URKDNIATVO Oi fJFRAVAJ LJUBLJANA, PUOCTNUETVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO mm oglase ta Kraljevin« Italije In UNIONE PUBBLICITA ITAUANA 8. A- MILANO Sl-22, 31-23, 11-24. SI Računi pri postno čekovnem LJubljana stev. 16-361 IfiJO CONCESSIONARIA E9CLUSTVA ,: UNIONK pubbilc&ta dt ITAUANA a MILANO. Novi hudi udarci sovražnemu letalstvu Nadaljnjih 29 angleških letal uničenih nad Malto in Afriko — Junaška smrt generala Predierija Glavni «=*an Italijanskih Oboroženih sil Je objavil 15. oktobra naslednje 872. vojno poročilo: Efrelovanje topništva ln patrol na ejript-sk«m hojhlfn; protiletalske baterije neke naše dV\ ivjj... so uničile britansko letalo. V nližni Sidi Bara ni ja je bila zajeta posadka sovražnemu letala, ki ga je protl-lefealska obramba Tobruka sestrcEla 6. t. m. in digar posadko so sestavljali dva oficirja m dva podofieirja. Letalstvo je nadaljevalo svoje operacije proti otoku Malti. Pri poskusu, da bi se uprlo odločnim napadom bombnikov osi, je sovriAžno letalstvo izgubilo v ostrih si>opadih 25 letal; 7 so jih sestrelili italijanski lovci, 18 pa nemški. Akcija treh sovražnih letal prott nekemu našemu konvoju v Sredozemlju nI Uspela. Točni streli naše torpedovke so sestrelili dva napadajoča tri motorna bombnika, enega pa je sestrelilo letalsko Spremstvo. Dne 13. oktobra je v izpolnjevanju svojih dolžnosti" padel na egiptskem bojišču general Alessandro Predieri, poveljnik di. vizije »Brescia«, ki je bila zabeležena zu,-radi hrabrega zadržanja v bojih pri EI Alameinu. Ime generala Predierija se pridružuje onim tolikih drugih naših poveljnikov velikih edinie, ki so v najbolj izpostavljenem položaju poleg svojih vojakov prevzeli nase vsa tveganja zelo trde in krčevite borl>e ter žrtvovali svoje življenje sa zmago našega orožja. Življenje ln kariera generala Predierija Rim, 15. okt. s. General Alcssandro Predieri, poveljnik divizije ^Brescia«:, ki je padel na egiptski fronti v izvrševanju svoje dolžnosti, je bil rojen v Rimu 5. septembra 1891. leta. Leta 1912 se je takoj po Imenovanju za podporočnika udeležil s 84. pehotnim polkom italijansko-turške vojne. Uveljavil se je povsod, zlasti tudi zaradi znanja arabščine in arabskega okolja. Leta 1915 je bil odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost. Izkazal se je v borbah prt Uadi Marsltu. Decembra 1915 je postal kapitan ter je bil Imenovan za šefa obveščevalne službe pri vladi v Tripolisu. Od aprila do septembra leta 1917 je sodeloval s kolono Cassinia pri operacijah proti upornikom v zapadnem Tripolisu. Ko je napredoval v majorja leta 1918, je poveljeval 6. bataljonu domačinov. V domovino se je vrnil leta 1919 po 71et-nem neprestanem bivanju v koloniji, nakar je bil dodeljen poveljništvu divizije Anco-na. V letih 1920. 1921 in 1922 je obiskoval tečaje vojne šole. Kot podpolkovnik je bil v decembru leta 1926 najprej v glavnem stanu pri poveljništvu divizije »An-cona«, nakar je bil poveljnik 97. bataljona in 33. pehotnega polka. Leta 1935 pa je postal poveljnik okrožja v Chieti. V maju leta 1936 je postal polkovnik in poveljnik 63. pehotnega polka v Italijanski Vzhodni Afriki. Od decembra 1938 do aprila 1939 je bil šef glavnega stana pehotne divizije »Parnaro« in nato pehotne divizije »Bergamo«. Ko je napredoval v brigadnega generala v januarju 1941, je bil general Predici imenovan za poveljnika divizije >Brescias v severni Afriki. V juliju 1942 je prevzel poveljništvo v odseku Tobruka, ki ga je pa moral kmalu zapustiti zaradi dobljenih ran. še kot rekonvalescent se je vrnil v severno Afriko, kjer je poveljeval pehotni diviziji »Brescia« do dneva svoje smrti. Madžarsko občudovanje italijanske mornarice Budimpešta, 16. okt. s. Odlične zmage italijanske mornarice omenja poluradno poročilo lista »Budapesti Ertesito«. List podčrtava, da budimpeštanski politični krogi smatrajo te zmage za izredno važne v pomorski vojni proti angloameričkim; pomorskim silam. Akcije sredstev italijanske mornarice v zadnjem času so obilno prispevale k iztroženju vojnega potencijala Anglosasov. Z njimi je postala še bolj nevarna sovražna plovba v Sredozemlju in Atlantiku, Vladarjev obisk v tovarni v Pisi Pisa, 15. okt. s. Davi je Ti j. Vel. Kralj ln Cesar ob spremstvu prvega pobočnika obiskal neko tovarno za izdelovanje varnostnega stekla. Sprejel ga je predsednik družbe princ Giovanni Ginori Coniti. Ob spremstvu predsednika ter prefekta, zveznega podtajnika in župana Pise, sj je Nj. Vel. Kralj in Cesar natančno ogledal vse oddelke in se žrvo zanimal za način proizvodnje. Ob odhodu so delavstvo in množica meščanov priredile Nj. Vel. Kralju in Cesarju goreče in udane ovacije, vzklikajoč Savojski hiši. Rumunski novinarji v Italiji Bukarešta. 15. okt. s. Vsa listi objavljajo obširne dopise o potovanju rumunskih novinarjev v glavnih italijanskih mestih. Novinarji so gostje ministrstva za ljudsko kul- turo. Dopisi opisujejo številne obiske v Milanu in podčrtavtajo živahno udejstvovanje, ki preveva mestno življenje v vojni dobi, ko so vse snle italijanskega naroda zbrane za dosego zmage. Listi objavljajo članke o VenoniT, katero so nedavno obiskali novinarji, in o osebnostih italijanske kulture ter proslavljajo umetniške 'lepote in delavnost veronskega prebivalstva. Izobešanje italijanskih zastav v Argentini Buenos Aires, 16. okt. s. S posebnim dekretom je argentinska vlada dovolila izobešanje italijanskih zastav ob obletnici 28. oktobra ter 4. in 11. novembra. Sklicanje Sobranja Sofija, 15. okt. s. Iz dobro obveščenega, vira se doznava, da bo bolgarski parlament sklican k izrednemu zasedanju 22. t. m. Razkrinkanje anglosaškega barbarstva Rim, 15. okt. s. Polkovnik Melwin Maas, član novozelandskega kongresa je govoril v VVellingtonu in takole označil vojne cilje angleških držav: 1. Japonska mora postati kot prvotno suženjska država, 2. Nemčija mora postati narod brez vojske. 3. Italija mora postati država, ki ima vsaj videz časti. Polkovnik Mass je dodaJ, da morajo angleško govoreče države ostati tudi po miru oborožene in tesno združene ter stati na straži da preprečijo kakršno koli ozemeljsko ali politično spremembo. I>ejstvo. da se take gorostasnosti lahko povelo v novozelandskem kongresu, dokazuje, kakšna je duševna raven tega parlamenta, ki je dejansko skupščina konjerej-cev in kravjerejcev. Besede polkovnika Massa povedo tudi. kako si anglosaška masa tolmači atlantsko deklaracijo in kakšno je pravo razpoloženje anglosaškega barbara za kulisami Londona in Washing-tona. Nizkotna žalitev Italije niti najmanj ne more zadeti naše velike tisočletne države, ki je bila toliko stoletij svetilnik sveta. Žalitev dokazuje, kako ogromna je nevednost teh konjerejcev in industrijcev novozelandskega mesarstva, ki komaj vedo, da obstoja Rim, in verjetno ne veio. da "so obstojale že v zgodovini Benetke in Firence, ter sodijo vse skozi očala obogatenih govedar j ev. Dobro je vsekakor, da italijanski narod spozna po teh anglosaških manifestacijah, kdo so naši sovražniki, da se preveč ne čudi spričo divjih dejanj avstralskih in novozelandskih vojakov v Libiji in zaradi potapitev bolniških ladij ter bombardiranj četrti civilnega prebivalstva. Anglosaški barbar je enak sovjetskemu barbaru z edino zunanjo razliko, da prvi nosi ovratnik, drugi pa še ne. Uporniški boji v Indiji Bangkok, 15. okt. s. Množica Indijcev se je v Karaciju zbrala pred kaznilnico iz zahtevala osvoboditev aretirancev. Stražarji, ki jih je bilo kakih 50, so zaman skušali razpršiti demonstrante, nakar so streljali in ubili tri osebe, med njimi eno žensko. Obupana množica je začela metati kamenje na vojake, ki so se umaknili v poslopje in streljali skozi okna. Nadaljnjih 20 demonstrantov je obležalo na tleh mrtvih in ranjenih. Ko je prišel na pomoč eskadron konjenice, se je posrečilo množico razpršiti. Protestne demonstracije so bile v raznih delih mesta. Policija je aretirala nad 200 oseb. Vse trgovine so zaprte, patrulje vojakov in agentov križarijo po cestah. V bližini Madrasa se je moral na odprtem polju ustaviti brzovlak, ker so uporniki s tramovi zabarikadirali tračnice. V vagonih so bili vojaki, poslani v severno-zapadne predele, da bi zatrli gibanje upornikov, ki so po dosedanjih vesteh v več spopadih potolkli angleške sile. Na tisoče muslimanskih mladeničev se javlja pod stave Bidur Kaffar Kana, ki je prevzel vodstvo gibanja po Abdalu Kaffar Kanu, katerega so Angleži aretirali. Pred neko kavarno v Kalku ti je eksplodirala bomba. Bombo so našli tudi v skladišču na glavnem kolodvoru. Policija je aretirala nekaj delavcev in nekega železniškega uradnika. Lizbona. 15. okt. s. >Baltimore Sun d* poroča da je izvršilni odbor angleške komunistične stranke zahteval takojšnji odpust treh članov angleške vlade, dveh veleposlanikov ln neko število drugih angleških osebnosti, ker so nesposobni za vodenje vojne- Trije ministri, katerih odpust zahtevajo komunisti, so baje vojni minister sir James Grigge. minister za Indijo Amo-ry in lord kancelar Simon, oba veleposlanika pa naj bi bila poslanik v Madridu sir Samuel Hoare in v Washingtomi lord Halifax. Izvršilni odbor komunistična stranke je odobril tudi resolucijo, s katero se zahteva preustrojltev angleškega glavnega stana in otvoritev druge fronte. Na Kavkazu zavzetih nad 500 oporišč Nove sovjetske postojanke v gorah prebite — Globok vdor v severno področje Stalingrada — Pomorska bitka v Rokavskem kanalu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. okt. Vrhovno poveljstvo nemške vojake je objavilo danes naslednje poročilo: Na Kavkazu so prodrle nemške ln slovaške ćete na te Za vnem gozdnatem in gorskem ozemlju v ogorčenih borbah nove sovražnikove postojanke ter v naskoku zavzele nad 500 oporišč in bojnih postojank. V odseku od Tereku so bile sovražnikove sile vržene nazaj. V Stalingradu so pehotni oklopni oddelki štrli zagrizen odpor sovjetskih cet v hišnih blokih hi na postojankah po barikadah ter prodrli globoko v severno mestno področje. Kazen tega so rušilna letala v zaporednih valovih z uspehom napadla sovražnikove bunkerje in topniške postojanke. Razbremenilni napadi sovražnika so bili zavrnjeni s hudimi izgubami zanj. Hudi letalski napadi so bili naperjeni tudi na prevozna sredstva in prekladaiišča bol j še vik o v na spodnjem toku reke Volge. Požar je uničil eno petrolejsko ladjo in dva prevozna vlačilca. Na fronti ob Donu so romunske čete zavrnile sovjetske krajevne napade. V srednjem odseku fronte so lastne akcije napadalnih oddelkov imele za posledico uničenje številnih bunkerjev in postojank. Letalske sile so napadale važne železniške proge, pri čemer je utrpel sovražnik znatne izgube prevoznih sredstev. Med letalskimi napadi Je bila v Finskem zaliva zažgana sovjetska topničarka. Na visokem severa so bili letalski napadi usmerjeni na taborišča čet vzhodno od zaliva Kola, izmed katerih so bila nekatera razdejana. Angleško letalsko oporišče na otoški trdnjavi Malti so letalske sile podnevi in ponoči obmetavale z bombami težkega kalibra. V letalskih borbah so nemški in italijanski lovci sestrelili skupno 25 angleških lovcev, izmed njih 18 samo nemški lovci. Dve lastni bojni letali se nista vrnili. Pri napadu na promet s konvoji pred angleško obalo so brzi čolni potopili štiri sovražnikove trgovske ladje s skupno 8.000 br. reg. tonami. Vsi brzi čolni so se vrnili v oporišče. V noči na 14. oktobra je prišlo v Rokavskem prelivu do pomorske bitke med nemškimi in zaščitnimi edinicami in premočnimi sovražnikovimi oddelki, ki so obstojali iz dveh skupin rušilcev in več oddelkov brzih čolnov. V tem spopadu je bil potopljen en angleški brzi čoln, 5 nadaljnjih brzih čolnov pa poškodovanih odnosno zažganih. Ena lastna edini ca je bila izgubljena. Stražne ladje in protiletalsko topništvo na morju je sestrelilo nad področjem Severnega morja dve sovražni letali. Lahka nemška bojna letala so bombardirala včeraj vojaško važne naprave in vojaške cilje na angleški južni obali. govita bitka v severnem delu Stalingrada Podrobnosti o nemškem vdoru v sovjetski obrambni sistem severnega mestnega področja sali na fronti v Laponski presenetiti obrambna središča nemških gorskih lovcev. Sovjeti so utrpeli hudi izgube ter so se morali umakniti na izhodiščne postojanke. Glede globokega vdora nemške pehote in okloprih sil v severni del Stalingrada, se doznava jo naslednje podrobnosti: Živahno udejstvovanje v borbah je dobilo včeraj značaj trde borbe za ruševine treh velikih industrijskih podjetij v severnem delu mesta. Zvečer v torek so Sovjeti nenadoma zasedli pred nemškimi glavnim črtami ruševine posameznih hiš, kamor so spravili gradbene potrebščine in težko orožje. Ob zori v sredo so številne baterije srednjega in velikega kalibra pričele streljati na novo odporno središče Sovjetov. Izstreljenih je bilo na tisoče granat. Ko so sovražne baterije na drugem obrežju Volge skušale poseči v borbo, so jih skupine bombnikov in nemških strmoglavcev v nekaj minutah prisilile k molku. Kmalu nato se je rezervno topništvo z inženjerci ob podpori oklopnih skupin v naskoku vrglo na sovjetsko odporno središče, ki je bilo v nekaj minutah likvidirano. Nemške čete so naglo napredovale in zasledovale beže-čega sovražnika, čeprav so bili zavzeti otočki pod strašnim ognjem metalcev granat in možnarjev. Kljub najbolj žilavemu odporu sovražnika so nemške napadalne čete napredovale in zavzemafle pedi za pedjo ozemlje nasprotniku. Nemške čete so morale v silnih borbah moža z možem očistiti vsako hišo in izprazniti vsako klet z metalci plamenov. Zaradi učinkovite podpore topništva je nemški napad uspel. V prvih popoldanskih urah so bile dosežene postojanke zapadno od tvornice za traktorje, Istočasno pa je bil izvršen globok vdor v sovražni defenzivni sistem. Berlin, 15. okt. s. Agencija za mednarodna obvestila doznava iz vojaških krogov, da so bili v zapadnem Kavkazu doseženi novi važni uspehi. V področju Novo-rosijska so nemške in slovaške čete v naskoku zavzele sistem sovjetskih postojank, ki je bil močno utrjen, drugi nemški oddelki napredujejo vzdolž ceste iz Tuapseja v notranjost Kavkaza ter še naprej prodirajo proti obalam črnega morja. V srednjem in severnem odseku fronte je potekel dan mirno. Ponoči je ponekod snežilo. Oddelki sovjetske garde so sku- Kako so bili doseženi novi uspehi v kavkaskih gorah Berlin, 15. okt. s. V današnjem vojnem poročilu so bili najavljeni uspehi na kavkaski fronti. Po vesteh, ki so bile objavljene zvečer iz vojaškega vira, se doznava, da so ti uspehi bili v glavnem v rezultatih dveh velikih napadalnih operacij, katere so izvedle nemške in oborožene sile. Z napredovanjem v poiinočju vzhodno od Novorosij-ska sta bila zavzeta dva gorak a grebena; z njunih obvladujočih postojank so boljševiki obstreljevali s težkim orožjem vso cesto, po kateri so nemške čete napredovale. Medtem ko so bombniki m rušilci v neprestanih napadih uničevali sovražne topovske postojanke, so napadajoči rnženjerci prodrli naprej kljub izredno hudemu obrambnemu ognju sovražnika ter so odpirali pot med ovirami. Skozi odprtine in prehode so vdrle nemške napadalne pehotne čete, katerim je v izredno hudih borbah moža z možem uspelo na levi in na desni ceste zavzeti sovražne utrjene postojanke. Boljševiki so se morali umakniti m so bitK zasledovani, dokler niso dospeli do nekaterih v trdnjave spremenjenih poslopij nad dolino. To so bile tovarne, ki so jih boljše-viki uporabljali kot izredno utrjene postojanke za obrambo. Nemški pehoti je uspelo v naskoku vdreti v utrjeni sistem sovražnika iin zavzeti 320 bunkerjev in drugih postojank. V teh izredno hudih borbah moža z možem, sta biLa popolnoma uničena dva boljše viska polka. Bolj zapadno so prednje slovaške čete z 50 10O 200 km____ cevovod za nafto ^ Poti -— železnice _ ___________ I li ležišča nafte .jutroM|Batutn nemškimi gorskimi lovci izvedle zmagovita napade. Nemške planinske divizije so a slovaškimi skupinami potolkle sovražne oddH-ke in jih razpršile. Čeprav so boljševiki nudili žilav odpor, so sc zavezniške čete po-Lasrble številnih sovražnih postojank in sat po prematjanju te odporne črte zmagovito prodirale naprej. Boljševiki so obupno skušali med umikom uM v ari ti odporno črto v goratem predelu, kar jim pa ru uspelo. Vsa za ta dan določeni cillji so bili naglo doseženi. Samo v borbenem odseku ene dirvizi'j© so nemški gorski lovci uničili nič manj ko 200 sovražnih postojank. Borba za razstreljeno višinsko postojanko Berlin, 15. okt. s. Kakor je javilo pred dnevi nemško vojno poročilo, so boljševiki uporabljajoč vojni sistem min izza prve svetovne vojne, skušali zavzeti neko važno nemško postojanko v osrrednjem odseku na ta način, da so pognali v zrak vrn neke višine. Neki vojni dopisnik opisuje v »Zvvolfuhrblattu« podrobnosti te sovjetske akcije. Podzemno delo boljše vi kov po zasledovali nemški inženjerci v vsaki njegovi fazi. Sovražnik je dneve in dneve kopal galerije pod zemljo pod nemško postojanko, toda nemško poveljništvo je izvedlo vse previdnostne ukrepe, ki so v takem primeru potrebni. Večina nemških čet se je umaknila na nove postojanke in samo nekaj straž je budno pazilo na sovražnikovo kretanje. Po večdnevnem čakanju je končno prišel trenutek, tako se je vsaj zdelo, ko boljševiki lahko pritisnejo na gumb, s pomočjo katerega bi se vžgale velike količine eksplozivnih snovi. Čete v tem odseku fronte so mrzlično pričakovale detonacijo, kakor bi šlo za strel, s katerim se pričenjajo avtomobilske tekme. Poveljniki so nervozno gledali na ure in kadili cigareto za cigareto. Manjkalo je nekaj minut do dveh, ko Je nastala nenadoma prva ogromna eksplozija. Zublji so švigali nad višino X. Kakor iz kraterja. Sledile so nadaljnje detonacije in novi plameni so se dvignili proti n*-bu z ogromnimi stebri materijala. Vrh višine X. je izginil. Slišalo se je samo grmenje kamenja, ki je drčalo s hriba, kakor hrumenje nevihte v daljavi. Nekaj minut nato so bili nemški peša ki z napetimi mišicami že pripravljeni za napad. Kdor bo prvi dosegel vrh hriba, bo zmagal. Poveljniki skupin so dali ukaz za napad in pešaki so napadli skozi gost dim, ki je nastal po eksploziji .Slo je za to, da pridejo prvi do robov kraterja. Prve sovjetske granate so že žvižgale v zraku. Nemški vojaki so dospeli na obroke hriba in si poiskali primerno kritje. Nemško topništvo je v tem trenutku začelo silovito streljati in je z zapornim ognjem zadržalo sovjetske čete. Avtomatske pištole in strojnice so obvladovale boljševike, ki so se začeli razprševati. Stotnije nemških in-ženjercev, ki so dospele, so pričele dvoboj z ročnimi granatami in zapodile končno nazaj sovražne skupine. Ob prvem svitu je bilo videti kupe sovjetskih trupel okrog kraterja, toda postojanka je bila zopet trdno v nemških rokah« Uspešni boji madžarskih čet Budimpešta, 15. okt. n. Pooblaščeni vojaški krogi obveščajo, da je sovražnik na fronti Dona, ki je poverjena malžarskim četam, še naprej napadal na več točkah, ne da bi dosegel kak uspeh. Madžarske čete so preprečile vse sovjetske poizkuse in so takoj reagirale ter zadale sovražniku hude izgube. V srditih borbah so madžarske čete izboljšale svoje defenzivne postojanke in prisilile sovražnika, da se je umaknil z nekaterih prednjih postojank. Topništvo je uničilo zelo utrjene sovražne bunkerje, katere je potem madžarska pehota zasedla. Zajetih je bilo nekaj desetin ujetnikov. Skupine madžarskih bombnikov so metale bombe na sovražno zaledje in zadele učinkovito zbirališče čet, motornih vozil ter prometna križišča. finski uspehi Helsinki, 15. okt. s. V zadnjih 24 urah so finske čete v Karelijski ožani odbile stevidns napade sovjetskih čet pred prednjimi finskimi postojankami. V južnem odseku fronte v Vzhodni Kareliji »o finski metalci bomb gladko preprečild napad Sovjetov, katerim so zadali hude izgube, in uničifli tudi čete v zaledju, ki so se zbirale, da bi podprle prvi napad. V odseku Uhtue je finsko topništvo odbilo ponoči sovjetski oddelek, ki je imel krvave izgube. V bombah nad Ladoškim jezerom so finski lovci sestrelili dva rdeča »Hurricana«. tretjega pa poškodovali. Podmornice Osi v notranjosti Kanade Buenos AJre«, 16. okt. s. Iz Ottavve se doznava, da je neka podmornica osi torpedirala In potopila neko zavezniško ladjo s 4000 tonami na reki Sv. Lovrenca v višini kopališča Met is Beack v pokrajini Quebec. Ladja je pripadala konvoju, ld je bil zaščiten. Torpedirana Je bila okrog 180 milj od ustja peke Sv. Lovrenca. 12 članov posadke pogrešajo. 18 Članov pa je resila neka ladja kanadske mornarice. Stran 3 »SLOVENSKI NAROD«, petek 16. oktobra 1942-XX ftter. 237 Zanimivosti iz zemljiške knjige V drugi polovici septembra je bilo vpisanih poleg drugih sprememb tudi nekaj starejših prodaj ne- Ljubljena, 14. oktobra V zemljiški knjigi ljubljanskega okrožnega sodišča v zadnjem času nimajo mnogo dela z vpisi pogodb o prenosu lastninske pravice. Na nepremičninskem trgu vlada se vedno zastoj. U radništvo pa je vendar Se \edno dovolj zaposleno, kei se položaj glede ostalih pravnih dejanj, ki so predmet vpisov v zemljiško knjigo. ni »prameni 1. V drugi polovici septembra in v začetku oktobra je bilo kakor običajno izvedenih večje število vpisov novih zastavnih pravic za posojila dovoljena s strani zasebnikov in bančnih zavodov, istočasno pa je bilo izbrisanih večje število starih že plačanih hipotek. Tok vpisov novih in Izbrisov starih hipotek oziroma zastavnih pravic teče vsdno vzporedno in je verjetno vedno v nekem več ali manj konstantnem lazmerju. Zdi se pa tudi, da se niti absolutna višina izbrisanih hipotek :n no-vovpisanih na primer v enem mesecu ne spreminja, če zneske primeijamo po kupni moči v času vpisov. Poleg bančnih zavodov se še vedno najdejo tudi posamezni zasebniki, ki so toliko petični. da morejo nekaj gotovine naložiti v posojila; to se je dogajalo prej v še večjem obsegu, pač s to razliko, da se je zdelo zasebnikom dajanje posojil v predvojnih časih enostavnejše. Dovolj je bilo, da je posojilodajalec dobil potrdilo, da si je zgovoril obresti ln približno dobo, kdaj mu bo dolžnik posojilo vrnil. Mnogi, zaupajoč v redne razmere, zanesljivost osebe, ki so ji zaupali posojilo, ln njeno plačlji-vost, niti niso zahtevali, da jim dolžnm dovoli vpis zastavne piavice v zemljiško knjigo. Zadovoljili so se, da jim je jamčil s svojo besedo in s svojim vsakokratnim premoženjem. Danes pa so postali posojilodajalci bolj pazljivi in se hočejo reabio zavarovati tudi tam, kjer je šlo za prijateljska, zaupna posojila. Dolžnik mora seveaa pristati na upnikovo zahtevo, da se medsebojno razmerje razčisti in da mu doveli vpis zastavne pravice na svoje nepremičnine. Ce ne bi prostovoljno dovolil, bi mogel upnik doseči vpis vsak čas s pomočjo sodišča. Včasih gre pri takem obračunu za dolgo vrsto manjših posojil, ki jih je do'ž-nik piejemal v manjših obrokih skozi več let. V nekem konkretnem primeru razči-ščenja takega medsebojnega dolžniškega razmerja in realnega zavarovanja se je nabralo takih obročnih posojil celo za vsoto 110.000 lir, ki se je zanje sedaj upnik zavaroval na nepremičninah dolžnika. Za dajanje novih posojil so sedaj zasebniki le težko dostopni. Čeprav jih je še nekaj, ki razpolagajo z gotovino. Vsak jo raje neposredno vloži v nepremičnino, to se piavi, da si jo kupi. Zlasti so sedaj zasebniki nenaklonjeni dajanju dolgoročnih posojil. Kjer pa vendarle pristanejo, skušajo zavarovati svoje pravice z raznimi klavzulami. Tako sta se dva periferijska meščana dogovorila za posojilo pod naslednjimi pogoji: Dolžnik se je obvezal za sebe in za svoje pravne naslednike ter dediče, da povrne upniku posojeno glavnico v višini 20.000 lir brezobrestno najkasneje do 1. oktobra 1944. Na ta dan mu pa mora vi niti znesek, ki bo odgovarjal petini prometne vrednosti njegove celotne nepremičnin1?. Upnik in dolžnik sta sporazumno oceni a današnjo prometno vrednost nepremičnine na 100.000 lir. Dolžnik je prejel 20.000 Ihan eno petino vrednosti nepremičnine. Prav toliko mora potem, namreč 1. oktobra 1944, vi niti. Ce bo nepremičnina vec vredna, na primer 150.000 lir. mu bo vrnil 30.000 lir, če bo manj, na primer 80.000 lir, pa samo 16.000 lir. Zmenila ata se tudi, da bodo prometno vrednost nepremičnine na dan vrnitve ocenili izvedenci cenilci. Obrestna mera za posojila bančnih zavodov se giblje med 8 do 10^, kar v piimeri s predvojnimi časi ni pretirano. V drugi polovici septembra je bilo vpisanih zastavnih pravic za manjša posojila v višinJ nekaj tisoč lir. Med večjimi je btlo posojilo, ki ga je prejela neka trgovska zakonska dvojica in znaša 500.000 lir. Neka zadruga za gradnjo stanovanjskih hišic je najela 100.000 lir posojila, nek stavbni podjetnik pa 65.000 lir. Med izbrisi poplaćanih hipotek je največji tisti, ki je bil v korist Ljubljanske kieditne banke. L. 1925 je dovolil ta bančni zavod ugledni ljubljanski zasebnlci kredit v skupnem znesku 3.400.000 din. Sedaj je bila hipoteka zbrisana z nepremičnine, ki je bila med tem prodana neki javni ustanovi. Predvojnih dolgov se je znebil tudi znan trgovec v starem delu mesta. Banke so mu dovolile izbris hipoteke za 657.000 din. Posestne spremembe so bile vpisane v omenjenem času med drugim naslednje: Terezija Zalaznlkova, posestni ca iz Gajeve ulice, in Dora Doberletova, hišna po-sestnica v Frančiškanski ulici, sta prodali vsaka svojo polovico posestva v Kapucinskem predmestju, to je hišo in dvoiišče v Frančiškanski ulici 8. Gašperinu Janku in njegovi ženi Tereziji. Slednja sta dosmrtna uživalca nepremičnine; med tem ko je pravi lastnik njun nedoletni 3in Janez Gašperin. Zalaznikova je prejela za svojo polovico 235.000 lir, Doberletova pa 545.000 lir. Josip Novak, posestnik in policijski stražnik iz Gerbičeve ulice, je prodal Leopoldu Pogačniku, študentu Ekonomske komercijalne visoke šole iz Beethovnove ulice, hišo v Geibičevi ulici št. 40 v kat. obč. Trnovskem predmestju. Hiša je bila dejansko prodana že pred več leti in je znašala kupna cena 190.000 din. Jernej Hlebš, posestnik na Hradeckega cesti, je prodal J osipi ni Spi t ze rje v i, soprogi inženirja, Cankarjeva ulica, tri parcele v skupni izmeri 1623 kv. m. Kupoval-ka je plačala zanje 40.000 lir. Jože Novak, posestnik iz Pcnove vasi, je prodal Karolini Strusovi, zasebnici iz Gro-supelj, gozd v kat. obč. Ponovi vasi v izmeri 2590 kv. m. za 2470 lir. Albin Novak, posestnik v Logu. je prodal Antonu Slabetu, zidarju s Stare Vrhnike, travnik v kat. obč. Logu v izmeri 1351 kv. m. za 3000 din. Pogodba je bila sklenjena že septembra 1940. leta. Ivan Erjavec, podjetnik na Jezici, je prodal Milošu in Ani Sere iz Predovičeve ulice v kat. obč. Jezici njivsko parcelo za 12.000 din. Pogodba je bila sklenjena Ze septembra 1940. leta. Franc Novljan, posestnik iz Panc, je prodal Ivanu Lovšetu, posestniku iz šmart-na ob Savi, gozdno parcelo v kat. obč. Li-poglavu v izmeri 18.353 kv. m in drugo v izmeri 9824 kv. m za 6000 din. Pogodba je bila sklenjena v začetku lanskega leta. Millockerjeva opereta „Gasparone" Ta klasična opereta bo uprizorjena v nekolika pomlajeni obliki jutri Truplo umorjenega bana dr. Natlačena je ležalo v sredo in včeraj na odru v kapelici sv. Nikolaja na Žalah. Neprestano so se vrstile ob njem množice kropilcev, ki so prihajali in odhajali z bolečino v srcu in s trdnim sklepom v duši. da mora biti komunističnih zločinov enkrat za vselej konec. Krsta s truplom počiva sredi velike množine vencev in šopkov iz poznojesen-skega cvetja in zelenja. Včeraj so truplo dr. Natlačena prepeljali v ljubljansko stolnico, kjer bo dopoldne in popoldne do 3. položeno na ka-tafalku, da ga bo moglo prebivalstvo Ljubljane hoditi kropit. O današnjih pogrebnih svečanostih nam sporoča pogrebni odbor: Danes v petek ob 7. zjutraj Je bilo pokojnikovo truplo položeno na katafalk v stolnici. Ob 10. je bila slovesna pogrebna sv. masa, ki jo je opravil prevzvišeni knezo-škof dr. Gregorij Rozman. Truplo je osUtl0 potem v stolnici do S. popoldne, da ga je moglo prebivalstvo Ljubljane hodit kropit in molit za pokoj pokojnikove duše. Pogreb pri Sv. Križu bo z žal ob 4. popoldne. Kaj pravi o opereti režiser Golovin ? Da ima proti običajnim pravilom dobro tretje dejanje — kar je pri operetah redka sreča — in da jo je libretist Rogati po Zellu in Geneeju zelo posrečeno »pomladil«. Kaj pravi dirigent Simoniti? Da je Millockerjevo opereto Kari Burk-hard preuredil in preinstrumentiral, kar je delu le v prid. Tako bomo slišali jutri klasično opereto v nekoliko pomlajeni obliki, v kateri prihajajo vse vrline tega melodijozniga okusnega in zelo prikupnega dela do najboljše veljave. Ma§a SI. Iz Hrvatske — Novi italijanski generalni konzul v Sarajeva. V Sarajevo je prispel iz Turčije novi italijanski generalni konzul Paolo Al-berto Rossi, ki je takoj prevzel vodstvo generalnega konzulata. Doslej je bil italijanski generalni konzul v Smirni, kjer je deloval štiri leta. — Razstava hrvatske fotografije v Berlinu. Od 4. do 10. novembra bo prirejena v znani berlinski razstavni dvorani Kunst-halle velika razstava hrvatske fotografije pod pokroviteljstvom poslanika ' ministra dr. Mile Budaka. Razstavljenih bo okrog 200 del. — Zagreb dobi 23 novih palač in 5 novih spomenikov. V založništvu Velebit je izšla knjiga »Kai smo obljubili Poglavniku in domovini«. Knjiga obsega 300 strani. V nji so objavljeni obljube in sklopi raznih ustanov širom Hrvatske ob prvi ohietnir.i Nezavisne Države Hrvatske. Sklepi zagrebških društev in ustanov bodo v korist vsemu narodu. V kratkem bo zgrajenih 23 novih društvenih domov, ustanovljenih bo 67 štipendij za šolanje siromašnih dijakov, izdanih bo 42 knjig, prirejeni 4 koncerti, vzidane 4 spominske plošče in postavljenih 5 spomenikov, ustanovljenih 9 novih Knjižnic itd. — Darovi za Rdeči križ. Za Rdeči križ so nabrali v Zagrebu 511.736.25 kun prostovoljnih prispevkov. Gledališče je priredilo v korist Rdečega križa slavnestno predstavo. Vprizorjena je bila Papandopulova opera »Sunčanica«. Cene so bile zvišane od 50 do 116 kun. Na Iličičevem trgu so pa priredile vse vojaške godbe dobrodelni koncert tudi v korist Rdečega križa. — Centrala za generatorje. Pri generalnem pooblaščencu za gospodarstvo v Srbiji je bila ustanovljena centrala za gene- O cud e ž u Osram žarnice Dal prodi? io deli a Lampada Osram IL fl1«Mft»o • doppi« sptr*i« 4«ll« OStAM-D * tf fM«to con lm roll«r«m« di mm. 5/10.000, prseision« molfo tllvill • in n«$$ufi »Uro cimpo richi«tt« m'. r infvoei dmU' industri« ottic« p«r \m l»btoric«i ion« di l«nh di «ITiuim« qu«di* T«l« *i«H« lavortiiont o*r»ntise« I« p«rf*H* •eono-mi» di funzioA«m«nio d«ll« lamptd« OSRAM. P«rcid si otti«n« con I« LAMPA DE OSRAM O motta lue« • poco coniumo Dvojna vijagnica OSRAM-D žarnice se izdeluje v debelini 5/10.000 mm. preciznost, ki se zahteva le le v optični industriji pri izdelovanju visokokvalitetnih leč. Ta točna obdelava je porok za ekonomičnost OSRAM žarnic Zato dosežemo z OSRAM-D ŽARNICO maogo svetlobe in majhno porabo C 4 ratorje. Njena naloga bo na vse načine pospeševati preureditev eksplozivnih motorjev in tehničnih naprav na generatorski pogon. Centrala nadzoruje postavljanje generatorjev in preureditev motorjev ter naprav, obenem pa skrbi za dobavo pogonskih snovi za generatorje. — Ribogojnica v Banjaluki. V Klasniku v bližini Banjaluke bo zgrajena moderna ribogojnica. To bo že 11 ribogojnica na Hrvatskem. V nji bodo gojili ribe malone vseh vrst, kar jih goje v hrvatskih rekah in jezerih. — Poslovna centrala tekstilne stroke v Zagrebu. V trgovinski register v Zagrebu je bila vpisana poslovna centrala tekstilne strokovne družbe kot njen izvršni organ. Centrala se bo pečala z naizorstvom nad prometom in razdeljevanjem tekstilnega blaga domačega in inozemskega izvora, — Izpreroemba imena Interreklama. Z delniško glavnico 1 milijon kun poslujoče podjetje Interreklam, d. d. v Zagrebu, je spremenilo svoje ime v Interreklam, hrvatska nakupovalna d. d. Delniška glavnica je v celoti vplačana. — Hrvatsko odlikovanje nemških novinarjev. Poglavnik je odlikoval z redom Zvonimirjeve krone nemškega publicista Klementa Dietricha in znanega nemškega novinarja Gerhardta Krištofa. Vest o odlikovanju obeh novinarjev je bila sprejeta v Berlinu z velikim zadovoljstvom. Ger-hardt Krištof je z laj namestnik ravnatelja nemške poročevalske agencije Transkonti-nental Press. — Drobiž pride v promet. Minister za pravosodje in bogočastje je izlal odlok o kovanju drobiža Nezavisne Države Hrvatske. Finančni minister je pooblaščen, da da kovati drobiž in ga spravi v promet potom hrvatske državne banke in sicer 20 milijonov komadov po 5 kun v najvišjem skupnem znesku 100 milijonov kun, 50 milijonov komadov po 2 kuni v najvišjem skupnem znesku 100 milijonov kun, 75 milijonov komadov po eno kuno v najvišjem skupnem znesku 75 milijonov kun, 100 milijonov komadov po 0.50 v najvišjem skupnem znesku 50 milijonov kun in 40 milijonov komadov po 0.25 v najvišjem skupnem znesku 10 milijonov kun. Drobž po 0.25 in 0.50 kun bo iz cinka, oni po 1, 2 in 5 kun pa iz aluminija s primesjo bakra, železa in svinca. — Omejitev porabe električnega toka. Navzlic vsemu prizadevanju ni bilo mogoče zagotoviti mestni elektrarni zadostnih količin premoga za zimo, ko je dobava premoga posebno težka, poraba električnega toka pa največja. Zato mestna elektrarna ponovno opozarja občinstvo naj do skrajnosti omeji porabo električnega toka. V nobenem primeru ni dovoljeno rabiti več toka, nego so ga porabili ljudje v istih mesecih lanskega leta. PRED SODIŠČEM — Zakaj ste ukradli te stare čevlje? — Ker se mi je v mraku videlo, da so še čisto novi. Ljubljana. 16. oktobra Tokrat se dam presenetiti: ne poznam dela, ne vsebine, ne imen oseb. Vse hočem zvedeti šele na skušnji. Opisala vam jo bom tako. kakršno bi jo videl kdorkoli izmed vas. Vse je še »civilno«: izvajalci ln ooer. Vse brez iluzij. Oder — brez kulis — prazen, scena brez žarometov — mračna, igralci brez kostumov — žalostni civilisti. Vse trdi da nekaj je, kar v resnici ni. Oder naj bo baje Sicilija — pa so goli leseni praktikabli, da ne veš, ali je otok, ali h-ša na njem, ali soba. Domišljija deluj! Kaj bi dejal, vsega spoštovanja vredni meščan, če bi sedel z menoj v parterju in bi nastopila na odru skupina moških, lepo civilno oblečenih, z Belizarjem Sancinom na celu — pa bi trdili da so tihotapci? Imenoval bi jih navadne lažnjlvce. (Sicar pa —: pardon! v današnjih časih je vse mogoče ...) 2al mi je, da moram spravljati ob dobro reputacijo (v kolikor je imajo —) prenekatere operetne člane, tako n. pr. Be-lizarja. ko trdim, da je »capo« tihotapcev in tudi Modest ima kot oštir prijateljske stike z njimi (kdo bi se mislil?!). Druga skupina civilistov se junaško vede — (ko so prvi odšli) in pojoč zatrjuje, da so orožniki, ki bodo ujeli razbojnika Gasparona. Toda * tekom dogodkovc postane jasno, da so tudi lažnjivci — ker ga ne ujamejo! Zaman čakam, kdaj se bo pojavil Gasparone. Mogoče je zasluga njegovih belih las (starosti gotovo ne!) da je postal Zupan — župan ne. Siciliji. Toda zato ni nič pametnejši kot v drugih operetah — nasprotno —; in pri tem močno sumi Sladoljeva, da je Gasparone! Navadno se tenorske lastnosti ne krijejo z zahtevami razbojništva ... toda — kdo ve ?! Slado-ljev je gospodar situacije in poda Zupanu ustmeno svojo carto d'identita« — (stvar, ki si jo lahko dovoliš samo na Siciliji...) Pravi, da se piše conte Ermino Saluzzo . .. Pianecki (tokrat mu je ime Luigi in je ribič) se pri pogledu na Sladoljeva zmede in vse kaže da je drugače informiran ... Ima pa župan — Zupan sina (po naše Jože Rus), v opereti Sindolfa po imenu in bi ga na vsak način rad poročil z Ivanči-čevo (pravijo ji groftca Carlotta Santa Croce) ki ima podedovati milijonček. Toda ta simpatična dedščina je pogojna: dobila ga bo le. Če bo Zupan pred oblastmi potrdil, da je njen nokojni mož to izjavil na smrtni postelji. Seveda bo to za svojo bodočo snaho rad storil — (kajti poslušajte in strmite: Zupan je defraudant občinske blagajne, in nepridip..... s?n — Rus Je do vratu zadolžen.) V Interesu obeh Je, da bi se s to poroko sanirala; Ivančičeva pa ne bo dobila milijona, Ce ne pristane na poroko . . . Kakor vse kaže pa se zanima ta naša lepa, stasita, modrooka plavolaska bolj za tenorja Sladoljeva. Je že tako, da stremijo soprani za tenorji in da imajo take lepe grofice rade majhne, dekadentne slabosti za vse eksotično in erotično, zato jo sum, da utegne biti Sladoljev razbojnik, preje mika kot odvrača od njega... Sicer pa je junak: rešil jo je v gozdu iz rok napadalcev! Modest Sancin ima že od nekdaj iz vseh operet *pikoistic povsem nepotreben. Kdaj pa torej smemo in moramo rabiti ta zaimek? (Lahko bi rekli: Kdaj moramo rabiti isti zaimek?) Spomnite se reka: Ce dva delata isto... »Ali je bil ta mož isti človek kakor zadnjič?« — »ze trikrat sem srečal Isto (eno in isto) žensko.« — »Isto, kar je napisal tako nerazumljivo, smo povedali z drugimi besedami.« Današnja mera je polna, čeprav se nismo mogli ozirati na vse rane razmrcvar-jene slovenščine v primerih o nesrečnem zaimku >istem«. Paše bo še dovolj na za-imk!h ob drugI priliki. 8te*. 237 »SLOVENSKI NAROD«, petek 1«. oktobra 1942-XX Stran 3 Izpred okrožnega sodišča Razočaran tat, ki je ukradel njej našel satno zanj Iimbiiii Ljubljana, 16. oktobra Med četvorico obtožencev, ki je, kakor smo že včeraj poročati, vsa svoja kizniva dejanja brez oklevanja priznavala in se je zagovarjala pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča w torek, je oiJ tudi Valentin P., star znanec policije in kriminala. Star je 42 let, oženjen. Ima enega otroka, bil je pa že več kakor i!0kr*t kaznovan, največ zaradi potepanja, pijančevanja, tatvin in prevar. Večina kazni se glasi na dneve, le par jih je, ko je moral za zamrežena okna za nekaj mesecev, višek pa je dosegel 1. 1934. ko je bil obsojen na 1 leto strogega zapora. Večjo kazen si je prislužil tudi lani v Mariboru, kjer je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora zaradi tatvine in prevare. Dne 4. septembra je prišel v pisarno tvrdke Schneider in VerovŠek in je kot »trgovski potnik t prodajal stare vreče. Kakor je sam pripovedoval sodnikom, je bil brez zaslužka, pa je želel sinu, ki je letos dosegel v šoli večji uspeh, kupiti obleko. V takih mislih se je naenkrat znašel sam v pisarni, ker se je solastnica za hip odstranila. Na pisalni mizi je opazil veliko listnico. Vabljiva priložnost, mar ne' Obtoženec se ni dolgo obotavljal. Segel je po listnici in ne da bi pogledal, kaj je v njej, jo brž spravil k sebi na varno. Pisarno je srečno zapustil, ne da bi bil kdo opazil njegovo dejanje. Kdo bi pa znal popisati njegovo razočaranje in jezo, ko se je na varnem spravil na pregled vsebine. Mesto šopa bankovcev. Id jih je obtoženec zagotovo pričakoval v rejeni listnici, je privlekel na dan čudne deloma tujejezične listine. Niti lire ni bilo v njej. Tako sta ga zjezila ta neuspeh In smola, da je listine takoj za-žgal. listnico pa je vrgel v Ljubljanico. Hotel je zabrisati za seboj vsako sled. Njegovo upanje, da ga ne bodo izsledili, pa ga je bridko prevaralo. Lastnik je opazil izginotje listnice res iele naslednji dan. Po natančnem premisleku je ugotovil, da ne more kot storilec priti nihče drugi v poštev, kakor prav obtoženi Valentin P. Za njim ni bilo v pisarni nobenega tujega človeka. V policijski prijavi je oškodovanec navedel, da sta bili v listnici dve prometni dovolilnici, dve specialni dovolilnici, šoferska izkaznica za mednarodni promet in še neke druge listine. Za lastnika so bile listine precej vredne, saj je samo za njihovo obnovitev moral plačati okoli 1000 lir. Kljub temu se pa ni pridružil kot oškodovanec kazenskemu postopanju in ni terjal povrnitve škode. Na razpravi je obtoženi Valentin P. priznaval v celoti svoje dejanje in krivdo. Izgovarjal se je, da kot trgovski potnik ni mogel na podeželje in da je bil zato v stiski. Aretiran je bil isti dan. kakor je bila tatvina prijavljena policiji. listnimi pa je ▼ listine Sodniki so ga spoznali za krivega v smislu obtožnice in ga obsodili z upoštevanjem vseh olajšilnih okolnosti na 4 mesece strogega zapora. Častne pravice Izgubi za dobo enega leta. Ko ga je predsednik dr. Felaher vprašal, ali se zadovolji s kaznijo, ali pa se bo morda pritožil, se mu je nenavadno vljudno zahvalil: »Hvala lepa, gospod predsednik, sem zadovoljen. Prosil bi vas le. da bi mi dovolili odlog kazni.« S tem pa ni bilo nič, ker je senat že med razpravo o sodbi sklenil, da mu odloga ne dovoli, saj zdaj ni zanj nobene priložnosti za zaslužek in bi gotovo zopet zagrešil kaj kaznivega. Obtoženca je zagovarjal ex offo dr. Lesk o vec. Svojemu tcvarišu ukradel 900 lir vreden plašč Na vrsto je prišel kot zadnji zopet eden. ki Ima zelo pisano preteklost. Mož bi lahko živel pošteno, če bi hotel. Njegova žena ima skromno trgovinico, obe hčerki zaslužita in čeprav se je ločil od žene, ga se vedno rada vzame na stanovanje in hrano, samo da bi ji ne delal sramote. J. G. pa je šibek človek, ki se zave svoje odgovornosti do žene in otrok šele tedaj, ko pride na zatožno klop in je v nevarnosti, da bi njegovo dejanje in njega samega opisali časopisi. Po poklicu je baje knjigovez, toda mnogo se s tem poštenim delom doslej najbrže ni pečal. Bržkone raje več premišljuje in vrta vase ter po svoji okolici, ki je po njegovem mnogo kriva, da je propadel človek. Na torkovi razpravi ga je ex offo zagovarjal dr. Vladimir Ravnih ar. Obtoženec je tatvino priznaval, trdil pa je, da je plašč vzel. ker mu je bil njegov lastnik Anton Rodič dolžan 1200 din, ki mu jih je nekoč posodil, da si je kupil kolo. IJetos je obtoženec prestajal daljšo kazen zaradi tatvine. Septembra so ga izpustili, istočasno pa tudi Rodiča. s katerim se pozna več let. Oba sta nekje skupaj p;enočila in med tem ko je Rodič sel na policijo, da si preskrbi neko listino, mu je obtoženi vzel njegov plašč in cdšel. Prodal ga je za 500 lir nekemu neznancu v Tomaževem. Tako si je po ovojem mnenju poplačal dolg, češ da bi drugače ne mogel priti do denarja, ki mu ga je posodil »Jaz smatram, da sva sedaj bot,« je dejal sodnikom. Sodniki pa mu njegovega zagovora niso tako gladko verjeli, posebno 5e. ker oškodovanega Rodiča niso mogli zjslišati. aH je obtožencev zagovor resničen ali n^. Na predlog državnega tožilca, ki se mu pridružil tudi branilec, je senat sklenil, da prekine razpravo, in zaprosi pristojno ka-rabinjersko stanico, naj zasliši Rodiča, DNEVNE VESTI — Smrt armadnega generala C. Tasso-nija. Iz Rima poročajo: Umrl je armadni general senator grof Josip Cesare Tassoni. Pokojni general je bil rojen 26. februarja 1859 v Montecchju di Reggio Emilija. L. 1911-12 se je udeležil italijansko turške vojne kot generalni major. L. 1913 je bil imenovan za generalnega poročnika, zatem je bil podtajnik v vojnem ministrstvu, nakar je bil prideljen divizijskemu poveljstvu v Milanu. L. 1915 je bil guverner v Tripolisu. Kot poveljnik prve divizije se je udeležil prve svetovne vojne 1915 do 1918, pozneje pa kot poveljnik četrtega armadnega zbora. Konec 1917 je postal poveljnik osmega armadnega zbora. — Umrl je znameniti skladatelj A. Petra cc i. V Camioru je umrl odlični skladatelj in ugledni maestro Alderano Petrucci. Dož'vel je častitljivo starost 77 let. Pokojnik je bil velik Puccinijev prijatelj, zelo plodovit skladatelj najrazličnejših skladb, po večini vojaških himen in koračnic. Bil je drektor raznih vojaških godb. Toda specializiral se je tudi v skladbah cerkvene glasbe in je bil izvrsten pevovodja. Omenit; je. da je bil tudi inspektor albanskega kvarteta v Napoliju. Ze od mladih let je posvetil vse svoje sposobnosti in vso svoio umetnostno nadarjenost glasbi. Zapušča številne še neobjavljene skladbe, razne maše. liturgične zbore, koračnice in motetne skladbe. Bil je tudi virtuozno dovršen igralec na klavirju in orglah. Njegovega pogreba so se udeležili v velikem številu italijanski skladatelji, glasbeniki in umetniki. — Sestanek nadzornikov zgodovmskih spomenikov in umetnin v Rimu. V Rimu se je vršil sestanek Kr. nadzornikov zgodovinskih spomenikov ter umetnin. Sestanku je predsedoval minister za ljudsko vzgojo J. Bottai. navzoči so bili tudi drž. Podtajnik Dei Giud:ce ter člani pete sekcije nacionalnega sveta za vzgojo, znanost in umetnost. Direktor osrednjega zavoda za obnovitev prof. Cesare Grandj je predaval o teoretičnih osnovah obnovitve. Zatem je razpravljal arhitekt Albert Ferenzio o mo-numentalnem ambijentu pri obnovitvenih načrtih, arhitekt Giro Clerici je predaval o varstvu predmetov umetnostne in zgodovinske važnosti v vojni dobi. Koristne misli Bo predočili v zvezi z obravnavanimi temami arh. Albert Barbucci. arhitekt Karol Calzecchl. senator prof Alfonz Bartoli. prof. Karo! Anti in nac. svetnik prof. Albert Calza Bini. ki je pojasnjeval glavne točke novega urbanističnega zakona. Ob skl pu pomembnih razpravljanj je spregovoril glavni direktor umetnosti prof. Marino Lazari, ki je obrazložil smernice, ki se nanašajo na aktualne naloge umetnostn'h nadzornikov s nosebnim oziram na vojne prilike Opozoril je tudi na važne bodoče naloere na polju obnovitvenih d?l ter preureditve muzejev Minister Bottai je povzel vodilre misli predavateljev in je na podlagi tega očrtal osnovna načela, ki naj se jih držijo umetnostni nadzorniki v svojem nadaljnjem delovanju. V osrednjem obnovitvenem zavodu je bil nato znanstveni sestanek sveta omenjenega zavoda pod predsedstvom ministra za ljudsko vzgojo Bottaia. Navzočni so bili vsi nadzorniki umetnin ter zgodovinskih spomenikov Predavali sc prof Viljem De A-gel* DOssat o vprašanju ohrantve ter obnovitve zgodovinskih spomenikov iz peščenca. prof. Avgust Selm o analizi barv in o freskah y cerkvi sv. Frančiška Asiskega ter končno prof. Cesare Grandi. k! je obrazložil obnovljena dela pri nekaterih umetninah Antonela iz Messine. Ob zaključku je razpravljal zavodov tehnični obnovitveni odbor o važnih tehnično obnovitvenih vprašanjih, ki so bila praktično rešena. — Iz »Službenega lista«. >Službeni list za Ljubljansko pokrajino«-, kos 82. z dne 14. oktobra 1942-XX. objavlja naredbo Visokega Komisarja; sprememba predpisov za promet in javne obrate in odločbo Visokega komisarja: Odobritev pravil Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine ln zadevna pravila. — Nov zob ob 91 letnici! Gospa Anun-cijata Rossetti iz Chioggie pri Rovigu je praznovala te dni 91 letnico rojstva. Obenem je opaz'la, da ji je zrastel čez čez noč nov sekalec. Starka, ki se še vedno navzlic letom ukvarja s šivanjem, je ob tem nepričakovanem presenečenju izrazila vedro upnje. da b0 imela do svoje 100 letnice svoje zobovje popolnoma kompletno in prenovljeno. Dejala je, da smatra ta pojav kot najlepši dar prirode ob njeni 91 letnici. — Italijanski znanstvenik predava v italijanskem kulturnem zavodu v Helsinkih. Univerzitetni profesor Periklej Ferretti iz Napolija, ki je direktor nacionalnega zavoda za motorje, je imel pod okriljem italijanskega kulturnega zavoda v Helsinkih poučno predavanje o novih smernicah v tehniki motorjev. V okviru svojih izvajanj je prikazal velike. uspehe, ki so bili do seženi v Italiji na torišču motoristične tehnike. Predavanju odličnega italijanskega učenjaka je prisostvovalo številno občinstvo, med drugim je bil navzoč tudi italijanski pooblaščeni minister CScconardi z osebjem italijanskega poslaništva, nadalje direktor helsinške politehnike prof. Le-von. svetnik nemškega poslaništva v Helsinkih Kreutzwald ter številne druge osebnosti iz finskega znanstvenega in kulturnega življenja. — Grški poljedelski drž. podtajnik na pontinskih poljih. Grški državni podtajnik za poljedelstvo dr. Filip Patratas je po-setil Littorijo ter Pontinska polja. V spremstvu funkcionarjev si je natančno ogledal izboljševalna dela. Posetil je tudi Mazzochio ter vzorni sadovnjak v Sabau-diji in druge značilne naselbine obnovljene ravnine. Ob zaključku svojega obiska je izrazil dr. Patratas svoje občudovanje za velika dela, ki so bila izvršena na tem področju. — Nemški minister dr. Rast v Venezijf. V spremstvu visokih uradnikov svojega resora je prispel v Venezio nemški minister za znanost, vzgojo in ljudsko kulturo dr. Bernard Rust. Tukaj ga je sprejel s spremstvom številnega visokega uradništva iz ministrstva za ljudsko vzgojo minister eksc. Bottai. Minister dr. Rust je službeno posetil Italijo že pred dvema letoma in si je pridobil velike zasluge za poglobitev kulturnih odnosajev med obema državama. Topot je prispel v Italijo, da se podrobneje pouči o novi italijanski Šoli v duhu obojestranskih duhovnih izmenjav. Minister dr. Rust si bo ogledal posamezne šolske zavode, važne spomenike, umetnostne ustanove ter zgodovinske izkopanine v Srednji Italiji, ki so pomembne za zgodovinsko razmerje med obema državama. — Nova žrtev drsne plezalne tare. 45-letni inž. Albert .Cian in dr. Ugo Dala Bernardina, sta se podala, kakor poročajo LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave oo Oeiavmiub ob 11 is 18-15. ob oedeljan in praznikih ot I0.3TI 14 SO »63l> 1?» 18.30 KINO MATICA TEJLEF. 22-41 Zgodovinski film o nesrečni patricijski hčeri Carola Hohn, Enzo Fiermonte, G i ulio Donadio, Osvaldo Valenti KINO UNION TEJLEF. 22-21 Ljubavna pustolovščina slavnega igralca Bo as »no Brazzi, Germana Paolieri, Mariella Lotti aXNO S3KB IELEF. Monumentalno filmsko delo Marco Vise itn ti — Knez Marka Odlični umetniki: Carlo Ninchi, Mariella Lotti, Rob* rto Viila in drugi iz Belluna. na plezalno turo po doslej nedostopni steni do najvišjega vrha skupine CadirJ (2839 m). Nekako ob polovici plezalne ture pa se je Cianiju nepričakovano spodrsnilo, omahnil je v globino in potegnil za seboj še Bernardina. Cian je obležal ves pobit na dnu prepada, d oči m je odnesel Bernardina k sreči le lažje poškodbe. Zdravi se v bolnišnici v Cortini d' Ampezzo. — Zastopstvo španskega rokodelstva v Veneziji. Iz Budimpešte je prispelo v venezio v spremstvu nac. svetnika Piera Gaz-zzottija zastopstvo španskega rokodelstva. Na venezijski železniški postaji so sprejeli španske goste predstavniki pokrajinskega obrtništva. Po obisku venezijskega prefekta je naslovil nc. Svetnik Gazzotti na nje prisrčen pozdrav italijanskega obrtništva in posebe še venezijskega rokodelstva. Podčrtal je misel,, kako nadaljujeta italijansko in špansko obrtništvo svojo pot napredka in zbližan ja. V imenu španskega obrtništva se je iskreno zahvalil za pozdrav in dobrodošlico inž. Pereda. — Zlata svetinja junaško umrlemu po. ročniku. Zlato svetinjo je prejel v spomin bersaljerski poročnik Angel Vidoletti iz Va-resa, ki jo služil pri tretjem bersaljerskero polku. V utemeljitvi odlikovanja se navaja: Na dan hude borbe je bil poročnik Angel Vidoletti iz Varesa, ki je služil pri tretjem bersaljerskem polku. V utemeljitvi odlrkovanja se navaja: Na dan hude borbe je bil poročnik Vidoletti ranjen v grlo vendar je vztrajal v borbi in v izpodbuja-nju svojih vojakov k nadaljevanju borbe. Tudi ko je bil drugič zadet 'm sicer v prsi, je odklonil, da bi ga prepeljali v bolnišnico, ampak je ostal na svojem mestu bodreč svoje tovariše k napadu. Težko ranjenega ga je zajel sovražnik. Zaman je skušal neki sovjetski komisar zvedeti od njega razne podatke. Odpeljali so ga težko ranjenega, toda komaj je napravil par korakov, ga je komisar ustrelil. Srebrna svetinja pa je bila podeljena v spomin kapitana Emanuela Michelangela Tomasija iz Bassana pri Vicenzi, pripadajočega 7. al-pinskemu polku, in poročnika Alberta Be-ratdija iz Torina, ki je služil pri suličar-skem polku v Novari. — Do 1. Januarja 1943 dovoljena prodala kože. Iz Rima poročajo: V smislu okrožnice korporacijskega ministra z dne 12. oktobra 1942-XX, ki je bila izdana glede na okrožnico z dne 12. februarja 1942-XX in odlok z dne 6. februarja t. 1., ki se nanašajo na prepoved ukoriščenja kož v izdelovanju predmetov tor barske, sedlarske, karoserijske, tapetniške, opremne in specialne kožne stroke, je dovoljena prodaja omenjenih predmetov potrošnikom do vključno 31. decembra 1942. Od 1. januarja 1943-XXI dalje je na področju stare Italije prepovedana prodaja sledečih konfekcioniranih kožnatih predmetov: kov-čegov, škatelj za klobuke, potovalnih etu-ijev, torb in damskih torbic, foteljev, blazin in drugih opremnih predmetov. IZ LJUBLJANE —lj Ribji trg. Danes je bilo naprodaj zopet nekaj rečnih rib, belic. Vreme za ribolov na Ljubljanici je bilo zadnje dni ugodno in voda je nizka, tako da so ribiči imeli več uspehov. Davi ni bilo posebno mnogo rečnih rib naprodaj, le nekaj belic, a pričakovali so, da bodo še prispele dopoldne. Cene so ostale nespremenjene. Prav tako so prodajali po nespremenjenih cenah pre-kajene morske ribe, skuše in slanike po L 44 kg. —lj Hladno, kakor da bo kmalu slana. Vsa jutra so za inje čase precej hladna, davi je pa bilo še hladneje kakor včeraj, saj je rnmimalna temperatura znašala 4.2«. To samo še nekaj stopinj manj, pa bo slana pobelila zemljo. Oktobrske slane se boje zlasti vrtnarji, da bi jim ne uničila cvetja, ki ga imajo pripravljenega za praznik vseh svetnikov. Včeraj popoldne je bilo zopet solnčno kakor smo vajeni lepega vremena v tej jeseni. Maksimalna temperatura je včeraj dosegla še 16°. Davi je bila izredno gosta megla, ki se dolgo ni začela dvigati. —lj Orgeljski koncert v ljubljanski stolnici bo v ponedeljek, dne 19. t. m. in izvajal ga bo slavni italijanski orgelski virtuoz Ulisse Matthev. Slavni mojster je prvič nastopil v našem mestu ravno pred letom dni in se takrat pokazal v izvajanju posameznih skladb kot tehnično dovršenega mojstra, ki ima poseben čut za barvit orgelski ton. V nekatere skladbe je vnesel skoraj že orkestralni zvok. Igral je na stomiskih orglah, katere smo spoznali znova kot izvrsten instrument, na katerem se da izborno koncertirati, saj imajo celo vrsto izrazitih registrov. Koncert je lani zapustil izreden utis, zato smo prepričani, da smo kar najbolj ustregli vsem prijateljem orgelskih koncertov, če smo iznova povabili slavnega mojstra na ponoven koncert v Ljubljano. Da je Ulisse Matthev v resnici eden največjih živečih mojstrov na orglah dokazuje med drugim tudi dejstvo, da je abaolviral letos, meseca februarja svoj 500. orgelski koncert. Koncert bo v ljubljanski Stolnici, začetek bo ob pol 7. url zvečer. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. u— Krompir ca iliiMlru zalogo na odrez-k" za mesec oktober bodo trgovci prodajali samo Se do torka 20. t. m. Kdor do tega roka ne bo vzel krompirja, mu bodo odrezkl zaporu. Obenem mestni'preskrbo- valni urad sporoča, da bodo trgovci današnji dan začeli prodajati po 10 kg krompirja te na o!rezke nakaznic za mesec november ter bo s tem omogočeno, da si prebivalstvo že sedaj priskrbi zalogo krompirja. Spet pa prebivalstvo opozarjamo na skrbno varčevanje s krompirjem, ker je ta krompir namenjen za zalogo pozim:. Poleg že objavljenih trgovcev prodajajo krompir tudi še: Druškovič-Illavnig Anka, Bemekerjeva 5: Sever & Comp., Gospo-svetska cesta; Konzumna zadruga na Medvedovi cesti in TJrek Franc v Hotimirovi ulici 13. Športni pregled Nog« ometasi zopet vabjo Po skoraj tnčetrtletnem odmoru je za vse prijatelje nogometa prišel znova vesel s*!as: požrtvovalni trud CONlja da b: čimprej zopet normalizira'! prilike v na^em n^met-nem športu, bo obrodi-1 prvi sad v konst samim športnikom m mladini :n v veselje r.jeijovim prijateljem. Na poziv za sodelovanje v posebnem jesenskem turnirju, ki bo imeil sko»naj prvenstveni značaj, se je prijavilo 11 moštev. Včeraj smo že objav*! prvi spored, ki bo na igrišču SK Ljubljane v nedeljo od 10.30 naprej skoraj ves dan z entmrnm odmorom okoli poldneva. Oba tumiirja. mladinski in seniorski, bo-j sta nedvomno zbudila zanimanje med vso nojjomefno publika, Cc ne bo prignala gledalcev že radovednost sama na igrišče, bodo mnogi posetili lepo prireditev vsekakor vsaj zato, da bodo videli v kak'nih formacijah se nam bodo sedaj po tako dolgem odmoru predstavi] stari klubi in kdo bo zastopal barve tistih, ki se pojavljajo sedaj na zelenem igrišču na novo. V nedeljo nastopi tudi že SK Ljubljana, ki igra kot zadnja tekmo s Korotanom. Njen nastop bo atrakcija prvega reda in njeno sodelovanje povzdiguje celotno prireditev na raven ki smo je bHi vajeni prejeme čase. Tekme same ne bodo prijateljske. Klubi bodo v obeh turnirjih tekmovali za zmagovalne naslove v posameznih skupinah in nato v seniorskem turnirju tudi za naslov turcvrskega prvaka. To dejstvo daie konkurenci posebno obeležje, ki je vedno zbudilo zanimanje. V nedeljo se bo torej že odločajo, kdo si bo zapisal v tabela prve pike in kdo je na j resnejši kandidat za končno zmago. Pri tem je pač najbolj privlačno to, da danes ne moremo imenovati enega moštva kot izrazitega favorita, ker še ne vemo. v kakšnih postavah bodo nastopila in koliko so se na tekmovanje pripravljala. Torej je pred pričetkom mogoče reči samo to. da je zaenkrat pot odprta vsem in da bomo morda doživeli presenečenje, da bodo hoteli postati reprezentanti nogometnih barv Ljubljane klubi, ki df^'lej niso bili na najvidnejših mestih Ta neriz-vesrnost daje obema turnirjema privlačnost, ki bo gotovo pritegnila lepo število gledalce v. Vstopnina je propagandno nizka, vreme pa bo verjetno tudi naklonjeno, tako da bomo imeli dvojen užitek. Prisostvovali bomo leipri reviji našega nogometa, obenem pa Se lepo naužiili prijetnega jesenskega sonca. — Pet kandidatov za prvaka Donavsko-alpske pokrajine. Po nedeljskih tekmah je v tabeli okrožja Don rvvsk o-alpske pokrajine stanje naslednje- Vienna (22:7) Rapid (25:10), WAC (17:7), FAC (18:15)'in Au-stria (18:21) po 9 točk, VViener Sportklub (19:15) 6, Wacker (7:12) in Admira (11: 17) po 5, FC VVien (13:18) 4, RSC \Vien (6:12) 2 in Sturm, Gradec (9:31) 1 točko. Zaenkrat je torej kar pet moštev, ki jih loči na najboljših mestih le malenkostna razlika. — Trbovlje-Litija 5:5. V nedeljo je bila v Trbovljah mladinska tekma Trbovlje-Litija. Tekma se je končala neodločeno 5:5 (4:2). — Rekordni rezultat 19:0 je prinesla tekma med SK Hrastnikom (steklarna) in SK Marenbergom. Hrastničani so že do odmora vodili 12:0. — Postava švicarskega moštva za tekmo z Nemčijo. Švicarska nogometna zveza je v sporazumu s trenerjem Roppanom sestavila za nedeljsko tekmo z Nemčijo naslednje moštvo: Ballabio-Minelli, Guerne-Springer, Vemati, Richenbach-Bickel, R. Aebi, Amado, VValaccck, Kappenberger. Mcštvo je igralo trening tekmo z moštvom Grenchena v Bernu in zmagalo po zaslugi kazenskega strela 1:0. — Zadnja krožna dirka za prvo italijansko vojno krožno dirko. Z nedeljsko 38. krožno kolesarsko dirko po Lombardiji s startom in ciljem v Milanu bo zaključeno tudi tekmovanje za prvo italijansko vojno krožno dirko. Proga meri 184 km. Med neodviaiimi se bo borba za belo majico odločila med Toccacelijem iz Rima in Marti-nijem iz Toscane, ki oba vodita v skupni oceni s 23 točkami. Med profesionalci sta favorita za sinjo majico Favalli in Bartali. — Švicarsko ligaško prvenstvo je v nedeljo zaključilo tekme takole: Cantonai-Basel 3:2, Bienna-Young Boys 1:1, Grass. hoppers-Lugano 7:0, Luzern-Lausanne 3 0, Servette-Nordstern 3:0, Sankt Galien-Young Fello\vs 1:0, Grenchen-Curih 2:1. — Prvenstvo nezasedene Francije. V nezasedeni Franciji je bilo v nedeljo v najvišji skupini 8 tekem: Montpellier-St. Eti-enne 1:1, Annecv-Marseille 0:0, Grenoble-Avignon 3:0, Lyon-N:mes 3:2. Nizza-Sete 4:2, Toulouse-Brive 3:0, Cannes-Ales 1:0 in Perpignan-Stade Clcrmontois 1:1. Po sedmem kolu vodita Toulouse in Grenoble z 12 točkami. Sledijo Marsellle, Cannes in Lyon z 10 točkami itd. — Sodniki bližnjih meddržavnih nogometnih tekem. Za bližnje meddržavne nogometne tekme so bili odrejeni naslednji sodniki: Švica-Nemčija v Bernu španski so!nik Escastin, Madžarska-švica v Budimpešti Italijan Scarpi in švedska-Švica v Curihu Nemec Bauvvens. Yz Novega tnests — Vpisovanje na realni gimnaziji v Novem mestu se bo vršilo 21., 22. in 23. oktobra po temle razporedu: 21. oktobra se bodo vpisovali učenci in učenke V., VI., Vil. in Vm. razreda, 22. oktobra učenci in učenke HI. in IV. razreda bi učenci II. razreda, 23. oktobra učenke n. razreda in učenci in učenke I. razreda. Dijaki (-nje), ki ob koncu minulega šolskega leta niso bili redni učenci na nobeni soli, morajo prinesti nravstveno izpričevalo, ki ga dobe na domaČi občini. Učenci naj si pravočasno preskrbe davčna potrdila za odmero Šolnine. Podrobna navodila za vpis so objav jen a v šolskem poslopju. Izšel je prvi roman nove knjižne zbirke Prvi zvezek Dobre Knjige prinaša Mire Pucove izvirni roman »Tiha voda«. Roman obravnava življenje v Zabukovju, slovenskem podeželskem rudniškem kraju, pred pol stoletja. V podrobni prodaji velja okusno broširana knjiga 10 lir, v platno vezana in na debelejšem papirju tiskana knjiga pa 25 lir. Dobi se v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda« ter v knjigarnah. Naročniki »Dobre Knjige« dobe prvi roman že v teh dneh dostavljen na dom, kolikor ga niso že dobili. Tisti, ki so sporočili, da bodo po knjige sami prihajali v upravo naših listov, lahko pridejo po prvo knjigo vsak delavnik od 8. do 18. ure. Knjiga je tiskana v omejeni nakladi, v skladu s številom priglašenih naročnikov. Presežek je le majhen. Zato ne odlašajte z nakupom knjige! Če se hočete poslužiti ugodnosti znižane cene, se na »Dobro Knjigo« lahko naročite še sedaj, vendar le tako dolgo, dokler bo še kaj izvodov na razpolago. Iz Spodnje štajerske — Mariborska knjižnica. V Nemčiji prirede vsako leto teden nemške knjige. Navzlic vojni so se odločili za to kulturno prireditev tudi letos. Teden nemške knjige je bil prirejen tudi na Spod. Štajerskem. V Mariboru je bila otvoritev tedna nemške knjige v prisotnosti novih častnih gostov v lepo okiašenih prostorih mestnega gledališča. Maribor je dobil svojo mestno knjižnico, ki obsega že nad 5000 zvezkov. V okviru tedna nemške knjige je bila prirejena lepa razstava knjig. Iz pokrajine Gorizia — Smrt pod žičnim vozičkom. V Perno- grappi di Tribussa pri Chiapcvanu je skladal 491etni delavec Kilip Jan drva na žično prepozno sredstvo. Nenadoma pa ae je Vlačilec prelomil, voziček je padel na nesrečnega Jana, ki je kmalu zatem umrl. Naše cledališee DRAM A Petek, 16. oktobra: ZAPRTO. Sobota, 17. oktobra ob 17: O^E NAS... Izven. Nedelja, 18. oktobra ob 14: tORUKA, Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: DESETI BRAT. Izven. Cvetko <«olar »Vdova RoAlinka«. Komedija v treh dejanjih. Slika iz kmečkega življenja. Osebe: Rošlinka-Pol. Juvanova, Manica-Rasbergerjeva, Tončka-Sancinova, Janez-Cesar, Balantač-Košič. Jernejec-Bra-tina, Gašpar-Raztresen, Tinče-Podgoršek. Režiser: Fr. Lipah. Edvard Gregorin: »Oče nad. . Ora-matski ciklus v sedmih podobah z uvodom. Miselna ilustracija posameznih prošenj iz molitve V ciklu so zajete slike iz sodobnega življenja, v katerih je zajel pisatelj razne konflikte, ki so osvetljeni s socialnih in moralnih vidikov. Delo je po zasnovi zelo svojevrstno in je našlo posebno pri najširših plasteh ljudstva močan odmev. Igro je zrežiral avtor. OPERA Petek, 16. oktobra: ZAPRTO. Sobota, 17. oktobra ob 17: GASPAROVE. Opereta. Premiera. PvCd Premierski. Nedelja. 18. oktobra ob 17: TRAVIATA, Izven. Cene od 24 lir navzdol. Prva slovenska Izvedba operete »Gaspn-rone« bo v soboto 17. t. m. za red Premierski. Delo je kom poni ral znani komponist s Dijaka prosjaka« Millocker, opereto je predelal in preinstrumentiral Kari Burk-hard. Prvotni libreto sta napisala libreti-sta Zeli in Genee, za sodobne uprizoritve ga je priredil Rogati. Opereta obsega tri dejanja {4 slike). Za osnovo ima zabavno snov: razne »zločinet sicilijanskega razbc>-nika Gasparona, ki pripomore mlademu, zaljubljenemu paru do ženitve. Osrednja figura dejanja je župan Nasone, ki Ima vse niti dogajanja v rokah. Pel ga bo Zupan. Glavne partije: Carlotta-Ivančičeva, Ermi-no-Sladoljev, Sora-Barbičeva. Benezzo-M. Sancin, Massaccio-B. Sancin, Sindulfo-Rus, sodelujejo se: Luigi-Pianecki častnik-Je»-nikar. Tonio-Marenk, sluga-Simončl5. Dirigent: R. Simoniti. režiser in koreograf: inž. P Golovin. SREČA V NESREČI — Kako se počuti tvoj prijatelj po težki nesreči, ki ga je doletela oni dan ? — Zelo dobro — izgubil je spomin in ne spominja se več, da je oženjen ... Mali oglasi GOSPODJE POZOR! Klobučarna tPAJK< vam strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk, Sv. Petra Inseriraite ♦Slov, Naroda4 3tran 4 >S£0 VENSKI N A ROD«, pet«* 16. poslopja — kolizej, prisilna delavnica« Šentpetrska vojašnica« škofijska palaca — NaUepfi je pa bil knežji dvorec Ljubljana, 13. oktobra Stara Ljubljana je imela tudi precej velika poslopja. Nekatera, ki so se nam ohranila, se nam zde precej velika tudi dandanes. Med največja in najlepša poslopja bi morali seveda prištevati cerkve, ki so budile pozornost že po svoji zunanjosti. V najstarejših slikah Ljubljane dajejo prav cerkve mestu značaj; na sorazmerno zelo malem prostoru je cel gozd cerkvenih zvonikov in hiše se skromno skrivajo nod njimi ter med samostani. Največje ljubljansko poslopje je bil seveda grad. ki ie še zdaj največji po svoi razsežnosti. Po višim ga pa zdaj sicer presega marsikatero novejše poslopje, a ne po zazidani ploskvi. Plemiška hiše Med zasebnimi hišami stare Ljubljane so bile najlepše in največje plemiške palače. Sicer so bile tudi mnoge patricijske hiše lepe in precej jih je, ki jih še vedno cenimo ter so zaščitene. Meščani pa v starih časih niso imeli toliko prostora kakor plemiči, da bi zidali tako velika poelopja. četudi so bili bogati. Piostor je bil zelo tesno odmerjen v obzidanem mestu. Kdoi je že zidal zunaj obzidja, je moral zidati tako. da je bilo poslopje bolj podoono trdnjavi kakor stanovanjski hiši. Plemiči so se začeli seliti v mesto, odnosno v njegovo neposredno okolico, na področje dežet-ne gosposke (deželnih stanov) v časih, ko ni bilo tako velike nevarnosti sovražnih napadov. Zato Novi trg v začetku ni bil posebno dobro utrjen in popolno obzidje je debil šele v naslednjih stoletjih. Plemiške hiše pa so morale biti — vsaka zase — vendar utrjene, da bi sovražnik ne vdrl v nje ter našel pri obleganju mesta zavetja. Zato so pri zidanju plemiških hiš cenili predvsem trdnost zidovja, čeprav so stremeli tudi po lepoti. Zato nam postane tudi razumljivo, da so bile nekatere meščanske hiše v »notranjem mestu«, čeprav na prvi pogled skromne, v arhitektonskem pogledu popolnejše od velikih plemiških palač. S tem pa seveda ni rečeno, da posamezne plemiške hiše niso bile posebno lepe; nekatere so zaslužile v resnici ime >palača« a U dvorec, kar velja predvsem za knežji dvorec, najlepše poslopje stare Ljubljane, zato ga je bilo tako škoda, ko so ga podrli po potresu. Velikih poslopij Ljubljana ni dobila hkrati Znamenitejša poslopja, ki so se nam ohranila iz prejšnjih časov, ne izhajajo seveda iz ene in iste dobe, česar pa nestrokovnjak ne more presoditi. Med poslopja stare Ljubljane — stare v pravem pomenu besede — ne smemo prištevati tistih, ki so bila sezidana šele v prejšnjem stoletju. Med novejše stavbe bi lahko šteli tudi one, ki jih je Ljubljana dobila ob koncu 18. stoletja. Posebej bi morali obravnavati poslopja, ki so nastajala postopno, spreminjala svojo zunanjost in obseg po številnih prezidavah in prizidavah. Tako ni znana podrobna zgodovina razvoja gradu. Kakšen je bil v začetku, ne vemo. Zadnjič je bil spremenjen še v prejšnjem stoletju, ko je dobil zgornji del stolpa, ki je tako značilen za vse poslopje. Kot primer starega poslopja naj omenimo stiski dvorec, ki je bil sicer tudi že spremenjen, vendar obstoji že iz 15. stoletja. Postopno je nastajala škofijska palača. Prvotno je bilo bivališče skromna hiša; sezidana jC bila 1. 1512. Pozneje se je s prezidavama in prizidavami tako spremenila, da prvo zidanje skoraj ne prihaja v poštev. Dokupljenih je bilo še več sosednih hiš, da je končno škofijski dvorec zavzel svoj sedanji obseg. V začetku je bil dvorec enonad-stropen. a že pred 300 leti ga je dal nadzidati škof O. Bucheim (1643). Poslopje je bilo prezidano še 1. 1778 in 1780 je bil sezidan še hodnik, ki nad cerkvenimi vrati veže dvorec s stolnico. Bolnice in vojašnice Na stare bolnice ali vojašnice nas spominjajo še nekatera poslopja. Tako je bi) kolizej vojašnica. V starem poslopju pri šentpetrski cerkvi se je pa še ohranile ime vojašnica — šentpetrska vojašnica. Ce štejemo k zgodovini šentpetrske vojašnic« tudi zgodovino srednjeveškega lazareta, ki je stal na istem kraju, bi smeli reči. ia je to eno najstarejših ljubljanskih poslopij. Sicer je pa bila šentpetrska vojašnica v sedanji obliki — vsaj v glavnem — sezidana v dobi vlade Marije Terezije. Za tiste čase je veljala za veliko poslopje. V nji sta bila nastanjena dva bataljona vojaštva, šentpetrska vojašnica, ali predhodnik tega poslopja, je bila torej prvotno bolnica. — Za največje poslopje je dolgo veljal kolizej (razen gradu). V primeri s skromnimi mestnimi hišami in zlasti še s hišicami v soseščini, je bil kolizej res pravi kolos. Zdaj ga pa že skoraj ne opazimo. Na severni strani ga skriva Delavski dom, ki ni mnogo manjši od njega. Poslopje stoji v jami. zato ne prihaja povsem do izraza njegova višina. Vseeno pa še budi pozornost iz Gledališke ulice in Gos;»osvet-ske ceste po svojem obsegu. Sezidano je bilo to poslopje res iz potrebe. V star*h Časih je morala Ljubljana nastanjevati vojaštvo, ki je potovalo skozi mesto. To bilo neprijetno breme za meščane, ker niso mogli vzeti pod streho toliko gostov; hiše so bile majhne in že tako poh;e. Velikih javnih poslopij, ki bi lahko prevzemale vojaštvo, ni bilo. Magistrat je imel hude skrbi z nastanjevanjem vojaštva lii baje je imel prav zaradi tega tudi gostilne in hotel (»Pri divjem možu«), da b! olajšal meščanom nastanjevanje vojakov ali vsaj častnikov. Kolizej je bil prvotna namenjen za potujoče vojaštvo. Začeli so ga zidati 1. 1844. Lastnik je bil Iv. S. Wit-haLjubljanski Zvon« v letih 1884. do 1892.) ter poslovenil gledališke igre: Blazni ca v prvem nadstropju, Ljubljanski postopač, Naprej, mati!, Požigalčeva hči, Telegram, Ženin od gladi (iz Češčine), Gospod Cape k ali Kaj me nihče ne pozna? in Stara mestu mlade (iz poljščine), katere so uprizarjali nekdaj radi ne le v ljubljanskem gledališču, temveč često tudi podeželni diletanti, česar starejši rod gotovo še ni pozabil. Svoje dni je priobčeval spred omenjeni leposlovni mesečnik njegova »Pisma iz Zagreba«, ki so nas seznanjala s slovstvenim in javnim delovanjem Hrvatov. Razen tega je bil S tarč tudi so trud- pri >Slovanu«. Posebno pa so spoznali S tarč ta najširši krogi Slovencev, ko je jela izdajati Družba sv. Mohorja v Celovcu leta 1874. njegovo Občno zgodovino za slovensko ljudstvo. Celotno delo, izhajajoče v snopičih in dogotovljeno leta 1888., obsega 2514 strani sred-njevelike osmerke. Povrhu je spisal Se knjigo o Kitajcih ln Japoncih, ki jo je poklonila udom ista družba leta 1893. Mohorjani so čitali poučni Staretovi deli, pisani v lahko umljivem jeziku, vobče z veffldm zanimanjem, kar stori marsikdo rad Se dandanes, dasi ne ustrezata glede jezika ln tudi vsebine morebiti temu ali onemu več tako, kakor sta nekdaj, in sicer večinoma le spričo mnogostranski izpremenjenih časovnih razmer in sedanjih umstvenih potreb našega naroda. In zato se nam zdi prav m umestno, da se spominjamo s pričujočimi vrsticami zaslužnega moža ln odličnega prosvetnega delavca Josipa Stareta danes — ob stoletnici njegovega rojstva. Čast, hvala in slava mu! JANEZKOV A BOJAZEN — Ko zvečer zattaeš oči, pridejo angelčki in varovali te bodo, — pravi mati Janezku, ko ga spravlja spat. — Kaj pridejo k meni v sobo? — vpraša Janezek, — Da, naravnost v sobo. — Mamica, potem takem pa vsemi moja jabolka z omare ln akrij ml jih pod vzglavje. Kolone Italijanskih motoriziranih odinle na donskem odseku vzhodnega bojišča, kjer operirajo sdaj Italijanske čete Večen prah okoli Venere Kako so nastali planeti — Zemlja postaja počasnejša Zakaj je iona tako gola Človeštvo je Že dolgo prepričano o svoji važnosti. Ni mu dal tega mišljenja prvi šele tisti grški filozof, ki je izrekel misel, da je človek merilo za vse stvari. Človeštvo je že od vsega svojega začetka bilo mišljenja, da je vsa ogromna zbirka sonc, mesecev in planetov skupno z neskončno oddaljenimi, neskončno velikimi svetovi in z vsem, kar nam še zemlja nudi, ustvarjeno za to, da omogoča človeškemu rodu njegovo kratko življenjsko dobo nekaj stoti-sočev let. Ali je zemlja dejansko toliko odličnejša od vseh nebesnih teles, da je morda edina poklicana in določena, nositi na svoji skorji življenj^ ln služiti »kroni stvarstva«, človeku za bivališče ? Ce povprašamo sodobne raziskovalce, zvezdo-slovce, geofizike in vremenoslovce, dobimo vsekakor presenetljive odgovore. Kako Je luna izgubila svojo atmosfero? Pesniki povedo o luni sicer mnogo lepega, če jo pa resno in brez predsodkov opazujemo, napravi na nas zelo hladen vtis. Ne samo, da njena svetloba ne vsebuje nobene toplote, tudi sama ni posebno privlačna. Njene poteze so jasne, kakor je jasna narava ~T ledenomrzli zimski noči. Vzrok temu pojavu je dejstvo, da ji manjka zračni ovoj, ki bi bil podoben ovoju zemlje. Narava ji ni bila bolj mačehovska kakor zemlji. Luna pa ni znala ohraniti plinskega ovoja svoje atmosfere okoli sebe. Po dognanjih fizikov obstojajo plini, torej tudi atmosferski zrak, iz najmanjših delcev, tako imenovanih molekul, ki imajo hitrost 2 km na sekundo in še čez. Na zemlji je težnostna sila tako velika, da pade celo granata, ki bi bila izstreljena s hitrostjo plinske molekule, nazaj na zemljo. Da bi ušla privlačnosti zemlje, bi morala imeti začetno hitrost najmanj 11 km na sekundo. V tem leži tudi največja težava za zgraditev raket, ki bi jih bilo mogoče izstreliti v svetovni prostor, kakor so poizkušali že mnogi fantasti. Ker je mesec znatno manjši od zemlje in ima 6 krat manjšo privlačno silo, zadostuje, če hočemo priti iz območja njegove privlačnosti, že hitrost 2.4 km na sekundo. Plinske molekule so bile kos tej hitrosti in so mu druga za drugo v teku časa ušle, tako da je ostal gol in sam. Zrak in življenje K življenju spada toplota, živijo sicer tudi bitja, ki jun niti mraz 272° pod ničlo ne more do živega; v nekaterih vročih vrelcih živijo alge pri toploti, ki je zelo blizu vodnemu vrelišču. Višje organizirana živa bitja pa so občutljiva. Potrebujejo določeno izenačenost, ne preostro menjavo toplote m mraza. Očitno je zemlja v tem pogledu posebno ugodno urejena. Je pravilno oddaljena od sonca in je zaradi svojega zračnega ovoja tudi sposobna kopičiti toploto, ki ji jo prinašajo sončni žarki. Tako vlada na zemlji povprečna toplota 8 do 9 stopinj Celzija. Kako je pa sedaj na drugih planetih? Zunanji od sonca najbolj oddaljeni, kakor Jupiter, Saturn, Uran in Neptun prejemajo le malo sončne toplote. Na Jupitru je n. pr. srednja temperatura verjetno 100° pod ničlo. Na tem planetu je vedno dvakrat tako mrzlo, kakor v februarju v najbolj mrzlem kraju Sibirije. Tudi Mars, ki so mu dolgo časa pripisovali največjo podobnost zemlji, ne bi mogel nuditi svojim prebivalcem prijetno podnebje. Njegovo redko ozračje ne zadostuje, da bi mogel obdržati čez dan sprejeto sončno toploto do naslednjega dne. Verjetno je, da podnevi temperatura na sončni strani zra- ste nad zmrzlišče, zato pa pade mraz P<*» noči na 40 do 50° C pod ničlo. To vendar*« le ne izključuje popolnoma vsakega živ« ljenja, čeprav nedvomno ne bi bilo prijetno in udobno. Venera se je zavila v gost pajčolan Docela drugačen je polažaj pri >notra** njih«, okoli sonca najbliže krožečih pla-, netih Venere in Merkurja. Venera ima; gost oblačni ovoj, ki ga ne sestavlja vod« na para, temveč prah. Ce bi sli na izpre« hod po Venerinem površju, bi videli ne Iv* dan za dnem žalostno in oblačno. Tam nt mogoče videti niti majhen del sonca, niti jasnega ln zvezdnatega nočnega neba. PltN bivalci Venere, če bi živeli, bi se ne mo^hl baviti z zvezdoslovjem, sploh bi ne vedel kaj se izven njihovega planeta v svetovjn, dogaja. Toda, ali je sploh mogoče, da živijo n«| Veneri ljudje ? To je zopet odvisno odi vrtilne hitrosti, torej od dolžine Venerinih dnevov, ki jih doslej ne poznamo dovolj. Nekateri, med njimi tudi italijanski zve** zdoslovec Schiaparelli, menijo, da obrača; Venera soncu vedno isto stran. Tedaj bi bil seveda na sončni strani vočen dan, bi večno sijalo sonce in bi bilo neznosno vročej podnebje, medtem ko bi soncu obmjenai stran odrevenela v večnem ledu. Verjetno pa leži vrtilna doba Venere med 15 in 20 dnevi Zaradi zelo goste Ve« nerine atmosfere bi bilo življenje podobna zemeljskemu mogoče. Vsekakor bi ne bile klimatične razmere posebno ugodne. Ve* nerln dan, dolg približno 8 do 10 zemelj^ skih dnevov, bi že sam na sebi povzročil močno kolebanje toplote. Z Merkurjem, ki je najbližje soncu, v tem pogledu m mogoče ničesar začeti. Sprejema sedemkrat tako močno toploto kakor zemlja in vrb. tega še obrača soncu vedno isto stran. Zemlja se je najbolje odrezala Tako je zemlja dejansko med vsemi pl u. neti prejela najboljše pogoje za življenje. Toplota, zrak, vrtilna hitrost, vse je v z^ lo srečnem medsebojnem razmerju. Vso« kakor to ne bo ostalo večno tako. Taka imenovana bibavica, plima in oseka morij, h katerim moramo prišteti tudi šibko pli-mo in oseko trdne zemeljske skorje, počasi zavirajo vrtenje zemlje. Ta pojav, ki ga povzroča privlačnost meseca in drugih besnih teles sončnega sistema, bo po pre« teku več milijonov let, zemljo ustavil, ta« ko da bo nekega dne enako kakor Merkur, obračala soncu vedno eno in isto stran. Človeštvo pa te dobe ne bo več doživelo} Vidin obnavljajo Za obnovo po poplavah porušenega pri* staniškega mesta Vidina je bilo ustanovljeno pri bolgarskem ministrstvu javnih def posebno ravnateljstvo. Začelo je graditi v mestu prvih 60 vzornih hiš, po katerih bodo obnovljeni tudi drugi porušeni me h trd okraji. Po poplavah prizadetim prebivali cem je izplačalo ravnateljstvo doslej 24.5 milijonov levov. Po vsej Bolgariji so zbU rali prostovoljne prispevke za poplavljene^ in nabrali so okrog 55 milijonov. Samo vo* jaštvo je prispevalo 1.500.000 levov. NISTA SE RAZUMELA. Dragi gospod, ali boste mogli s 1500 li« rami vzdrževati mojo hčerko? — Bom pač poskusil, če mi ne moret$ obljubiti več. OMIKAN OTROK. — Papa, ali hočeš še malo torte? vpnw Ša Ivica po večerji. — Ne, hvala, dragi sinko. — Dobro, papa. Zdaj pa vprašaj ti mene. D. Du Maurier: Prva 119 Roman Preiskava je bila napovedana za torek ob dveh popoldne. Kosilo smo imeli ob tri četrt na eno. Frank je obedoval z nama. Beatrice je bila hvala Bogu telefonirala, da je zadržana: Roger,- njen sin je bil prišel domov z ošpicami, in tako so imeli vsi hišni zapor. Nehote sem blagoslavljala te ošpice. Maksim ne bi bil prenesel navzočnosti sestre, ki je bila pri vsej svoji iskrenosti, skrbnosti in vdanosti zmerom tako neobzirna in polna vprašanj. Poobedovali smo v naglici, ob splošni razdraženo-sti živcev in brez mnogih pogovorov. Tudi zdaj se mi je oglašal v želodcu običajni krč, ki mi je branil jesti in požirati. Kar odleglo mi je, ko je bila obed-na burka končana in sem začula Maksima, kako zunaj v drevoredu poganja avtomobil. Rohnenje motorja me je ohrabrilo; pomenilo je, da je prišla ura odhoda, ura dejanja. Domenili smo se, da pride Frank s svojim malim vozom za nama. Ves čas vožnje sem držala roko na Maksimovein kolenu. Na pogled je bil docela miren, o kaki živčnosti ni bilo niti sledu. Zdelo se mi je, da spremljam bolnika, ki se mora podreči operaciji, v kliniko, ne vedoč, kaj se utegne zgoditi in kakšen bo izid operacije. Roke so mi bile mrzle kakor led. Srce mi je bilo sunkoma in neredno. In tistega rahlega vznemirja-jočega krča ni hotelo biti konec. Za kraj, kjer se bo vršila preiskava, je bil določen Lanvon, mestece s sedežem okraja, šest milj onkraj Kerritha. Avtomobil sva pustila na velikem, tlakovanem prostoru blizu trga. Voza doktorja Phillipsa in polkovnika Julvana sta že stala tam. Tudi drugih avtomobilov je bilo precej. Videla sem, kako je nekdo izmed mimoidočih radovedno pogledal Maksima in s komolcem dregnil žensko,^ki je bila z njim. »Rajši bi ostala tu,c sem rekla. »Konec koncev bo le najbolje, da ne grem z vami drugimi, « Meni bi bilo ljubše, da vobče nisi šla,« je Maksim odvrnil, »2e od začetka. Mnogo bolje bi bilo, da si ostala v Manderleyu.c »Ne,c sem reklu- »Prav dobro mi bo tu, ko bom sedela v vozu.« Frank je pristopil in pomolil glavo škod okence, »Ali gospa de Winter ne pojde noter?c Je vprašal. »Ne,« je odgovoril Maksim. »Pravi, da bo ostala tu, kar v vozu.« »Dobro,« je dejal Maksim Franku. »Saj res nI razloga, da bi morala biti navzočna. Sicer pa upam, da bo kmalu opravljeno.« »Zastran mene ne skrbita,« sem rekla. »Vsekako bom gledal, da vam prihranijo stol. Za slučaj, če bi se premislili,« je rekel Frank, ko sta zavila v poslopje in me pustila sedečo v avtomobilu. Trgovine, ki so jih baš zapirali, so bile videti mrke in revne. Na ulicah je bilo le mnln Mudi. La- nvon je ležal predaleč v notranjščini dežele ln ni bil letoviščarski kraj. Minute so uhajale, jaz pa sem gledala po prodajalnah, ki so bile videti, kakor da spe. Kdo ve kaj so delili, kdo ve kaj so govorili: preiskovalni sodnik, Frank, Maksim, polkovnik Ju-lyan.»« Cez nekaj časa sem stopila Iz voza, da bi se nekoliko izprehodila. Videla sem mestnega stražnika, ki me je gledal, kakor bi hotel paziti name; da bi se ga ognila, sem zavila v stransko ulico. Ne vem, kako se je zgodilo, da sem mahoma krenila proti poslopju, kjer je bila preiskava. Noben list ni bil napovedal ure, in morda prav zato ni bilo množice, kakor sem mislila in se bala. Kraj je bil videti zapuščen. Vzpela sem se po tistih nekaj stopnicah in obstala na pragu. »Selite?« me je vprašal policist, ki se je kakor pričaran pokazal pred menoj. »Nič,« sem rekla. »Nič...« »Tu ni dovoljeno stati.« »Grem.« Obrnila sem se in hotela kreniti po stopnicah nizdol. »Oprostite, gospa,« je mož nadaljeval, »pa ne da bi bili gospa de Winter?« »Da,« sem odgovorila. »Tedaj je stvar drugačna. Če vam je drago, lahko počakate tu. Izvolite semkaj?« »Hvala.« Redar me je spremil v majhno, golo sobo, ki je v vsem nalikovala čakalnici majhne postaje. Tam sem sedela s rokami na krilu. Ob popolnem molku je prešlo kakih pet minut. To je bilo še huje kakor čakati zunaj, v vozu... Vstala sem in se vrnila k vhodu. Mož je bil še vedno tam. »Koliko časa bo trajalo?« sem vprašala, »Ako želite, pojdem in povprašam.« Izginil je po hodniku in se čez trenutek vrnil. »Ne verjamem, da bi se še bogvekaj zavleklo,« je dejal. »Gospod de VVinter je končal svojo izpovedno. Tudi kapitan Searle, potapljač in doktor Phillips so že izpovedali. Ostane samo še eden: gospod Tabb, tesar iz Kerritha, »Torej so malone pri kraju,« sem rekla. »Menda, gospa.« Potem pa je dodal, kakor da mu je nenadnoma prišlo na misel: »Bi morda radi slišali to zadnjo izpovedno? Tam, tik pri vratih, je še prazen prostor. Če tiho vstopite, vas ne bo nihče opazil.« »Da...« sem odgovorila. »Da. Pa pojdem za trenutek noter...« Bilo je do malega končano. Maksim je bil že izpovedal. Njega sem se bala slišati; ostalo me ni vznemirjalo. Maksima nisem hotela videti; zato nisem bila takoj vstopila z njim in Frankom. Zdaj pa, ko je bila njegova vloga doigrana, mi ni bilo več ničesar mar. sla sem za stražnikom, ki je odprl vrata na koncu hodnika. Smuknila sem noter in sedla za vrata. Najprej sem držala glavo pobešeno, tako da mi ni bilo treba nikomur pogledati v oči. Dvorana je bila manjša, nego sem mislila. Precej vroče je bilo, človek je težko dihal. Maksim in Frua* sta sedela v ozadju. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskan. ran — Za taseratm' del Usta: Ljubomir Volčič - Vsi «