M 249.
V Ljubljani, g četrtek, dne Z9. oktobra 1908.
Velja po poŠti s
sa telo leto naprej K 26-— M pol leta „ „ 131— sa četrt leta „ „ 6-50 ga en mesec „ „ 2-20
V upravniStvu:
sa celo leto naprej K	22.40
m pol leta „ „	11.20 sa ietrt leta „ „ 5.60 sa «n mesec „ „ 1.90
IU1 poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Orcdništvo I* » Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod fez
—- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
fflf® vraiajo; nefrankirana pisma se n« sprejemajo. Uredniškega telefona itev« 74»
Mitičen list za slovenski narod
Leto XXXIII.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za je? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta <k 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo je » Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, Inserateln
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
i5*" Današnja Številka obsega 6 strani. "»C
Timeo Danoos.
Glas s Štajerskega.)
Jesen, ki je v naravi letos bila tako radodarna s sadovi, je štajerskim Slovencem vrgla v naročje tudi politični sad: novi deželnozborski volivni red. Vzrado-stili smo se, ko smo slišali, da je ideja volivne preostiove padla v rodovitna tla ter začela poganjati. Toda ginevalo je veselje j vedno bo*' bolj, ko smo drevesce videli rasti, k. yo s težkim srcem opažali, kako padatfž' njega cvet za cvetom, list za listom, k.:'ko pada ena zahteva krščanskega demokratizma in narodne pravičnosti za drugo. In nismo bili več niti razočarani, ko smo gledali sad ter videli, da je ničvreden in piškav, skozi in skozi prejeden od črva narodne in socialne nepravičnosti.
Nemška večina v deželnem zboru je s prvim političnim uradnikom v deželi vred novi volivni red proglasila kot sad kompromisa med strankami. Da, toda sad so si med seboj razdelili tisti, ki gospodujejo v deželni zbornici, nam pa so vrgli le nekoliko koščekov. In da bi ironijo izpolnili, so s hlinjenim obrazom naglašali, da je nemška večina slovenskim zahtevam prišla kolikor le mogoče daleč nasproti in je torej ta volivni red pravcati dar za Slovence. Pa kakšen!
Da capo! Timeo Danaos et dona fe-rentes . . .
Milostno so nam podarili od 87 mandatov 13, torej nekako šestino. Slovencev I pa nas je v deželi več nego tretjina, saj so 1 nas celo pri zadnjem ljudskem štetju navzlic vsem germanomnožečim težnjam našteli 440.000 od 1,360.000 skupnega prebivalstva. V očeh nemškega šovinistiškega svobodomiselstva in nemške birokracije sta torej dva Slovenca komaj toliko vredna ko eden Nemec.
Da se vodeča nemška klika v deželnem zboru ravno tako dobro razume na politično geometrijo kot na aritmetiko, ni treba še posebej omenjati. Zbrali so vsa spodnještajerska mesta in trge, kjer imajo Nemci ali boljše rečeno netnčurji večino in iz njih napravili štiri volivne okraje, ki naj bodo štirji stebri nemškega mosta preko slovenskega ozemlja do Adrije. Še
pred nedavnim časom je poslanec Wa-stian vzdrževanje tega mosta označil kot življensko nalogo Nemcev.
Kako imenitni socialni politiki so iz-delovatelji naše volivne reforme, kaže osobito četrta kurija. V tej namreč volijo samo tisti, ki v nobenem drugem voliv-nerti razredu nimajo volivne pravice. Ali se to ne pravi uzakoniti razredni boj, od katerega živi soc. demokracija? Ali se to nc pravi tudi tiste sloje, ki so dozdaj bili nedotaknjeni od soc. demokracije, brezsrčno vreči v žrelo razrednega boja in tako množiti čete tistih, ki imajo na svoji zastavi zapisano soc. revolucijo? Nemška krščanska stranka v deželnem zboru ni imela ali dovolj smisla ali pa dovolj odločnosti, da bi bila z vsemi sredstvi pre-piečila novemu volivnemu redu to točko, v kateri tiči velika nevarnost za krščansko organizacijo in konsolidacijo med nižjimi sloji.
Število deželnih odbornikov se je pomnožilo od 6 na 7. Slovenci so zahtevali, naj se v zakon sprejme določba, da mora med odborniki biti vsaj eden Slovenec. Nemška večina pa je to zahtevo, v kateri je samo minimum pravice, ker po številu imamo pravico do dveh odborniš-kih mest, kratkomalo odklonila in ostala vsem prigovorom nedostopna. To je ekla-tanten dokaz za nemško mogočnost in kri-vičnost. Sebe smatrajo kot »Herrenvolk«, nas pa kot narod nižje vrste, kateremu bi najrajše zanikali pravo do obstanka. Vse to pa se dogaja pod patronanco vlade. Ce bodo slovenski deželni poslanci edini in bo šlo vse po sreči, bo v skupini kmečkih poslancev poleg nemškega tudi prodrl slovenski kandidat za odborniško mesto.
Danajski dar ... Ni sicer pesimizem dobro razpoloženje za politiko, toda odkrito izjavimo, da nas obvladuje nekaka mrzkost, ko stojimo pred volitvami za tisto zbornico, ki je za Slovence mačeha, in sicer prav slaba. Kaj so dosegli naši poslanci v Gradcu kljub vsej svoji koncili-jantnosti in svojemu zatajevanju, ki je še šlo do zadnjih mej? Obljubo kmetijske šole, ki pa v Št. Jurju s čudovito počasnostjo leze iz tal kakor polž, ki se mu nikamor ne mudi iz lupine! Vse druge naše važne zahteve so našle zaprta ušesa in topa srca. Proč od Gradca, se je nedavno razlegalo po Spodnjem Štajerskem. Ta
klic ima zdravo jedro. Za nas Slovence je življenjskega pomena, da dosežemo politično delitev deželne uprave v dva dela, v nemški in primerni slovenski del. Za zgled naj nam so Nemci na Češkem, ki sa v stokrat boljšem položaju nego mi Slovenci, pa hočejo to delitev doseči z vsemi sredstvi, tudi z obstrukcijo.
Danajski dar. Tudi z ozirom na razmerje med slovenskima strankama, ki se nekako pripravlja. Večkrat se dandanašnji čuje klic po kompromisu med slovenskima strankama za štajerske deželnozborske volitve. Priznati moramo, da je nemška megalomanija in nemškutarska okrutnost na Slovenskem ustvarila položaj, ki je za kompromise pripraven.
Nikdo pa tudi ne more zanikati, da je kompromis demoralizacija, ker se ljudi sili voliti takega človeka, kateremu so načelni nasprotniki in kojega delovanje sicer pobijajo. Iz tega sledi, da je kompromis zavora za organizacijo, kateri ustavi pot vsaj za nekaj časa. Predvsem to velja za »Kmečko zvezo«, kajpada v veliko manjši meri za »Narodno stranko«, ki skuša na ta način svoje može, osobito svoje voditelje spraviti v deželni zbor in jim tako povečati ugled. Razvoj politiškili razmer od državnozborskih volitev v Savinski dolini jasno priča, da organizacija krščanske stranke povsod napreduje ter se utrjuje, tudi v tistih krajih, ki so prej vsled raznih vplivov bili v nasprotnem taboru. Vsled tega smemo upati in tudi mirno izjavimo, da so »Kmečki Zvezi« vsi mandati v kmečki skupini in v splošni kuriji zagotovljeni in da tudi v slovenskem trškem voliv-nem okraju naše šanse niso neugodne.
Naši zaupniki bodo v kratkem imeli nalogo, da dodobra pretehtajo vse razloge pro in contra in mi smo preverjeni, da bo njihova sodba taka, da bo v prid slovenskega krščanskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem.
Italijansko useučillško vpra-
Včeraj smo poročali, da se jc v torek deputacija italijanskih državnih poslancev posvetovala z naučnim ministrom o italijanski univerzi. Bili so to goriški poslanci
dr. Bugatto, dr. Faidutti in dr. Marani. O tem razgovoru se nam poroča z Dunaja: Vlada je svoj čas obljubila italijanskim državnim poslancem, da hoče na primeren način rešiti vprašanje italijanske univerze. Vsled te obljube so italijanski poslanci priporočali italijanskim visokošolcem, naj ne prirejajo demonstracij proti vladi. Ker pa je preteklo že deset mesecev in vlada v tem času ni storila še nobenega resnega koraka, odločili so se italijanski poslanci, da od vlade zahtevajo jasno izjavo. Govorili so najprvo z naučnim ministrom dr. Marchetom. Ta pa jim ni mogel dati »kratke in jasne izjave«, ki so jo zahtevali. Obljubil pa je, da se bode vlada še posvetovala z italijanskimi in nemškimi strankami. Včeraj popoludne sta v zbornici poslanca dr. Bugatto in dr. Faidutti poročala o tem deputaciji italijanskih visoko-šolcev na dunajski univerzi. Dijaki seveda niso bili zadovoljni z odgovorom naučne-ga ministra. V ponedeljek se snidejo vsi italijanski državni poslanci. Pri tej priliki sklenejo, katero stališče zavzamejo nasproti vladi barona Becka. V kratkem se snidejo tudi italijanski visokošolci, da se razgovore o tem, ali naj ustavijo demonstracije ali jih nadaljujejo. — Naše stališče v tem vprašanju je znano. Vlada naj dovoli Italijanom univerzo kjerkoli na tirolskih tleh. Ako pa jo hočejo imeti na Primorskem, potem bode morala vlada govoriti tudi z jugoslovanskimi poslanci.
Avstrija na vrhu.
(Pismo Fallieresevo avstrijskemu cesarju. — Francija proti kalivcem miru. — Anglija se vedno bolj umika. — IzvoPjkij prisiljen pogajati se z Dunajem. — Srbska misija v Carigradu ponesrečena. — Prepovedan shod proti Avstriji v Peterburgu. —- Slovanski delegati svare Srbijo pred nepremišljenimi koraki. — Bolgarija mirna. — Položaj v Bosni.
Avstrija na vrhu — takšen je v sedanjem trenotku mednarodno - politiški položaj. Največ zasluge ima pri tem brez-dvomno francoska republika, kar jasno izpričuje pismo, s katerim je predsednik Fallieres odgovoril cesarju Franc Jožefu na njega lastnoročno pismo glede na aneksijo Bosne. Zanimiv je slučaj, da je prvi vladar
LISTEK.
OtoK zakladov.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M.
(Dalje.)
»Ali se nahaja tam?« je rjovel Pew.
»Denar je tukaj.«
Slepec je preklinjal denar.
»Flintov zavoj menim,« je kričal.
• »Nikjer ga ne vidimo tukaj,« je odvrnil' mož.
»Poglejte, vi tukaj spodaj, ako se nahaja pri Billu!« je zavpil zopet slepec.
Pri teh besedah je prišel nek drug mož, najbrže oni, ki je ostal spodaj, da preišče kapitana, h gostilniškim vratom. »Billa so že preiskali,« je dejal, »ničesar več ni tukaj.«
»To so ljudje iz gostilnice — ta de-čak! Kar iztaknil bi mu njegove oči!« je vpil slepi Pew. »Skoro ravnokar so bili tukaj in vrata so bila zapahnjena, ko sem jih izkušal odpreti. Razkropite se na vse strani in poiščite jih!«
»Res je tako, luč so še pustili goreti tukaj,« je rekel mož na oknu.
»Razkropite se, fantje, in poiščite jih! Dobro poiščite celo hišo!« je ponavljal Pew in tolkel s svojo palico ob cesto.
Po teli besedah so v naši hiši vse premetali; težki koraki so tekali sem in
tja, premetovali so pohištvo, vlomili vrata, da je odmevalo po skalovju, nato pa so prišli drug za drugim iz hiše ter sporočili, da nas ni nikjer najti. Ravno v tem trenutku pa se je začulo v noči isto žvižganje, ki je tako prestrašilo mojo mater in mene, ko sva štela denar mrtvega kapitana. Mislil sem, da je bilo to nekako znamenje od griča proti selu sem, in soditi po vplivu, ki ga je imelo na roparje, znamenje, ki jih je opozorilo na bližnjo nevarnost.
»To je zopet Dirk!« je rekel eden. »Dvakrat! Oditi bo tre'ba, tovariši!«
»Oditi, strahotepec!« ja zavpil Pew. »Dirk je bil neumnež in nerodnež od nekdaj — po njetn se ni treba ravnati. Prav blizu morata biti onadva, ne moreta biti daleč; skoro v rokah jih imate. Razkropite se in iščite jih, psi! Oh!« je zavpil, »da bi jaz imel oči!«
Zdelo se je, da je imel ta poziv nekoliko uspeha, kajti eden ali dva izmed njih sta začela pogledovati sem in tja med staro šaro, toda bojazljivo, kakor sem mislil, in vedno pozorna na nevarnost; ostali pa so neodločni stali na cesti.
»Na tisočih imate svoje roke, vi norci, in postajate! Bogati bodete kakor kralji, ako ga najdete, in vi veste, da se nahaja tukaj, in vendar stojite kakor maliki! Niti enega izmed vas ni bilo, ki bi se bil upal stopiti pred Billa, pa jaz sem vendar storil, slep človek! In sedaj naj izgubim svojo srečo radi vas! Ostati moram ubog be-
rač, ki se plazi okoli in prosjači ruma, ko bi se lahko vozil v kočiji! Ako bi imeli samo toliko poguma, kakor žitni črv v pe-čencu, bi jih še vedno vjeli!«
»Preklicano, Pe\v, dublone smo dobili!« je godrnjal eden.
»Morebiti so ga skrili,« je dejal drugi. »Vzemi zlate, Pew, in ne stoj tukaj in vpij!«
Vpitje je bilo v resnici, kajti jeza Pe-wa je vzpričo teh ugovorov tako narastla, da ga je popolnoma prevzela njegova strast, in je začel udarjati na desno in levo in njegova palica je glasno zapela. Oni pa so zopet preklinjali starega lopova, mu s strašnimi besedami grozili in zaman poskušali vjeti palico ter jo izviti njegovim rokam.
Ta prepir pa je bil naša rešitev, kajti med tem, ko so se oni prepirali, se je začni drug glas raz vrha griča proti selu — peket tekočih konj. Skoro v istem času se je blizu tam zabliskalo in počilo. To je bilo očividno znamenje nevarnosti, kajti roparji so se naenkrat obrnili in zbežali ter se razkropili na vse strani, eden proti morju ob obrežju, drugi naravnost čez grič itd., tako da ni bilo v pol minute nobenega več videti razun starega Pe\v. Njega so pustili zadaj, ali iz prevelikega strahu ali iz maščevanja radi njegovih besedi in udarcev, mi ni znano; toda ostal je zadaj in tipal v svojem blaznem strahu sem in tja in klical svoje tovariše. Nato se je
obrnil v napačno smer in hitel nekoliko korakov daleč od mene proti selu in vpil:
»Johny, Črni pes, Dirk!« in druga imena, »vendar ne bodete zapustili starega Pew, tovariši — starega Pe\v ne!«
Ravno sedaj pa se je začulo peketa-nje konj zelo glasno in štiri ali pet jezdecev se je prikazalo v mesečini, ki so v polnem diru tekli po bregu navzdol.
Sedaj je Pew spoznal, da se je zmotil, in kričeč se je obrnil ter tekel proti cestnemu jarku, v katerega se je zvalil. Vendar je bil v trenutku zopet na nogah in je v skrajni zmedenosti skočil naravnost pod kopita najbližjega izmed prihajajočih konj.
Jezdec ga je skušal rešiti, vendar zaman. Pew se je zgrudil s strašnim krikom, ki se je razlegal daleč v noč in štiri kopita so ga pohodila in potolkla. Padel je na stran, se nato počasi zvalil na obraz in se ni več ganil.
Skočil sem na noge in klical jezdece. Ustavili so se, prestrašeni radi tega dogodka, in kmalu sem videl, kdo so bili. Eden izmed njih, ki je bil poslednji, je bii nek deček, ki je šel iz sela po dr. Live-seya, ostali pa so bili carinski uradniki, katere je srečal na potu, in bil je toliko razumen, da sc jc vrnil z njimi. O ladji v Kittovi jami je izvedel tudi nadzornik Dance, ki se jc takoj podal na pot proti nam in tej okolščini sva imela moja mati in jaz zahvaliti svojo rešitev.
v Evropi, ki je dobil cesarjevo lastnoročno pismo, bil ravno gospod Ealličres, ne pa nemški cesar Viljem, kakor bi bilo pričakovati. Seveda se je uradno dejalo, da gospod Szogenyi - Maricli cesarja Viljema ni mogel najti, ker Viljem je danes tukaj, jutri tam. Pa ta izgovor je silno čuden. Pa pustimo to; dejstvo je, da je Fallieresov odgovor cesarju tudi prvi, ki so ga natančneje objavili, kar ni brez namena. Nemški in angleški vladar sta že odgovorila; nemški bo svoj ugodni odgovor podkrepil povrh še z osebnim obiskom; o odgovoru angleškega kralja se je objavilo, da odo-bruje aneksijo, v kolikor je nekako naraven plod 301etne okupacije, da se mu pa čas ne zdi primeren. Francoski odgovor pa zveni drugače in med vrsticami se či-ta namigavanje na sedanje zaplctke. Tudi ni brez namena, da se je po listih dvakrat preje naznanilo, da pojde poslanik Crozier v Budimpešto cesarju pismo izročit. C. kr. korespondenčni urad poroča zdaj o vsebini sledeče:
»Predsednik francoske republike se zahvaljuje, da mu je cesar aneksijo Bosne in Hercegovine notificiral, potem pa zagotavlja, da bo republika, imajoč pred očmi splošne evropske interese ter ohranitev miru ,storila, kar bo mogla, da se doseže sporazum in da se bo pri teh prizadevanjih dala voditi od čustev najprisrčnejših simpatij, ki vladajo med dunajsko in pariško vlado.«
Res, zelo prisrčno pismo, kakor povdarja korespondenčni urad sam. Namigavanje na medsebojne simpatije pomeni, da Francija v spornih zadevah med Avstrijo na eni, Rusijo in Anglijo na drugi strani ne bo zavzela Avstriji nasprotnega stališča. Fallieresovo pismo je še večjega pomena, ako pomislimo, da je zaveznik Francije, kralj Edvard, odgovoril na Fran Jožefovo pismo s pridržkom, car Nikolaj, pa dozdaj sploh še ne in celo ni hotel sprejeti avstrijskega poslanika grofa Berch-tolda v avdijenci, kakor pravijo. Ako upoštevamo nadalje pisavo »Tempsa« zadnje dni, potem je'očividno, da hoče Francija potom Fallieresovega pismo demonstrirati, da ne soglaša s tistimi, ki bi radi skalili mednarodni položaj in se javno proglaša za posredovalko, ki bo z vsemi silami delala, da se vse mirnim potom reši.
Odkod to? Razmerje med dunajsko in pariško vlado je bilo od nekdaj vedno prijateljsko, komaj da se je med kulturnim bojem nekoliko skalilo, ko se je naš poslanik v Parizu grof Khevenhiiller zavzel za namestnika papeževega poslanika v Parizu, msgr. Montagninija. Vzrok pa, da Francija zdaj ne gre z Rusijo, je ta, da ima Francija silno veliko izgubiti, ako bi se na Balkanu ali pa celo med Rusijo in Avstrijo razvnela vojska. Turška banka »Dette publique« je popolnoma francoska, vrh tega pa je Rusija ravno zdaj v Franciji najela milijardo posojila, katerega pa Francoska noče izpostaviti nevarnosti, da bi postalo vojno posojilo. Zato se je včeraj iz Pariza brzojavilo, da se posojilo odloži. Ta korak pomeni mig Izvolskemu, naj ne prenapne loka.
Drugo ugodno poročilo za Avstrijo je, da angleška vlada na vsej črti retirira. Londonski zunanji urad — »Foreign Office« — je v oficielnem komunikeju demontiral, da bi bila Anglija intrigirala proti avstrijsko - turškemu sporazumu, isto je angleški poslanik na Dunaju, sir Goschen, zatrdil baronu Aehrenthalu, in danes se brzojavlja, da je angleška vlada isto sporočila našemu poslaniku v Londonu, grofu Mensdorffu. Anglija kar prekipeva. In vendar je intrigirala!
Nadalje se poroča, da bo sir Goschen z Dunaja odpoklican. Drugače se to ne da tolmačiti, kakor tako, da se je na svojem odgovornosti polnem mestu slabo obnesel in ni bil kos Aehrenthalovi diplomaciji — mogoče pa je mož bolan ali kaj drugega in je morda sam prosil za premestbo. Važno je le to, da bo ob priliki, ko bo cesarju izročil odpoklicno pismo, baje izjavil, da Anglija aneksiji ne bo delala nika-kih težav.
Če bo sir Goschen to storil ali ne, ne vemo, saj se te dni veliko babjih čenč ko!-portira: to pa, da Anglija aneksiji ne bo delala težav, vemo že od drugod.
Izvedelo se je namreč natančneje, kaj je Izvolskij v Berolinu hotel, kaj je dosegel in kaj ne. Sporazumel se je z nemško vlado — katero je pa tudi hujskal proti Avstriji — glede na vse točke konferenčnega programa razun na točki II. in VII. Točka II. govori o aneksiji Bosne, točka VII. o kompenzacijah za Srbijo. Kar se točke II. tiče, stoji ruska vlada na stališču, da se mora na konferenci o aneksiji Bosne diskutirati. Nemčija je odgovorila, da ona ničesar ne sprejme, čemur se Avstrija protivi. Aehrenthal pa je na zahtevo Izvolskega glede na točko II. jasno odgovoril v plenarni seji avstrijske delegacije 27. t. m. Kar pa voditelj zunanje politike pred vsem svetom decidirano reče,
tega ne oporeče. Da bo Izvolskij v tem oziru propadel, za to mu jamči celo Anglija, koje stališče glede na aneksijo je to, da se o aneksiji na konferenci ne disputira, temveč jo samo ratihabira, potrdi.
Točka VII. — kompenzacije za Srbijo in Crnogoro. Nemčija je Izvolskemu odgovorila glede na točko VII. isto, kakor glede na točko II. Vsled tega se mora zdaj ruska vlada sporazumeti z avstrijsko :n se bodo začela pogajanja med dunajskim in peterburškim zunanjim ministrstvom. Nemčija se teh pogajanj ne bo udeležila.
Za Izvolskega pomeni to polom najhujše vrste. On bi se bil lahko z Dunajem že zdavna pogodil, pa nalašč ni hotel, temveč je šel prej v Pariz, London in Berolin, da bi ustvaril za Dunaj neugodno pozicijo. V Berolinu je Biilowa celo nagovarjal, naj na Dunaj pritiska v smislu ruskih zahtev. Zdaj pa je toliko dosegel, da st bo moral začeti pogajati z Dunajem pod pogoji, pod katerimi bi se bil moral, ako bi bil že v prvič prišel na Dunaj, mesto da je napravil tako velik ovinek.
Kakšen odgovor bo od Dunaja tudi glede na točko VII. dobil, to Izvolskij že zdaj ve. Saj je Aehrenthal izjavil 27. t. m. v delegaciji, da o kakih kompenzacijah razun Sandžaka, katerega so naše čete že zapustile, sploh ni govora. Take besede se ne prekličejo.
Kaj bo torej storila Rusija? Zarožljala z orožjem? Na to še misliti ni. Rusija rabi zdaj bolj kot le kdaj miru za notranji razvoj. Dumo čaka 200 zakonskih predlogov. Po deželi je taka anarhija, da Homjakov smatra delavno dumo za edino rešitev. Denarja ni, milijardi se iščejo v Franciji, ki jih pa za vojsko ne da. Anglija nima navade svojim zaveznikom pomagati. Pri takih prilikah ona rajši porabi zmedo, da se takorekoč skrivaj česa polasti, kakor učijo Malta, Ciper, Egipt, Aka-ba itd. itd. Francija bo že zaradi nemških bajonetov in notranjega položaja mirna, ker ne bi rada doživela druge izdaje leta 1870/71.
Na tako vojno eventualiteto sploh misliti, je nesmisel. V Peterburgu so vladni krogi tudi trezni in premišljeni. Iz Peter-burga povdarjajo namreč merodajne osebe, da bo srbski princ Jurij od cesarja opominjan, naj bo pameten. Sploh napravlja potovanje Jurjevo ta vtis, da hoče Rusija Srbijo za njene ponesrečene zahteve glede na Bosno odškodovati baš s tem potovanjem, ki sklepa prijateljske vezi med obema dvoroma ter princu Jurju pomore morda celo do neveste iz ruske carske hiše, kar je velike vrednosti za Srbijo. Na ta način se utegnejo ondi konsolidirati žalostne notranje razmere in če bo princ Jurij pameten, postane lahko še dober vladar.
Tudi so se v Peterburgu takozvani »neoslavisti« silno vrezali. Profesor Po-godin je namreč 27. t. m. v Peterburgu na javnem shodu napadal Avstrijo, za njim pa bi imel govoriti belgradski profesor Belin in drugi. Mestni glavar pa je nadaljevanje shoda kratkomalo prepovedal. V dumi, ki se je včeraj otvorila, se je zaradi-tega soglasno sprejela nujnost tozadevne interpelacije na Stolypina.
Za Srbijo tudi drugače stvari stoje zelo slabo. V avstrijski delegaciji je d'-. Kramar vzlic temu, da je — kakor je čisto prav — srbsko stališče upošteval in poživljal vlado tako kot dr. Šusteršič opetovano, naj ne izvaja nad Srbi politiko represalij, povdarjal odločno, da Srbija ne sme na to misliti, da se Avstrija umakne iz Bosne. Priporočal pa je tudi avstrijski vladi, naj neha z germanizato-riško in mažaroljubno politiko in končal z apelom, da kdor Avstrijo ljubi, mora na to delati, da se različne narodnosti v Avstriji sporazumejo. Klofač je ostal s svojimi idejami čisto sam. To morajo v Belgradu upoštevati. Avstrija ni več taka, kakor je bila pred tridesetimi leti, ko je Bosno okupirala. Celo »Ruskija Vjedomosti«, glasilo ruskih liberalcev, to povdarja, katera naglaša, da so Slovani z aneksijo pridobili. Res je, da imamo v Avstriji zdaj luido notranjo krizo, res pa tudi, da smo vzlic praškim dogodkom na zunaj nastopili vsi Slovani in Nemci složno, kakor dokazuje glasovanje o proračunu zunanjega ministr-tva v delegaciji.
Nadalje se poroča, da se je misija srbskega posebnega poslanika Novakoviča v Carigradu tudi ponesrečila. Skušal je Tev-fik-pašo, zunanjega ministra, za to pridobiti, da bi Turčija podpirala Srbijo pri zahtevi, da se njej in Crnigori odstopi del Bosne, oziroma Hercegovine. Opravil ni nič, kar je čisto razumljivo. Turčija namreč pod nobenim pogojem ne dovoli, da bi se Srbija in Črnogora teritorialno združili, ker je potem po Makedoniji.
Pomembno je tudi, da so 27. t. m. Francija, Anglija, Rusija in trozvezne sile v prvič v zadnjem času nastopile skupno. Izročile so namreč bolgarski vladi noto, naj odpošlje v Carigrad zastopnika, da se s Turčijo sporazume. Vsled tega je Bol-
garija odpustila 75.000 rezervistov in je upati, da tudi Turčija opusti svoje mobilizacijske priprave. Turčija je namreč mobilizirala šest maloazijskih redif-divizij ter evropsko monastirsko. Zadnjo najbrž zato, ker hoče preprečiti, da ne bi srbske čete vdrle v Sandžak. Pravijo pa tudi, da Mladoturki vojakov rabijo proti reakcio-narcem.
Ker je torej mednarodni položaj veliko bolj ugoden, kot pa vpijejo izvestni hujskaški listi, ni povoda gotove grožnje smatrati za resne. Črnogorski minister Toma-novič in knez Nikita sta v Peterburg br-zojavila, da bosta sama udarila, ako ju Rusija ne bo podpirala. Tomanovič je celo dejal, da bo Črnogora storila v tem slučaju nepremišljen korak. Ne moremo verjeti, da bi se minister tako zelo zmotil, da bi nepremišljene korake obljubljal. Pa to so malenkosti, kakor je brezpomembno to, da člani srbske prostozidarske lože nameravajo na Francoskem in Laškem navduševati masonske bratce za srbske zahteve.
Še nekaj malenkosti bi bilo poročati. Bojkot proti avstrijskemu blagu je v Belgradu nekoliko ponehal. Z današnjim dnem je Sandžak od avstrijsk. čet popolnoma izpraznjen. Prebivalstvu je žal, ker se boji, da ne bi vdrli v deželo junaki handžarov. V Bosni vlada popolni mir. Na prošnjo srbskega prebivalstva v Strpcih se je pomnožila varnostna služba na meji in se je število tozadevnih oddelkov povišalo od šest na enajst, vrh tega so v Janji v bjelinskem okraju dislocirali eno stotnijo. Ljudstvo se namreč boji, da ne bi vdrle v deželo bande.
Kar se tiče ustavnega in upravnega vprašanja v Bosni, se zdaj v Budimpešti obravnava v delegaciji okupacijski kredit, katerega poročevalec je dr. Šusteršič. Dr. Korošec je pri tej priliki povdarjal, da se mora kmetom in delavcem v Bosni dovoliti v saboru stanovsko zastopstvo, kakor ga bodo imeli advokati in obrtniki. O prihodnjem bosanskem saboru se poroča, da bo sledeče sestavljen:
52 izvoljenih poslancev, 28 virilistov. Po narodnosti bo najbrž 22 Srbov, 18 mo-hamedancev, 12 Hrvatov. Virilisti bodo: 4 srbski cerkveni dostojanstveniki, 7 mo-hamedanskih, 3 katoliški, nadalje 3 sekcijski šefi, 7 okrožnih predstojnikov in 4 najvišje obdavčeni v deželi. Seveda je to le še načrt, ki se bo najbrž še izpopolnil.
Jugoslovanski delegati proti Klofaču.
V plenarni seji avstrijske delegacije 27. t. m. je delegat Klofač, ki je v Belgrad šel po informacije, med drugim dejal, da so »klerikalci« krivi velesrbske izdajniške afere.Slovanski, posebno pa slovenski in hrvaški delegati so odločno protestirali in hrvaški delegat don Biankini je Klofača temeljito zavrnil. Bosna je hrvaška, je povdarjal, kar se pa tiče Srbov, je čisto abotna trditev, da je katoliška propaganda v Bosni in Hrvaški, oziroma na Slovenskem kriva preganjanja Srbov ali pa celo aneksije. Da katoliške propagande ni, dokazuje to, da je od okupacije sem 109 oseb izstopilo iz katoliške cerkve, 78 pa vstopilo. Katoliška propaganda je izmišljotina pravoslavnih.
Klofač je dobil pošten odgovor. Mož si ga bo zapomnil. Njegovo navdušenje za belgradske bojaželjne kroge je ironiziral tudi grof Dzieduszycki, ki je — pri njem pač navada — duhovito govoril o sedanjem zunanjem položaju. Dejal je glede na Srbijo, da upa, da se bo vročekrvni princ Jurij od svojega severnega potovanja vrnil ohlajen domov. Poljaki bodo najzve-stetfša opora avstrijski monarhiji v zahvalo za to, da je monarhija zanje storila to, kar Rusija ni za svoje Poljake. — Tudi Kramar ie Srbe iznenadil.
Dr. Šusteršič je v svojem drugem govoru povdarjal, da jugoslovansko vprašanje ni konfesionalno vprašanje, temveč se mora rešiti na podlagi popolne konfesio-nalne enakopravnosti. To je bil odgovor na Klofačeve prismodarije, ki je po nepotrebnem privlekel katolicizem v debato.
Srbi v Čikagi
so imeli 12. t. m. shod, na katerem so sklenili resolucijo proti aneksiij Bosne in Hercegovine. Resolucija trdi, da je Avstrija okupirani deželi sistematično »upropa-ščivala«; odobrava srbske in črnogorske zahteve, naj bi se, »ako je potreba«, tudi z orožjem protestiralo proti krivičnemu prisvajanju Bosne in Hercegovine. Srbi v Zedinjenih ameriških državah so vedno pripravljeni, da izvrše svojo rodoljubno dolžnost. Izvoli se odbor, ki bo nabiral prostovoljce, srbske in slovanske, ter darove za »Rdeči križ«. Pošlje se spomenico velesilam, da rešijo vprašanje glede Trosile in Hercegovine na pravični podlagi, ne proti volji bosansko - hercegovskega ljudstva. Čimprej skličejo v Čikago vse-siovanski shod, ki se bo bavil z istim vprašanjem.
AVSTRO-OGRSKA. Gessmann ne postane nižjeavstrijski deželni maršal.
»N. Fr. Presse« poroča, da so opustili načrt, po katerem bi postal Gessmann nižjeavstrijski deželni maršal, kar so nameravali pred volitvami, ker so sodili, da bo štela opozicija 20 ali 25 poslancev in bi bil potreben odločen deželni maršal.
Ogrski državni zbor.
Finančni ndsek je pričel razpravljati o proračunu za leto 1909.
Psihiatriške tečaje
ustanove pri nekaterih višjih deželnih sodiščih.
C. IN KR. ARMADA.
Topničarske divizije deželne brambe.
V	deželni brambi izpopolnjujejo top-ničarstvo. Ustanovili so polagoma divizij-ske štabe, ki nosijo naslov »Topničarska divizija« s številko dotične deželno-bram-bovske pehotne divizije.
Novemberski avancement
se objavi v soboto, dne 31. oktobra.
volivna preosnova v perziji.
V	Teheranu pričakujejo, da izide 29, t. m. nov volivni red. Novi perzijski državni zbor naj bi imel poslaniško zbornico in senat s posvetovalno pravico. Na 50.000 moških prebivalcev pride en poslanec. V Teheranu bi volili 4 poslance, madtem ko so jih prej 32.
Dnevne novice.
+ Prevzvišeni gosp. knezoškof ljubljanski, dr. Anton Bonaventura Jeglič, se je odpeljal danes zjutraj v Rim, od koder se povrne okrog 20. novembra.
+ Najvišji računski dvor in Slovenci. Piejeli smo in objavimo: Izmed centralnih uradov, kjer se vztrajno branijo Slovencev, sc posebno odlikuje najvišji računski dvor. Dasi ima opraviti z neštevilnimi slovenskimi dopisi, pobotnicami itd., vendar nima že tretje leto nobenega slovenščine zmožnega uradnika. Kakšno mora biti to uradovanje, si lahko mislimo! Ker so razmere pri tem uradu ugodne, je naravno, da je med prosilci tudi mnogo Slovencev. In dasi je med temi mnogo odlično kvali-fikovanih, vendar odklanjajo vse po vrsti, in to s prav ničevimi vzroki. Jeden jim je prestar in se boje ž njim oškodovati že zgoraj službujoče uradnike, drugi jim služi prekratko dobo itd. Vse prošnje, vsa pota so zaman! Da pa veljajo ti izgovori samo /.a Slovence, nam ie dokaz imenovanje, ki se ie izvršilo te dni. Imenovali so za dvornega tajnika starega računskega nadsvet-nika iz Brna, za računskega revidenta pa oficijala Z., ki služi vsega skupaj še-le pet let in ie v X. razred prišel še-le lansko leto' Da, še celo pri začasnem imenovanju Slovenci niso našli milosti. Vpoklicanih je bilo več uradnikov v poskušno službovanje. pa zopet so to sami Nemci! Skrajni čas je tedaj, da se tudi v tem oziru kaj iz-premeni! Povedati je treba gospodom, da morajo tudi pri najvišjem računskem dvoru biti nastavljeni slovenščine zmožni uradniki, ker le na ta način je mogoče vspešno uradovanje!
+ Slovenščina na celovškem sodišču. Tukajšnji odvetnik dr. Anton Švigelj je vložil na okrajnem sodišču v Celovcu imenom slovenskih tožnikov proti slovenski toženki tožbo seveda v slovenskem jeziku. Teh tožba si okrajno sodišče celovško ni upalo zavrniti, izdalo pa je vabili k naroku za obravnavo izključno v nemščini. Pri obravnavi dne 26. t. m. zahteval je dr. Švigeli obravnavanje in izdajo sodbe v slovenščini z ozirom na to, da so nasprotne si stranke slovenske in da sta tožbi slovenski. To povse upravičeno in pravzaprav samoobsebi umevno zahtevo (današnji graški »Tagblatt« jo imenuje »ein unversehamtes Ansinnen« = nesramno zahtevanje) je sodnik kratkomalo odklonil. Obravnavalo se je torej v nemščini in v tem jeziku izidete tudi obe sodbi. Seveda se vlož' proti temu protizakonitemu zapostavljanju slovenščine pri okrajnem sodišču v Celovcu rekurz. Dr. Švigel namerava stvar sploh spraviti pred najvišje sodišče, čeprav potom justičnega ministrstva. Kajti na Češkem morajo — tako je najvišje sodišče že razsodilo — sodišča v nemških okrajih sprejemati tudi češke tožbe in o njih obravnavati v češčini. In za Češko veljajo prav isti zakoni, kakor za slovensko ozemlje. Izgovor, da v okolišu celovškega sodišča ni Slovencev, je jalov in ga že samo to dejstvo pobija, da je prišla k sodišču kot toženka slovenska Ce-lovčanka. Kak vrišč bi se vzdignil v nemškem Izraelu, ko bi sodišče v Cerknici zavrnilo nemško tožbo, češ, da v okolišu tega sodišča ne prebivajo Nemci. Torej jed-nako pravico za vse!
+ Vojaške vesti. Od poveljstva 18. in-fanterijske divizije v Mostaru je odpoklican fini. bat on VVeigl. Na njegovo mesto
pride generalni major Blaž Schemua iz Trsta. Premeščen je nadporočnik Rudolf Maister od domobranskega pešpolka št. 27 iz Ljubljane k domobranskemu polku št, 18 v Przemysl. Domobranski nadporočnik Alojzij Meervvald je prestavljen k domobranskemu pešpolku št. 13. Nadporočnik 19. domobranskega polka Stanislav Tar-banovvicz je prestavljen k domobranskemu pešpolku v Ljubljano, domobranski asistent Jožef Požar je prestavljen od 27. domobranskega pešpolka k domobranskemu pešpolku št. 26.
■■ Abstinent priredi sliod dne 5. novembra ob šesti uri zvečer v dvorani S. K. S. /.. Govori preč. g. prelat Andrej Kalan.
—	Srečna orožnika. Orožnika Košir in Gruber v Dobrlivasi na Koroškem sta kupila srečko državne loterij« in dobila na srečko 40.000 K.
—	Stavka na Reki. Delavci torpedne tovarne in mizarji ladjedelnice na Reki so stopili v štrajk.
—	Preskrbovanje z živili v Zagrebu od strani mestne občine vedno bolj napreduje. Sedaj bo mesto pričelo tudi z razprodajo prašičevega mesa in bo prodajalo meso 10—20 stotink ceneje nego mesarji. — Mesto vzdržuje tudi hlev za rejo domačih zajcev (kuncev), vendar pa se Zagrebčani doslej te panoge domačega gospodarstva še niso nič kaj oprijeli. Pač pa je več dalmatinskih mest naročilo plemenskih zajcev.
—	Umrl je bivši češki državni poslanec šolski ravnatelj Jožef Heinrich.
—	Clevelandski Slovenci pobirajo po vseh slovenskih hišah v Clevelandu prispevke za žrtve 20. septembra. Nabrali so že lepe vsote. Priredili so tudi velik protestni shod.
—	Slikar Celestin Medovič se preseli iz Zagreba v svoje rojstno mesto Kun na polotoku Plješcu v Dalmaciji.
—	Umrl je v Zagrebu Gjuro Crnadak, star 88 let. Bil je ugleden trgovec in tekom 15 let zagrebški podžupan; od leta 1878 do 1884 je bil poslanec mesta Senj. Sodeloval je pri ustanovitvi zavarovalne družbe »Croatie« in bil njen prvi ravnatelj. Od leta 1900 pa se je popolnoma odtegnil javnemu življenju. Njegova sinova sta: ravnatelj prve hrvatske štedionice in odvetnik v Sisku.
—	Srebrno poroko sta praznovala v Clevelandu v Ameriki ugledni slovenski trgovec John Grdina in njegova soproga.
—	Hišne preiskave v Poreču. Te dni so se vršile v prostorih italijanskega mla-deniškega kluba »Diritti e doveri« in v neki tobakarni v Poreču hišne preiskave, ki so pa bile brezuspešne.
—	Kmetje proti avtomobilu. Kmečko ljudtsvo ni nič kaj zadovoljno z avtomobilom, ki vozi od 7. t. m. med Pazinom in Porečem, ampak mu dela vsakovrstne ovire. Pri Bašičih so naložili na cesto kupe kamenja,*ki jih je avtomobil sicer preskočil, a si pri tem zlomil os. Drugikrat se neki kmet s svojim vozem ni hotel ogniti avtomobilu, ki je, da kmeta ne povozi, krenil na stran ter zletel s ceste na nižje polje, odkoder so ga z veiiko težavo potegnili zopet na cesto. Naj bi vendar poklicani činitelji ljudstvo poučili, da ne bo spravljalo v nevarnost drugih in — sebe!
—	Samoumor bivšega orožnika. V Trstu je skočil z višine 10 metrov bivši orožnik Valentin Straus in na cesti obležal mrtev.
—	Pasji kontumac je v novomeškem okraju.
—	Vojno ladjo »Nadvojvoda Fran Ferdinand« je vihar bolj poškodoval kot se je pa prvotno mislilo. Tehniki pravijo, da bodo popravljalna dela trajala šest tednov.
—	Umrla je gospa Marija Avbelj, nekdaj posestnica gradu Zapuže, stara čez 90 let.
— Židinja po krivem obdolžila pis-monošo. Decembra lanskega leta je prinesel Heleni Weitiberger od nekod iz Slavonije pismonoša Zornik v Opatiji brzojavno nakaznico na 500 K, katere je bil poslal njen soprog. Pismonoša je oddal denar in prejel potrdilo. Cez nekaj tednov ga toži državno pravdništvo, da je izroči! Weinbergerjevi samo 300 K. Pismonoša je bil odpuščen, in včeraj se je vršila proti njemu obravnava na deželnem sodišču v Trstu. Obteževalne priče gospe Wein-berger ni bilo zraven. Pismonoša je trdil, da je nedolžen. Natakar Todt je izjavil, da je vprašavnega dne iz radovednosti vprašal pismonoša, koliko denarja je prinesel. Odgovoril mu je, da 500 K. Tudi je slišal pozneje, kako vesela je bila gospa z otroci vred, da je prejela toliko vsoto. Ko je pa čez štirinajst dni prišel v Opatijo soprog in začel razsajati, da toliko denarja zapravlja, je gospa Weinberger rekla, da je prejela le 300 K. — Sodni dvor je Zornika oprostil.
—	Docent na vseučilišču v Washing-tonu je postal bivši duhovnik djakovske
I škofije dr. Artur Hiibsch, ki je prestopil k protestantizmu.
Štajerske novice.
š Mladeniško zborovanje pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je bilo vkljub slabemu vremenu dobro obiskano. Govoril je tajnik Z. S. M., J. Šut, o pomenu mladeniških zvez, o dolžnostih poštenega mladeniča ter svaril pred slabim časopisjem, alkoholom in slabo družbo. — Ustanovila se je mladeniška zveza za šentlovrensko župnijo. Vrlim mlodeničem mnogo uspeha v njihovi organizaciji!
š Nemški bojkot. Ptujski Nemci in nemškutarji zdaj z vso silo bojkotirajo nemškega peka Staryja, ker se ta ni hotel udeležiti znanih ptujskih pobojev v septembru in tudi svojim ljudem prepovedal pobijati. Ptujska fakinaža voha po vseh gostilnah, in kjer najdejo Staryjev kruh, vsi takoj vstanejo od mize in demonstrativno odidejo. Zato pa Stary in Potočnik prodata še več peciva — Slovencem, ki ju pridno obiskujejo.
š Nov škandal ptujskih očetov. V zadnji svoji občinski seji so ptujski mestni očetje, na čelu jim Ornig, dovolili gimnazijskemu podpornemu društvu znesek 100 kron, toda po predlogu dr. Treitelna le pod pogojem, da od te podpore noben slovenski dijak ne sme dobiti niti vinarja; predlog je bil enoglasno sprejet. To je tisti dr. Treitl, ki kot zobozdravnik prejema od Slovencev lepe vsote, zato pa uboge slovenske dijake sovraži. Ptujski in okoliški Slovenci, zapomnite si to! Imamo v Ptuju dobrega slovenskega zobozdravnika, dr. Stuheca, katerega vsem toplo priporočamo.
š Prvi sneg je v Ptuju padel dne 23. t. m. Po tako izredno dolgo lepem vremenu je nastopila prav hladna jesen z dežjem in mrazom.
š Nesreča. Na Hajdini pri Ptuju je pretečem teden utonila v Studenčnici vdova Rodošek iz Skorbe, ko se je zvečer vračala na dom. Drugo jutro so jo našli mrtvo v vodi.
š Bivši ptujski podžupan v Clevelandu. Iz Clevelanda v Ameriki poročajo: V Clevelandu, v osredju slovenske naselbine. 6112 St. Clair., ima majhno trgovino s slaščičarni Franc Kaiser, nekdanji ptujski podžupan, čigar oče je ustanovil prvo slovensko čitalnico v Ptuju, on sam je bil pa zagrizen nemčur in je svoje podžupanstvo zlorabljal vedno na škodo Slovencem. Posredno je bil tudi on vzrok letošnjih izgredov, ker je pomagal vzgojevati barbarske ptujske poturice. Seveda je mož sedaj prijazen Slovencem, ker dela z njimi kupčijo.
š Samoumor vojaka. V Gradcu se je v vojaškem preskrbovališču ustrelil vojak J. Vončina.
š Konkurz je napovedal trgovec Ivan Rismal v Št. Juriju na Tabru.
š Sleparskega agenta Ig. Schmieda zasledujeo orožniki. Osleparil je več kmetov.
š Umrl je v Mariboru mesarski mojster Primož Stossier. — Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je umrl po dolgem bo-lehanju pekovski mojster Jožef Fluher v 31. letu svoje starosti.
š Imenovan je finančni nadkomisar A. Orthaber finančnim svetnikom.
š Danes izišli »Naš Dom« se je državnemu pravdniku tako priljubil, da si ga ie mnogo pridržal za se, a za naročnike pa je dovolil drugo izdajo, v kateri ni privoščil svetlosti dneva članku »Ob grobeh«. Sedaj se je toraj državni pravdnik vrgel tudi na mladinske liste.
Ljubljanske novice.
lj V »Slovenski kršč. soc. zvezi« sc| prične prihodnji teden pouk v raznih strokah. V ponedeljek ob 8. uri zvečer bo pod-učeval g. dr. Mih. Opeka laščino. — V torek je ob pol 8. uri zvečer javno predavanje. Ob 8. uri zvečer dramatična šola. Poučeval bo g. Urbančič, ki je slovenskemu gledališkemu občinstvu še v najboljšem spominu. Naj pridejo prihodnji torek k pouku tudi vsi oni, ko so se lani oglasili za ta pouk. — V sredo: ob 8. uri zvečer pevska vaja mešanega zbora S. K. S. Z. Poučuje g. katehet Čadež. Ob 8. uri zvečer pouk v stenografiji. I. tečaj. Poučuje g. urednik Klemenčič. —■ V četrtek: ob 8. uri zvečer diskuzicijski večer o socializmu. Diskuzicijske večere vodi g. prof. Evg. Jarc. Ob 8. uri zvečer pouk v stenografiji. II. tečaj. Poučuje g. urednik Klemenčič. — V petek: ob 8. uri zvečer pouk v knjigovodstu. Poučuje g. Ivan Podles-nik. — V soboto: ob 8. uri zvečer pevska vaja mešanega zbora S. K. S. Z. Poučuje g. katehet Čadež. Ob 8. uri zvečer pouk v angleščini. Poučuje g. dr. L. Lenart. Ob 9. uri zvečer pouk v ruščini. Poučuje g. dr. L. Lenart. Oglasila k tem tečajem sprejema društveni tajnik jutri, v četrtek, prihodnji petek in sobto od 7. do polu 9.
ure v društvenih prostorih. (Hiša stavbin-ske družbe »Union«, Frančiškanske ulice.) V ženskem oddelku se vrši pouk v likanju in šivanju. Oglasila sprejema gospa Man-freda. Opozarjamo, da je društvena čitalnica odprta vsak dan od polu 7. do 9. ure zvečer, društvena knjižnica pa vsak torek in četrtek od 7. do 8. ure zvečer.
Ij Odličen gost. Včeraj se je mudil v Ljubljani premilostni gospod pomožni škoi Anatol N o w a k , gen. vikar krakovski. Ogledal si je mesto, dalje novo stavbo katoliške tiskarne, popoldan pa kn.-šk. zavod Sv. Stanislava v Št. Vidu. Danes zjutraj je odpotoval v Rim.
1] Za slovensko krščansko-socialno zvezo v Ljubljani je daroval mil g. stolni prošt Janez Saiovic 5 K 60 vin.
I) Telovadba starejših gospodov bo ocMej vsak petek ob 8. uri zvečer. Jutri se telovadba prične. Vhod mimo »Uniono-ve< kuhinje in mirno meščanske sobice.
lj Mariborski občinski svet in razbite ljubljanske nemške šipe. Mariborski občinski svet je imel 28. t. m. svojo sejo, v kateri so prečitali pismo načelnika kranjskega nemškega »folksrata« dr. Egra, ki navaja, da je sklenil ljubljanski občinski svet povrniti v Ljubljani povzročeno škodo, če povrnejo po nemških demonstracijah povzročeno škodo mestna pastopstva v Mariboru, Ptuju in v Celju. »Slovenski Narod« je poročal, da se je to že zgodilo. Dr. Eger zato vpraša mariborskega župana, če jc to mariborski občinski svet res sklenil. Občinski svetnik dr. Orosel je na to predlagal, naj se sklene resolucija, ki izvaja, da so bile ljubljanske demonstracije skrbno pripravljene, kar je bilo znano ljubljanskemu občinskemu svetu, ki bi jih bil lahko preprečil. V Mariboru so pa bili spontani izbruhi ljudske nevoljc, ogorčene p;) ljubljanskih poročilih in jih občini ni bilo mogoče preprečiti in se ji ne more očitati nikaka zanikrnost. V Mariboru povzročeno škodo so pa že tudi pokrile zavarovalnice. Mariborski občinski svet zato odklanja vsako odškodnino in pričakuje, da pokrije ljubljanska občina povzročeno škodo. Orosiovov predlog so soglasno odobrili.
lj Umrla ie danes dopoldne vdova po pokojnem uredniku »Slovenskega Naroda« g. Železnikarju, gospa Ana Zeleznikar. Svetila K večna luč!
Ij K obravnavi radi protinemških demonstracij. Ernesta Vindišerja zagovarja g. dr. Švigelj in ne dr. Kokalj. Zveza slovenskih odvetnikov je že oskrbela primernim potom, da dobi vsak obdolženec svojega zagovornika. Čuje se, da državni pravdnik predlaga za obtožence ječo od enega do petih let. Orožništvo je podalo pet ovadb, policija 12. Vabljeni so kot priče skoro vsi /.nani ljubljanski Nemci, med njimi grof Atiersperg, Albert vit. Laschan, dr. pl Schoeppl, dr. Viktor Pessiak in več dam.
Slovanožrcem okolu »Grazer Tag-blatta« se kar sline cede po slovanski krvi. V uvodnem članku z dne 29. t. m. silno obžalujejo in očitajo Becku, da ni pnrabil epe prilike ob znanih demonstracijah v Ljubljani ter dal decimirati Slovence. Dve mladi, nadepolni življenji, in številni pohabljenci — to se jim še ne zdi dovolj odkupnine za kazinske šipe, ki bi bile — gotovo — ostale nedotaknjene, da ni bilo nemških tolovajstev v Ptuju. Graški žurnalisti opominjajo Becka, da naj vsaj v Pragi spusti na »horde« vojaštvo in da zadoščenje užaljenim avstrijskim Nemcem. Beck pač bolje pozna notranji položaj Avstrije, nego ti graški žurnalisti.
lj Koncert solistov v dobrodelne namene. Društvena godba (»Slovenska filharmonija«) priredi v nedeljo 1. novembra v hotelu »Union« koncert solistov v temu dnevu primerne dobrodelne namene. Spored sledi.
Ij Aretacija v gledališču. Predvčerajšnjim sta posetila gledališko predstavo dva mlada fanta, katera jc policija spoznala za nepoštenjakoviča ter ju aretovala. Prvi, neki !4-letni mesarski vajenec, je vkradel svojemu mojstru 2 K, pomočniku pa 14 K denarja ter si potem poiskal tovariša v osebi nekega desetletnega dečka. Najprvo sta si kupila samokres in šla potem v tivolski gozd streljat. Nato sta prišla na Tržaško cesto in ker sta bila žejna, sta pri nekem branjevcu izpila 10 pokalic. Tako okrepčana sta prišla v gledališče, kjer ju je zadela usoda. Starejšega so izročili sodišču, mlajšega pa starišem.
Ij Okrašenje grobov pri Sv. Krištofu in Sv. Križu sc vrši z običajno gorečnostjo ob najlepšem jesenskem vremenu. Goste tri.rnc romajo na gomile svojih dragih ter j;m donašajo zadnje, jesensko cvetje. Vrtnarji miajo polne roke dela, da kar nc morejo ugoditi vsem željam iu zahtevam strank, ki kupujejo cvetice in vence svojim rajnim. — V nedeljo popoldne bodo tukajšnja pevska društva zapela na pokopališču nekaj žalostink. Obisk obeta biti
vsled lepega vremena nenavadno mnogo-brojen.
lj Prememba posesti. Nekdanjo Pir-kerjevc. hišo v Slomškovih ulicah št. 6 je za 120.000 kron kupil tukajšnji sedlarski in jermenarski mojster gospod Josip Štu-pica. — Sobni slikar gospod France Stare pa je na javni dražbi kupil za 20.000 kron hišo Soteska št. 6, ki je bila doslej last puška rja gosp Franceta Kaiser ja.
lj Umrljivost v Ljubljani. Od novega leta do danes ie bilo priglašenih 1000 smrt-n:h slučajev, medtem ko jih je bilo lani v istem času J090 naznanjenih. Zdravstveno stanje se torej v Ljubljani od leta do leta izboljšuje
lj Ne praskati se, kjer ne srbi. Ko je predvčerajšnjim postil on iz Studenca pripeljal s pošto dve srni in se na Dolenjski mitnici ustavil, pristopi k njemu 39-letni tesar Franc Lemberger iz Hrušice, ki je bil takrat že nekoliko »vroč«, ter mu reče: »Snj je ; adosti, da si plačal za konje«. Ker Ie ni hotel dati miru, pride zraven še stražnik ii: hoče sitneža z lepo odstraniti, a je dosegel lavno nasprotno. Lemberge • je postal mmenten in je napovedal stražniku tudi napai.no ime. Ker ni šlo drugače, mu je stražnik napovedal aretacijo, kateri se je Lemberger silovito ustavil. Spoprijela sta sc s stražnikom, kateri je nasilneža le s težave uklenil in odpeljal v zapor.
li Mesečni sestanek državnih slug. Ljubljanska oodružnica državnih slug naznanja svojim članom, da se vrši mesečni sestanek v nedeljo, dne 8. novembra t. 1. popoludne ob 3. uri v društvenem prostoru pri tovarišu Zupančiču. Prvo nedeljo v decembru bo javno zborovanje in se bo-deta dnevni red in lokal pravočasno naznanila.
!j lz gledališke pisarne. Jutri, v petek se uprizori prvič velika opera »Samson i n D a 1 i I a«. Koncertni orkester »Glasbene Matice« svira v premoru pred IV. dejanjem kot samostojno koncertno točko baletno glasbo iz IV. dejanja. Ker opera nima uvertire, prosi ravnateljstvo iznova, da blagovoli slav. občinstvo točno ob pol 8. uri zavzeti svoje prostore, da se začetek i. dejanja ne bode motil s prekasnim prihodom. — 1. novembra zvečer se igra ob znižanih cenah — izven abonementa — žaloigra »Mlinar in njegova h č i«.
lj Semenj. Dne 28. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 56 volov, 83 krav in telet, skpaj 139 glav. Kupčija je bila srednja.
lj Žrtev poklica. Umrla je na jetiki usmiljenka Ana Krista Breznik.
Razne stvari.
—	Bosanski knalj — v umobolnici. V
Kraljevem Gradu v Budimpešti so ustavili Josipa Schachnerja, ki je hotel na vsak način v vladarjevo delavnico, da bi se mu zahvalil, ker ga je imenoval kraljem Bosne in Hercegovine. Nesrečneža, ki se mu je omračil duh, so spravili v zavod za umobolne.
Nov pretendent za srbski prestol. »The Chicago Record-Herald« poroča, da Lazar Obilič, pravi potomec kralja Obilica, nabira v Čikagu prispevke za naval v Srbijo. Z njim je glavni poveljnik njegove armade, general H. B. Mc. Gregor. Baje čaka 5000 mož, samih dosluženih vojakov, na prevoz čez morje. Pretendenti za srbski prestol torej niso ravno redko sejam.
Kolera na Filipinih. Po vladnem poročilu je tekom tega leta umrlo na Filipinih za kolero 1200 oseb.
—	Cigan-ljuhljenec pok. prestolonaslednika Rudolfa, ki ga je spremljal na potovanjih, je minole dni umrl v Rabi (Djur).
Moralni Američani. V San Franci-sco je dospel kitajski milijonar Robert Hu Tung Bosman radi izboljšanja zdravja. Mož je pripeljal s seboj celo družino, namreč tri otroke in pa — dve ženi. Toda Američani ne marajo niti postavnega mnogoženstva Kitajcev, in mož je moral vsled ukaza oblasti pobrati šila in kopita in se vrniti v deželo mnogoženstva. Zanimivo je, da je Hu Tung sin nemškega očeta in kitajske matere.
Nevarnost lifta. Telesni zdravnik ru-munskega kralja Karola, generalni štabni zdravnik dr. Theodory, je minulo nedeljo stopi! v lift v kraljevi palači, da obišče kralja. Po neprevidnosti pa jc stal z eno nogo v vozni pripravi in ko sc je lift dvignil, je bil zdravnik po strašni bolečini opozorjen na svojo neprevidnost: noga mu je bila popolnoma zdrobljena. Njegovo stanje je opasno.
Pes rešil otroku življenje. V Drahovi-cah na Češkem se jc igralo več otrok na lesenem mostu. Nenadoma se eden spodrsne in pade v vodo, ki ga jc takoj odnesla. Slučajno navzoči mesar Schadel tedaj hitro zakliče svojega psa in mu pokaže za otrokom v vodo. Pridna žival res takoj skoči v vodo in izvleče otroka h kraju ter ga tako reši gotove smrti.
Telefonska In brzojavna poročila.
ZMAGA KOROŠKIH SLOVENCEV.
Celovec, 29. oktobra. Na našo pritožbo je ovrgla vlada volitve v Slov. Plaj-bergu. Kot odgovor na Podljubelj so zmagali včeraj naši v vseh treh razredih. Nasprotniki so strašno poparjeni.
MIR V PRAGI.
Praga, 29. oktobra.Danes dopoldne je bil v Pragi mir.
BECK V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 29. oktobra. Avstrijski ministrski predsednik Beck se je danes pripeljal sem.
ŠTRAJK Z GLADOM V ZAGREBŠKI JEČI.
Zagreb, 29. oktobra. Včeraj je nekaj oseb, zaprtih zavoljo velesrbske propagande, ouKionilo hrano, ker jih drze v zaporu, ne da bi bili zaslišani. Sodniki in odvetniki so jih zaman odvračali od sklepa.
VOLITVE V DALMACIJI.
Zader, 29. oktobra. Včeraj so se vršile volitve v mestih in trgovskih zoorni-cah. Izvoljeni so v Hvaru Biankini, na Korčuli Zafron, v Šibenfku Dulibič, v Du-" brovniku dr. Pero Čingrija, v Kotoru Me-dini; v Spljetu in Makarski se bo vršila ožja volitev med Mihaijevičem in Smod-lako, oziroma med Ribičičem in Klaričem. V trgovskih zbornicah so izvoljeni Salvi, Borčič in Medini.
Zader, 29. oktobra. Dosedaj sta izvoljena dva Italijana: zadrski župan dr. Zi-liotto v mestni skupini in dr. Salvi v trgovski zbornici.
INTERPELACIJA GLEDE BOSNE IN HERCEGOVINE V RUSKI DUMI.
Peterburg, 29. oktobra. V političnih krogih se govori, da je interpelacija glede I3osne in Hercegovine v ruski dumi nc-možna, ker taka vprašanja ne spadajo v njen delokrog.
AVSTRIJSKIH DEZERTERJEV NI NA SRBSKEM.
Dunaj, 29. oktobra. Uradno razglašajo, da ni nobenega avstro-ogrskega de-zerterja na Srbskem. Dotična poročila so neresnična.
OŽJE VOLITVE V ISTRI.
Trst, 29. oktobra.Socialni demokratje bodo pri ožji volitvi glasovali za liberalnega kandidata dra. Karla Apollonio proti krščanskemu socialcu Spadaru. SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK PRI RUSKEM CARJU.
Peterburg, 29. »oktobra. Danes je sprejel car srbskega prestolonaslednika. Car je prestolonasledniku rekel, da Rusija ne more privoliti v kako teritoarijalno kompenzacijo Srbiji, niti jo v stremljenju kaj podpirati, pač pa svetuje, naj se Srbija ne prenagli s kakim nepremišljenim korakom.
SRBSKI ZUNANJI MINISTER V LONDONU.
London, 29. oktobra. Po včerajšnjem pog.>v )ru s srbskim zunanjim ministrom je angleški državni tajnik konferiral s francoskim, italijanskim in ruskim poslanikom. Srbski poslanik v Parizu se jutri pripelje sem.
ČRNOGORSKI ODPOSLANCI.
Rim, 29. oktobra. Črnogorska odposlanca sta danes odpotovala iz Rima: Mi-lovanovič v Bari, Popovič v Pariz. POLJSKE ŠOLE V VARŠAVI ZAPRTE.
Varšava, 29. oktobra. Na ukaz generalnega guvernerja je bilo zaprtih več tukajšnjih poljskih šol. Generalni guverner žuga, da ukaže polagoma zapreti še obstoječe poljske šole v Varšavi in potem vse ostale v Poljski, akc bodo poljski otroci še nadalje bojkotirali državne ruske šole.
RUSKA POLICIJA RAZGNALA NA KOLODVORU V PETERBURGU LJUDSTVO, KI JE PRIŠLO POZDRAVIT PRINCA JURJA.
Peterburg, 29. oktobra. Včeraj zvečer je došel semkaj srbski prestolonasled-
nik. Na kolodvoru so ga pričakali večinoma dijaki in dame. Predsednika dume in župana ni bilo. Izmed ljudstva so hoteli princa Jurja nagovoriti, toda orožništvo jc zapodilo liudi s kolodvora in razgnalo celo poslance dume. Ljudstvo je princa samo enkrat videlo: ko je stopil v voz. Pozdravili so ga s Slava-klici. Car sprejme princa jutri. Poslanci bodo zaradi tega postopanja policije interpelirali.
ROP V BUDIMPEŠTANSKI BANKI PRI BELEM DNEVU. — ROPAR PRIJET.
Budimpešta, 29. oktobra. Danes so prijeli enega roparjev, ki so včeraj popoldne prišli v novo podružnico trgovinske banke v Budimpešti, z več revolverji oboroženi prestrigli telefonske žice, zastra-žili vse izhode ter grozili uradnikom, da ji!i ustrelc, ce b. se kaj protivili, ter nato vzeli 42.000 kron, ki so bile v blagajnah, in izginili. Ropar pravi, da je svota skrita v nekem gozdu. Roparja prepeljejo danes popoldne v dotični gozd, da pokaže kraj, kjer je denar skrit.
Odvajeni ofroci
postaneje kmalu debeli, rdeči in močni, če jim dajete redilno Scottovo emulzijo, kajti Scottovo emulzijo uživajo radi in jo lahko prebavljajo. Zdravniki in babice zaupajo
Scottovi emulziji
ker poznajo učinek, kate-
Hrlstna le 3 lo
rega doseže. bli*m°— ilot Cena originalne stekle-zn*kofn''scot- niče 2 50 K. Dobi se v vseh lekarnah.
tovega ravnanja.
2249 2
TRŽNE CENE
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 29 oktobra Pšenica za april .	.12 36
Pšenica za oktober 1. 1909. . . . 10 92
Rž za april.........10 31
Oves za april ...	.	8 55
Koruza za maj I. 1909 ..... 7 55
Efektiv: 10 višje.
Meteoro^ogično poročilo.
Višina n. mor em 306-2 m. sred. zračni tlak 736 0 mm.
g Čas opati iovan|a
28 9. zveč.
29
7. zjutr. 2. pop
Stanje barometra v mm
7467
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
10 8 sl. jvzh j oblačno
46 5 44 7
87 I
141 : sr. jjvzh.
jasno
S 3 E ■ S » o- >
00
Srednja včerajšnja temp. 11 0°, norm. 8 0°.
0 €k	V V •
L/rcw)§cincf
po 20 -28 K hI. Oglasi na:
s Karol Lenasi T
CM
Ko&ana Notranjsko.
Dobra
prodajalko
za mešano stroko posebno za manu> fakturno se sprejme v trgovino na deželi, kjer so stalne cene.
Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo referenc poslati je na upravništvo „Slovenca" pod šifro ,,December". 28 7 4—1
Išče se
v ■ m m m
SEViijU

za belo in otroško perilo, ki bi prišla za en teden do 14 dni šivat na dom	2834 2—i
Kam, pove uprav. „Slovenca".
Ure!
Milko mm
Gramofoni !
Najboljše čistilo
na svetu
uror, Ljubljano, Jurčičev trg Stev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, pr« slane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kine&kega srebra orodje.
rMfimnfaltA nainovejSe slovenske plo-uramomne šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2393 6
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Prispela je zopet v velikem številu Sveža najfinejša konfekcija za dame v najmodernejši fazoni in kroju. katero priporočam cenjenim damam na ogled.
Cene čudovito jnijane/ Največja izbera konfekcije za gospode
in dečke:
Angleško sk^dišče oblek?
O. tfernatovič Ljubljana
2820
Jvjejtni trg jt. 5.
6-1
Globoko izpod cene
prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina Jf^ ^
F»r«-<1 škofijo Štev. 10.
2811 3
Mlekarska zveza Ljubljana
2830 Dunajska cesta št. 32	1
: priporoča povodom bližnjih praznikov : Kuhano mnslo iz čajnega surovega masla, surovo moslo, Sir domačega izdelka. —
Pošilja se maslo najmanj po 5 kg, sir pa le v celih hlebih po 10 do 30 kg težkih. Cena najnižja!	Kakovost najboljša!
JBBBM
ČUDEŽ! samo 4 K!
|| PV"* Posebni oddelek poln jesenskih in zimskih jopic, || paletotov in pelerin za dame in deklice po K
Angleško skladišče oblek, O. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Priloga 249. itev. „
dnč 29. oktobra
Demonstracije narČeSRem,
Praga.
V	Pragi sicer še niso proglasili izjemnega stanja, a mesto kaže le precej nenavadno lice, nekako tako, kakoršno je kazala Ljubljana še pred nekaj dnevi. Priko-pe in sosedne ulice straži orožništvo. Na vsakih 20 korakov ti stoji orožniška patrulja, močna 3 do 5 mož; da ne manjka policije, je samoobsebi umevno. Včeraj ob 12. se je zbralo na PFikopih zopet več tisoč demonstrantov. Nemški burši so zopet izzivali okolu 11. ure in napravili ob kazini mal burne!. Množica, je žvižgala in kričala. Končno so orožniki izpraznili Prikope. Orožništvo in policija sta nastopali ;ako odločno. Aretirali so tekom 20 minut malone 100 oseb, ki se bodo morale zagovarjati zaradi javnega nasilstva, upiranja straži in poškodovanja ptujega imet- 1 ja. Drie 27. t. m. so Čehi pobili okna pri »Češki hranilnici« in odstranili 42 nemških napisov. Zvečer je bilo v Pragi primerno mirno. ,
Nemške demonstracije.	i
V	Češki Lipi je 28. t. m. demonstriralo do 2000 oseb. Pobili so okna neki socialno-demokraški gostilni in pa redakciji »Volks-bota<. Nepričakovano so izbruhnili izgredi v Ustju. Nemci so pobili na »Besedi« 50 do 60, » Kreditni banki« pa 6 šip. Peku Holubu so razbili prodajalnico. V Kramlu pri Ustju so tudi poškodovali češke hiše. V Podmo-klih in v Tišinu so se 28. t. m. ponoči ponovile demonstracije. V Podmoklih so pobili Nemci šipe češki šoli in »Narodnemu domu«. Orožništvo je večkrat navalilo z nasajenimi bajoneti na demonstrante. V Teplicah so bile manjše protičeške demonstracije. V Mostu so bile 27. t. m. sicer večje demonstracije, a pobijanje šip so preprečili. Le nekaj napisov je pomazanih. V Budjejevicah so pa bile 28. t. m. velike demonstracije. Pobite so šipe nove nemške šole, nekaterih gostiln, zasebnikom in tiskarni »Moldavia«.
Nemci in demonstracije.
Ob nameščanju novega rektorja praškega nemškega vseučilišča .lakša, je odstopivši rektor naglašal, da bodo nemški študentje zapustili Prago, če se obnove demonstracije. Ko se je novi rektor predstavil namestniku, mu je namestnik rekel, da se bo v obrambo nemških vse-učiliščnikov vse storilo. Nemški češki poslanci so naznanili, da se udeleže sami v nedeljo bumla. Nemški poslanec Bachman se je pritožil pri Bienerthu in Pradeju, češ, da so nemški dijaki v Pragi brez varstva. Prade je izjavil, da je vse storjeno, da se preprečijo novi izgredi. Nemce prosi, naj na praške izgrede ne odgovarjajo z izgredi. »tilas Naroda« poroča, da so na praški nemški trgovski akademiji razburjeni, ker je prepovedalo ravnateljstvo Srbom in Hrvatom na akademiji občevati v materinem jeziku.
Izjemno stanje.
Po krajih, kjer so se vršile minule dni demonstracije, se je naročilo okrajnim glavarstvom, naj vplivajo na župane, da preprečijo demonstracije, ker se bo proglasilo izjemno stanje, če se bodo izgredi ponavljali. Olede na ugodna poročila iz Prage niso sklicali včeraj ministrskega sveta. Beck se je posvetoval s Pradejem, Fiedlerjem in Praškom. Dve uri je pel telefon med ministrskim predsednikom in praškim namestnikom. V ministrstvu so nastali resni spori, ker se je grozilo z izjemnim stanjem v Pragi. Češka ministra sta odločno izjavila, da ne pritrdita izjemnemu stanju. Sodijo, da izda Beck ostre odloke glede na Prago, potem pa vloži de-misijo celotnega ministrstva. Češka mini-tra sta izjavila, da se ne udeležita ob 8. .večer napovedanega ministrskega sveta. V ministrskem predseduištvu so bili zaradi praških dogodkov mrzlično razburjeni. Iz Prage je dobival Beck od namestni-štva telefonična poročila vsakih 20 minut. Zvečer je prišel Bienerth večkrat v min. ipredsectstvo. Deželnobrambcni minister Georgi se je posvetoval z Beckom o nastopu vojakov v Pragi. Ob 6. so se posvetovali pri Becku Bienerth, Derschatta, Marchet, dr. Klein in Prade. Beck je skle-lil, da ne glede na politične posledice proglas' v Pragi izjemno stanje, če sc obnove demonstracije. Proti večeru so mu došla
pomirjevalna poročila. Ob 10. uri zvečer jc zato sklenil, da odpotuje v Budimpešto. »Narodny Listy« pišejo, da mora izjemno stanje potrditi celotno ministrstvo. Čehi ne dvomijo, da ne pritrdita temu Fiedler iu Prašek, ki morata preje odstopiti. List vprašuje Becka, jeli sc upa predlogo o izjemnem stanju v Pragi predložiti zbornici poteg oredloge o aneksiji Bosne, računskega provizorija in ostalih državnih potrebščin. Dva člana ministrstva sta odločno protestirala pri Becku proti proglasitvi obsednega stanja v Pragi. Socialno-deniokraški poslanci so protestirali pri praškem namestništvu proti proglasitvi izjemnega stanja v Pragi.
NOVEI A K ZAKONU O PENZIJSKEM ZAVAROVANJU PRIVATNIH URADNI, KOV. —RUDNIŠKI PAZNIKI V ZAKON
SPREJETI.
Pododsek socialnopolitiškega odseka je v zadnjih sejah sklenil sledeče izpre-membe zakona, ki naj bi stopil v veljavo z novim letom:
Karenčna doba za invaliditetno rento oseb, ki so že več časa privatni uradniki, se skrajša od deset na pet let; dovršena služibena leta se namreč vštejejo v dobo čakanja največ s 60. meseci. Vsled tega se tudi doba čakanja na starostno rento zniža od 40 na 35 let. Le za dosego pen-zije vdov in sirot ostane pri lOletni karen-čni dobi. Vsled teh določb bodo tudi starejše osebe (35 do 40 let) imele upanje, kedaj doseči celo starostno rento. Sredstva za te premembe se je dobilo na ta način, da se je zavarovalni načrt za prehodno dobo preračunal na 4%, mesto na 3M>% podlagi.
Država vrhtega po zakonu prevzame dolžnost, za vse kategorije privatnih uradnikov, ki bi spadali pod splošni zakon o zavarovanju delavcev, doplačati enake prispevke kot za delavske penzije.
Dalje se je premenila stroga določba, da ne dobi invaliditetne rente, kdor navzlic nezgodi more na leto še nekaj zaslužiti.
Po novi določbi izgubi to rento Ie oni, ki kljub zmanjšanju delavne moči vsled nezgode zasluži še vedno polovico povprečnega zaslužka zadnjih pet let; ako ne služi že 5 let, pa vsaj polovico povprečnega zaslužka v službeni dobi, najmanj pa 600 K. Ako invaliditetna renta in še ostali zaslužek presegata skupno 'vsoto prejšnjih prejemkov, potem se invaliditetno rento razmeroma skrči.
Vrhutega je pododsek skrčil zavarovalno dolžnost trgovskih nastavljencev; zakonu so namreč le oni podvrženi, ki imajo pri upravljanju ali v trgovini in prometu z blagom nadzorovalno ali odredbe-no oblast. (»Aufsichts- oder Verfugungs-reeht bei der Verwaltung oder im Handel und Verkehr mit Giiteni«). Izključeni so tedaj nastavljenci detail - trgovin, pod zakon pa bode spadali rudniški pazniki, kar se je v pododseku izrečno povdarialo.
S tem bo ustreženo vsaj deloma želji rudniških paznikov, da se jih smatra kot poduradnike in da se jih ne meče povsod z delavci v en koš, saj imajo popolnoma druge službene razmere. Tej želji je dal konkretno obliko državni poslanec dr. Benkovič, ki je predlagal, da se rudniške paznike vzame v ta zakon, če se odpravijo iz njega nekatere prestroge določbe, kar se je sedaj izvršilo.
Pododsek še dela in morda bo mogoče tu ali pa v plenumu socialnopolitičnega odseka odpraviti še druge preostre določbe.
Ogrska renta.
Mažari se že dolgo trudijo, da bi svoje gospodarstvo spravili v red in boljše stanje. Pred vsem merijo njih prizadevanja na to, da razpečajo svoje vrednostne papirje na tujih trgih. Ze lani so poskušali priti z ogrsko kronsko rento na francosko borzo in pariški trg, pa se jim ni posrečilo vsled velikega kolkovnega davka. Letos je bil francoski finančni minister v Budimpešti, pa so ga seveda takoj prosili, da bi jim na roko šel pri tem delu. Minister jim je menda pogojno obljubil, da bo njihovo prizadevanje podpiral. Kakor na zunaj, tako delajo tudi zelo pridno doma. Saj se nam poroča važna novost, ki stopi v veljavo z novim letom in bo, kakor se splošno nadejajo, velikega pomena za prej
omenjeni vrednostni papir. Pri ogrski hranilnici bodo namreč lahko kupovali vlagatelji ogrsko kronsko rento, katera je v v najmanjši delnici do sedaj veljala sto kron, za četrti, polovični in tričetrti del prejšnje veljave, torej za 25, 50 in 75 kron. Na ta način bo omogočena tudi manj premožnim ljudem nabava t/eh papirjev iu nalaganje prihrankov na ta bolj plodonosni način.
Mažari in Bosna.
Da zahtevajo Mažari Bosno za sebe, se vidi ne le iz poročil ogrske delegacije, ampak tudi iz tega, da hočejo glavni del gospodarske organizacije v Bosni dobiti v svoje roke.-Gre namreč za odkup in sa-moosvojitev bosanskih kmetov. V ta namen je izdelal predsednik ogrske komercialne banke, Leon Lanczi, nekak memorandum, ki obdeluje omenjeno vprašanje. Pogajanja so že dolgo časa v teku. vendar ves načrt nima še končne oblike. Že pred aneksijo se je govorilo o tem, ali radi nekih nesporazumljenj so bili razgovori pretrgani, sedaj se pa znova nadaljujejo. Da se to vprašanje preveč malovažno ne raz-motriva. je namignil dr. Šusteršič v delegaciji, ko je kritikoval ekspozč ministra barona Buriana. Bosna je naša in na to stališče sc moramo postaviti takoj od začetka, da se položaj razjasni in Mažarom preidejo želje po njej. Mažarsko upravo poznajo Slovani dobro, zato ne moremo želeti, c'a bi Bošnjaki dobili vlogo Slovakov na Ogrskem.
SOCIALNO DEMOKRAŠKI PORAZ PRI VOLITVAH V ŠVICARSKI NARODNI SVET.
V Švici so se pričele volitve 167 poslancev v švicarski narodni svet. V Cu-rihu so bili grozno poraženi soc. demokrata. Proti osmini kandidatom socialno-demokraških nasprotnih strank so ostali v manjšini z 2000 glasovi.
Znanost in mmwt
*	Praktisches Geschaftsbuch fiir den Kurat-Klerus Osterreichs (P. W. Danner-bauer; izdal »Korrespondenzblatt f. d. kath. Klerus Osterr.«), je izšel v 3. izdaji in ie zadnji (35.) zvezek ravnokar izšel. (1908.) Opozoriti na važnost tega dela je nepotrebno, ker ie itak postalo že za vsak župni urad neobhodna potreba. Saj drugega obsežnega in sistematičnega poslovnika za dušno pastirstvo ni kot je ravno tale. Vse cerkveno pravo in teoretiška pastorala je v tem delu praktiško izvedena vedno z ozirom na avstrijske razmere, avstrijsko pravo in upravno prakso. Ker je zdaj večinoma v rabi izdaja od 1896., je pač potrebno, da si vsak nabavi čimpreje sedanjo (1907/1908), ker se je v teku 12 let silno veliko izpremenilo, tako glede na državna upravna določila ter zakonodajo, kakor tudi na cerkveno, zlasti v zakonskih, jurisdikcijskih in drugih zadevah. Cena celotnemu delu je 26 K. — Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*	Gesa Plitt. Roman. M. Scharlau. Kolin, 1908. Zdaj, ko se dolgi zimski večeri bližajo s svojo turobno poezijo, kako de dobro človeku, ako si more v globoko-un.ni knjigi najti zvestega tovariša! ln kar se mu folija v »Gesi Plitt«, to je gotpvol najlepše, kar mu more nemško katoliško slovstvo letos nujati. Razdrl bi lepoto te
i tragedije človeškega srca, kdor bi jo hotel nadrobno razlagati. Veliko knjig se je že pisalo o konvertitih, nobena pa — vsaj ! meni ni znana, ki vendar veliko čitam -i ne slika spreobrata iz protestantovske | konfesije v katoliško tako dušeslovno do-; vršeno kot ta! Pisatelj pa je tudi mojster sloga in je svojemu delu vlil toliko nežne lepote, žarke strasti in blagoglasja, da spominja na dela klasikov, na tisto plemenitost in visokomiselnost, ki je, žal, pri moderni generaciji ni veliko več najti. Obsežno ie to delo — ni čuda, ker ni nikjer skokov in naglih preobratov, temveč pisatelj zasleduje razvoj v dušah svojih junakov in junakinj tako vestno in podrobno, kakor anatom razuduje telesa in njih dele. Roman slika izpreobrat protestantke Gese Plitt v katoličanko. Verno je naslikano življenje v pastorskih domovih, v pruskih provinčnih mestih, v sijajnih družbah, po dijakoniških zavodih in bolnicah, vse mirno, vse objektivno brez malen-
kostnosti in brez tendence. Brez tendence to je veliko pri romanu te vrste. Dokazuje mojstra! In če je dovoljen ta izraz, čutimo ob pesniški dikciji tega dela skrivnostno delovanje milosti božje, se poglabljamo obenem v dušo plemenite žene, velike trpinke, po kateri je naslovljena ta knjiga, In druge osebe — pastorji, katoliški župniki, posvetnjaki maloverci, — kako stoje vsi pred našimi očmi markant-ni, individualni, brez pristranosti slikani! Knjiga stane vezana 7 K 20 vin,; žal ne bo nikomur denarja, kdor si jo nabavi. Duhovnik in posvetnjak izobraženec — kdorkoli se vglobi v »Geso Plitt«. bo spoznal, da ima pred seboj eno tistih del, ki trajajo po izreku starega pesnika: aere perennius. — Dobi se v «Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*	Janežič - Hubadov »Slovensko -nemški slovar« je izšel ravnokar v četrtem pomnoženem natisu. Cena ie ostala kakor pri prejšnjih natisih 6 kron za broširan, in 7 K 20 v za vezan izvod. Dobi se v »Katoliški Bukvami v Ljubljani«, kjer je tudi nemško - slovenski del za isto ceno na razpolago.
*	Anton Foerster: Slovenska maša v čast svete Cecilije za mešan zbor in samospeve z orglami. Opus 82. Cena 1 K 20 vin. — Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Odveč bi bilo govoriti o glasbenskih zmožnostih našega Nestorja na polju cerkvene glasbe. Nešteto njegovih skladb se poje nedeljo za nedeljo širom slovenske domovine. Tudi ta nova slovenska maša bo našla mnogo ljubiteljev, saj ni pretežka iu vendar ljubka, poieg teh vrlin pa je še blagoglasna in držana v strogem ceci-lijanskem duhu. Prav lepo mesto je poče-tek v »Svet«, kjer plava tenorska melodija nad vsemi drugimi glasovi kakor eterični zvok. Tudi glasovno ne zahteva maša preveč; soprani segajo do a. Tudi »sveta Cecilija« je priprosta, a vendar že davno potrebna skladba, ki se odlikuje po prelepem »sopran solo«. Boljšim cerkvenim zborom po deželi priporočamo to novo delo našega mojstra najtoplejše.
+ Pravila za izobraževalna društva sc dobe v »Katoliški Bukvarm« po 10 vin. izvod. Vsa tozadevna naročila naj se naslove na »Katoliško Bukvarno« v Ljubljani.
Za žrtce.
2L izkaz prispevkov za spomenik in žrtve 20. septembra 1908. Dne 26. in 27. oktobra 1908 došli so podpisanemu blagajniku »Združenega narodnega odbora« sledeči prispevki: Peter Majdič, parni mlin, Jarše-Mengeš, za žrtve 50 K. — Fr. Vintar, župan občine preške in posestnik v Hruševcu pri Straži na Dolenjskem, za uboge žrtve 5 K. — Anton Hočevar, trgovec v Novem mestu, za žrtve 10 K. — A. S. v Litiji, ker mu dr. Premrov ni nič računal za zdravljenje, za bedne družine zaprtih 20 K. — Ivan Komatič, Ljubljana, Dunajska cesta 31, 3 K. — Ela dr. Kala-nova in Minka Detičkova iz Celja, ostanek za mašo zadušnico nabrane svote, za spomenik in žrtve brez razlike 48 K. — Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala!
Ker se pa žrtve septemberskih dogodkov neprestano množe, prosi »Združeni narodni odbor« vse zavedne in milosrčne Slovence novih podpor, da zamore vsaj deloma celiti one bridke rane, katere so nam bile vsekane v nesrečnem septembru. — V Ljubljani, dne 28. oktobra 1908. Dr. Alojzij Kokalj, blagajnik.
Naduha, ozkoprsnost! Od zdravniške strani se priporoča dr. E!swirthov »Ast-moi«-prašek proti naduhi kot najboljši in najuspešnejše učinkujoči prašek proti naduhi, ki odstranja ta nadležni položaj. Za poskušnjo pošlje zastonj in poštnine prosto »Sch\\ anen-Apotheke«, Dunaj, Scliot-tenring 14.
Proda se
posestvo
obsegajoče hišo, hle^, pod, vrt s sadnim drevjem, ki dobro obrodi, košenino za dvoje goved in gozd.	2828 l-l
Poizve se pri Janezu Koncilja, Podgrad št. 8, pošta Dol pri Ljubljani.

Podružnica ■ v Spljetu ■
- Delniška glavnica -K 2,000.000.
■a
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
L mfvcmbra PriP°roča promese na dunafske komunalne srečke a K 15-50. Pk^ooooo^
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti

minimal. obrestim
Podružnica - v Celovcu ■
Rezervni fond K 200.000.
i
Delniška, družba združenih pivovaron Zaleo in Laško
l»i«a |»€ivo^a 9 V€ijty iKlioriio pivo.
Specialiteta: „Salvator" (<*rno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
======= Pošiljatve na dom sprejema restavrater . Narodnega doma" g. Kržlšnik. (Telefon št. 82.)	•
•t w i^■■ ty-htjtv;«zu***' nreenmnea*
Dobre harmonike K 4*80.
Nad 50.00C komadov razprodanili.
N i k a k e~~c ar i n e! ~J a m s t v o! Zamena dovoljena aH pa denar nazaj. Glavni cenik s 3000 slikami dobi na željo vsakdo zastonj in poštnine prosto.
Št. 300 '/410 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24/12 cm K 4-80. — Št. 657 10 tipk, 1 reg., 28 glasov, vel. 30/15 cm K 5'20. -Št. 656 3/410 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 30/15 cm K 5'40. - Št. 305 3/4 10 tipk, 2 reg., 50glas., vel. 24/12 cm K 6 20. — Št. 663 '/4 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel 31/15 cm K 8—.
Šola za samouk k vsaki harmoniki zastonj.
Pošilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik
Hans Konrad,
razpošiljainica glasbil v Bruxu 2720 št. 1010. CCeškoO 15-4
Komptoristinja
zmožna obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, izurjena stenografinja in pisalka na stroj z večletno trgovsko prakso, se sprejme. Obširne ponudbe z navedbo plače pod šifro „Izurjena A" na upravo ,Slov'. 2810 2-2
Cenjenim odjemalcem na deželi
::	se priporoča	::
slovenska špecerijska trgovina
:: na debelo in drobno ::
M. SPREITZER, Ljubljana
Stari trg (pri Plavcu).
2748 5
Slrlte, naročajte jloventiH
* 8
| Kapitalizovanje plač, |
* pokojnin, rent ter ena= * | : kih finančnih zadev: |
$ za vse za pokojnino sposobne ose-l£j| be, ki prejemajo stalne letne plače
najmanj K 1800, (za penzijoniste _ K 1200), zvršuje hitro, ugodno in najceneje	2586 5—4
Pražska založna
v Pragi IV. Ferdinandova tf. 22. Prospekti in pojasnila proti poštnini.
S
===== Anton Krejči =====
Ljubljana, Woifove ulice štev. 5.
priporoča svojo bogato zalogo najmodernejše in najfinejše kožuhovine, klobukov in čepic. Prevzame tudi vsa v to stroko spadajoča -- popravila proti najnižji ceni. —---——
Kupuje tudi vsakovrstne kože divjačine in jih najbolje plačuje.
Blago in cene solidne.	2540 5
g 8
& * * $ &
k
* * * * & *
V lepem letoviščnem kraju naDolenjskem se jako pod ugodnimi pogoji proda novo-zidana
enonadstropna hiša
v kateri je dobro upeljana gostilna in tudi sposobna za vsako obrt. Tudi je pripravna za upokojene duhovnike.	2804 3- 2
Natančnejša pojasnila daje Ivan Pe-renič v Krški vasi pri Brežicah.
najboljša ia uajsigutaejša prila 20 iieHenie.
Denarni promet L1907 čez 64 milijonov kron.
Lastna glavnica K 354,645-15,
Stanje vlog 30.junJ908 čez 14 milijonov kron.
UP Sedaj: Kongresni trg štev. 2„ I. nadstr. "H od novembra leta 1908 teaprej v lastnem domu« Miklošičeva cestar štew. 6
(za frančiškansko cerkvijo),
LJUDSKA POSOJILNICA
M
m
nvi mj
mi
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 krone 50 h, na leto.
Stanje »loj dne 30. lunlia 1908: K 14,225.902*59. - Denarni promet u letu 1905: K 64,812 603 92.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. ------
V Ljubljani, dne 30. junija 1908.
2633 9
Dr. Ivan Šuftteršifi,	Jo9iP Šiš,ka' s,to'(,i kanon,k
. . „	*	podpredsednik,
predsednik.	_ .„	.
Odborniki:
Anton Baleo, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Fra« PovSe, vodja, graščak. deželni odbornik, državni in dež.lni poslnm-c itd - Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. - Karo* Kausohegg, veleposestnik v Ljubljani. - Matija Kolar, stolni dek n v L,uhlja . -Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. - Frančišek Leskovic, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnic,, -Ivan Pollak ml., tovarnar. - Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. - Gregor Slibar, župnik na Rudniku.
Podružnice:
Praga z menjalnicami: Graben 15, Mola stran. Mest. ulica 17, Badea.Brno, Češka Lipa, Ceika Kamilica, K
Moravski Zumberg, Modliag, Novi Jlčla, Plzcn, Zvitava ia Llberce.
Menjalnice na Dunaju: I. Wollzeile 10, Taborstrasse 1 111. Ungarnasse 77 (vorial Reniuvega). HI. L5-wengasse 27, IV. VViedner Hnuptslrasr.e 12, V. Schttnbriinnerstrasse 88 a,
• f | Q^___--c---1_____nn li'	. i irna.i., ...... .	T T11 f f n.rliAtivnlnAf«
wengasse ti, iv. vvieaner nmipiMrnv.i.' t/., v. ....................
VI. Gumpemlorferstrasse 12. Vi!. /.i.iriM/lferstriis.s,- 70, VIII. Lerclienfelder *	, u "iserstrf___ ' '"1 11 ; l ________*____- on vrv nKt.ti...,r.
liaupt
cmaisii' c ul:
str«M«'VSŽ"wVflisčršfrassr' V\ •■.',. V riii.u-Vstrasse 82, XIX. Diibilngcr
itstrasu' '■"■. /'IX. Iiiaptslrnsse 32.

Menjalnična delniška družba
ilEHCUR
UUNA.I, I., VVollzeile 1.

flke. kapital K 20,000.000. Res. zaklad K 8,000.000.
Na|kuUntu«|il
:: nakup in prodaja 2:
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. ::
:: Zamenjava In eskomptiranje ::
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.