujejo manjše edihioe ali pa poedinci padalci, ki so oboroženi s puškami, ali pa lahkimi avtomat--kimi orožji Ter se spuščajo iz letečih letal s pomočjo padal. -Samostojna uporaba padalskih skupin leži v tem. da se •.puščajo kot poedinci ali pa manjše skupine v zaleTju sovražnikovega ozemlja. Njihova naloga je, opravljati vohunsko službo, propagando in podobno. dalje so uporabni za različne teroristične akcije in za snovanje stikov - prebivalstvom, ki je sovražno razpoloženo napram državi, v kateri živi, :orei za pripravljanji uporov med prebivalstvom. < 'ii^to bil primer na reki Meusi. 4 >b sodelovanju z zračno pehot sebna navodila civilnemu prebivalstvu, kako naj nastopa v primeru spuščanja padalec v. Vsi organi upravnih in samoupravnih oblasti, kakor tudi vse orožniške in policijske postaje, opazovalne postaje protiletalske obrambe in posebej še postaje za opazovanje neba. ki -o bile urejene v posameznih mestih od krajevnih ixFborov pasivne zaščite, -o bile v nepretrgani zvezi z najbližjimi vojaškimi oblastmi. fKakor hitro so kje opazili, da se spuščajo posamezni padalci, ali pa da je letelo nepoznano letalo, so bile vojaške oblasti o tem takoj obveščene. Te so mogle s pomočjo vojaških edinie, ki so bile izredno gibljive in so -e prevažale na avtomobilih. pod vzeti vse potrebno, da so se padalci ali skupine padalcev obkolili in ujele. Le v tistih krajih, vkaterih organi upravnih oblasti, or< žnišiva in krajevnih odborov letalske zaščite niso bili dovolj vestno na preži dan in noč, so dosegli sovražni padalci ali njihovi o I-delki uspehe, ki -o včasih imeli I Pošljite nam mm i j in mi vam bomo pošiljati 2 meseca 99 "Glas Naroda in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. roldhe, ki -e dandane- Širijo J . „„ . med nanii, jih je nekaj, ki -o fm Pa,lal1c' vedno z nalogo, da zavzemajo morda prave prerokbe, dasi ni-j v ma io nobeneira trdn«.ga janr- »»varujejo lctalisea ter pri--1 v a (na priim-r prerokba sv.llmivi^ primerna zeml.iisea za Janeza B«iska o Av-triji. sv. Andreja Bobola o Poljski). Drug -o ugibanje, snovanje domišljije, znanstvene k.:mbi-|»! ".e-to -pušeanja padalcev .»e na laljnje izkrca vanje f>ehote, ki se dovaža za tem z b tali v i sovražno zaledie. Glede na čas • II celo preračunane v bodočnost, razen po izrekih ali po božjem razodetju." To si pravi: <'e je kak prihodnji lo-godek že vnaprej vzročno določen, kakor je na pr. vzročne določeno medsebojno krajevno raamerje zvezd, recimo sonca, luno in zemlje, vešč a-tmnom lahko to razmerje za t;i in ta čas preračuna in tako na]w>ve sončni mrk. To j<* gotovo napoved bodočnosti, a ni nobena prerokba. Druge dogodke, ki niso vzročno docela določeni, temveč so v-aj deloma odvisni od svobodne volje, mori vešč nacije, prevju e. . Kam spadajo pren»kln». ki jih po laja Nostradamus? Nostradamus sam pravi, da je zapisal in napovedal dogodke- ki jili je gledal v nočni -a-in niot' po I »ožjem na vilaliu jenju. I a ča- in neredko tudi kra je je določeval po -tanju zvezd, zakaj preteklost, sedanjost in bodočnost so. kakor pravi, obsežene v kroženju nebesnih teles. Prof. Dennert je iz iH^il to zad-ogojev časovnosti. Kar je pa odločilno — saj je raz- < Tudi mi zavračamo astrologijo (sicer jo je pa tudi No-trada-mVii- u))orabljal le v zvezi z bož- Nadaljcvanje na 4. strani. NA OBISKU. Pri znani družini Mr. Franka Košir. (>0'J Hnderdonk Avenue. Booklyn. N. Y., -ta te dni na obisku Mr. in Mrs. Joe in Antonija Rus. iz Kuclid, Ohio. O-gledala rta si svetovno razstavo ter se o njej prav laskavo izrazila- Za časa njunega bivanja v naši naselbini jima iz srca želim obilo zabave in razvedrila ter srečen povratek na njun dom v takozvani slovenski Euclid, odnosno Cleveland, Ohio. S pozdravom. , Anthonv Svet. * stvu prizadetih predelov da)ia še več |>a -o na tem polju stori-št■ po-ebna t4navoili.a za pos'o- la narodna in športna združt -pek proti padalcem in padal- uja. gasilske čete in podobne skim rkupinain" V teh navo- organizacije, dilih so v glavnem naštete dolž-j Drug u-pe-en način za obve-nosti vsakega ]josameznika v -čanje prebivalstva |»a ro bili primeru nastopa padalcev. Ta » gla-i. letaki in lepaki s -lika-navodila so predjji.sala prebi- mi in navodili. Na teh lepakih valstvu v glavnem sledeče na- -o bili nazorno razloženi v-i loge: ipostopki, ki pridejo v poštev 1. Da vsakdo, kakor hitro za- pri obrambi pred padalci. Take pazi, da so se -pustili padalci, lepaki . ki -o jih i-kali v raz po najkrajši poti ohve-'i naj- j ičnih v.-Ukostih in - kričečo tudi hude posledice. Da bi ^»-jbfižjo orožniško i»ostajo. voja- zunanjo-tjo, -o nalepili v veli vestitev najbližje vojaške ol. a -kf) a|i po oblastvo ali javnih lokalih, trgovinah- š0- sti ne bila preveč zamudna, -oj^^ |M„(or /;l p.,siVI10 zaščilto. lah. vaških krčmah, na železni- 2. Da y vsakdo dolžan spo škili p« -tajali, na krržpotih. na ročiti nastop padalcev ali pri- tramvajih, avtobusih in parni-sfanek tujih letal tako, da -e kiih. Po!eir tega v kinemato-posluži najhi rejših sreil-tev.! irrafih v živi -liki - filmom pri-ki so 11411 na razpolago. Takoj kazali 11-pe-no izvrševanje na-naj obvesti na primer v za-eb- vodi za ohramtho pred padalci, nih hišah ali po Ijetjih ]>o tele-i Končno je treba pou lariti še f01 m ali po telefonu na poštah, sleis-vo. da -o uspehi zračne p -Da pride do telefona, naj -e po- hote in padalskih -kupin bik; služi kakršnih koli pr voznih omembe vredni le v tistih kra-s red ste v. ki so mu na razpoa- :ih. kjer organizacija obranflw go. najsi b<» 14» avtomobil, mo p ved padalci ni bila sinotreno kolc», konj ali voz. 1 izvedena, "n kjer -e je zaradi o . , , 1 1' U sa protiakcija zaka-nila ali ... Da je prebivalstvo dolžno paziti na gibanje in ndejstvo-vanje vsakega tujca ali nepo znanega človeka, kakor -o to: turisti, t'go v-k i potniki, zastopniki tujih poilje'i j, kroš-1 v nekaterih državah izvedli organizacijo opazovanja in obve-l ščanja na ta način, da so uredili na celotnem ozemlju, na katerem je bilo pričakovati padalce. celo mrežo opazovalnih postajic. Ta mreža je pazila noč in dan in vsaka postaja v tej mreži je imela v svojim sestavu vedno tudi enega kole sarja. Ta se je mogel takoj pri najmanjši nevarno-ti odpeljati k najbližji orožniški ali poštni 1 postaji, če vojaških oblasti samih naravnost nikakor ni bilo mogoče obvestiti. V telil primeru je iiuelo r- veda poštno o-sebje navodilo, da mora ta sporočila kar najhitreje dostavit; najbližji vojni oblasti. kjer prebivalstvo ni bilo obveščeno. odnosno indiferentno in pa-ivno glede svojega sodelovanja s pristojnimi vojaškimi oblastmi. V nekaterih državah so za o-tnarji. prodajalci drv. perutnine azovalne postaje, na katerih itd. Dolžni -o vsakega -umlji- VELIKA PROTINACUSKA DEMONSTRACIJA V NEW YORKU je bilo po tri ali pet opazoval cev. s pridom uporabili nekatere mladinske organizacije. Ta- vega človeka takoj pnjaviti pristojnim oblastem. 4. Da s prebivalstvo varuje ko -o s izkazali skavti, mla-, dajati obvestila ljudem, ki jih dinske športne organizacije in ne pozna ne glede na to. če bi razne druge viteške, športne in 1 tujci obvladali domači jezik ali prosvetne organizacije in dru- ne. štva. Organizacije teh opazo- Poleg gornjih navodil, ki -o valnih postaj so izpeljali kra- bila itak objavljena v časopi jevni odbori pasivne zaščite fsju. pa s0 po vaseh, kjer na pr. vsakega posameznega mesta, ne (berejo časopisov, priredili ^ * ^ 4 , ^ m '* * - '' f - -t ■» " t 5 ' - - # -' f* / • • v A- r , v ^ * ** Z- s *3. - r - w « s. ♦ - • ■tm- - ' ^ -> * • - * . _ ^ t* » i Ta organizacija je bila izpeljana seveda v sporazumu z najbližjimi vojaškimi oblastmi tako. da ni ostal niti najmanjši predel pripadajočega ozemlja ne opazovan. Poleg teh zaščitnih načinov pa so bile civilnemu prebival- f s N * ' i » t 9 ». » * \ * m k* tt * ' • i M \ 4 $ U * f y -. j t' •1 V . v t t \ •v Sc f v m i u * 55 ^ s* tf \ * ■ / 1 i t . * St*/ * * 0* ? * ^ *e 'k c v ■ ^'. •! v : - i •-'>> * * :• . . 7P t - J • ^ ^ • > mg v* f- (V- M; ^ " < r ^ "" ■ t- % I 1 • , ^ # V Pred nekaj dnevi.je bkla 11a Coney Islandu pri New Yorku prirejena proti naeijem velika demonstracija, vdeleženci izrazili svojo zahtevo, da nudijo Zdr. države Angliji čim največjo pomoč. v kateri so HIMEN Preteč, ni pondcljek dne 2. septembra na A*Labor day*' se je poročil Mr. Pavel Pimat, kateri je starej-i sin našega znanega rojaka Mr. Franka Pimata (Trzinca), večltnega bivšega člana slov. pev. društva "Slovan" iz Brooklyna, N. V. Slednji ima lepo urejeno farmo v Kast Worcester, N. Y. — Za -vojo življensko družico si ji-Pavel izbral Miss Eleanor Schneider, katera prihaja iz tu rojene ugledne nemške rodovi-ne. Poroka se je vršila v So. Ozone Parku, Tj. I. v cerkvi »sv Silvestra. Nov opo r oče nc em želim obilo sreče in božjega bla goslova v njunem novem zakonskem stanu, v nacli seveda, da bi nas Francelj! postal čimprej v četrtič stari oče. S pozdravom, Anthonv Svet. številna predavanja, v kafe rili so pojasnili nastope padalcev in ukrepe proti njim. Ta predavanja so uri redili v glavnem krajevni odbori pasivne zaščite. Po manjših vaseh pa so to j opravili tudi učitelji, zdravniki in župani. Tr.di v šolali su učitelji poučevali o tem mladino. Obisk na Svetovni razstavi Ob priliki obiska Shctovne razstave se je zglasil v našem uredništvu Mr. A. M. Meyer, iz Detroit, Miehigama. ki bo poleg tega še obiskal svoje sorodnike v Brooklvnu. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Veliki Atlas sveta Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. 41 Res," boste rekli, 44 toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta cr-ditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh držav, ki bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli te- kom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $.'?.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI *4 GLASA NARODA", 216 West 18th St., New York. Z vsakiyj naroČilom . priloži knjigarna brezplačno 5 slovenskih knjig, ki jih izberite iz seznama na zadnji strani lista. *gcgl yilOD X" - Ne* Torfi * Friday, September 6, 1940 KLOVENE (YUGOSLAV) DAILY tu.i>i.iijiittittj iiE(iUftritiJ::ii3M:::;iti[iiijJuxiii3i:iuiii:.:iiaiiii;iii£Jii[iJ uiutuiifiiiijjiiuttfuitibii Gozdarjev sin S-n al: FR. S. FINŽGAB. 13^ Mussolini o vojni ■Milanski list "Corriere della Sera" objavlja zanimiv prikaz prosvetnega ministra Alessan-dra Pavolinija nekaterih najpomembnejših Mussolinijevih | izjav, izrečenih po večini takoj po svetovni vojni, o novi, litfo-derni vojni, ki bo zgrajena na načelu dinamike namesto dotedanje statike. Posnemamo nekaj teh izjav, ki kažejo, kako zelo podobna je Mussolini jeva zamisel vojne nemški zanuisli vojne, kakor to ugotavlja tudi sam avtor citiranega prikaza, ki ga objavlja pod naslovom " Mussolini jeva vojna" in z naslednjo pripomlbo: "Vojna, kakor so si jo zamislili, izvedli in kakor jo bodo zmagovito dokončali naši nemški prijatelji, je veliko presenečenje za naše sovražnike, nekoliko pa za ves svet. Xi pa presenečenje 7/,\ Mus>olinijeve Ttalijane. Že pred več kot 20 leti je ducp predvideval vse značilnosti moderne vojne. Avtor navaja nato nekaj takih znači nih Mussoini jevili izjav, ki jih mi tu podajamo samo v krajiŠem. izvlečku in lirez navajanja datumov, omejujoč se samo na glavne misli, pri čemer ponovno pristavljamo, da gre izključno za izreke iz časa pred sedanjo vojno, po večini iz prvih let fašističnega pekre-ta. Mu.s-olini je dejal: "Govorim o starcih. — Oni ni« o razumeli in niso uresničili nobene temeljne vojne resnice. Borba fasclnira vojaka z vsem svojim avanturističnim in raz- NOSTRADAMUS IN DRUGI. (Nadaljevanje s 3. strani.) benih zares določenih časov. Zopet pravijo zagovorniki, da je Nostradamus nalašč pomešal buri ji vini aparatom, navzlic vsem tveganjem. Mi nismo v zadnji svcitovni vojni uvedli nobene novosti. — Na pozicijsko vojno smo odgovorili s pozicijsko vojno, na vojno mas z vojno n Las. Ta vojna je bila doslej le kvantitativna. Spoznali pa smo, da masa ne premaga mase, vojska ne premaga vojske, skratka: količina ne premaga količine. Vprašanjje moramo zgrabiti z druge strani, s kvalitativne plati. Vojna ki je bila na začetku izrazito demokratična, postaja vedno bolj aristokratična, vojaki pa vedno bolj borci. Tako na>ta-ja nekakšna selekcija med oboroženimi masami. "Vojno bo dnbila ena skupina vojnih strank, ki 'bo prej in bolj na globoko spremenila značaj vojne, ki jo bo spremenila v vojno zavestnih borcev, pripravljenih na vse, kar se je doslej imenovalo napor ali žrtev predanih mas. ''Moderna vojna je zelo primerna za vrednotenje in čudo vito izrabo individualnih člo-voških sposobnosti. Orožje moderni vojni nudi zaradi -vo-je ogromne uničevalne sile, ki ie fantastična, najboljšo nagrado drznosti. Ves prohkim. je torej v tem: valorizirati po-edinca, in ne zadrževati drznih, ničesar ne opustiti, ne odpove- STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KN.TTGARNT SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York Divno je plavalo dne 6. maja 1848, zlato solnce izza gora ter posvetilo na lepo Lomhardijo. Veselo je je pozdravila narava, in drobne cvetice, ki so komaj razvile popke, so obračale e kristali nakičone eašice proti njemu kakor ibi mu žežlele dobro jutro. Škerjanec se je pa vrtil visoko v zraku in slavo-speval svojemu stvarniku, drobeč jutranjo pesmico.. Sicer je še vladala globoka tišina, in lahke meglice, ki so legle čez noč po vinogradih, so se topile v prvih žarkih mladega jutra. Toda kmalu se je zastrlo nebo nebo nad Verono in so-t ednini gričem sv. Lucije s črno-sivimi oblaki. Bobnelo je, da »e je pretresala zAnlja. * Sedaj pa sedaj se je prikradel skozi gosto meglo žareč blisk, in name-to škrjančeve pesmice, se je cul vik in krik — kakor besnečih in umirajočih, žvenet in brenket orožja — ropot in topot vozov in konjskih kopit — * mes so pa orili harmonični zvoki vojne godbe. — Bili so tedaj Avstrijci z Italijani krvavo bitko pri sv. Luciji. Tedaj je rabil tudi Gozdarjev sin puško prvič za to, da je branil domovino, (\fprav je sprejel puško, do tedaj njegovo najljubšo družico, iz rok oblasti kot neprijetno breme, ter iskal v vročem boju le smrti, je oklenilo dobrotno nebo vprav nasprotno. Puška, ki ga je zvodila na sklizko pot, da je že skoraj strmoglavil v brezdno gotove pogube, naj ga privede zopet na pravo stezo življenja, vrlin in poštenja. Ne smrti, marveč dan novega življenja naj mu zašije iz vročega boja. Polegel je bojni vihar; solnce je zopet gledalo na piemont-.-ke ravnine in goriee Toda žalosten prizor je bil to! •Polje je bilo pomandrano, hiše po žgane in zidovje porušeno Sredi polja ro se dvigali dolgi grobi, v katerih so spali neizdranAio spanje hrabri vojaki, katerim je svetila sablja zadnjo luč, katerim je pel boben mrtvaško pesem. . A mnogo jih je še trpelo in ječalo v veliki hiši bridkosti in bolečin, v veronski bolnišnici. Med temi je bil tudi Gozdarjev Janez. Toda ni se jezil, da mu je prizanesla smrt, marveč voljno trpel ter srčno hrepenel, da hi mogel videti še s veje sta riše, ali vsaj svojo mater živo. Da bi se nekoliko umiril ter oveselil svoje stnriše, je pisal iz Laškega v Doselje. "Dragi stariši! ' V bolnišnici sem — v lepem laškem mestu Veroni. Toda nikar se tega ne prestrašite, marveč veselite se. Tu je kraj izpreohrnenja zame. tu začnem, ko mi Bog povrne ljubo zdravje, novo življenje. Usmiljena sestra Marija pa. ki mi tako ljubeznivo strež^ ki piše pismo mesto mene. mi je v bridkosti najboljša tolažnica :n svetovalka. Da pa izveste, kako sem dospel v ta kraj, hočem Vam ob kratkem povedati. Kaj več ustno, če Bog da, da se še kedaj srečno snidemo. Zakaj slikal sem o očetovi nesreči — o. da bi jim Bog dal še ljubo zdravje. Kam da sem zašel na Štajerskem, že veste. Saj so oče izvedeli zadosti, da, preveč, ko so me prišli iskat, kakor mi ,"V povedal neki znanec, ki je tudi tukaj na vojski. Ne dolgo |30 očetovem odhodu -o me vjeli, vtaknili v vojaško suknjo ter me poslali z drugimi vred na Laško. f'isto nič mi ni bilo za življenje — samo smrti sem si želel. Zelo sem se razveselil, ko s-em cul začetkom maja, da se v kratkem spopiimeino s sovražnikom. Prostovoljno sem se oglasil, da sem bil prestavljen na najnevarnejše mesto. Naloga nam je namreč bila. braniti sovražniku vas sv. Lucijo. Poskrili smo se za zidovje na pokopališču ter pričakovali sovražnika. Ko je naznanil čuvaj s eekvenega stolpa, da se bližajo Italijani, zavriskal sem veselja, kakor tudi nekateri drugi drzni moji tovariši. Na vaji straneh so začeli grometi topovi, da kmalu ni bilo videti solnca, dasi je plavalo v najlepšem frvitn po jasnem nnhu.. Veselo smo streljali na bližažjoče se sovražnike, katerih glavni namen je bil. da nas Drenode s bol- * -i r • - -i • • i * -i • r .. ' ,., , i . «««»«» starčku Janezovo pi^mo, je župnik glinen dostavil iz sv. pisma: lila sv. Lucije. /ato .-o se valile od vseh strani ogromne čete! i -i- u -- 11 • n- , .. v. . „ . . J . ' " "Kako nerazumljive so bozjej sodbe in neizvedljiva n.e- proti nasi posadki. Zakaj nasprotnikov je bilo vsaj se en-'{.ova polar> krat toliko, kakor naših in mi >1110 se morali braniti na vsehi'"5 it^ - 1 • • i 1 • 1 • i. -m* „ • r« , t- 1 1 , 1 / " ! 'Doiseljani pa, ko so za nekaj dni strazili mrliča pri (ioz- rtraneli. Kroge *o se vsipale kakor toea na nas ter nam 1 • 1 • * 1 • • t w , . v ,r 1 . ' , 1 " 1 m,,M rana, so govorili samo o voiski, o strašnem boju pri sv. Lu- zvizgale okn>g usi>s. Ainogo uli ie padlo, le mtene se 111 hotela •• • 1 -i i • * 1 1 • 1. ■ ti ..... , „ J. • i ! ' , " . ciji in pa o moči cesarskih, ki .-o tako nabnsali nemirnega Laha. usmiliti nobena, čeprav sem, si zelo želel smrti. Da-iravnoj smo sipa'i neprenehoma svinčeno zrnje na sovražnika, drli so J neustrašeni PiemonVzi kakor besni v ogenj ter nadoinotovali padle vojake z novimi četami. Kmalu wno si 1 gledali z oči v oči. Kakor levi smo se zakadili z nasajenimi bajoneti vanje ter jih srečno porinili nazaj. Ali ob tem se jim je posrečilo, da so nas popolnoma obkolili. Tedaj so začeli znova streljati na nas. Zid je bil že ves razbit. Le neko'iko jo bilo še celega in za listini jili je bilo nekaj v zavetju Kar pa prihrumi težka krogija iz topa, razbije zid ter jih podsuje pod razvalinami. A zajedno udari tudi mene težak kamen, da se nezavesten zgrudim na tla. Kako je bilo dalje, ne vem. A zmagal je vendar Radecki. /Zvečer, po končani bitki, so prišli vojaki, da .-o prenesli ranjence v bolnišnico. Pokopališče pri sv. Luciji je bilo menda kar pokrito z mrtveci in ranjenci. Tudi moje tovariše so izkopali izpod zidu. Mnogo jih je zaspalo pod njim na veke — a jaz nisem bil smrtno poškodovan in sem se kmalu zavedel. Drugo jutro nas jo prišel sam Radecki obiskat. Sivolas mož je hodil meni nami t« r nas tolažil, kakor skrben oče svoje bolne otroke. Da. celo sovražnkionv, katerih čete je prepodilo in porazbilo gromenje njegovih topov, je bil prijazen in dobrosrčen. — Ko se- toliko pozdravim, da bom mogel hoditi, upam, da dobim odpust ter se zopet .vrnem domov — toda ne več stari Janez. Puška me je zapeljala, puška me je tudi spo-korila in izpreobrnila. Upam, da mi je Bog odpustil, — da mi odpustite tudi Vi, dragi stariši! Na srečno svidenje. Vaš hvaležni in skesani Janeiz. Tako je pisal domov Gozdarjev sin. In ko je brala tožna Gozdarka sinovo pismo, je jokala in točila solze — veselja ob postelji svojega na smrt bolnega moža. Od silnega padca ni namreč nič več okreval, hiral in hiral je, da so m mili sosedje: Kar zdaj, zdaj bo ugasnil. Ko je oče čul smovo pismo, se je vzradoval ter miren rekel: "O Bog. po pravici sva trpela s sinom! A sedaj upam, da me rešiš iz doline solz". Se tistega dne je pozvonilo za sveto obhajilo. Iz Doselja ^e pa hitelo staro in mlado B prižganimi svečami na razpotje h križu, kjer so čakali sivolasega župnika, ki je prišel previdit Gozdarja. Ko so po svetem opravilu pokazali častitljivemu jim navdihovanjem), da pa ni človeški duh sam iz sebe vir pravih prerokb, to nam je jasno dokazal sv. Tomaž. Sicer bi pa bil po Dennertovi teoriji vsak človek "vidovit" če je duša duh. a duh nad vsemi časi, zroč jih vse. Pa ni tako! O-stane torej le božje razodetje, če naj so prerokbe nrave pre rokbe. A dokazila, kriteriji? No stradanius nekatere sam navaja, ki pa zaix's niso količkaj verjetni. Pravi, da je iz rodu Isaharja, Jakopovega sina, ta rod da je bil po pričevanju sv. pisma samega vi d ovit. Kdo nun bo verjel? In če bi bil, sv pismo (1 Kron 12. 32), pravi samo .da je bilo v tem rodu več "izučenih mož. ki so vedel vsak čas ukazovati, kaj mor? Izrael storiti." Kako naj ve mo, da je Nostradamus edrji izmed tistih mož. in kaj naan dokazuje, da je bila s politično zrelostjo tistih mož združena tudi zmožnost pravega prerokovanja! Saj je bil tudi sin našega "vidca" Mihael Nostradamus kot očetov sin iz "Laliarjevega rodu" a kako žalostno se mu je poskus prerokovanja ponesrečil! Poveljnik. ki je oblegal neko mesto, ga je vprašal, kaj bo. Nostradamus mlajši je preroško napovedal, da bo mesto pogorelo. prerokbe. A vprašamo zopet:'ga duha, a njegove prerokbe so čemu? Kakšen smisel naj ima,|v pravem smislu te besede ven-orerokovati, a tako, da jih vsa-[darle — prevara. Zato bi bilo v d o lahko po svoje razlaga? škoda, če bi si ljudje z njimi in Tako delajo lažividci, a ne pra- drugimi takimi "prerokbami" vi preroki. inm'ili možgane in razburjali Po vsem tem bomo rekli, da ■ domišljije. je bil Nostradamu- jako bistro-uiin u mož. z velikim komtmia-toričnim darom, tudi sanjave- Nova zaloga— in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE dati se nobenemu tveganju. 110- (Vz nekaj časa je poveljnik me-beni nevarnosti, skratka: neUfo v naskoku zavzel, ne da bi rvepustiti prevlade statičnih t v mestu izbruhnili požari. Pre-kr i torijev birokracije nad di-[rofc ,0 je ustrašil in je šel ter 11; mičnimi poleti poedinca. En-|ram lia več krajih podnetil po-krat za vselej moramo pribiti x pri tem delu so ga za- to resnico: Nič ni nemogoče! "Akcija pretrga verige, na katerih ie napisano: Prepovedano. Mnenja sem. da ne smemo napolniti bojnih iarkov s poodinci, ki so fiziološko in psihološko negativni, temveč da je koristnejše in izdatnejše z vidika vojnih ciljev, ako pomnožimo mehanično orožje in ga izročimo ljudem, ki se vojskujejo s prepričanjem in strastjo. Postavite jekleno voljo, ki je neupogljiva, nasproti masi in maso boste razbili." A n v F. R 1 I S E 1 •'C! AS NARODA* Štiri leta so pretekla, odkar je bil Janez vojak. Vročega poletnega dne so na Gozdarjevem vrtu sušili seno. Gozdar — .janriz — je nekaj krog dreves privezoval, mlada Gozdarka je pridno mukala graib'je ter mešala ograbek sena. Tam pod košato jablano je pa sedela'babica Mina ter pestovala veselega vnučka. ki je bil živ, da se jc smejal kot grlica — > meja č i ca. Brhka, mlada gospodinja nam ni neznana. Janez se je moral ženiti — mati je bila prestara za gospodinjstvo: mlade moči je bilo treba. Sosedje so ura izbirali in ponujali neveste, ali Janez je imel že izbrano. Ni še pozabil Rczike. Mislil ie nanjo, videl jo jn v sanjah, kako mu je zamahnila zadnji pozdrav in kako je zakrila obraz ter zaihtela. : Ničesr več ni slišal o njej. Poizvedoval je pri drvarjih, ki so se vrnili s Štajerske. Od njih je čul veselo poročilo, da Rczika — še ni omožena. Hitro na pot, hitro snubit. Napravil sta se « stricem- preko Korotana — in doT>ro sta opravila. Rnzika se je razveselila snubača. Ljubezen, ki je vzk'ila v njenem srcu, ni umrla.. •Čudil se je pa oče Milielj in otresal z glavo. Ali nazadnje je pa dovolil v ženitev. češ, naj l>o; sin ostane doma, hči naj ^re pa na Kranjsko, odkoder je bila njena mati. In še tisti predpust so stare in mlade Doseličanke napasle radovednost, ko so videle prvič — nevesto s .Štajerske. Tistega dne, ko so Gozdarjevi sušili seno. je tretinil Brence vaškemu čredniku. Prišel je zavračat kravo tam za drenovim gmiom ter pomenljivo kimajoč, gledal srečno Gozdarjevo družino. Gotovo se je spomnil sekacijona in laške vojske, pa Gozdarjevega skrivača. V tem si natlačil čredo in ukresal ogenj; nato je pomolil glavo čez plot in zavpil nad Janezom: •"No, danes je pa ura, daneis! Tako bo seno, kot orehova jedrca!" "'f^j j© bomo res lepo spravili," odvrne Gozdar. "Bog varuj nesreče." CBrenče se je potem ofbrnil, počil z bičenv pote/gnil dim na globoko iz svoje pip?, ki bi mu bila kmalu ugasnila, ko je govoril sam pri sobi: "Kdo bi si bil mislnl, da se vse tako lepo prekrene in tako srečno! Pa reci kdo, da se svet suče!" ! KONEC. lotili in prijeli. Poveljnik ga je vprašal, ali ve, kaj ga čaka. Sin Isaliarjev ni mogel odgovoriti. Tedaj se je povel jnik s konjem zagnal vanj in ga poteptal, tako da je žalostno poginil. >Glede umevanja bodočih dogodkov iz stanja zvezd se Nostradamus sklicuje tudi na neke "egiptov-ke knjige" ki so 11111 pri tem jk>s1u pomagale. Te knjige so bile skrite v • giptov-*-ki Veliki piramidi, a -o jih Judje našli in odnesli s seboj v Palestino. Tu so jih hranili v Salamonovem templju. Po razdejanju Jeruzalema jih je pa eden iz Isaliarjev* tga rodu odnesel s seboj po svetu, nazadnje na Francosko, k jer jih je končno od dedov dobil Nostradamus. Ta jih je pa na stare dni uničil, da ne bi bile sinu v kvar. Sedaj pa zopet vprašamo: Kdo bo verjel to fabulo? IS takim govorjen km ie Nostradamus pač slabo podprl svoj preroški poklic. Vsak. kdor ima količkaj pameti, bo iz teh fabul nasprotno -klopni, da je bil Nostradamus prorok-fabu'ant. Toda ali so niso nekatere n jegove napovedi že izpolnile? Da je s svojim proučevanjem zgodovine. in z ugibanjem to in ono na splošno dosti pravilno napovedal- tega li^u menda ne gre odrekati. A po večini je vse tako nedoločeno, da se da ume vati tako ali tako. Njegovi zagovorniki pravijo, da je pač svoje prerokbe izražal v "šifrah". Tudi sam je priznal, da zapisoval svoje napovedi v "ugankah", a izgovarja se, da zato. da ne bi vladarji, ki bi se čutili prizadete, njegove knjige prerokb uničili. — Toda čemu sploh knjigo prerokb, če jih ni mogoče umeti? Tudi ta izgovor je torej jalov. . !Tudi ni v teh prerokbah no PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo ▼ Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. CIGANKA Povi»st o niladi citrnnki, ki so jo hoteli jtrodati, pa je pobegnila. cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spinal ALEKSANDER I »L.MAS Pisatelj sjim pruvi, <]» je knjiga uganka. Strmiš valijo kot v zastor, ki zakriva <»I«t, kj«T se Im> ijrral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik ko« w lo zanimivega življenja. cena $1.75 HUBERT Spisal Paul Kellrr. Itoiuun v/, lovskega življenja. cena SI.— JARI JUNAKI Spisal RADO MI RNIH Knjiga v*el>uje l'J kratkih, umesiih povesti in lio vsakemu v veliko razvedrilo In zabavo. cena S I •— JERNAC ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIKNKIEWK Z Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelu zanimiv. cena $1.- KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JI'KAČ Mladi koroški Slovene«* zelo jasno in zanimivo 1 »opisuje ži\lje-nje kiurtor it. rudarjev. cena si.— KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Strarlmitz. Zelo zanimiva |«ive>t iz do-mačt-ga življenja. cena Ibi MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski prii»ovi-»|(i:k iu pisatelj je Cankar. ki v tej knjigi pri|»oveduje marsikaj zanimivega iz &v»j<-ga življenja. cena 75 c. ROKOVNJAČI IZPOD TRATE Spisal Kazimir I'rzer«a-Tetmajer. Zelo zanimiva [mit est o divjem lovca oienjskem. Horn s c Je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ 1.— SAMOSTANSKI LOVEC Spisal K Cianghofrr. (iangtioferja prištevajo meri najboljše goriobne pisatelje. — Samostanski h»vee j»> najbolj mojstersko njegovo delo. cena $1.50 .1 SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta našili pisateljev in pravzaprav oče pravilne slo-veii^čine v l'-iu svojm romanu živo in zanimivo i«oj»isuje življenje na deželi. cena S!. 7 5 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORNIK Pisatelj v knjigi pove i-lo, kot 1 M« v e naslov: srečal ye j»- z Ij'i rimi. med katerimi s<> nekateri /.»' mrtvi, rirtigi še žiti. Njihova tisjxla je bila zanimiva, pri n«-ka-terili I ml i tragična. Pr»-ri vt»ru pa (N>pisuje re*ni<'uo življenje Im»:i meznih. cena $ 1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZI PANČIČ Najboljši jn še živeči sloven* ski |H-siiik |f«!aja s to zbirko zo|>et nekaj umotvorov. Pesmi so |Mo>le. Zelo zanimiv roman, čegar dejanje se riogaja v Egiptu, v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO ^ORIJ Poznani sbm-nski pl-afe|J nam v t«»j knjigi f'iajx zelo zanimive {xxirifke u «.vi»-jih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $1.— ZNANCI Spisal RAIMI MERNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo s:im označuje kot "Povesti iu orisi." _cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavrl Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvali riš»» ri<>gori-ke na kmetih iu (»osebno v gozdovih. cena $1.25 2ITO POGANJA Spisal Rene Razin. Frane<»ski roman zelo n jiete vsebine. cena 75< ZADNJI MOHIKANEC Spisal 4. F. fooper. iN-janje w vrši v lelu 17.*V7. k< so 5p Inriijanei kraljevali r lepi M«>liawk dolini v kraju, ki i«b*ega se«laiiji državi New York In Vermont. cena $1.— Xaroeite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti ▼ tem času dokladek.