Jatranja line v^latvr namerilne se ne ozira liaaja po »osti u vse leto............... K 18— pol leU............... „ 9*— Četrt leu............... „ 4 50 na mesec............... „ 160 Za inozemstvo celo leto..........,28*— Lpravoisivo: Kiaflova ■lica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna tat telefonska poročila »Slov. Narodu11. • ško-nemška pravna konferenca. Praga. 19. septembra. Kkseku-\ na odbora deželnozborskih klubov tiservati\nih in uMa\»»vernih vele-stnikt v sta imela včeraj do|h>-dne vsak za m*. i>opoludnc pa skup-i \nsvetovanja radi na prihodnji rek določene spravne koufcrenec. eUkava proti rusinskim ilijakom. Ltot, 19. septembra. Preiskoval-MHlnik v znani zadevi radi dijaš-iigredov na lvovskem vseučili-, i dr. Patlikovskv je poklical v so-oto preti se od 26 zaprtih rusinskih dijakov .4 in jim naznanil, da bodo 0 j izpuščeni na proste noge. ako • •bljubijo. da ne bodo delali nadaljni i*kavi te afere notienih težkoč in ako te stavijo sodišču na razp<>lajro. Sedem dijakov je to obljubo preiskovalnemu sodniku tudi podalo in so bili za to tudi takoj izpušeeni iz »kovalnega zapora. (Malih 17 :jak»»v \m te izjave ni hotelo podari motivacijo, tla podajo to izjavo >a-mo tedaj, ako so t odi ostali dijaki tav-j izpuščeni na prosto. Radi tesja je • rveniral zairovoniik teh dijakov včeraj pri njih in jih pregovoril, da so storili preiskovalnemu sodniku zahtevano obljubo. Na to so bili tudi ti takoj izpuščeni na prosto. Oba še zaprta dijaka bodo izpustili iz preiskovalnega zapora najbrže proti položitvi primerne kavcije. Obtožnice rusinski dijaki dosedaj še niso dobili. Pasivna re^istenea južnih želeiaiear- je%. Dunaj, iil. **eptembra. fien«*ralna direkcija južne železnice je izdala sle- 1 komunike: Glasom doalih porte • il se je položaj pri južni železnic i v* led pasivne resistenee u radništva splošnem poboljšal. Vsi vlaki vozi-red no In ni nikakih obelitnih za-i.i. V.—ti. L i se objavljajo glede te- v javnosti, bodisi v spolšnem. bo--i g!»*d** |*»saineznih postaj, nikakor •dgovarjajo re-nici. Pasi* na re*i*»tenca na južni železniei. Dunaj. lil. septembra. Posveto-»uja koalieije železniških oiftaMiza i so permanentna. Navzočna sta tu -predsednika obeh jufroslovamkih -kih /rtvuejra zbora Pernsdorfer. driavni .« dr. Ofner. državni fNaslanec u llock. državni |N**lance Malik, - < ijalna demokrata Schuhraaier n IVu^I.t Vsi govorniki so v jih govorih iihhiio napailali t: turno uprav** :u kritikovali zuano oiIUh-Iio. 1 *ri njili izvajanjih >«» bili veekrat ekinjeiii v>Usi ►rla-mh in oir«»ree mit meilkliee\ /b, »r< »\aleev f»roti •sanjeiitu \ htdiieimi >i-»teimi iti kK*n ■\ i š*>|. druAtva Kreie i*o kotieaiiem zlM»rovana)u uretlili /t- »f »\ aIri \ imiNizanteii dt n •'iistrat i\tu sim'VtNl. kateri >e je pomikal po dunajskih ulicah v dobro urejenih vrstah proti novemu -mu - i u društva Kreie Sehule K«' je prišel >pre\iMl preti šolsko |h>-• opje. «»Ta vih>\ ie na kratka govorila ^ eijalni demokrat S<-fmlmaier in baron Hoek iz š*»le. Nato ^. >4- /iM>ro valei |Mi|K»liioina mirno razšli in ni prišlo d«» nikakih s|-»padov. Se |»rt*tl zaklia-.t\ i^o zborovanja je prišlo .lo /ivahileira prerekanja med nemškimi raeijonalei in k*i.ialnimi de»i »»krati radi j-^iiii InV \\ ij«-)iT ain Rliein«. katero so boteli nesnaki naeij »nalei fieti. proti tVmur pa ^» ><»eijahii roval-cev pa je ravtli t»- /.atleve prišlo kmalu med obema strankama do mira ir. sprave. I •••dr*/en je živil. Praca« 1'* ^»pteii hra. VtVpaj ae je vršilo na Kraneovem trvrn Jnmi r redsedstvom tlržavneifa |m»>lanea 1'oiijrratza zh«.rovanje, katerega ^e mleležilo o>koli PUHU* Mieijalnih tle-mokratov. Zborovale i ^ ► >♦* j»eeali s |NKlraŽeiijem me^a. Dr. Sehaeh»*rl j»» v ovojem ajovoru ostro napadal jm»-litiko naših ajrraree\ in >e liavil tudi s staliM*em, ki k» zavzemajo nemški raeijcmalei na>firoti t»j ;»>rranii |Mili t.ki Omenjal nadalje kt>rake. ki jih je uvedla vlada proti p draženju aVaw-daj. \ - m fpovoru .r poudarjal, da j** p«»tr' no. da \ 4^j za« le v i prirejajo ŠSevi i shcnli. da na ta naein prisili \ tdo do tejra da nada Ijtije za|HH-.tf »rake in rt- .»d|*>r a*rraree\ ZJm» valei m» rt na tć. naein, da *e vp*»ljejo ih»\ i trans-frortni prifHmioeki in zniža v< »zri ina Ter odpravi užit?iin«ki davek. Koii«*-no ohraea r» sojin ija še proti earinski it i k i in zahteva jrbde meaa odpra \o earine. ZU>r»»valci w» ne nato po-iKilnoma mirno razšli. Krščanski *o i ijaliMi so imeli ravno tako svoj «hod rl^de te zadeve in sprejeli na tem zlK»rovanjti p4»*|obno res/wluei.H». Protestni škodi proti pndraicnjn v Italleiji. |iV«ivf Hl. septembra. IV.v »dom rtvoritve irališke^a deželnefra zlM»ra y \r-ih» veeraj v (;«lieiji protestnih zlN»n»vanj. ki so jih priredil; Mu-i jalni deirn^krati t»roti fKMlraženju živil in na katerih st» obenem tudi manifestirali za uvedbo splošne in »nake volilne praviee v irališki »ležel-ni zU»r Sbo^la v Lvovu se je lldeleži-h< okroglo lo.CUlil oM»b. Po refe/atih deželnih |MHslancev Diaina in \V-t\ka ^o s** uvrstili /horo\al«i \ impozan ten protestni oblrnd, ki ^e je ptunikal po glavnih Ivovskih ulieah. Obhod h vršil popolmuna mirtu* in ni prišlo ilo nikake^ra motenja miru. Kolera. liutlirnpešta. ]U. septembra. Vse veMi o koleri na Kumuiiskem >o neresnične in s<» razen v (ialatu ni pri-l>etil niti en slučaj te bolezni. V liraili se je naznanil en sumljiv slučaj. Tozadevna bakteriolojriena preiskava pa še ni dokončana. Sopotniki parnika »Bosnia«, na katerem je obolel Hriak, se vsi opazujejo. liudiiiipcšta,, \U. stkpteinbra. Pavel VVilček je umrl za kolero. V Sattelneudorfu je nanovo olK»lela neka i'M'l.ji na znakih kolere. Vesti o koleri v Temešvarju se ne potrjujejo. liukarest. lit septembra. Vest. da je ministrski jtredsednik obolel z;i kolero, nikakor ni resnična. Kim. 19. septembra. V zadnjih *J4 urah je obolelo v Apuliji za kolero nanovo f> oeb: v iMem času je umrlo na eholera asiatiea 5 oseb. Carigrad. HI. septembra. Včerajšnje poročilo o koleri ne odgovarja resniei. Xe v Durazzo. marveč v Da-rizH' t>b Marmorskem morju sta se tiaznanila tlva slučaja k»>lere. Iz Tra-pezunta s«» |M>roča. da je tam obolelo na koleri o oseb. od katerih sta dve že umrli. Ijepa italijanska kolesarska dirka. 0|h ina. PJ. septembra. Italijansko k<»lesarsko društvo »Sempre ; \ ;mti« je nafK>ve pripravljena. Tržaški hst »Kdinost« je v netleljski številki to izzivanje objavil in ko se je včeraj ta dirka vršila, je čakalo za zidovi ob et^ti na dirkače ninojro ljudi, ki so dirkače napadli, takti da so ti padli »den čez drugega in da je meti njimi nastala prava babilonska zmešnjava. Z eno l»e«*edo. v Sežano na eilj ni prišel niti eden dirkačev. Morali so se vrniti vsi v Opčino, nekateri s kolesi :ia ram i. Irruirega hudesra se pri tem ni prifietilo. Vsekako se iz tejra vidi, itn je imel »Slovenski Narod« prav zadnjič, ko je i^nieal. tla imajo Italijani v Trstu ^ kasernarest«. ker se res nikamor ne morejo »raniti. I ssor ia poakaacfi samomor. ReroJIa, 19. septembra. .Tet i en i t'iaslMmik Riedel je hotel včeraj svojo ženo in svoja dva otroka v starosti 11 in 16 let ustreliti in končno še sebi vzeti življenje. 11 letna hčerka je na /adohljenih ranah že umrla, žena in lGletni otrok sta težko ranjena, Rie-tle] >ain j»a le lahko. Vzrok neznan. Preganjanje modernizma. Kini, 19. septembra. Papež je odstavil nadškofa v Peruviji Gentillija !i njejrovejra modernizma. Seminar v liergramo je pustil zajireti. ker so haje jrojen<-i seminarja t>riparedstojnika francoskejra seminarja v Rimu Abe Duchence in seminar pustil zanretl. Kolonija. 19. septembra. »Kolni-s<-he Zeitunjr^ je sprejela iz Rima brzojavko, da je kongregacija s posebnim dekretom prepovedala čitanje zgodovinskih listov in knjig Onaju-ti ker je to baje glavni vzrok modernizma. Kaj takega se že desetletja sem ni prijetilo. Novi kardinali. Rim, 19. septembra. Za kardinale bodo imenovani: Patrijarh v Lisabo-ci, paj>ežki komornik Just. Lungari in pa peški nuncij na Dunaju Grani-to de Bellmonte. Nesreča v porah. Monakovo. 19. septembra. Iz Asehau se brzojavlja. da je pri nleza-liju na Ami>ens\vand j^onesrečil vrtnarjev sin Karel Stole iz Aibinera, ki je strmog'lavil v prepad in se potil do smrti. Posebna rešilna ekspedicija so ie takoj podala v g-ore in prinesla v tlolino truplo ponesrečenega mladeniča. Spomenik carju Aleksandru III. R. — Kijev. 19. septembra. Tu so z velikimi slavnostni i odkrili spomenik carju Aleksandru III.. ki je veljal za najbolj prepričanega Slovana na ruski carski stolici. Crnojrorski kralj v Petrogradu. Petrojrrad. 19. septembra. Črnogorski kralj Nikita pride v prvi polovici decembra v Petrograd, da se osebno zahvali carju za podporo, katero je izkazal ruski car Crni gori ob priliki proklamacije Crne pore za kraljestvo. Jesenski manevri na Turškem. Carigrad, 19. septembra. Predpriprave za velike jesenske manevre v okrožju drugega vojnega kora se pridno nadaljujejo. Čete iz Anatolije k pridno prihajajo. Kakor poročajo listi, se teh manevrov udeleži poleg" vojaštva drugega vojnega, zbora še nadaljnih 24 bataljonov vojakov, tako tla bo v celoti sodelovalo 80 bataljonov vojaštva. Manevrov se udeleže tudi gojenci vojaških akademij in prisostvoval jim ho tudi sultan oseb-no. Orska cerkvena narodna skupščina, Carigrad, 19. septembra. Na zadnjo noto grškega patrijarha je odgovoril minister za prosveto, da bo prihodnjič, ako bi patrijarh hotel še ka-terikrat sklicati brez dovoljenja vlade grško cerkveno narodno skupščino, rabil tudi silo, da skupščino prepreči. Grško časopisje vsled tega piše, da namerava vsled tega patrijarh demisijonirati. Klerikalno nasilstvo. V Kamniku imamo takozvano »Meščansko korporacijo«, ki daje svojim upravičencem vsako leto ia bistriških gozdov nekaj sežnjev drv. prejšnja leta tudi nekaj ms hlodov. Vseh upravičencev pa je le kakih 200. Korporacijsko premoženje oeni približno na l! mil kron in vsaka upravičena hiša se ceni sodni jako na 1*000 K. To kon»ora< ijsko preniožsv nje opravlja po upravičencih izvidjeti i odbor, sestoječ in petih odbornikov in treh namestnikov; njihova funkcijska doba pa traja o leta. T.» gospodarstvo je dolgo vrsto let opravljal odbor, ki je bil popolnoma v klerikalnih rokah in le z velikim na|m»roin sr.» je j h »s reč* i lo narod no - napredni stranki. iz j »od kopati tla. ter dobiti to gosisnlarst v o v svoje roke in nasledki se že kažejo. V treh letih a>»?»{»odarstva se je naprednemu odboru p* »s reč* i lo popraviti že -koro |m>|h>lnoma raz pa le naprave in stavile, kajti preje se ni popravljalo desetletja, ter jih spraviti v oni stan. ki naj odgovarja vsem prometnim razmeram za daljšo dobo. S«*veda se je tu moralo žrtvovati marsikak tisočak in treba je bilo tudi posebne intenzivne i*ožrtvovalno->ti vsakega posameznega odbornika, kakor tudi usliižlieuegu osohja. T«»da uspehi niso izostali Vse naprave so setlaj v le|>em redu in vsak upravičenec z eno upravičeno hišo. je bil letos za -i K na boljšem, kakor pa v prejšnjih letih. Človek bi mislil, da bo pri stvari, ki je tako velikega sj©si>odar>kega pomena in zl». «ir pametnega vodstva, ]>ouehalo vsako strankarstvo, in da - InnIo tu upoštevali edin« »le gos|*»-darski momenti in obča korist vseh upraviči acev. ne glede na njihovo politično prepričanje. Tesla temu ni tako! Človek obrača, klerikalec* pa hoče to kar drugi realno zidajo, ne glede na ljudsko korist. |»odreti. Kor|m»raeijski odbor, v kojem sede možje, ki «-4» zvesti pristaši narisi no - napredne stranke, je gospodaril tako pametno in previdno, da - ž njim zadovoljni cela peste ni klerikalci. To pa klerikalne peteline boli, peče in kolje, da, same jeze ne vedo. kaj bi |>oč*di: *>ame zavisti se zvijajo in grizejo v ustnice, in če bi bilo možno, prodali bi celo korporacijsko premoženje za Judeže ve g rose: boli jih. ker tudi tu nimajo tiste Strahovlade, kakor v drugih javnih zastopih k»*r ne morejo do korita. Ta o«llM»r pa. ki ima po|»oliioma mirno ve«.t in čiste roke. je hotel v nedeljo, dne 11. septembra ob d. po-]m>Idne fsmosno stopiti pred svoje voli lce in soupravičence. jim poročati o svojem nesebičnem in neumornem del«»vanju, ter se izkazati z vsemi ra- čuni in je v ta namen sklical občni zbor. Ker so pa upravičenci z odborom vsestransko zadovoljni in mu docela zaupajo, je prišlo k občnemu zboru samo nekaj naprednjaku v in pa par klerikalnih petelinov, ki so hoteli na vsak način delati zajaajo, vsega skupaj okoli 40 upravičencev, tako da olteiii zl*»r |m> pravilih ni bil sk le 1 »cen. Zato se je 1 si redilo, da se vrši samo informativen shod, brez vsakih sklepov. Ze pred tem skle|m»ni je pričel izzivati davčni asistent Meier. človek, ki je še pred par leti močno zabavljal iVz klerikalce, pa je takoj slišal par zlatih resnic. Med |M»ročilom gosp. pc m i pred tednika I. Koschierja, je ta ljul**z-njivi .Meier v družbi z najin tel igent nejšim klerikalcem. V. Ileiikovičem, delal neprestano neumestne opazke, a v se|ej sta m* v sedla. Ko s*- je Meier nekoliko upehal, j« pa nadaljeval tienkovič, ali kakor mu pravijo dovtipneži »ta kunstni Tine >am. Tu mu 111 bila v seč nova pot v Bistrico, zdaj zo|»et ne naprava vodnih riž, lovi so se oddali pre-|«m*eni itd., a vselej je bil temeljito zav rnjen. To je moža grozovito jezilo —- in ko mu je naš pristaš H. Logar rekel, da je bil nekoč sam v tem odl»oru je skočil k njemu. ter ga udaril v lice. Par sekund mučna tišina; vse je pri' »valo, kdaj 1m> Logar udarec vriui! IV hočeš to. pa pojdi va na cesto, tu se ne plačuje!« s** je jezni in glasom glasil Logarjev odgovor. Oddih. In /daj je zaorilo p«» dvorani: Sramota, skandal, klerikalna olika, pretepač, ven! Nato je g. Logar naprosil navzočega g. dr. Krauta za za - |Mvo. g. predsednik pa je shod zaključil. Razhod. Bled jeze je stopil g. ta>gar na ulico, njegovi pristaši pa so glasno odobravali njegov pametni nastop v tako kritičnem ]»oložaju, češ: Pametnejšega pač nisi mogel storiti, ker če bi ti zaušnico vrnil, nastal bi bil splošen pretep!« Ko je pa nek naprednjak pove-dal, da je Benk«»vič že dopoldne prosil orožniške asistence, tedaj je bilo .-•■le jasno — odkod in zakaj zaušnica pri javnem zls>rovanju. Namen je bil prozoren, *L Logar pa pravi, da ve bržkone še za drug namen. Marsikdo >• zafrkaval Benkovica, a zaušnico je dobil Logar Komur se razmere znane. Im» vedel. za katerim tfrmom tiči zajee. P.-i ImhIo opekli ti klerikalčki. Zadevo In» r»»šib» sodiš«V m kakor čujemo, je zastopnik g Logarja g. dr. Triller. Toliko za danes: oglasili se l*»-n»'. pa in t«, v najkrajšem »asu. LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. Ban «*r; spisal I K Olisli I IV. Armada princa K varava je bila zbrana pri F u taku, ko je koaeea* meseca julija leta 171»». prišla v ta lioriše \tsi, da so Turki /gradili most čez Savo in tla je njih armada začeta prodirati v >r» m Veliki vezir Ali 1 »asa je bil na čelu te armade, ki so jo avstrijski vohuni cenili nad tflUMUtfJ m oz. in jo je peljal čez Pa-iiovc*- na Slankauou in od tod na sreniške Karlovce, kjer je na ug«»d 110 ležeći višavi u ta U »ril svojo vojsko. I*o turškem običaju ^, bili okrog tal*ora (»ostavljeni vozovi in utrjeni tako. da je tabor tvoril pravo trdnjavo. Pred turško vojsko je U /al o kri-t jansko prebivalstvo. za turško vojsk" plamena gore« 1 h \a-u in seliše oznanjevala. ila so Turki že začeli ropati in požiga ti I>va dni po utaborjenju Turkov je med vetočimi vinogradi Pruske gore ji 1 majhen ddelek kirasir-jev I>\ ^-t mož z dvema oficirjema je jezdi) |»očasi in na i*>tu vsak 1 u«*t; Ijajo. kajti pred njimi sta jezdila primerni razdalji še dva k 1 rasi rj. »Ta k o rek og m**.« 1 rastje je naj močnejše, je rekel por*>čtiik Sii«»j Ljultsi mi je odkrit 1h»j Tudi meni je bojevanje ljubše kakor tako zasledovanje, je »nlgo v«»ril kapitan liosizio. Sicer imenu nuj* jo to častim nalogo in doka/ |n»-bitega zaupanja, a jaz bi se bil prav rad zahvalil za oboje.« Prokleto t«žko nalogu vam dali." je zofiet i z pregovori I Snoj. t in.t Palffv šel z <*1H kirasirji in dragonci in * 44IO huzarji od Petro-vardina r«koguo**cirati Pravili so mi. da um je princ Kvgen naročil. ♦ < gne vsakemu sfMipadu. a zdi se mi. da to ne bo lahko.« Kapitan Bosizio je imel na jeziku krepko )»ese«|o. ko je naenkrat v da I javi pred Hchoj zagledal v« »jaka. ki -ta tv«»rila prednjo stražo in *e vračala /«iaj v divjem diru. Fstavil je konja 111 njegovemu 1 zgled 11 je sledil ve* oddelek. Kmalu sta vojaka «lospcla do kapitana in mu s|m»ročila, da se bliža od juga večji oddelek trških konjenikov. Boj na železnici. t Dopis iz železniških krogov.) Pasivna resistenca na južni železnici je med mnogimi socijalni m i boji naših dni nekaj izrednega. To pa v.aradi tega, ker imajo železničarji, ki delajo pasivno resistenco proti sebi, ne le vodstvo južne železnice, ne le * e Ir kapi tal iste in njih zaupnike, marveč tudi delavce vseh kategorij. Ginljivo je gledati, kako se vodstvo južne železnice in soeijalnodemokra-tično delavstvo dobro razumejo. Pozabljeni so vsi boji, pozabljene vse krivice — socijalni demokrat je, začenši od izborno plačanega strojevodje, pa do uliožnega kuplerja. vsi so »Mlini v tem. da je na korist vele-kapitalistom treba železniško u radništvo premagati, zlomiti pasivno resistenco. Socijalni demokratje so pokazali pri tej priliki, da 80 pravi hlapci velekapitala. Udinjali so se mu in služijo mu s fanatizmom, ki je toliko značilnejši v tem l>oju. ker vsak |m»znav ale«' železniških razmer v«*, da bi socijalni de m«>k rat je imeli vse vzroke pomagati uradnikom in ostati na njih strani. Saj je na stotim* in stotine socijalni» - demokratičnih železničarjev, ki bi že davno ne bili več v službi, če bi jim uradniki ne bili prizanašali. Toda socijalni demokratje so sedaj popolnoma isizahili na tisti čas, ko so bili v Isiju z železnico in ko mi jih uradniki podpirali, kolikor so le mogli. Zdaj imajo socijalni demokratje sani o en cilj pred očmi: premagati pasivno resistenco. Pri tem upajo. /♦• tako zabasane. da trpi ves promet in da bo ponekod v par dnevih po|>o1iioma nemogoč. Vodstv<» južne železnice je že spoznalo, da *»e j«- prevaralo pri svojem računu, da s pomočjo socijalnih demokratov stre pasivno resistenco, in začelo se je z uradniki pogajati. Kakšen 1m> iis|»eh. se kmalu jM»kaže. Razmere ^<> pa tak«-, da je zmaga pasivne resi-slence skoro neizogibna. Zmaga pasivne resistence pa bo pomenila velikanski poraz sieijalnodemokratične organizacije. V vsakem slučaju pa Ik> imelo ]>ostopanje soci jalnih demokratov zanj«' same najslabše posledice, kajti uradniki jim tega seveda ne Ih»«1«» |m>zabili. I>o*dej je vladala med vsem osobjem Interesna solidarnost, ki so jo socijalni demokratje razbili. Zdaj so socijalni demokratje pokazali, da so sovražniki uradništva, računali bodo morda v prihodnje s tem, da tudi uradniki niso več prijatelji. Gonja proti Hribarju. Vlada, Nemci in klerikalci nadaljujejo z združenimi močmi gonjo proti H r i b a r j 11. Staro sovraštvo proti možu, ki nikdar ni 11-klonil tilnika, je prav zadnji čas buk-iiilo z vso silo na dan. (Je se Hribar javno r>glasi, mu konfiscirajo najno-dolžnejše stvari. Konfiskacije se vrše na ž«*ljo vlade. Hribarjev oklic na ljubljansko meščanstvo je državno pravd 11 ištvo zaplenilo na telefonično zalite vanje dvornega svetnika grofa Chorinskega, ne iz lastnega nagiba. Kaki*r so s«*daj razkrili graški listi, ki so v najtesnejši zvezi z deželno vla v Ljubljani, je bil tudi inserat banke »Slavij«"- konfisciran na za-htevanje deželne vla«le. Dva in jk>1 meseca nista ne deželna vlada, ne državno pravdništvo nič nepostavnega videla v tem inseratu. Cez dva in pol meseca je naenkrat postal ta inserat 11**varen. Kdor ima le količkaj jurist ič ne izobraziš*, bo vedel, da v tem bsnerata ni nič nejK>stavnega. Ta inserat apelira samo na narodno zavednost obeinatvm, ne hujska ]>a proti nikomur. Ta inserat je priporočilo za banko ^Slavijo«, ne pa pozivanje na bojkot celi Avstriji »Hribar der Hetzer«. Namen je prozoren kakor steklo! Hribarja je treba navzgor i črniti in ga predstaviti kot hujskača in nevarnega človeka. Pa tudi za-slombo in zaupanje občinstva bi mu vlada, klerikalci in Nemci v lepem bratstvu radi izpodnealL Velikanske zasluge, ki si jih je Hribar pridobil /a obnovitev in razvoj Ljubljane, to zdaj naenkrat ni vse nič. Klerikalci in Nemci so naenkrat našli, da bi bivše to tudi kak drug župan napravil. Morda celo Boltatu Pepe s Kudeluga rtli pa kak kazinski ]»ostopač. \"se je 7daj slabo, vse zavrženo, vse skupaj nič vredno, kar je storil tisti Hribar, eiuar župansko delavnost je svoj ča^ javno povzdigoval in slavil ljubljanski škof. Ce si v slučaju nujne ootre-be div.elni odbor iz kakega fonda kaj izposodi, je to dovoljeno in popolnoma v redu. a če mestna občina enako postopa, je \r> v očeh klerikalnih kritikastrov nekaj neodpnstljivega. Pri tej nezaslišani in brezprimerni gonji proti bivšemu županu se koali-rani sovražniki tako podejedo bo Hribarja huje uklal, da kar sami sebe pobijajo. Vlada in Nemci predstavljajo Hribarja kot najhujšega nasprotnika in največjega hujskači proti vladi in proti Nemcem in v do- lz daljave, tam od Karlovcev s**m, s4» sliši tudi streljanje in kmet-je, ki se skrivajo po vinogradih, pravijo, da mora biti tam bitka.« V lejio past smo zašli.« je dejal kapitan Hosizio. ^Spredaj bitka, na strani pa turški konjeniki. Kdor bo iz t«' pasti o«lm»sel glavo, gre lahko na Trsat na bo/.jo i>ot.« Pokre|N-al se je z izdatnim požir-kom sreniske rakij«4. kajti ljubil je /♦•rt»»ka piča . kakor s«> Sreinei imenovali žganje in prav ]>osebno š«^ v trem»tkih nevarnosti. iN'čki moji,« je |s>tem zaklical vojakom, »zdaj je čas, da pokažet>\ če st»- junaki, ali skusimo Ihijiio srečt>, znamo vendar uteči. Idarimo naprej, morda nas Turki od juga ne dohite, a če se združimo s tovariši, smo rešeni. Odredil je, kar je bilo potrebno, zlasti da morajo vsi vojaki jezditi ločeno, p«»tem pa se |M>stavil na čelo celi vrsti, zavihtel svojo sabljo in z mogočnim glasom ukazal: »naprej!« V divjem diru se je zaissiila četa čez indjane in griče. Ni preteklo |m>1 ure, in že je na južni strani le nekaj strel jajc v daleč zapazila četa turške konjenike. Komaj so ti zapazili sovražno četo, so se za|todili za njo. Konji Bosiziove čete so bili od dolge ježe že utrujeni in tudi zara«U težkih oklopov vojakov niso mogli tako hiteti kakor brzonogi turški konji. Vzlic vsemu priganjanju so kirasirji videli, da se jim Turki vse bolj bližajo. Vse razločneje se je slišalo ; kričanje turških vojakov in kmalu se je tudi slišalo žvižganje krogelj. * Turki so bili prišli že tako blizu, da sti njih kroglje dosegle kirasirje. Še močneje streljanje pa se y? slišalo izza Karlovcev. Tatu je BOlOOO turških konjenikov naskočilo odde-lek. ki ga je vodil grof Palffv. Unela s«» je bila ljuta bitka. Turki so neprestano ponavljali svoje naskoke. Pa It fyju sta bila med bitko ustreljena dva konja, več generalov in polkov-: 11 i kov je bilo ranjenih, mnogo vo-I jaštva je padlo, a končno se je Palffv ju vendar posrečilo, da se je izvil strahovitemu objemu turških čet in s«« umaknil na Petrovaradin. Med tem umikanjem je pridrvel Hosizio s svojo četico, a prekasno. Ni se mogel združiti več s Palffv je vinu konjeniki, kajti vmes so bili Palff>-ja zasledujoči Turki, od zadaj pa >(1 (mu sledili turški konjeniki. Hosizio je dvignil sabljo, in ko so bili zbrani njegovi kirasirji okrog njega, jim je kratko rekel: »Izgubljeni smo, a storimo junaško smrt. Za menoj — hura. kaz tega aa »sklicujejo na izvršene konfiskacije njegovih oklicev in njegovega imjcrata.klerikalci pa pravi jo. «la se | njeguje za vlado in sa Veni ce in neće, da bi se proti njim pisalo. Kdini pa so združeni sovražniki v enem: v ua|»adaiiju; s poniževanji in celo z obrekovanji ocrniti llritiarja navzgor in navzdol. Pa ve-* ta trud bo zaman. popolnoma zaman! liranje prof. Juga. Ker je videti, da javnost ai «k» dobra informirana o tej stvari, naj bodo konstatirana naslednja dejstva: Na skupščini Zveze učiteljskih društev v Novem mestu je imel prof. Jug govor o šolski vzgoji. Na |*slla-gi |s»ročila vladnega zastopnika pi i omenjeni skii|MČini. je deželna v lada o«lredila disci|dinara«» preiskavo proti prof. Jugu. Ze ko je bila disciplinarna preiskava uvedena in se je ne vršila, je imel dež šolski svet sejo in Ca tej seji je bil sprejet predlog učitelja Jakliča na Mispemliranje prof Juga. Obsojen sodnik. Ze večkrat smo imeli priliko po-ročati o več ki»t čudnem postofiaiiju dežel nos« m I nega svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v t ioni jem uradu Karlu Grebene u Tmli smo I n »rtiča I i. tla je bil zaradi žaljenja i m»rnjegrajčanov na tožls* župana in več tržil ii o v v prvi instanci ol»*»jeu na -M» K globe oziroma -P* ur zai*»ra. IVžtdnosodni svetnik se je proti obsodbi pritožil, a ni s «voio pritožbe ničesar opravil. Okrožno sodišče v i e|ju je njegovo pritožbo odbil«» in je potrdilo *odt»o prve instance. Obsojen sodnik to je res nekaj j »osebnega. Pasivna resj^tenca na južni železnic L Zveza jugoslovanskih železničarjev javlja: Z oziroui na gibanje južnih železničarjev naznanja |»od-pisani «»dhor. «la s,- je v sled brzojavnega vabila predvčerajšnjim » li pripravljeni na vse niorchitnoMi. 7last i z ožin »m na kritični položaj v alp-kih deželah. V Trstu. 17. sep-U ubra Zveza Jugoslovanskih železničarjev, centrala Tr^t. — Oponilia uredništva: To fioročilo nam je bilo dostavljeno v nedeljo ob polu 2. zjutraj, t »»rej je prepozno za nedeljski list. In > hura« je zadonelo in z zadnjimi silami so ae kirasirji zapodili naravnost med Turke, ki so bili pred njimi, mala četica med ogromno množico. S tisto beanostjo, ki jo vzbudi samo gotovost smrti, so kirasirji sekali med Turke, vsem na-pr»j kapitan Bosizio, divjali so tako strahovito, da je med turškimi četami nastal nered. Tedaj pa so Palffv-jevi dragonci pritisnili od nasprotne strani in Turki, misleč, da s,» napad.-ni od dveh strani, da so jim cesarski prišli za hrbet, so se začeli umikati. Naenkrat je bil Hosizio a svojim oddelkom sredi med dragonci — četa njegova je bila rešena. Predno so Turki spoznali pravi položaj, so se dragonci z Boeiziovo č#-t . /♦- umaknili. .Sele zdaj je Hosizio zapazil, da njegova četa ni več jiolnontevilna. »Kje je Snoj?« je vprašal in se /ri po svojih v ojakih. Kavuokar sem ga š** vi«k*l Vojaki SO obstali in s** ozirali. Snoja ni bilo nikjer. Vzlie zopetne-inu približevanju Turkov so se vrnili na bojišče in v naglici pregledali ranjence in mrlitV. a med njimi i.i bilo Snoja. »Tjet je — siromak,* je zazvdihnil Hosizio. »Ni mogoče drugače, kakor da so ga premagali in odj» Ijali seboj.« S poveaeno glavo te je vrnil Bo - /io s svojimi vojaki k dragoiicein in odjezdil ž njimi v Petrovardin. (Dalje prtbodDjie.) Nava Ikdenjska metropola »e vspenja na griču in marsikdo, ki si jo površno ogleda, je mnenja* da se mestece ue bo moglo na daljavo razširiti, ker je uvet naokoli preveč gričast A moti se, kdor taki* misli. Saj vemo, da tudi Kun ni imel ugodne, ravne lege, a se je kljub temu dvignilo na »edinih gricib svetovno mesto Kun To je tudi uvidelo nekaj umnih meščanov, ki zidajo svoje vile in jih še nameravajo zidati na Kapiteljskem griču. A tmli oitostran kapiteljskega griča, V Brstjinski ravnini rastejo zadnji čas lične hišice, kakor golte |mi dežju, lil v bigijeiiskem oziru je jako dobro to, da ima v saka bisica mal vrtic poleg. To vse vzbuja nam meščanom prijetno misel m naito. da se lahko v do-gleiliiem ca>u dvigne iz travnik«.\ in 01 štev lepše, veliko dolenjsko Novo mesto, zlasti če pomislimo na pred durmi stoječo /nlavo gimnazijskega |»oslopja. Ra«li t«*ga naj l»od<» prime-ren odgovor raznih notic v neka« rib časopisih m novicah« zadnjih ča sov. bližaj«»če se volitve Pri tej pri liki naj se {h»kaze, da je Nov., mesto vedno stara, napredna dolenjska met roj k »la! In to |h»scI»ii«» tudi v o«l govor g. kanoniku 2 logarju, uredniku IMcnjskih Novica, znanemu junaku »zvonarske afere« v emiartnem pri Litiji, ki se je pa kljub svoji ogabni vzv išemisti v zad-njein času |m»nižal v manjše hišic«*, kjer agitira za ljubljenega kandidata Jarca, ki se na abodih laska do kin**tu in ga vara z znanimi klerikalnimi fopanjami■<. |k»ma s«* pa norčuj«- iz njega, češ, prokleto je še nezaveden dolenjski kmet . kakor se je blagovolil izraziti napram svojemu prijatelju! Razne stvari. * Za odpravo smrtne kazni. Španski jiistični minister, Talmriiio. je t • dni izjavil, da Im> vlada predložila par lanom t u zakonski načrt o «sipi a v i smrtne kazni. Kakor znano, so se te dni nemški juristi izrekli za to, da s«- smrtna kazen olidrži. * Za grofa premalo. (iališki grof Ihinin - Bork«»uski j«* prišel ra-«ii zapravljivosti pod skrbstvo. Njegov »»skrbnik je dunajski odvetnik dr. Hecht. K» s«t deli grofa pod skrbstvo, se je določilo, da dobi od svoje mater*- vsik inese«- 1 *pfl K. Mati ima velikanska posestva v (ialiciji: njeno pr»*nioženje j«* vre«!no v»»č milijonov. I>asi je mesečni znesek 1*»0 K za grofa r»*s tako majhen, da ne more z njim svojemu stanu primerno izhajati, mu vendar mati niti vinarja tli hotela primakniti.Grof Dunin-Bo-rowski je odšel v Frankobrod ob Meni. kjer je živel kot pravi gen!leman. Nekemu tamkajšnjemu plemiču je izdal dva akcepta. vsakemu za milijon mark. Se ve t bi bil imel grof Dun ti še vedli" »dikaiiski dobiček, ka i nemški plemič mu je obetal nevesto, ki »m. M\ milijonov mark. Zd< i nameravajo grofa Dum na - Bor- sk» ga sprav iti v blaznico. * Ziv jen je milijonarke Itarri-man. Naj »ogatejša ženska na svetu je gotova vdova po umrlem železniškem kralju K. H. Harrimanu. Kakor je bil njen mož neumorno dela- ♦ n. ravnotako se je zdaj njegova vdova z vsem ognjem posvetila upravljanju ogromnega premoženja. Pa ne samo, da ohrani pr» može nje na dosedanji višini, tmli za ^»množitev je gospa Marriman ravnotako navdušena, kakor je bil njen mož. Druge fiognte Amerianke se jm» večini rie brigajo dosti za gosi »oda rstvo jn s*' rajše zabavajo, kakor pa da bi se a številkami dolgočasile. Vdova Marriman stanuje v prijaznem domu, nekakšnem gradiču v Arden v državi New Jersev. Vsako jutro sede na vlak, ter se iielje v svojo pisarni, v New Yorkn. Do dveh popoldne sprejema razna poročila. sama pa «laje potrebna navodila. Potem gre h kosilu, «l«-la zopet dve uri v pisarni, nato pa se takoj odpelje na svoj dom. * Svetovni slepar. Poročali smo «la ho pred kratkim zaprli v Bu- dimpešti slovitega sleparja Gezo So-inoskco} a, ki je z neko angleško me-ireao zapravil avoji ženi lepo premoženje, na vsezaduje jo je pa spravil i*c v blaznico. Nesrečno ženo kmalu izpustili iz blazniee, zato so pa nje uega ljubeznivega m«»ža vtaknili v zapor Somoskcoya opisujejo listi kot zelo izobraženega, inteligentnega, pa tmli kot zelo pretkanega moža. Znan je zlasti po svojih nastopih kot ba-rou, poslanik in polkovnik. Kot baron \ e«'sey se je sukal okrog najvišjih »lam, ki Jih je zna! s svojim pri-kupljivMii ve«ierijein tako očarati, da r<» kar brnele za njim. V St. I>»uisu v Ameriki je povodom svetovne razsta v c nastopal kot avstrijski diplomat. Koje bilo treba po razstavi spremljati nek<» visoko avstrijsko aristokra-!inj<», ji je ponudil rok<» za to dolženi kavani Tinia pristopil je baron \ «*« se> . prijel damo |M»d pazduho,njenega spremljevalca pa je kratkomalo s k<»moleem »Mlriiiil. Pardon, jaz sem avstr«» ogrski \ oslanik«, spregovori osiipnjeni aristokrat. Zaničljivo mu |s>gl«Mla mlaili > baron« \ «^*ey v obraz Mislite? Pojdite 1«* domov; tam d«»bite dekret n • >d|>ok]icanju.« Prcs«-ne<-eni iH»slaiiik j«* osramoč« i edst»»pil, slej>arski Som«»sk«M»v t>javi Somoskeov na Ogrskem. Tu a- hotel |*>skusit i. kak - človek počuti v vojaškem stanu. Kar naenkrat s«* pojavi kot |Mdkovnik v n»-k. garniziji. za katero j«- bil imenovan prtnl dnevi nov pov v" skeov pa j»- preje priš*-i. . so morali nastopiti, eksercirati in manevrirati, i!a s«i bili vsj mokri. Častnikom v »lajal ukor«*, zmerjal jih j»- pričo vojaštva kakor kake šolarje. Naslednji oan je prišel polkovnik. Soinog»H>y je ponoči izginil. Končno so ga radi raznih sbparij prijeli v Trstu. Hoteli so ga imeti na Dunaju, kamor *ta ga iz Trsta spremljala l v roke pravici. Kako pa ste takrat v Gradcu po-l**kgnili?« ga vpraša sodnik. »Kako? ('isto lahkot, odgovori Somosg«kdy. Nato pri|»oveduj»\ kak«» j«^ takrat na v so moč dirjal ?>o Gra»l«*u. Na n«^ki hiši je opazil zdravniško tablo. T'bral jo j«« v bišo in potem po stopnicah v prvo iiadstrot je. Tu je |>ozvonil. Odprla mu je zdravnikova dekla, kateri je pravil, da ga j«» nenadoma ol»šla na cesti s1al»ost. «ia je padel in izgubi! k b»buk. Na \ roča »Politika«, vendarle obstoji 1 Turško in Rumunsko jiosebni vojaški konvent. \ sled katerega je Runi u nska zavezana podpirati Turško, ako jo Bolgarska napada. Demisija ministrskega pre«dseclnika Malinova je baje s tem konventom v zvezi. Turški veliki vezir v Berolinu. Pariz, 19. septembra. Turški veliki vezir Haki-paša se poda iz Pariza za nekaj dni v Berolin. Pravi vzrnfc konflikta med Turško in grškim poslaništvom. Carigrad, 19. septembra. Po informacijah, ki jih je podalo turško zunanje ministrstvo, ne gre pri sporu med turško vlado in grškim poslaništvom za noto z dne 2. septemra t. 1. i kateri zahteva Grška 20 milijonov odškodnine radi protigrškega bojkota na Turškem, temveč za drugo no to, kateri je priklopljena lista s podrobnim računom in v kateri se na hajajo zelo ostri izrazi o posameznih pristaniških oblastvih. Turško zunanje ministrstvo je grškemu poslaništvu vrnilo obe noti in samo na kratko pri i»omnilo. da vrača note radi malo izbranih izrazov. Za kratek čas. Tujec: Slišite, prijatelj, pri vas je r«*s jak<^» lepo. Ampak tam na tistem hribu bi bilo treba postaviti razgledni stolp. Zupan: Kajpak! Potem bi ljudje še rekli, da naš hrib ni dosti visok. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. r i k 0 najboljša ura sedanjosti: zlati, srebrnu, tula. nlkeUnoita li Jekleno se dobi samo pri H. SUTTHER LJubljana, Mestni trs. i ? k o 0 t rtiHi toka v Mm «4 Mi mM: Motnim liti H. i, uartii ume mi Sare,ena vloge na knjižice ter jih obrestuj* od dne vloge do dne dviga pO 4l f* f; rentni davek plačuje rad rug a sama - Sare jenu vloge na tekoči raćun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico laje ssssjita na na rr mali J ne tie načine. — ItfstlHi Basa jalsllia: zamenja tuj denar, prodif* vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — Esksaattra trgovske menice - Presajanje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov Itd na vsa tu in inozemska tržila — Iz saj* nakazni, c Vsa po asn i se dofce bodisi astiocao ili pisiseao v zadro/ni pisarni 10 □radne m tul đaa ispita il 8 ii 12, hhUu h 3 li 5 "anf *as* *aa? *aV • •wB v»f *w* *ksi* *asT ^av* *a»* • • • ■ • • * • Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 slavno zastopstvo .Prve IW IiMe mmnlm, x x x x •0- najcenejši zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulamno BssF* vsakovrstna posojila in kredite W kakor: trgovske, stavbne, hipotekam«-, uradniške in menične kredite x Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, i. nadstr. x x x :•: x x k k x x x k x x k k :•: x k x x x x x x x x x s »■elita pesBjilBica lioblianske okolice I v latiea zalra£iea lomi v LJubljani u Dunajski cesti it. 18 I je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......k 83.116.1 21-11 1 upravnega premoženja................k 20,775.910-59 1 obrestuje hranilne vloge po -f Vlo I •viteltka mntnofla Slavka, katerega plačuje posojilnica I •nnaa ta vložnike. I lasti vlage Da tekoči raćun v zvezi s čekovnim pro- i »■lik •kreatuje od dno vloge do dne dviga. I ■ Stanje hranilnih vlog nad...............k 2 0,0 0 0.00 0 I I Poao|M|o mm aonvljlaca po 9 / si',, nm amortizacijo ali pa po 1 ■ 9' t- srsi aMortJiacij« | rta menice po 6 I I Posojilnica »prejemi tudi mk drugi ničrt glede araortizovanja dolga. i 1 0■ ABMB UBI: vsak daa od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj i i ** PTftZBUMv. 1 1 Talsfoa it. 119. Postao hranilnice raćun at. 829.405. 1 |^«nSllilf|l klavnemu občinstvu najvljudneje naznanjam, mmmmm ■ ■«nuunnwn da borj^m otvonia ===== dne 19. septembra 1910 == fino in svetlo llliolnico jamčim za zelo toćno, najboljšo postrežbo in se cenjenemu občinstvu vljudno priporočam. :: Gabriela Jug, M Ljubljana, Židovska ulica št 3 X LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubliahi. 3 Stritarjeva ulica štev. 2. Sprejema vloge na od dne vloge po 4 - papiri knjiiice in na tekoči ratna tor lik okreatnje čisto. Kupuje in prodaja vrednostne Delniška glavnica : k 5,000.00rr* odbitka; nevzefagnjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema id nad 1 milijon ki-oi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj V/Za «a leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične dosatofto hranilnika, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno draifttvo. 4 Lastnina in ti*k »Naroaae tiskarne«. ^747 00 89