2<>1. številka
Ljubljana, v sredo 14. novembra
XVI. leto, 1883.
IfthajH VBak dan m v«. •<*«•, izimli nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za «ae leto 16 ^Id., aa pol leta h gld., za Četrt leta 4 gld., t j den mesec 1 gld.  10 kr. — /'.:■ Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld   10 kr. Za pošiljanje na dom računa se p
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za trije dežele toliko več, kolikor poštnina znata Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., fle se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. -  Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kol mana hiši »Gledališka stolba". D p ravni št v u naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne btvari.
Ruski nazori.
.Slavjansko blagotvoriteljno obščestvo" v Petro-gradu začelo je v oktobru izdajati svoja „Izvestija", in ta časopis prinesel je v prvej številki članek, pisan po zDanem slavjanofilu A. Kirijejevu. Naše tiskovne razmere neso take, da bi ponatisnili ves članek, vender pa si drznemo, posneti glavneje in zanimljiveje stavke, ker je vsekako koristno poznati nazore in ideje, ki so si osvojili merodajne kroge v mogočnej sosednej državi.
„ [dejala, katerima se uklanja vsa Rusija," piše omenjeni list, „sta pravoslavje kakor skupnost vseh etičnih, in samodrštvo, kakor izraz vseh političnih vzgledov ruskega naroda. Ta dva idejala sta ne-razločljivo in organično zvezana z rusko narodnostjo, in teh idejalov drži se slovansko blagodejno društvo.
Kristijanska vera v njenej vzhodnjej obliki je najdražji idejal ruskemu narodu, dražji kot vse na svetu. Ona je tesno zvezana z našo tisočletno zgodovino in glavni pogoj vsega nravstvenega življenja ruskega naroda. Pravoslavna cerkev je verna podpora državi, in v Rusiji ne more nastati nikako sovraštvo mej cerkvijo in državo, kakor na zapadu. Ruski človek je najprej veren sin pravoslavne cerkve, potem še le Rus. V čisto posvetnih zadevah nat^o-varja Rus narod z besedo pravoslavni, ne pa državljani. Cerkve ločiti od ruskega naroda ni moč. -Če tudi mi trdno verujemo v organično zvezo mej Rusijo in pravoslavno cerkvijo, vender ne oznanu-jemo verske netrpimosti in nećemo nikogar siliti v pravoslavje in tudi ne pomanjšujemo dostojnosti in zaslug onih podanikov ruskega carja, ki neso pravoslavni.
V samodrštvu vidimo ono silo, ki je zbrala razdrobljeno Rusijo, osvobodila jo od mongolskega iga,   premagala vse druge sovražnike  Rusije ter
povzdignila jo na prvostopno slovansko državo in zaštitnico njenih manjših sester. Samodrštvo je najboljša državna oblika za Rusijo, ker je globoko ukoreninjena v ruskem narodu, kar je glavni pogoj uspešnega in plodotvornega delovanja vsake vlade. Mi ne želimo pomanjšanja samodrštvene oblasti, pač pa njenega ukrepljenja s tem, da bi se bolj oprlu na rusko zemljo in ruski narod. Ruski narod ne želi spremembe sedanje državne oblike, a le, da bi njegove potrebe bile znane carju. Rus ljubi carja kakor svojega očeta, in kaj more storiti zanj samo-drštvo, pokazalo je z oBvobojenjera kmetov.
Samodrštvo je tesno zvezano z rusko narodnostjo, glavnim faktorjem ruske države. Mi cenimo najmanjše posebnosti, ki dajejo našemu narodu od-delni značaj in svojstveni tip. Po naših mislih prizadevanje, ohraniti narodnost, nikakor ne ovira doseči visoko stopinjo občečloveškega razvitja. Mi nikakor ne mislimo, da bi Rus, Anglež ali Nemec moral otresti svoj posebni značaj, da postane izobražen in razvit človek; a mislimo narobe, da se obče-človeška izobraženost more ucepiti samo silnemu in zavednemu narodu, a ne oslabljenemu, že zgubiv-šemu svoj značaj. Ali sta mari Puškin in Žukovskij, ki sta se povzdignila do najvišjih vsečloveških idejalov, nehala biti Rusa? Ali mari prvaki slovano-tiletva: Homjakov, Samarin, Tjučev ne zaslužijo imena izobraženih ljudij ? Ali je mari pri nas mnogo ljudij, ki bi se mogli meriti z njimi z globokomišljenostjo, vsestranskim znanjem in estetičnim razvitjem V
Samo tisti narod, ki čuti in se zaveda svoje iudividuvalnosti, kateri ima določeno fizijognomijo, ima bodočnost in zamore igrati kako rolo v življenji človeštva, kajti tak narod zaupa v samega sebe in je sposoben k energičnemu delu.
Pa poreko nam, da tako silno Čuvstvo samobitnosti vzbuja neko prevzetno sovražnost do osta-
lega človeštva? — Nikakor ne. Čuvstvo samobitnosti ni čuvstvo povišanja samega sebe nad drugim. Res je, da narod, ki pozna svojo individuvalnost, in jo ceni, ni pripravljen vzprejeti posebnostij drugih narodov in hlapčevski posnemati njih življenje: pa ta samobitnost nikakor ne ovira uživati plodov prave kulture. Istine, do katerih se je popelo človeštvo od najstarših časov do danes, so neizprazljiv zaklad vseh, pa iz tega zaklada moramo izbirati to, kar je večno, ne pa to, kar je minljivo.
Ker priznavamo narodnosti tako važno značenje, ne moremo, da ne bi sočuvstvovali s temi plemeni, katera ho nam sorodna po krvi; to čuvstvo je naravno in zakonito.
Čudno bi bilo, dn bi se ustavilo to čuvstvo kakor na povelje na mejah, ki nas ločijo od drugih držav, za katerimi pa bivajo narodi, ki so nam sorodni po veri in krvi. Mi ne moremo biti ravnodušni do tega, kar se godi za temi mejami. Mari dva brata, ki sta po kakem slučaji postala podložna raznih držav, nehata biti brata V Iu ko bi jeden teh bratov bil prodan v sužnost, bi man potem nehal biti brat tega, ki je ostal svoboden? Ali bi se svobodni mari ne smel zanimati za to, kaj delajo z nesrečnežem, kako mu gre. uli trpi ali sme živeti, moliti in učiti svoje otroke po svoje, ali se mu to zabranjuje Vu
Nadalje dokazuje pisatelj tega članka, da pan-slavisti ne pospešujejo nihilizma in gu tudi pospeševati ne morejo, ker nihilisti spodkopujejo vse, kakor samodrštvo, pravoslavje, kar je pauslavistom sveto in drago.
„Nam očitajo," piše dalje. „ako ne služite nibi-lističnim idejam, pa anarhiji, ker vznemirjate z umetno agitacijo slovanske narode drugih držav, ki so zadovoljni s svojo usodo in s svojimi vladami. Vaš program je sicer pošten — pravijo — pa vi z njegovo
ULSTEK.
Dubrovski.
(Povest A. S. Puškina, poslovonil J. P.)
Dev eto poglavje.
(Da\je.)
Sluge začeli so raznašati krožnike po činih; kadar neso dobro vedeli, ravnali so se po Lavater-jevib hipotezah in skoro nikdar se neso motili.
Kirila Petrovič gledal je veselo svoje pirova-nje, in radoval se je sreče gostoljuba.
Zdaj se je pripeljal na dvorišče voz z šestimi upreženimi konji.
rKdo je to ?u vprašal je gospodar.
„Spicin, Anton Pafnutjič," odgovorilo je nekaj
ljudij.
Duri so se odprle — in Anton Pafnutjič, debel, kakih petdeset let star mož, z okroglim koza-viin obrazom in s trojnim podbradkom privalil se je v obednico, klanjajoč in smehljajoč se, ter premišljujoč, kako bi se opravičil.
„Jedne vilice, nož, krožnik in prtič semkaj!" zaklical je Kirila Petrovič: „Pokorno te proBim, An-
ton Pafnutjič, usedi se in povej, kaj to pomeni: pri maši te ni bilo, in pojedino bil bi skoro zamudil ? Kaj takega ne bi bil pričakoval od tebe: ti si pobožen, in tudi dobre jedi čislaš."
„Oprostite," odgovoril je Anton Pafnutjič, uti-kajoč prtič v gumbovo luknjo svoje grahaste suknje: „prosim, oprostite gospod Kirila Petrovič, jaz sem se dosti zgodaj podal na pot, pa nesem še prešel deset vrst, ko mi je počila sinja na kolesu — kaj sem hotel? K sreči ni bilo daleč od vasi; da smo prišli v vas, poiskali kovača in popravili vse, minulo je ravno tri ure — nič se ni dalo pomagati. Peljati se po bližnjici čez „Kistenjovski" gozd se nesem upal, in naredil sem ovinek."
„Ehe," pretrgal je besedo Kirila Petrovič: Bti tedaj nesi hrabreč: kaj se bojiš?"
„Kako bi se ne bal, dragi moj, Kirila Petrovič, pomislite Dubrovskega — kajti hitro lahko prideš njemu v kremplje. On je korenjak, ki se nikogar ne ustraši in nikomur ne odpusti, a mene bi s kože djal.u
„Zakaj pa tako odlikovanje?"
„Zakaj, dragi Kirila Petrovič? Za pravdo pokojnega Andreja Gavriloviča. Ali neBem jaz, vam na ljubo, to je po svojoj  vesti in pravici spričal, da
Dubrovski poseduje Kistenjovko brez vsake pravice, a le po vušej milosti? In pokojnik (Bog mu daj nebesa !) mi je obetal po svoje zmeniti se z menoj, a sinček bo držal besedo svojega očeta. Do zdaj me je Bog varoval, oropali so mi samo jedno žitnico, a kmalu se bodo lotili moje hiše."
„A v hiši imeli bodo veselje," opomnil je Kirila Petrovič: „čaj, rudeča pušica je nabita."
„Ne, dragi moj, Kirila Petrovič; bila je polna, a zdaj se je čisto spraznila."
nNikar ne lagaj, Anton 1'alnutjič. Mi poznamo tebe: kam bodeš pa ti zapravil? Doma živiš slabši kakor svinja, nikogar ne vabiš v gosti, svoje kmete odiraš, — in samo na kup spravljaš."
„Vi se vedno šalite, oče, Kirila Petrovič," mrmral je Anton Pafnutjič smeje se. „Bog ve, da sem ubožal," in Anton Pafnutjič zataknil jo gospodsko šalo gospodarjevo z debelim kosom ribjo paštete.
Kirila Petrovič ga je pustil v miru, in obrnil se je k novemu predsedniku okrožnega sodišča, ki je prišel k njemu v gosti in sedel na drugem konci mize poleg učitelja.
„No, gospod predsednik, pokaži nam svoj pogum; ujami nam Dubrovskega."
napačno izpeljavo dosežete ravno nasprotno, kar želite. V vojski za osvobojo Slovanov stali ste na strani puntarskih podložnih turškega sultana. . . . Mej vašimi prostovoljci, ki so šli umirat za h ve ti križ in zatirane brate, bilo jih je mnogo, ki so zasledovali Čisto druge smotre in, videč v vašem delu upor, veselili se neso vašega namena, a sredstev, katerih ste se poprijeli. Vi pravite, da se potezate za zakon, za samodrštvo; ali mari neso bili puntarski Slovani zakoniti podaniki sultana? Ce so tudi res zatirali te vaše brate po veri in krvi, pa zatirali so jih njih zakoniti vladarji. Vi ste tedaj simpatizovali z revulucijo, in ste tedaj puntarji, anarhisti."
„Mi nesmo prouzročili te vojne, in jo tudi prouzročiti ni bilo v naših močeh. Gibanje seje začelo v Hercegovini in razširilo se je po Srbiji, pa to ni bilo delo naših rok, in tudi Ilusija ni izvlekla nobene koristi iz te vojne.
Da smo podpirali ustajo, kolikor je bilo v naših močeh, in simpatizovali ž njo, tega ne tajimo. Ali maii dragi narodi ne delajo ravno tega? Mari neso Madiari dovolj očitno izrazili sočuvstvo Turkom, ali sb Peštauski dijaki neso bratili s turškimi zofti? Mari se neso leta 1863. Avstrijci in Prusi potegnili za zatirane Nemce v Schlesvvig-Hollsteinu, če tudi se Nemcem pod dansko vlado ni tako hudo godilo, kakor Slovanom pod Turki ? Zakaj bi pa Rusom bilo prepovedano sočuvstvovati s svojimi brati? Zi-kaj naj bi se nam zabranjevaio, kar se drugod hvali ? Gromovite besede nas ne smejo motiti, če so laž-njive in brez vsaknga smisla! Ustaja Slovanov proti Turkom se ne da primerjati z nikakim puntom ui-hilističuega značaja; kajti putem morali b' biti Din'trij Donski, Aleksander Tverski in Ivan III. ustaši! Ali mari neso bile „/.late horde-' zakoniti vladarji? Ali maii njih vladanje ui bilo posvečeno s časom iti pri-poznauo od vseh ruskih knezov ? Tedaj bi morali biti naši osvobodit' 11. od tatarskega iga tudi puntarji!" (Dalje prili.)
Politični razgled.
ilofraioje <fiexele.
V Ljubljani 14. novembra.
Danes se skoro gotovo delegaciji končati. Jutri bode imela samo ogerska delegacija še jedno sejo, v kateri se bodo potrjeni sklepi javno pro-mulgirali. — V prvič, od kar obstoji institut delegacij v Avstriji, se je včeraj vojskini budget dovolil brez vsake debate. Samo pri okupacijskem kreditu seje bil unel razgovor mej delegatom Msg. Pfliigel-om, ki je izrazil nekatere pritožbe bosenskih katoličanov, in me) državnim fiuančuim ministrom pl Ivallay-em, kateri je poudarjal strogo jeduakopravnost vseh veroizpovedanj v okupiranih pokrajinah.
Filipovič še vedno ni imenovan hrvatskim banom Zavoljo slabega zdravja se baje pro-
tivi prevzeti tako težavno in odgovorno mesto. Mero-dajni krogi v Zagrebu žele, da se kraljevi komi-sari jat vzdrži, ako Filipovič ne bi prevzel banstva; T i s z a pa baje s tem ni zadovoljen, ker se boji, da ne bi hrvatski državni poslanci izostali iz zbornice, ali pa celo mandatov ne odložili; to storiti so neki pretili, ako se do 20. t. m. ban ne imenuje. — Vsa stvar je jako zamotana na obeh straneh. Jedni celo trdijo, da hrvatskih poslancev nikjer več ni, ko je deželni sabor suspendiran in ga torej faktično ni.
TiiaiU** države.
Oblastva arbskili okrajev Boljevac in Banja izdala so tiralice (lovilna pisma) proti četo-vodjem ustašev, kateri so baje že povsod premagani. Tiralica proti načelniku razpuščenega centralnega odbora radikalcev, Nikoli Pašiču, slčve: „Nikola Pašić, inženir, rojen v Zajčarji, se obdolžuje sonde ležitve veleizdajakega podjetja ter bi se bil imel vsled sodnega ukrepa s 25. dne oktobra (starega računa) zapreti. Ker pa se je z begom odtegnil iz vedenju tega sklepa, naroča se vsem redarstvenim oblastvotn, da ostro pazijo nanj ter, ako ga zasačijo, dovedo semkaj." Izmej ustaških četovodij so nekateri pobegnili čez bolgarsko mejo, ponajveč pa se jih je udalo kraljevski vojski. Izredno sodišče prične vsak čas svoje posle Djslej je samo radikalna „Samouprava" prenehala izhajati. — Kralj Milan poklical je bil načelnike liberalnega odbora, Jovana Ristića ter senatorja Radivoja Miloj kovica in A lim pij a Vas i ljevica pred se v svoj konak, ter jim je priporočal strogo korektno postopanje. Povabljeni so poudarjali svojo lojalnost proti dinastiji in zagotovljali, da se ne odmaknejo ni za las od pota, kojega jim propisuje udanost do kralja.
Polkovnik baron Kaulbars je dospel v bol-(rariko prestolnico ter je imel takoj štiri ure trajajočo konferenco s knezom Aleksandrom. S to in jednakim! konferencami se hoče v okom priti potrebi, (ia se jasno in točno označi delokrog in stališče ruskih oficirjev nasproti knezu, glavarju države. Dozdanji bolgarski vojni ministri neso bili odgovorni ne knezu niti sobranju; oni so izvajali povelja, došla jim neposredno ali pa po ruskem zastopniku v Sredci iz Peterburga. To se hoče v bodoče zabraniti, kajti po Členu 11. bolgarske ustave ie v miru io ob vojni knez vrhovni načelnik vsej vojski. — Iz Sofije se odločno zanikuje, da bi bil knez Aleksander vele-vlastim poslal spomenico, v katere j se pritožuje, da je Rusija prelomila Bcrolinsko pogodbo. Knez in ministri bodo obravnavali nasvete barona Kaul-barsa, kojega misijon je jako mirnega značaja, ter je upati, da se bode vprašanje o ruskih oficirjih lun du ugodno rešilo. — Knez Aleksander je odredil, da se imajo v okraji Vidinskem pribegli srbski ustaši razorožiti, oni pa, kateri nameravejo zbi rati čete, da se imajo zapreti. Revolucijonarne ele-meute je ukazal dejati pod policijsko nadzorstvo, mirnim izseljencem pa zagotoviti brainbo bolgarske postave, ter jim deliti živež ob državne stroške.
Včeraj je dospel riiMkl minister vnanjih stvarij, pl. Giers, v Berolin, ter se poda danes h knezu Bismarcku v Friedrichsrube Ruskim listom se je baje zaukazalo, da ne smejo priobčevati buj-skajočih izrazov, kateri bi utegnili kaliti dobre od-nošaje s sosednimi državami. — „Novoje Vremja" in „Novosti" poudarjati, da je Luther-ova sve-
čanost siavnosr, vsega omikanega sveta. Povsod, kamor je prodrla luč filozofije in je toleranca pognala svoje korenike, zamore ta slavnost vzbujati le jasne misli in dobrodejne čute.
Iz Hcroliaaa poroča se brzojavno v 13. dan t. m.: Giers bil je od cesarjeviča vzprejet, imel dopoludne daljši razgovor z grofom Hatzfeldom in bil pozneje pri cesarji pri obedu. Iz Friederichsruhe odpotuje Giers na ravnost v Montreux
Dopisi.
Od Savlnfe 11. novembra. [Izviren dopis.] „Slov. Narod" je že poročal, da se bo 4. t. m. vršilo slovesno odlikovanje velezasluženega in vrlega narodnjaka g. Gašparja Šorn-a, župana v Grajskej Vasi, s srebrnim križcem s krono; tudi je objavil že kratko poročilo. Dovolite vender, da se tudi jaz oglasim in nekoliko popolnim pri nas redko slavnost.
Dne 3. t. m., na predvečer slavnosti, naznanjali so zvonovi in streli iz možnarjev pomen prihodnjega dneva, vrli vaščanje pa so z zastavami in zelenjem tako lepo svoje hiše okrasili, da je človek pozabil, da je v neznatnem in ne posebno bogatem selu, čegar prebivalci so brezizjemno kmetskega stanu. Okoli sedme ure pričela se je razsvetljava in serenada; vaška prav dobro izurjena godba obhodila je najprvo vas, mej tem, ko se je na bližnjem holmcu umeteljni ogenj užigal, potem pa je zaigrala godba pred hišo slavljenčevo dva komada, a ljudstvo ga je z navdušenimi živio klici pozdravljalo.
Drugi dan okoli 9. ure začelo se je ljudstvo zbirati, in prihajati so jeli gosti iz raznih krajev in odličnih krogov, tako da smelo trdim, da je bilo vsega ljudstva blizu 3000. Ob 11. uri čital je domači župnik slovesno sv. mašo, pri katerej je oktet Celjskih čitalničnih pevcev z znano preciznostjo pel; po dokončanej službi Božji je pa g. namestniški svetovalec po primernem nagovoru izročil križec odlikovanju. Na to se poslednji ves ginjen v jako dovršenem govoru zahvali Nj. Veličanstvu, g. namest-niškemu svetovalcu in konečno tudi zbranim soobča-nom za tako lepo izkazauo mu čast. Ko ga še v imenu c. kr. okrajne sodnije pozdravi g. pristav Toplak, slavi ga konečno v jedrnatem govoru starosta »Savinjskega Sokola", g. Lipold, kot unetega narodnjaka, vsekdar odločnega beritelja za narodno stvar, kateri si je pri svojem delovanji znal pridobiti simpatije ne samo svojih političnih somišljencev, ampak tudi spoštovanje svojih nasprotnikov.
S tem je bil oficijalni akt končan, kateremu je sledilo občno razveseljevanje zbranega ljudstva, mej tem, ko so se dostojanstveniki, bližnji sorodniki in prijatelji odlikovančevi udeležili vkupnega obeda v gostoljubno! hiši g. Šorna, pri katerej seveda ni manjkalo vsakovrstnih uapitnic, od katerih ste bile po odlikovancu na Nj. Veličanstvo, in po g. dekanu Bohincu odlikovancu napiti zdravici posebno navdu-
pada samo bogatine, m deli se ž njimi, a ne oropa nikogar do čistega. A ubijalstva ga nikdo ne dolži; morda je tukaj kaka sleparija? Ukažite poklicati vašega oskrbnika!" Šli so po oskrbnika. Ta je prišel. Ko je zagledal generala, se je zelo prestrašil. „Povejte mi, bratec, kako te je oropal Dubrovski in kako te je hotel obesiti?" Moj oskrbnik se je stresel in padel je k nogam generalu. »Oče, kriv sem: skušnjava me je zapeljala . . . lagal sem". — „Če je tako", odgovoril je general: „pa povej, kako se je zgodilo, in jaz te bodem poslušal". Oskrbnik se ni mogel spomniti. „No, kaj je", nadaljeval je general: „povej, kje si se sešel z Dubrovskim?" — „Pri dveh smerekah, milostljivi gospod, pri dveh smerekah". — „Kaj ti je rekel on?" — „ Vprašal me je: čegav si, kam greš, in po kaj?" — „No, in potem?" — „A potem zahteval je pismo in denar. In jaz sem mu dal pismo  in denar". — „A on?"
— nNo, a on . . . milostljivi gospod, odpustite mi",
— „Nu, kaj je naredil on?" — „Vrnil mi je pismo in denar ter je rekel: Pojdi z Bogom, in oddaj pismo na pošto". — „Nu 1" — ,,Oče, kriv sem". — nJaz ti bodem že pokazal, golobček", zagrozil se mu je general. „In vi gospa, ukažite preiskati njegov kovčeg, in izročite meni tega goljufa, jaz ga bodem že naučil". Jaz sem si precej domislila, kdo je bil
Predsednik seje prestrašil, poklonil se, zasmeh-ijal se in zajecljal nazadnje: „potruditi se hočemo, vaša prevzvišenost."
„Hm! potruditi se hočemo. Davno se že trudite, pa še zrnirom nič ni."
„Rea je to, vaša prevzviseuost," odgovoril je popolnem zbegan predsednik.
Gosti so se nasmejali. „Ljubim fanta radi odkritosrčnosti," rekel je Kirila Petrovič. „Pa škoda je pokojnega predsednika Tarasa Aleksejeviča: ko ne bi bil on zgorel, bilo bi po okolici že vse mirno. A kaj se sliši o Dubrovskem ? Kje so ga videli po-Blednji pot?"
„Pri meni, Kirila Petrovič," odgovoril je debel ženski glas, „prošli torek je kosil pri meni."
Vsi pogledi so se obrnili v Ano Savišno Glo bovo, jako priprosto udovo, katero so vsi ljubili zaradi njenega dobrega in veselega  fnačaja.   Vsi 80 bili radovedni, kaj bo povedala.
„Povedati moram, da sem pred tremi tedni poslala oskrbnika na pošto s pismom na mojega Vanjušo. Jaz sina ne razvajam, in ga tudi ne morem, ko bi ga tudi hotela; pa vi sami veste, da se gardin častnik mora dostojno postaviti, in jaz delim z Vanjušo svoje dohodke. Poslala sem sinu 2000 rubljev,  četudi mi  je Dubrovski večkrat prišel na
um; pa mislila sem si: mesto je blizu, samo sedem vrst od tod, morda jih bo tja srečno prinesel z božjo pomočjo. Jaz gledam: oskrbnik vrnil se je še le zvečer, raztrgan in peš. Rekel mi je: „Mati, Ana Savišna, razbojniki so me oropali, in malo je manjkalo, da me neso ubili. Sam Dubrovski je bil, hotel me je obesiti, pa prizanesel mi je in spustil me; zato me je pa do dobrega obral, vzel mi je konja in voz". Jaz sem skoraj omedlela. Moj Bog, kralj nebeški! Kaj bo z mojim Vanjušo? Ničesar se ni dalo storiti; spisala sem novo pismo, povedala sem mu vse, in poslala mu svoj blagoslov brez vsakega grošau.
„Minul je teden, minulo je štirnajst dnij. Kar se pripelje na moje dvorišče nek voz. Nekak general hotel je govoriti z menoj; vzprejela sem ga. Prišel je k meui kakih pet in trideset let star človek, črnkastega obraza, črnih las, z brkami in brado, pravi portret Kulneva; predstavil se mi je kakor prijatelj in tovariš mojega pokojnega moža Ivana Atidrejeviča; potoval je mimo in ni mogel, da ne bi se oglasil pri njegovej udovi. Pogostila sem ga, s čemer sem mogla, in razgovarjala sva se o tem in onem, nazadnje tudi o Dubrovskem. Povedala sem mu svojo nesrečo. General je zmračil obraz. „To je čudno", rekel je on, „jaz sem čul, da Dubrovski na-
Seno vzprejeti. Okoli tretje ure prišli ao pevci, pomnoženi z vrlimi pevci ^Savinjskega Sokola", ter pred hišo odlikovančevo zapeli tri pesni, katere je mnogobrojno navzočno ljudstvo z občnim odobravanjem vzprejelo.
To bi bil površen popis te slavnosti, kateremu bi samo še dodali, da je vrli „Savinjski Sokol" tudi to priliko porabil in ljudstvo z navdušenimi govori spodbujal ter na delo klical, kazoč ob jednem na uspehe, katere si je v tem kratkem času svojega obstanka pridobil.   Slava mu!
Pozno v noči končalo se je splošno raavese-ljevanje in mora se Grajščanom na čast reči, da se najmanjši nered ni dogodil, kar se ima v prvej vrsti zahvaliti v resnici previdnemu in vse hvale vrednemu delovanju slavnostnega odbora, kateri je pokazal, da se sme glede aranžiranja marsikateremu gosposkemu odboru v vzgled staviti; v drugej vrBti pa občanom sploh, kateri se neso bali truda niti stroškov, da dostojno pokažejo spoštovanje svojemu županu, diki Savinjske doline. Na) vzprejmejo po tej poti v imenu navzočnib gostov prisrčno zahvalo in zagotovilo, da nam bo vsem prijazno selo Grajska Vas v prijetnem spominu ostalo.
Iz U ti Jo 12. novembra. [Izv. dop. ] Vsaka vas, vsaki najmanji gorski kotiček poskrbel si je v novejšem času gasilno pripravo, ako ni imel pripo močkov in prilike, da si omisli tudi svojo požarno brambo. Vsakdo si lahko misli, kako žalostno je, ako človeka nesreča zadene, da mu to malo, kar ima, nesrečen trenutek, sila ognja pokonča. Res hvala Bogu, dobri sosedje pomagajo, rešijo kolikor mogoče. Ali kdo bode tudi zameril sosedu, ako vsekdar ne pomaga; saj je ob jednem tudi njegovo imetje v nevarnosti. Toda pogosto bi tudi rad in po moči pomagal; ali kako hoče, ako ni priprave, ako ni brizgalnic in ne drugih prepotrebnih pripomočkov ? Tedaj mu nikakor ni mogoče. Tu pn nas v Litiji ni najmanjega jednacega pomočka. Res je jedna, gotovo tudi še iz Valvazorjeve dobe, »tara in po polno nerabljiva gasilnica, sicer štirikolna, ali pri tem tudi vsa Črviva s prodrtim kotlom. S to briz galnico je pa tudi vsa ognjegasna naprava našteta. Bog obvaruj, ko bi se unelo: pogorelo bi vse in Še le pri zadnji hiši bi se zamogel ogenj zadušiti. Koristno in potrebno bi bilo, da bi se napravila postava, ki bi občinam nalagala ustanovitev in napravo ogujegasilnih priprav. Poleg tega bi se pa morale tudi občine za to kaj brigati. Pred vsem pa občine, kakor je naša občina, ki stoje, ali hočejo biti drugim v izgled. Prva skrb občin mora na vsak način biti, da skrbe za varnost občanov, da preskrbe potrebnega, da se vsuka najmanja nezgoda brzo odvrne. Naša občina bode gotovo z veseljem pripomogla, ako se v tej zadevi kaj začne.
Tudi še drugo ne manj nujno in koristno reč bi vam danes na srce položil, iu to je, da nam po-
skrbite zdrave pitoe vode. Nemarno ga vodnjaka, nemarno dobrega studenca. Nikakor ne more taki občini kot je naša zadostovati oni virek za županovo hišo, kjer mora človek čakati, da se nakaplja liter vode, cel četrt ure. Nič bolji ni oni pri cerkvi. Oni studenec sredi vasi pokazili so nam popolno rudarji. Dokler neso pričeli nad  izvirom kopati, imeli smo saj tu nekoliko zdrave pitne vode; ali kar kopljejo in nam v strugo jamsko šaro usipljejo,  ni več za rabo. Ako natočiš posodo te vode in jo pustiš nekoliko časa stati, napravi  se na dnu posode polno blata. S tako vodo ne moremo zadovoljni biti. Rudarsko vodstvo pokazalo nam je, da bi se znalo temu b čiatenjem pomagati.   Toda pred vsem mora ono vodo celega studenčeka čistiti in sicer koj pri izviru. Zaradi tega mora se vsa voda v čistilnik speljati, in potem po primernih cevib, ne pa po tacih, ki so jih sedaj položili, v zbiralni čistilnik nupeljati. Prvi čistilnik moral bi se koj pri izviru nastaviti. Občina morala bi pri tem strogo paziti,  da se čistilnik vsako leto z novo čistilno tvarino napolni, da dobimo že zdrave čiste vode.   Ob jednem bilo bi pa zelo pri-ložno, da se nam ta voda na trg napelje,  da nam je ne bo tako daleč in odročno hoditi zajemat. Vi občinski možje, tudi to bodi vaša naloga!   Tudi tu vam je skrbeti! Ni vam to težavno speljati, saj ru darako vodstvo mora skrbeti, da občine ne krati v nobenem oziru,  tedaj tudi ne, da nam zdravo vodo pokaži. Ono mora brzo skrbeti, da dobimo vodo, ki nam ne bode več škodovala.   Ob jednem poskrbite pa vi, da dobimo to vodo v trg. Energično stopite na delo, pomočke imate. Prisilite rudarstvo, da svojo silno dolžnost spolnuje; upam, da se ne bode branilo. Hvaležen vam bode ves trg.
Tudi bi bilo potrebno za Savskim bregom preskrbeti prepotrebno ograjo. Kako lahko zagazi Človek posebno v temnej noči, ako preblizu strani gre, to je, ako se vednega blata ogibije. Kako bi si za mogel v takej nesreči ob velikej vodi pomagati V Poskrbite tudi to potrebno napravo, upam da občinska blagajna toliko premore,  da to brzo napravite.
Sklepom naj omenim le Še slabe tržne raz svetljave. Tri svetilnice na treh glavnih hišah Litije so prava ironija tržne razsvetljavo. Ne, da bi se te svetilnice pravilno prižigale temne večere, da bi se saj nekoliko boremu občinstvu trg razsvetlilo, marveč priž'galec prižge je le večere, kadar se mu poljubi, *ko ne one, kadar ni njegova glava razsvetljena. Ali bi ne bilo umestno, ako bi priredili še par svetilnic, postavim pri sodoiji iu pošti, in ako bi potem tudi pazili, da se pravilno prižigajo? Toliko v premislek. K—.
njega prevzvišenost; nič mi ni bilo treba govoriti ž njim. Kočjaža sta privezala oskrbnika na kozla, denar so našli; general je kosil pri meni, potem je pa odpotoval in odpeljal oskrbnika seboj. Oskrbnika so našli drugi dan v gozdu privezanega k hrastu in odrtega kakor lipo".
Vsi so molče poslušali pripovedovanje Ane Savišne, posebno gospodične. Mnoge so na skrivnem čislale Dubrovskega, videč v njem romantičnega junaka, posebno Marija Kirilovna, vročekrvna sanja-rica, uapojena s tajnostnimi strahovi Itatclina.
„In ti, Ana Savišna, misliš, da je bil pri tebi eam Dubrovski ?" vprašal je Kirila Petrovič. „Jako se motite. Ne vem, kdo je bil pri tebi v gostih, a sam Dubrovski ni bil.-
— Kako, milostljivi gospod, da ne Dubrovski ? A kdo drugi, kakor se on vozi po cestah, ustavlja potnike in jih preiskuje?
„Ne vem, a Dubrovski ni bil. Jaz sem ga poznal, ko je bil še otrok; ue vem, ali so mu počrneli lasje, a takrat bil je kodrast belolas deček; pa za gotovo vem, da je Dubrovski pet let starji, kakor moja Marička, in da tedaj nema pet in trideset let, nego samo kakih tri in dvajset.
(Daljo prih.)
Domače stvari.
— (Z Dunaja) poroča se nam iz precej zanesljivega vira, da namerava trgovinski minister v bodočem zasedanji državnega zbora predložiti zgradbo dolenjske železnice iz Krškega, oziroma Vidma do Iiudolibvega. Ako se ta vest uresniči, dobe Dolenjci v^aj nekaj, kajti temeljito pomagano jim bode le tedaj, kadar se otvori železnica iz Ljubljane na Dolenjsko.
— (Posnemanja vreden vzgled domoljubja.) Ljubljanska gospica poslala je blagajniku „Narodnega domau dve poštno-hranilni karti, potopljeni z markami, v skupnej vrednosti 1 gld. Če se pomisli, da si je neznana ta domorodkinja brž ko ne morala drugod pritrgovati, da je kupovala hranilne marke, spozua se še le prava vrednost tega njenega daru.
— (K otvoritvi češkega gledališča v Pragi) odpotujeta razen že omenjene deputacije „Sokola" tudi gg. Ivan Hribar in prof. M. P le teršnik kot zastopnika „Narodnoga doma" in „Dramatičnega društva". O udeležbi družili korpo-racij še ni nič gotovega.
— ((Banket), odlikovauemu g. dru. Do minkušu na Čast, bil je sijajen. Vnanjih gostov došlo je 70, čestitajočih brzojavk pa 33. Prvi govor imel je gosp. profesor Lavtar, ki je omenjal izrednih zaslug slavljeuca kot soustanovitelja „Slovenskoga Naroda", („Matice Slovenske", „Čitaluice Ma riborake", kot poslanca, m sploh za probu jo in raz-
voj slovenskega naroda vedno gorečega in poirto-valnega domoljuba v besede naj blažjem pomenu. Po tem govoru podarila je v imenu prisotnih dam tnala gospica slavljencu krasen bouquet. Gosp. dr. Domin-kuš, zabvaljevaje se za izkazano mu čast, poudarjal je v izvrstnem govoru pravičnost naše stvari in napil domovini. Govorili bo Se gg. dr. Šuc, dr. Mlakar, dr. Radey, dr. Gregorec, notar Veršee, dr. Jur-tela in Urbanec.   Podrobnega poročila pričakujemo.
— (Krojaški mojstri) zborovali so zadojo soboto v gostil niči „Pri Malici" vsled povabila g. krojaškega mojstra M. Kunca. V jako obilnem številu aešli so se k razgovoru zastran ustanove krojaške zadruge, katera se ima vršiti prihodnjo nedeljo v magistratoej dvorani. Razgovor bil je živahen, odkrito se je mnogo nedostatkov in napak v obrti, katere odpraviti bode naloga zadruge. V zadevi zadruge sklenilo se je, da je zadruga krojačev pripravljena, ako bi to zahtevala obrtniška oblast, vzprejeti v svoj krog rokovičarje i u krznarje. Število odbornikov broji naj, ako ostane zadruga samo za krojače, sedem udov; ako se pa združijo prej navedene obrti, devet udov. Vršila se je potem volitev za po-skušnjo in postavili so se kandidatom za odbor zadruge gg; M. Kune predstojnikom, F. Eder namestnikom, M. Benda, M. K on čar, J. Reich-mann,  J. W. Strecker in L. Šumi odborniki.
— (Veš čak i), katere imajo zaslišavati c. kr. okrajne sodnije I. 1884. pri obravnavah zaradi že-leznične razsvojitve (eksproprijacije), imenovala je c. kr. deželna nadsodnija v Gradci sledeče gospode za Spodnje Štajersko in Kranjsko: Ludovik Baltzer, arhitekt v Mariboru; Franjo (irobman, posestnik v Mariboru; Julij Pogačnik, rudniški vodja v Cel ji; Ivan Pet riče k, logar in zasebnik v Celji; Ignacij Šnideršič, lekar in posestnik v Brežicah; Anton S m ere k ar, civilni inženir in posestnik v Sevnici, Fran VVitschl, deželni inženir v Ljubljani; Vaclav Stedrv, umirovljeni c. kr. nad'nženir in posestnik v Ljubljani; Ivan Duffe, mestni inženir v Ljubljani; Fran Kotnik, tovarnar in posestnik na Vrdu pri Vrhniki; Ignacij Marko JelovŠek, tovarnar in posestnik na Vrhniki; Leopold De k 1 e v a, mlinar in posestnik v Bujah, okraj Postoj i na; Matej Premrl, posestnik na Ubelskem, okraj Senožeče; Fran Kavčič^ posestnik v &t. Vidu1 okraj Vipava; Vinko Mah, mlinar, usnjar in posestnik v Kranji; Josip Košir, posestnik v Žejau, okraj Kranjski; Ivan G u zel, posestnik v Škofjej Loki; Alfons baron Zois, posestnik na Bledu; Josip O vin, graščinski oskrbnik v Radovljici; Miha Ra/. inger, poštar v Kranjski Gori; Adolf Obreza, posestnik in trgovec z lesom v Cerknici.
— (Ugovorna obravnava) „Soče" proti konfiskaciji 39. številke, ki je bila v 7. dan t. m. pri okrožni sodniji v Gorici, izpala je negativno, zapleuba se je potrdila. „Tout comme chez nous", razloček je le v tem, da ie pri nas prevladala nemščina, v Gorici pa italijanščina. Res, velik čudež bi bil, ko bi se kdaj s slovenskim listom obiavnavalo slovenski!
— (Trapisti na Kranjskem. J Trapisti, ki so bili dosedaj v Bistri na Hrvatskem in so zemljo predrago imeli v zakupu (40 gld. za oralo), kupili so graščino Zavrli na Dolenjskem za 40.000 gold. Kupnina poplača se v 20 letnih obrokih po 2000 goldinarjev.
— (Velika dobrotnica.) V Novom Sadu umrla je 26. m. m. Marija Traudalil. ki je vse svoje ogromno premoženje volila blagodejnim namenom. Veliko zemljišče sporočila je za ustanove pravoslavnim dijakom na gimnaziji v Novem-Sadu, tako da bode 30 dijakov dobivalo po 500 gld. na leto. Ostalo premoženje volila je bolnicam, cerkvam, sirotiščem.   Vsa volila znašajo okoli 700.000 gld.
— (Iz Kranja) se nam piše v 18. dan t. m.: Danes zjutraj ob 8. uri nastal je v bližnji vasi Huje v hiši bajtarja Franca Jezeršeka ogenj, kateri je pa le streho uničil, ker je naša požarna bramba zelo zelo naglo na me*to požara prihitela, ogenj naglo pogasila in daljne škode obvarovala. Poškodovani bil je pri neki Dunajski zavarovalnici zavarovan.
— (Ponarejeni desetaki) zatrosili so se v Trstu v promet. Ponarejeni so baje tako dobro, da se od pristnih bankovcev razlikujejo samo po bledejej barvi.
— (Povoden j) prouzročila je na Reki ve liko škode. Reka (Fiumara) je tako narastla, da je odnesla šest trdno zidanih hiš. V Jelenji je mnogo posestnikov zgubilo ves svoj imetek, mlini večinoma zrušeni. Papirnica morala je delo ustaviti, ker so vsi stroji, zatvornice in tovarniške naprave poškodovane. Vsled tega je GOO osob iz okolice brez zaslužka.
Telegram »Slovenskemu Narodu1':
Dunaj 14. novembra. Kakor poroča „Politische Correspondenz", polastili so se ustaši mesta Knjaževac ter proglasilo začasno vlado. Po dve uri trajajočem boji bili so uporniki premagani. Mesto Knjaževac se je udalo. Tudi v mestu Aleksinci polastili so se ustaši oblasti. Oddelek vojske odrinil je tjakaj.
Dobro umzilo. Vsakeršno unetje, trganje po udih, otrpnenje itd. uspešno ozdravi Moll-ovo „ Francosko žganje in sol". Cena Btekleniei z navodom vred 80 kr. VBak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dutiaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izn-eno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. (690—1)
Umrli so v IJ ubija ni:
8. novembra: Rudolf Kodele, branjevcev sin, 4 mes., Poljanska cesta št. 15, za božjastjo.
10. novembra: Jakob (Jerne, mesarjev sin, 6 mes., Žitni trg št. 1, za božjastjo. — Katra Kušar, hišnega posestnika hči, 17 let, Kolodvorske ulice št. 33, za jetiko. — Oče IJnrghard, Anton Svinger, umirovljeni ghnnazijalni profesor in frančiškan, 71 let, Marijin trg št. 6, za otrpnenjetu moždan. — Marija Prokl, krznarjeva žena, 42 let, Židovska »teza št. 4, za sprulenjeui krvi.
11. novembra: Marija Košir, gostija, 69 let, Kravja dolina št. 11, za slabostjo. — Hajko Boskovič, črevljarski pomočnik, 29 let. Karolinška zemlja št. 1, za usekano rano. — Marija Zakrajšek, delavčeva hči, 74/j let, Gradišče fit. 12, za difteritido. — Pavlina Marjeta Cerček, usmiljena sestra, 26 let, Kravja dolina št 11, za plućno tuberkulozo.
12. novembra: Urša LOržen, kouiatarjeva udova, 87 let, Plorijanska cesta št. 42, za oslabljenjem.
V deželnej bolnici:
7. novembra: Matija Mcžnar, gostač, f>8 let, za vodenico.
8. novembra: Janez Cirar, gostač, 83 let, za oslabljenjem, — Jana Peteruel, dninar, 60 let, za travmatično vne-tico m ožgan.
9. novembra: Ignacij (4raper, dninar, .'JO let, za senom v glavi. Ivana Nad rab, kuliarica, 28 let, za vnetico trebušne kože.
12. novembra: Fran Verbič, dninar, 51 let, za oslabljenjem.
V vojaškej bolnioi:
11. novembra: Peter Drešar, infanterist, 23 let, za vročinsko boleznijo.
Meteorologično poročilo.
a ■*	Čas opa-
Q	zovanj a
> o	i. zjutraj
a	2. pop.
2	9. zvečer
Stanje
v mm.
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo krina v m m.
si. sev. si. BCV. si. sev.
obl. obl.
obl.
2-60 mm. dežja.
Srednja temperatura -f- 3"30, za 1*2* pod noruialoui.
Tržne cene v lJuhljaBit
dne 14. novembra t. I.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ •   • •
Ječmen „ • •
Oves, „ .   . .
Ajda, „ .   . .
Ptobo, b .   . .
Koruza, „ ... Leda „ ...
Grah „ .   . .
Fižol „ .   . .
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, n      . .
Speh frišen „       . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       „      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ n
Svinjsko „ „
Koštrunovo     „ „
Kokoš ........
Golob........
Seno, Slama,
Drva trda, „ mehka,
100 kilogramov .
■ n •
4 kv. metre
gld.	kr.
7	06
4	87
4	23
2	92
5	20
	20
5	40
8	BO
8	r.o
9	50
2	41
—	96
—	88
—	66
—	74
—	85
_	3
_	8
—	60
—	66
—	54
—	34
—	45
—	17
2	5
1	87
6	80
4	40
ID-u_:n_E^ sir a, "boTSsa. dne 14. novembra 1.1.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
Papirna renta......                              ... 78 gld. 70 kr. t 75
Srebrna renta .... 79 „ 40 „ j
Zlata renta ...       ....       .   . SH w 55 „ i
5% marčna renta....... 93 . 20 „
Akcije narodne bank<- 840 , — ,
Kreditne akcije........ 274 „ 90 „
London   . ..... 190 „ 86 ,
Srebra ........ — , — „
Napol.         ........... 9 „ 61 „
C. kr. cekini .       .   .       ...       .   . „ 73 „
Nemške marke ..... f9 n 25 „
4°/0 državne srečke iz I. 1854   250 gld. 119 , 50 „
Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld. 171 „ — „
4° „ avstr. zlata renta, davka prosta. 98 . 60 „
Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 „ 20 „
n            n         n        -"V.               .... 86 „ 2U ,
„     papirna renta 5°/0..... 85 „ 05 „
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 „ — „
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 115 - 50 ,
Zemlj. obč. avstr. 41/j(70 zlati zast. listi . 119 gld. 25 kr.
Prior, oolig. Elizabetiue zapad, železnice 102 „ 80 „
Prr>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „ 75 „
Kreditne srečke......100 gld. 172 „ — fl
Rudolfove srečke  ....        10   „ 19 „ 25 n
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 104 „ 25 ,
Trauimway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 216 „ 70
Delnice
NARODNE TISKARNE
v I_j j IO.Toljagi
i kupujejo se po razmerno visokej ceni.   Ponudbe na juredništvo ali upravništvo „Slovenskega Naroda".
Jaz kupujem raznovrstne
s Tihe orehove* plohe,
pottm zdrave orehove lierlfljo (hlode) od 18" naprej, javorjev« na od 15" naprej. Plačujem jih dobro.   Prodajalci naj se mi naznanijo
Kari Hoibauer,
fournierfabrika v Tržiču na Gorenjskem
pod adreso (593—19)
Hiša
Javna zahvala.
..Zavarovalnica proti požarnoj škodi v Gradci" izplačala mi je po zastopniku gosp. Rooss-u v Kranji
— dasiravno zavarovalne pristojbine plačal n e s e rn
— celo zavarovaluo vsoto, za kar se najtoplejše zahvaljujem.
VTerbojah, v 12. dan novembra 1883.
(734) Janez Ovijač.
v llotlsl&l furi blizu železniške postaje Litija, |y katerej se je žo 10 let kramarilo, daje se z j jako ugodnimi pogoji v ii»ft>m, oziroma se proda.
Natančn^jšu pojasnila daje o tem Ivan Wa-konigg v Litiji. (720-3)
St. 2586.
(732—3)
Iskavni list.
Alojzij Majer, cigan, blizu 25 let star, srednje postave, temne barve, s kratko, črno, polno brado, je sumljiv hudodelstva umora.
Isti se navadno po svetu klati s tridesetletno ciganko Marijo Breščak in je vedno oborožen.
Naprosi se istega zasledovati, ako mogoče prijeti in ga oddati najbližnji sodniji ali žan-darmerijski postaji in sploh vsak sled istega naznaniti dotičnim oblastnijam.
C. kr. okrajna sodnija v Kamniku,
v 11. dan novembra 1881 J.
Priznano nepokvarjene,
v v
voščene svece
izdelujejo (6f>2—6)
P. & R. Seemann y Ljubljani.
Deželna
v"
slatina.
Uspeđni lek za želodčne bolezni. Naj-prijetnejša hladilna pijača. V znanih originalnih in novih elegantnih Bor-deaux-steklenicah po 1 in Va litra. Dobi va se v vseh večjih prodajalnicah in restavracijah. Glavna zaloga pri gg. bratih Mayer na Dunaji, Josipu Hoffmann-n v Budapeitl, Ertl-u & Krepesch-u v Grada in pri vodstva v Slatini. (109—10)
€. PICvvl.,
lekarnar „pri angelji", v LJubljani, na Dunajskej cesti, prodaja:
Rudninske vode.
Carlsbader Muhlbrun, 1 steklenica . gld. —.40.
Sprudelsalz, 1 steklenica „     1.—. Franz Josef Bitterwasser, 1 atekle-
nfos .   . ..........—.26.
Friedrlchshaller   Bitterwasser. 1
steklenica.....•..... —.35.
Gi esshiibl-Puchsteine r Sauorbrunn,
1 steklenica.......... —.30.
Gleichenberger Constantlnqnelle,
1 steklenica.......... _   —.25.
Krondorfovski cesarjevičinje Štefanije   vreleo  za  bolezni želodca, pljuč in grla, 1 steklenica po    .   .   . „    —.24. Marienbader Kreutzbrunn, 1 steklenim ............. „ —.35.
Meerwasser-Mutterlauge, za pripravo morsk b kopel, l oteklenlos ... „ —.40. Ofner Rak6ozyquelle, 1 steklenica . n —.22. Preblauer Sauerbrunn, 1 steklenica „ —.20. 8elters-Wasser, 1 steklenica ... „ —.28. Narofilla.se izvršujejo točno proti poštnemu povzetju. (291—9)
e •
o;
f B
S'
* . ■ s
T p- \ ~ -
s
to H
C,
O
o ™
t—t ~
Z o B nO o*
g
li ^
i
Boljii od vhoI» ])uilul>nili udulknv, ncinujo te pimUljo nič .t/.n.ll iir> </>i v ; iu^j*utpe*»fje tm raftfjo /opor liolc/ui v urKiiuih h|)o<lujcffii dolu toloHU, proliajalim mrzlico, bolezni na koži, v rooi-ja.11 tli iu žoubko liolozni; čistijo kri in h-liko odpravljajo blato. Ni ga zdravila, ki bi bito boljšo in pri tem ju■ 1 ml 11.-m neškodljivo zopor
gotovi vir vtoli bolcznij. Kor so potiladkorjeiio, uživajo jib radi tudi otroci. To pile go odlikovano b jako ... nuni piumom tivornrya a nt niha 1'itha.
H* Jadna akttt(jicn .s ir> ptltmut viija ir> kr. — MavHoh. onem -i,,ni 1,. ^/. •(,■••>■ 120 1>M' velfa
mmno t (/!<!■ <'■ v. *VSJ (708—2)
Cuapiflnial   Vuaka Akatljica, ki noma firme :   i/■""">■' OVctlJ ClIJB .   fnili(/in  l..<>/»>ltt m  na zadnjoj  struni nase varslvetu- znamke, Je  ponarejena,  tor  svarimo,   naj so ne
kupuje.
r,i ,ti se mora <lol»ro, tla kdo      tlottl slanega, nenpliv neatM. ali relo skodljivena izdelka.  Vsakdo naj izročno zahtova Aeatitelnovih Ktizaltetinih pit, to imajo na zavitku ter navodilu tu rabo jiolef/ Htojeei podpis. (Uarna iplOM »«<« Ihttuiji: Apotboko „sii»»» heiliaen r^ojtoM" doi iV». NetMUdn* Stadt, Ecke rfer JFtMtiun   und s,,,,,,, 1,Z» 1 gld. 16 kr. poaljomo franko jeilen zavitok.
l/.datelj in odgovoru 1 urednik MakBO Arjinič.
LaBtnina in tisk -Narodne Tiskarne'
47