Slovenski dom
Preb - cena - prezzo L 0.50
Leto Vlit.
Schrlftlelter, urednik, redattoro: Mirko Javornik. - Harau.geber, teda-latell. editore: Ing Sod|a. - FU, Ljudska tiskarna, ta Ljudsko tiskarno,
Der la Stamperla popoiare: Joža KiamarlČ — L|ubf|ana, Kopitai|ava 6.
— lel. 4001—4005. — Abonnement. naročnina, ebboaaroento: L u.
Ljubljana, četrtek, 30. septembra 1943 - št. 2IS
Zaher deufscher Widerstand vereitelt sowjetische Durchbruchsversuche
209 Sowjetpanzer und 155 Flugzeuge in 2 Tagen vernichtet Starke Regengiisse verhinderten grbssere Kampftatigkeit an der siiditalienischen Front
Pomen Ukrajine za evropsko prehranjevalno gospodarstvo
Aus dem FHhrerhauptquartler, 29. September. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Am KubanbrOckenkopf blleben starke AufklSrungsvorstbsse der Sowjets erfolglos.
Im Kampfraum von Saporoschje stan-den unsere Truppen auch gestern tn schwc-ren, aher erfolgrelchcn Abvvehrkampfcn. Vortibergehend vcrlorengcgangenes Gclkndc svurde durch Gegenangriffe zurtlckerobert.
Ncue Versuche des Feindcs, an elnigen Stellen des mittlercn Dujepr auf dem woetUchen Ufer Bodcn zu getvinnen, schci-terten.
Im mittlercn Frontabschnitt griffcn dle SowJets trotz \Vcttervcrschlechterung vvelter an. ZShor Widerstand unserer Trup-pen und energlsche Gegenansrlffe brachten die leindllchen Angriffc rum Stchen. Eln-zelne Elnbrttche vvurden abgerlegelt.
Žilav nemški odpor preprečuje vse sovjetske vdorne poskuse
209 sovjetskih oklepnikov in Močni nalivi so ovirali večje
Iz Fllhrcrjevega glavnega stana. 28. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na kubanskem prcdmostju so bili močni ogledni sunki Sovjetov brezuspešni.
Na bojnem področju pri ZaporožJu so bile naše čete tudi včeraj v hudih, toda uspešnih obrambnih bojih. Začasno Izgubljeno ozemlje je bilo T protinapadih spet osvojeno.
Novi poskusi sovražnika, da hi na nekaterih mestih srednjega D n J e p r a dobil tla na zahodnem bregu, so se Izjalovili.
Na srednjem odseku bojišča so Sovjeti kljub poslabšanju vremena napadali dalje. Žilav odpor naših čet In krepki protinapadi so ustavili sovraine napade. Posamezni vdori so bili zajezeni.
LA TENACE RESISTENZA TEDESCA MRESTA TUTTI I TENTATIVI NEMIGI
Dal Ouartier generale del Fllhrer, 29 settembre. II Comando supremo todesco co-munica:
Sulla testa dl ponte del C u b a n sono falllti fortl attacchl esploratlvi nemiel.
Nella zona dl combattlmento dl S a p o-r o s c 1 e , le nostre truppe sostenevano an-che ierl gravi combattlmenti dlfenslvl ma Pleni dl successo. II terrltorlo provvlsorla-mente perduto !u rlconqulstato In eontrat-tacchi.
Nuovl tentatlvl ncmlcl dl prendere po-slzlone In certl punti del N 1 P e0 centrale sulla sponda occldentale, sono falllti.
Malgrado 11 tempo pegglorato, 1 sovle-tlel contlnuavano ad attaccare ncl settore centrale del fronte. La tenace res-lsten-za dclle nostre truppe c 1’energlco contrat-taeco arrestavano gll attacch) nemlcl. Slu-gole lnflltrazloni venivano arglnate.
Važne spremembe v vodstvu ameriške zunanje politike in vojnega gospodarstva
Lizbona, 30. sept. DNB. Boj ameriškega zunanjega ministra Hulla proti častihlepnemu njegovemu namestniku Wellesu in proti preveč samostojnim vojnim uiadom ameriške vlade, Je zdaj privedel do pomembnih sprememb v ameriškem zunanjem ministrstvu. Predsednik Roosevelt Je Wellesa kot namestnika zunanjega ministra žrtvoval, ker je zunanji minister Hull zahteval, da ga odpuste. Hullu je bilo treba ustreči, ker bo igral veliko vlogo pri volivni propagandi za Roosevelta v Južnih zveznih državah.
Dosedanji nadzornik nad izvajanjem zakona o posojanju in dajanju v najem Stet-tinius je odslej podrejen zunanjemu ministru in Je dobil mesto državnega tajnika. Stettinius ni poklicni diplomat kakor Welles. temveč prihaja iz velike industrije. Star je komaj 32 let, a je že pred petimi leti imel važno mesto predsednika ameriških združenih jeklarn. To je podjetje, ki Je tečaj njegovih delnic na newyorškt borzi že leta in leta zanesljivo merilo za stanje ameriškega zasebnega gospodarstva. Delnice tega podjetja so tako važne, da njihovo Ime na borznih brzopisnih strojih ne le krajšajo, temveč ga zaznamujejo zgolj s črko X, okrajšava, kakor Je ni deležno nobeno drugo svetovno veliko ppdjetje.
Ko je Roosevelt leta 1939. videl, da njegova vojna dozoreva, in je začel misliti na mogočno oborožitev, Je poklical Stettiniusa za voditelja preskrbe s surovinami za ameriško težko industrijo. To Je bil zelo posrečen načrt, zakaj Stettinius Je užival pri težki industriji veliko zaupanje. Toda niti ameriška zbornica, niti javno mnenje še nista bila zrela za ta nenadni prehod v totalno oboroževanje in stettinius Je moral izginiti. Zamenjal ga je Knudsen, ki je nalogo izpolnjeval v znatno zmanjšanem obsegu, pa mu le še to kmalu spodletelo.
In der Zeit vom 26. bis 28. September wurden an der Ostfront 209 Sowjetpanzcr und 155 Flugzeuge vernichtet.
Deutsche Flakartlllerie schoss von 6 Sovvjctbombern, die die rumSnische Hafen-stadt Konstanza anzugrelfcn vcrsuch-ten, 4 ab.
Anhaltender Regen verhlnderte an der sflditalicnlscben Front grčssere Kampf-handlungcn. Die elgencn Bewcgungen nah-men trotz starken Wegescbwierigkcltcn den vorgesehenen Verlauf.
In der vergangenen Nacht fiogen einzcl-ne feindliche Flugzeuge ln das westllche Reichsgebiet ein. Durch Abvvurf elniger Bomben enstand nur untvesentlicher Ge-hSudeschadcn. Dle Zahl der bel den felnd-llchen Luftangriffen am 27. September und in der Nacht vom 27. auf den 28. September abgeschossencn Flugzeuge hat slch auf 65 erhčht.
155 letal uničenih v 2 dneh bojne nastope v južni Italiji
V času od 26. do 48. septembra Je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 209 sovjetskih oklepnih voz In 155 letal.
Nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo 4 Izmed šestih sovjetskih bombnikov, ki so poskušali napasti romunsko pri' stanlško mesto Kostanca.
Trajen dež Je oviral večje bojne akcije na južnoltalljanskem bojišču. Lastni premiki potekajo kljub velikim težavam zaradi potov, kakor Je predvideno.
Preteklo noč so posamezna sovražna letala priletela nad zahodno državno ozemlje. Zaradi nekaterih odvrženih bomb je naataia samo nebistvena škoda na poslopjih. Število sestreljenih letal na dan 27. septembra ln v noči od 27. na 28. september se jo povišalo na 65.
Dal 26 al 28 settembre veulvan0 annlen-tatl sui fronte orlcntale 209 carri armati sovieticl e 155 aerel.
L’art!gllerla contraerea tedesca abbat-teva 4 del 6 bombardlerl sovieticl che ten-tavano di attaccare la cltti portuale di Costanza.
Sul fronte sud-ltallano grandl azlonl helllche venivano lmpcdlte dalla pioggia coslante. Malgrado le grandl dlffl-colti delle comunicazlonl stradali, i nostrl movlmentl proseguono secondo 11 piano pre-stablllto.
La notto scorsa slngoll apparccr.hl nemlcl sorvoiarono 11 terrltorlo occldentale del Reich. II getto dl slngole bombe causava dannl Inslgnlflcantl su edinci. 11 nuiucro dcgll appareccbl abbattutl durante gll attacchl acrcl ncmlcl 11 glorno 27 settembre e la notte dal 27 al 28 settembre šaliva a 65 aerel.
Ko je bil Roosevelt novembra 1940 izvoljen za predsednika, je tvegal poskus z zakonom o posojanju in dajanju v najem. Vodstvo je zaupal Harryju Hopkinsu, možu, kateremu pravijo v Ameriki »človek, ki zna reči samo ,da*«. Hopkins tudi res ne zna drugega in zaradi tega so za izvedbo ogromne naloge, kakršno pomeni razdeljevanje surovin, poklicali spet Stettiniusa. Sele potem se Je tudi posrečilo brez bistvenih pripomb zbornice izvesti oborožitveni načrt, ki požre vsako leto 10 milijard dolarjev.
Ce so Stettiniusa zdaj vključili v ameriško zunanje ministrstvo, se bo najbrž moral bavltl s povojnimi gospodarskimi vprašanji. Hull bo obdržal politično vodstvo svojega urada. Ni se mu pa posrečilo, da bi bil dobil pod svojo oblast tudi voditelje ostalih političnih vojnih uradov. Niso mu dali niti drugega državnega tajnika ln tudi ne novih podtajnikov. Nasprotno. Roosevelt Je iz treh ameriških vojnih uradov: posojanje ln dajanje v najem, vojna ter podpora tujih narodov ustanovil nov vrhovni urad, ki ga je podredil Leonu Crowleyu ter ga priključil naravnost predsedništvu republike. Od voditeljev poprejšnjih treh samostojnih vojnih uradov je ostal samo Jud Herbert Lehman, bivši guverner v New Vorku, ki Je preskrbel denar za številne Rooseveltove boje v zvezni državi New York. Lehman se ni hotel podrediti Hullu in je zaradi tega postal Rooseveltov posebni sodelavec. Verjetno je, da bo Lehman imenovan za svetovnega ravnatelja nove podporne organizacije za tuje narode, kadar se bodo zavezniške vlade sporazumele o tem.
Vlada maršala Badoglia je prosila Angleže in Amerlkancc, da bi ji vrnili nekaj prejšnjih italijanskih ozemelj v severni in vzhodni Afriki. Trošnja je bila odklo. njena.
Berlin, 29. sept. n. Evropska celina bo imela letos žetev, katere prinos lahko že sedaj označimo za nadpovprečen. Iz nekaterih dežel poročajo celo o rekordnem pridelku. Nasprotnik, ki je od začetka vojne pozorno zasledoval razvoj evropsko in nemško prehrane in zmerom upal, da bo na tem področju iztaknil podlago za pričakovano odločitev, je začel sedaj govoriti o »zadosti dobri letini«, pač pa potom poskuša to, za zavezniške načrte no preveč razveseljivo ugotovitev, omiliti s silno otročjo in docela neutemeljenim zatrdilom, da je bila tudi 1. 1918. v Nemčiji zadovoljiva lotina.
Coprav je treba priznati, da je bilo tokrat vreme evropskim kmetom zares naklonjeno, vendar ni mogoče reči, da so plodovi zemlje padali kar sami v naročje. Treba je celo reči, da so Silni nemški napori, da bi celini stopnjema priborili prehrambeno neodvisnost, tudi sedaj trčili ob najrazličnejše zaproke, katere so rešili in premagali s tem, da so evropsko kmetovalstvo pritegnili v okvir trdega zakona totalno vojne. Vrh tega je treba stalno imeti pred očmi, da je bil v času, ko je Nemčija izbojevala že marsikatero izdelovalno bitko, večji del drugih dežel ostal še vedno odvisen od uvoza, česar ni bilo moči odpraviti čez noč. Tla in podnebje sta zares naravni podlagi slehernega kmetovanja, vendar so storitve vsake države odvisne od zemeljskega ustroja, od plemena in razumnosti ter tudi tehnične oskrbe njenih kmetovalcev. Velika je razlika, ako navajaš danskega ži. vinorejca ali bajtarja v generalnem guber-niju, južno francoskega Veleposetnlka ali pa srednjega kmeta na romunski zemlji k temu, da bi pridelali več. Zmerom je treba pri sestavljanju načrtov upoštevati do najmanjše podrobnosti vse krajevne posebnosti, ki lože tukaj v kmečkem izročilu, tam v pokrajinskih posebnostih, drugje pa spet v podedovanem preprostem pridelovalnem načinu.
Ako so na prehrambeni konferenci v Hot Springsu zastopali mtšljenje, naj bi v bodočem gospodarskem redu živila pridelovale tiste dežele, kjer žita najlopše pa tudi najceneje uspevajo, potem se pred Evropo kaže čisto svobodnjaška zamisel o pridelovalnih silah, katere so zastopali že angleški gospodarski klasiki.
Splošna pomnožitev kmetijske pridelavo je potrebna ne le zato, ker te pridelovalne sile v nekaterih narodih še niso izčrpune, temveč zato, ker zahteva tudi varnost celine, da se iz lastncgft,. prostora izčrpajo vse za življenje potrebno tvarne dobrine. Zato zahteva evropska skupnost — kakor ej pred kratkim v Budimpešti na zborovanju madžarske trgovske zbornice pravilno povedal dr. Clodius — da se s celine ne prodaja prav nič, za kar so dobe kupci v Evropi, in da se onstran morij ne kupuje nič, kar Evropa sama ponuja!
Razvoj zadnjih let nam je pokazal, da za kmetovalca politika ni ostala zgolj papirni načrt, temveč resnična Btvarnost. Danes v Evropi skoraj ni države, ki se ne bi bila spomnila na svoje lastne sile. Prav zadnje dni se je jasno videlo, koliko se je med tem časom naredilo. Od povsod zlasti poročajo, da se je močno dvignil donos z žitom posejanega hektarja, ki je pred vojno nihal med 10 do 30 stoti. Povečali so obseg orne zemlje, spremenili obdelavo, uporabljali boljša semena in začeli pri oranju uporabljati več gnoja. Marsikatere deželo, kakor na pr. Belgija ln Holandija, sta postali danes v visoki meri »nvtaTkični«. Francija, kj je zaradi izgube Afrike in drugih posestev izgubila velike dobavljalnice, živi danes skoraj izključno le od lastnih pridelkov. Tudi v Skandinaviji so bile izkoriščene vse možnosti za lastno prehrano. Vrh tega seje tudi posrečilo za Evropo pridobiti izredno rodovitne kraje na vzhodu. Na jugovzhodu Evrope so takoj spoznali,
Oslo, 30. sept. n. Državni komisar za Norveško Terboven je imel pred skupino voditeljev gibanju »Nasjonal Samling« in pred visokimi norveškimi državnimi uradniki govor, v katerem se je bavil z vojaškim in političnim položajem v sedanji vojni, kakor tudi s svetovno-nazorskimi vprašanji, ki tvorijo ozadje te vojne.
Izvajanja državnega komisarja so vodi-loljom stranke In države znova predočila, kako usodnega pomena so tudi za Norveško vprašanja, ki danes zahtevajo nujne rešitve.
V svojem govoru je Terboven med drugim izpovodal, da je Fiihrerjeva neomajna volja »po zmagovitem koneu te usodne vej-ue ustvariti svobodno in samostojno narodno socialistično Norveško, ki bo za evropsko skupnost opravljala samo one naloge.
Razglas vrhovnega komisarja
na operacijskem ozemlju Jadransko primorje o upravljanju Ljubljanske pokrajino.
Na podstavi odredbo Vodje nemške države z dne 10. septembra 1943 odrejam:
Clen 1. V Ljubljanski pokrajini vodi upravo po mojih navodilih šef pokrajinske uprave s sedežem v Ljubljani. V tem svoj-stvu ima naziv predsednika.
Clen 2. Sefa pokrajinske uprave imenujem jaz in je meni odgovoren za izvrševanje svojih nalog uporabljajo obstoječe upravne ustanove Ljubljanske pokrajine.
Clen 8. feefu pokrajinske uprave dodelim nemškega upravnega svetovalca.
Dano v Celovcu, 20. septembra 1943.
Vrhovni komisar RAINER, okrožni vodja ln državni namestnik.
kakšne možnosti jim nudi in povečuje gospodarska politika, ki razširja podlago za pridelovanje. Tukaj so zaradi pametno prilagoditve potrebam srednjeevropskega trgovskega družabnika zlasti po Izbruhu vojno z večjo naglico prehajali k proosnovi kmetijske pridelave, ki je privedla kmetijstvo soudeleženih držav in njihovih množic, zlasti v kakovostnem pogledu, do stopnje, katero bi pred desetimi leti smatrali za docela nemogočo.
To velja zlasti za industrijsko predelavo in poplemenltev cele vrste kmetijskih in vrtnarskih pridolkov, ki veljajo danes v vsej Evropi za prvo prave specialitete.
Cisto naravno je, da polog velikega vprašanja o evropski sainopreskrbi vprašanja ustroja sedanjo in bodoče evropske gospodarske skupnosti še niso bila deležna tiste pozornosti, kakor bi jo sicer zaslužila. Čeprav je brez (Ivoma neprimerno, du bi v času, ko se morajo vse tvarne in duhovne sile osredotočiti na končni cilj zmago, razpravljali o ročeli, za katero se zdi, da jim bo treba v povojnom času posvetiti vso pozornost, je vendar treba po drugi strani zasledovati nasprotnikovo načrtno agitacijo, ki izkorišča v svojo namene to ali ono začasno rešitev v sklopu celinskega gospodarstva.
Eno najbolj obravnavanih vprašanj te vrste je vpliv ogromne pridelovalne sile Ukrajine na smer pridelave in na zmogljivost južnoevropskih držav. Ako bi se nekoč, tako trdijo, uveljavile vse »neizmerne pridelovalne zmožnosti« Ukrajine glede žita in drugih poljskih pridelkov, potem bi se položaj v južnoevropskih državah prej ali slej tako poslabšal, da bi bila kriza, v kateri so se znašle v letih 1928—1933, v primeri z novo krizo brezpomemben dogodčič. Takšno zatrjevanje je absolutno in relativno napačno. Brez ozira na to, da Nemčija nikdar ne more zanemariti izrabe pomnoženih kmetijskih pridelovalnih sil, ki jih je prav ona zadnje desetletje silila k ojačitvi dela, lahko rečemo, da je neutemeljena 6lehcrna bojazen, da bi v Evropi nepričakovano nastopila prevelika pride-Vva kmetijskih pridelkov.
Iz preiskav, ki jih Je dr. Hickmann razložil v »Obersee-Poet«, se vidi, da je Evropa prod vojno pridelala le toliko, da je zadostila le 80.5% svojih potreb. Ako bi hoteli nadomestiti ta primanjkljaj, katerega čuti celina pri tistih pridelkih, zaradi katerih bi utegnilo priti do tekmovanja med Ukrajino in Balkanom, potem je treba upoštevati, da Evropa v veliko večji meri potrebuje rastlinskih pridelkov kakor mesa in da so južnoevropske države zmožne izvažati le rastlinske pridelke. Kar se tiče pšenice, koruze, tobaka, volne, bombaža, riža, kož in maščob jq morala Evropa vos svoj primanjkljaj večinoma pokrivati z uvozom iz čezmorskih držav. Ako vzamemo v poštev prej navedeno ugotovitev dr. Clo-dlusa, da se poslej no bo smelo nvažati lz čezmorskih držav nič več, kar Evropa sama nudi, potem se razblinijo v nič tudi skrbi Balkana, čigar žitarstvo je že dolga leta v glavnem služilo nasičevanju evropskega celinskega tržišča.
Za Balkan pa so možnosti še povečujejo, ako prištejemo tudi britanske otoke k evropski gospodarski bilanci. Potem se v vseh primerih dobi visok uvozni presežek celotne Evrope, ki so ga doslej krili večinoma s prometom z drugimi celinami. Ako pa tudi pomislimo, da bo po končani vojni prišlo do povpraševanja po živilih, kakor ga še ni bilo, potem bodo potrebni vsi napori Južno Evrope in Ukrajine, da bi mogli Evropi dobaviti neznanske količino kmetijskih pridelkov.
Končno pa sploh ne more biti govora o tem, da bi Ukrajina mogla kdaj tekmovati
katerih rešitev je za varnost Evrope neogibno potrebna, zakaj samo ta skupnost more prinesti in zagotoviti evropsko varnost, in jo bo tudi prinesla in zagotovila«.
Vesi! 30. septembra
slngleški zunanji minister Eden jo imel v poslanski zbornici govor, v katerem je dejal, da čaka Anglijo še dolg in trd boj. V bližnjih mesecih bo morala preživeti prav tako težke in razburljive čase, kakor jih je že.
Ravnovesje med trgovinskimi mornaricami posameznih držav je sedanja vojna docela uničila, ker je ameriška mornarica že močno presegla augleško, jo povedal neki angleški pomorski strokovnjak. Madžarska politika je premočrtna ln nespremenljiva, kakor jo zahteva zvestoba k narodni časti in narodnim koristim, je govoril madžarski zun. minister ob obletnici trojne zveze, ko je navajal razloge, ki so Madžarsko privedli v zvezo. Italijanske vojne ladje, ki so pobegnile v angleška pristanišča, bodo dobile v kratkem angleške posadke. Italijanske mornarje z njih bodo prestavili na zavezniške tovorne ladje, ki vozijo v Italijo živež in strelivo.
Netcgorški škof Spelmann je po dcvetdnev. nem bivanju v Moskvi odpotoval v Anglijo.
Srbija ne pričakuje rešitve od Anglije ali od Sovjetov, temveč samo od lastnle sile in volje, piše belgrajski list »Novo vreme«.
Pol milijona mož zahteva ameriški kontraadmiral Jacobs, da bi z njimi nadomestil vrzeli, ki so v ameriški mornarici nastale po zgubah na Tihem in Atlantskem oceanu.
Balkanu že zaradi tega, ker bo izšla Evropa lz vojne kot gospodarska enota, v kateri «e bodo različni interesi morali izravnavati v tistem duhu, ki je omogočil nastanek delovne ekupuosti evropskih narodov v času žrtev In pomanjkanja.
(Dr. R. W. Krugmann.)
Karel Cepek
Zakai nisem komunist?
Rekel sem že, da resnična beda ni ustanova, temveč je nesreča. Morete spremeniti družabni red, nikdar pa ne boste mogli preprečiti, da bi človeka ne zadela nesreča, da ne bo zbolel, da ne bo lačen in prezebel, da ne bo potreben pomoči. Naiodi kar koli hočeš, nesreče človeka ne prinaša socialni, lem več moralni red! Jezik komunizma je zelo trd in ne govori o kreposti sjžalja, o vrlinah požrtvovalnosti, pomoči in človeške vzajemnosti; odkrito izjavlja, da ni sentimentalen. Prav to se mi zdi najbolj zoprno in odurno, ker ni sentimentalen, zakaj jaz sem sentimentalen kot kakšna sluikinja, kot vsak tbe-dakt in kot vsa/c dostojen človek; samo ropar in demagog nista sentimentalnaI Brez sentimentalnih razlogv ne boš dal bliinjcniu niti čaše vode; razumski razlogi te ne bodo pripravili do tega, da bi dvignil človeka, ki mu je spodrsnilo,
*
Zdaj pa še vprašanje nasiljal Nisem stara devica, ki bi se ustrašila besede »nasilje«. Priznam, da bi včasih rad pretepel človeka, ki navaja slabe dokaze ali laže; na žalost tega ne morem storiti, ker sem šibkejši od njega ati pa je on tako šibek, da se ne more braniti. Kakor torej vidite, nisem pretepač. Vendar pa kadar bi državljani zahtevali, da bi obešali proletarce, bi takoj tekel pomagat onim, katere obešajo. Dostojen človek ne more držati z onim, ki trna polna usta groženj. Človek zahteva streljanje in obešanje, razdira človeško družbo ne s socialno revolucijo, temveč z rušenjem naravne in preproste poštenosti.
O meni trdijo, da sem »relativlst« zaradi posebne in precej težke razumBke napake, ker želim in hočem vse pravilno razumeti; brskam po vseh znanostih in po vseh literaturah tja do zamorskih pravljic ter objavljam z mistično radostjo ugotovitve, da se fnore človek z malo potrpežljivosti in resnicoljubnosti sporazumeti z vsemi ljudmi kakršne koli kože ali vere.
Obstoji nekakšna skuzna človeška logika in skupek vzajemnih človeških vrlin, kakor so ljubezen, humor, tek, optimizem in še mnogo drugih važnih stvari, ki brez njih ni mogoče živeti. Pri vsem tem pa me grabi jeza, da se nikakor ne moremo sporazumeli s komunizmom. Razumem njegove ideale, nikakor pa mi ne gredo r glavo njegovi načiniI Včasih se ml zdi, kakor da govori komunizem v tujem jeziku in kakor da je njegov način mišljenja podvržen drugim zakonom. Ce je kak narod prepričan, da bi vsi ljudje na svetu mogli živeti med seboj v bratski slogi, drug narod pa, da bi se morali med seboj požreti, je ta definicija sicer zelo slikovita, ne pa načelna; toda če komunizem misli, da obešanje in streljanje ljudi v določenih 'okolnostih ni nič bolj pomembno kakor pa pobijanje ščurkov, potem je to nekaj, česar ne morem razumeti, pa čeprav bi mi to dokazovali v moji materinščini. Čutim strašen vtis zmede in resničen strah, da se pod takimi pogoji nikoli ne bomo mogli sporazumeti.
•
Verujem še dandanes, da je kakih pet, šest zanesljivih moralnih in inteloktualnih značilnosti, po katerih more človek človeka spoznati.
A'ačin komunizma pa je široko zasnovan poskus ta mednarodni nesporazum; t. j. poskus, da bi se človeštvo razbilo na kosce, ki bi se drug z drugim ne ujemali, kosce, izmed katerih bi drug drugemu ničesar ne pomenili. Kar naj bi bilo dobro eni strani, ne sme biti dobro drugi, kakor da ne bi bili ne tu ne tam ljudje, enaki tako telesno kakor moralno! Privedite mi najbolj pravovernega komuniRta, pa naj mc ubije na mesto, vseeno upam. da se bova sporazumela z njim v neštetih zadevah, v kolikor se to ne tiče komunizma. Toda komunizem se ne razume z nasprotniki niti v tistem, kar se komunizma ne tiče. Govorite z njim o delovanju žlez, pa vam bo odgovoril, da je to buržuj-ska znanost; prav tako obstoje buržoazna poezija, buržoazni romanizem, buržoazni humanizem Itd. Silovitost prepričanja, ki jo najdete pri komunistih v vsaki podrobnosti, se zdi kakor nečloveška: ne zato, ker bi to prepričanje dvigalo človeka tako visoko, temveč zato, ker ničesar drugega ne priznava. Ali to ni moč prepričanja, temveč je nekakšen obredni predpis in koneu koncev — poklicna obrt.
e
Kar posebno pomilujem, so proletarci, ki so tako naravnost ločeni od ostalega razumnega sveta in jim to ni nadomeščeno z ničemer drugim kakor s slepljivo nado v krasoto revolucije... Komunizem postavlja pregrajo med nami in med svetom; toga pa ste krivi vi, komunisti in razumniki, ki stojite s kričeče barvanimi ščit med tem In vsem onim. kar je za proletarce pripravljeno kot delež za novi napredek
I.aže ml je, ko sem vsaj toliko povedal, čeprav to ni vse. Zdaj mi je, kakor da bi se bil izpovedal. Moj obračun s komunizmom ni obračun načela, temveč obračun vesti. Ako bi sc pa kdaj moral prepirati z vestjo, ne pa z načali, verujem, da ne bi bilo nemogoče priti do sporazuma; že to bi bilo mnogo!
Tako sodi Karel čapek o komunizmu.
Bodočnost Norveške po Hitlerjevi zamisli
S tras Z K
»SLOVENSKI DOMc, dne 30. septembra 1943.
štor. 219. \1
Pesem Slovenske domobranske legije
Legijonarji, domobranci svojo zemljo ljubimo.
Polja plodna, gore smele in domoDe bele.
Cerkve mnoge in doline, reke bistre in pečine.
V boj, o boj, v boji Za dom o boj, o boji In sovragu kletemu smrti
Kri slovenska je zavpila, kliče v visoko nebo.
Srca mrtva govorijo: Ne pozabite nas nikdar!
Naša borba zato je sveta, dokler gruda ni oteta.
V boj, o boj...
Z nami, bratje, je pravica, z nami vsemogočni je Bog.
On nas vodi, pot je prava, ne bojimo se zaprek.
Šume nam v pozdrav šumijo in studenci žuborijo.
V boj, o boj...
Lastne vrste si preglejmo in pokonci vsi glavč.
V desni puško, o levi bakljo, m tako hitimo skoz noč.
Pest je klena, srce je vroče, narod naš umreti noče.
V boj, v boj...
Dve, tri iz lokalne kronike
V Dvofakovl ulici St. 8 stanujoči univ. prof. Nikolaj Bubnov je včeraj padel in se po glavi poškodoval. Prepeljan je bil v bolnišnico z redovalnim avtom. Zasebnica Mo. gola Sterle, stanujoča v GlodallSkl ulici 16, si je pri padcu zlomila desno nogo.
Po tri dni trajajočem deževju, ko so vodo precej narasle, je danes nastopilo lepo vreme. Močno je hladno. Po gorah je zapadel prvi sneg.
V okolici opazujejo ljudje Se vedno drobne lastavlce, ki se zbirajo za polet na jug. O selitvi ptic v soptembru pravi stari vremenski rek; »eC se prav zgodaj Belijo ptiči, hudo zimo imamo o Božiči«.
Ljubljana
Koledar
Četrtek, 3*. klmovca: Hieronim, spozna-valeo In cerkveni učenik; Zofija, vdova; llonorij. škof; Ursus, mučenec.
Petek, 1. vinotoka: Bemiglj, škof: Janez iz Dukle, spoznavaloc; Maksima, mučenica.
Obvestila Nakazila za milo in marmelado
Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine v Ljubljani poziva vse trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4-II, nakazila za milo ln marmelado potrebno za razdelitev v oktobru t. 1., ln to po naslednjem abecednem redu:
V četrtek, 3«. sept., z začetnicami A—M, v petek, 1. oktobra, z začotnlcaml N—Z.
Zamudniki zgube pravico do zahtevka nakazil.
*
— Mesečna rekolekclja ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 1. oktobra. Začetek točno ob 5 poppldne. Prej običajna adoracijfka ura, 3a&5 Bonferenca. ZMraliSče v hišni kafellct. Vsi ~IjuWjanskl gg. duhovniki vljudno vab. ljeui. — Vodstvo.
/■“(J.-!“Mestna zastavljanlca * vsem pou-flaržoiii izjavlja, da so Vsi pri njej zastavljeni ali kakor koli deponirani predmeti varno shranjeni, k tej izjavi pa pristavlja, da so vse govorice o kaki odstranitvi zlasti zlatnine ali drugih dragocenosti zlobna laž ter v škodo prebivalstvu. Bazen tega naj se pa prebivalstvo zaveda, da mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem jamči za vso zastavljene predmete.
— Stoodstotna podražitev tobačnih Izdelkov že dne 1. oktobra so napovedali ve-rižnikl ln drugi zlohotni ljudje. Z merodajnega mesta pa imamo zagotovilo, da uikdo niti no misli na kako podražitev tobaka ter naj zato prebivalstvo nikakor ne naseda verlžnlkom ter so ne zaklada a tobakom.
  Boni za sukanec. Obrtniki, ki Tabijo
sukanec, naj dvignejo oktoberske bone za naknp snkanca pri Odseku za obrtništvo v Ljubljani, Čopova X, med uradnimi urami po sledečem vrstnem redu: A do 0 1. oktobra, D do X 2. do 4. oktobra, J do K 5. do 6 oktobra, L do O 7. oktobra. P do B 8. do 9. oktobra, S do T 11. do 12. oktobra ter U do 2 13. oktobra. Vsak naj prinese ■ seboj potrdilo zavoda za socialno zavarovanje o zaposlenem osebju; za one, ki 8e niso prijavljeni pri Odseku, pa tudi poslovne knjižice.
Državno gledališče
Drama:
Sobota, 8. oktobra, ob 16.80: »V Ljubljano
jo dajmoU Izven. Cene od 18 lir navzdol. Nedelja, J. oktobra, ob 15: »Veliki mož«.
Izven. Gene od 18 Ur navzdol.
šolska sporočila
— Na urSuIlnskl gimnaziji je vpisovanje od 1. do 5. oktobra. Bivše učenke se vpisujejo pri svojih razrednicah, vse nove pa v ravnateljevi pisarni vsak dan od 8 do 12. 8 seboj prlneso zadnje šolsko spričevalo, krstni Ust in event. tudi potrdilo o invalidnini ali številu otrok v družini.
Izšel je
Scottov roman v slikah »IVANHOE«
Naročniki, ki «o plačali knjigo pri vratarju Ljudsko tiskarne, jo dobe prav tam. Zaenkrat je na razpolago broSirana izdaja. Vezane knjige pa bodo dobili naročniki od prihodnjega ponedeljka naprej.
Z Gorenjskega
Pri Izvrševanju svojo dolžnosti »o našli smrt: Sepp Krasnik na Jesenicah, Budolf Istner v Beljaku in Viktor Bajner v vojnem lazarotu.
Radovljica. V četrtek je prišel v Radovljico šolski nadzornik dr. Marchart. Pozdravil ga je nadučitelj Sebastijan .lerolič. Nadzornika jo spremljal tudi referent za strokovno šole šolski ravnatelj Avgust Burger.
Selce. Dosedanji okrajni komisar in orožniški mojster Maks Mayer je prosil za razrešitev svoje službe. Na njegovo mesto je prišel kmet Matija Schmidt.
Vodice. Pred nekaj tedni ustanovljeni otroški vrteo je zelo navdušil prebivalce, ker so njihovi malčki v dobri oskrbi in v skrbnih rokah čez dan.
Schnelderhanov kvartet v Celovcu. V petek bo nastopil v Celovcu Schnelderhanov kvartet. Ker je velika filharmonična dvorana zaradi vseučiliškega tedna zasedena, bo koncert v KDF dvorani. — VVolfgang Schneidorhan je že kot 21 leten mladenič igral v velikem dunajskem filharmoničnem orkestru.
Enotna cena za rokavlčarje. Po odredbi državnega komisarja za ceno so uvedli enotno cene za rokavičarska dela. Tako stane kemično čiščenje rokavio 1.35 EM, za vstavitev palca 1.80 EM itd.
2etev smrti v Celovcu: Terezija Jesenko, vdova po vodovodnem mojstru. Viktor Rainer, nadučitelj. Alojzija Hiiller, gostilničarka, Alojz \Vohlbauer, voznik, Marija Enzi, šivilja, Jožef Kropivnik, kolar, Hadrijan Roth, carinik.
Gospodinjska šola v Poljčah. Pred kratkim je praznovala gospodinjska šola v Poliču zaključno slovesnost prvega leta dekli, ške gospodinjske Šole. Voditeljica gdč. Krumpholz je sprejela v lepo okrašeni dvorani okrožnega vodjo dr. Hochsteinerja, deželnega kmetijskega vodjo Huberja s sodelavcema in ostale dostojanstvenike. Ena izmed učenk se je zahvalila v imenu učenk učiteljem kakor tudi ustanoviteljem te šole. Druga je pa opisala šolsko delo v preteklem letu; Deželni vodja Huber je poudaril, da je nudila šola gospodinjsko in politično izobrazbo gorenjskim dekletom, kar Ima velik pomen za vestno izvrševanje materinske in domovinske dolžnosti. Zaključne besedo je spregovoril inž. VVagner, državni Šolski nadzornik.
Program ljubljanskega radia
dne 2. oktobra 1943:
8.30 do 9 Jutranji pozdrav — 9 do 9.20 Poročila v nemščini ln slovenščini — prekinitev oddaje do 12.30 — 12.20 do 12.30 Dvod
— 12.30 do 12.50 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.30 do 14 Znana baletna glasba
— 14 do 14.15 Poročila v nomščini — 14.15 do 15 »Operetni zvoki« — igra Badijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijaneo — 15 Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva — prekinitev oddaje do 17 — 17 do 17.15 Poroči!* v nemščini in slovenščini — 17.15 do 18 Zabavni koncert — prekinitev oddaje do 10
— 19 do 19.30 Koncert tenorista Draga Čudna
— 19.30 do 19.50 Poročila v nejnščini ln slovenščini — 19.50 do 20 Medigra — 20 do 20.20 Poročila v nemščini — 20.20 do 21 Konoert Malega orkestra, vodi Stane Lesjak — 21 do 22 Glasba ob koncu tedna — 22 do 22.10 Poročila v nemščini — koneo oddaje.
Staro žimo kupujemo, plačamo po kvaliteti od 80—50 lir kg. Ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
BOTRA VILA
Pri teh kamnarjevih besedah se jo pastirček malo zamislil, nato pa se ozrl v kamnit strop, sredi katerega jo migljal zelen krog, — bil je gradiški gozd — le včasih qo so veje odprle in tedaj se je prikazalo sinjeinodro nebo.
Tedaj jo stari kamnar pobral izločen kamen, ga v dlani potežkal in dejal:
»Skozi ta navpični rov mečem nerabno kamenje. Vidiš, takole!« in zalučal ga je navpično navzgor in skozi zeleno odprtino.
»Zunaj je kamen moral pasti na gra-diške okope ali pa v obrambne jarko; morda se jo zakotalil v ostrogin grmič ali pa pod praproti« je premišljeval pastirček.
M' 11J. mmu '<	*	>
Bi '
Uspehi protiletalskih čet nemške vojske
89.
Tedaj je Se pastirček pobral kamen, ga potežkal, kot jo prej bil videl starega kamnarja, ter ga zalučal z vso svojo mladostno močjo. In glej: tudi njegov kamen jo izginil skozi zeleni krog v kamnitem stropu.
»Dobro mečeš!« -ga jo kamnar pohvalili »Je pa to metanjo precej zamudno delo, zlasti takrat, kadar ml kakšne hudobe zmo-čejo vse kamenje spet nazaj v rov!« Pri tem ga je deček postrani ošinil z radovednim pogledom.
On pa je zamišljeno dejal:
>Da, da! Htlnjski in turiški pastirji so pač lake navado, da na paši mečejo kamenje!« i
iW! n
Vrhnika
Nagradni knjigi Slovenčeve knjižnice »Martin Krpan« ln »Trije bratje« ter zadnja redna knjiga II. letnika »Peli so jih mati moja« dobe naročniki iz vrhniškega poštnega okoliša na Podllpskl cesti 9. Ob delavnikih pridite samo dopoldne, razen ob torkih. Tu je tudi zaloga vseh knjig Slovenčeve knjižnice ln zbirke Svot.Pl»čila in naročila za Slovenca, Slovenski dom. Domoljub, Slovenčevo knjižnico, posebno pa za novo prelepo knjigo »Ivanhoe«, roman v slikah.
Važno za trafikante!
Združenje trafikantov sporoča svojim članom, da bo glavna zaloga tobaka poslovala od 1. oktobra dalje po sledečom redu:
Crka A—J ima nabavni dan ponedeljek ln četrtek;
Crka K—O ima nabavni dan torek in
petek;
Crka P—2 ima nabavni dan sredo ln soboto.
Izven določenih dni s® tobak no bo iz-dajal nikomur. Bačuni morajo biti podpisani od finančne kontrolo na Poljanah. Denar naj bo pravilno zložen in vpisan po spisku. Bačnn naj se piSe: Prvo pride tobak, cigarete po ceni od višje do nižje, nato pa cigare ravno tako.
Zaloga 1)0 začela poslovati ob 8 zjutraj ter bo poslovala do 12. Vsak naj Bi že sam Izračuna, koliko mu pripada za oktober. Količina Je ista kot za september. — Iz pisarne združenja trafikantov.
Berlin, 28. sept. n. Poleg letalstva ima vojska tudi posebne panoge, ki se bore proti letalskim napadom. Pehoti dodeljeno protiletalsko topništvo je oskrbljeno le z lažjimi protiletalskimi topovi, posebni protiletalski oddelki pa spadajo v sklop topništva in so oboroženi s težkimi protiletalskimi topovi. Obe vrsti orožja sta v dosedanjih bojih imeli pomembne uspehe zlasti pri obrambi proti sovjetskemu letalstvu. S tem sta v Izdatni meri olajšali položaj svojih tovarišev na kopnem.
Samo lažji protiletalski oddelki kopensko vojske so od začetka sovražnosti pa
do 4. julija sestrelili nad 1500 sovjetskih lotal. To število sc je mod težkimi poletnimi boji zatrdno povišalo na 1750. V istem času so tožki protiletalski oddelki in vojaški SS-oddelki zbili nadaljnjih 1435 sovjetskih letal.
K temu številu jo treba prišteti tudi zadetke ostalih oddelkov vojske in celo posameznikov. Grenadirji, topničarji in celo pripadniki graditeljskih čet go s strojnicami, strojnimi samokresi in karabinkami doslej sklatili nad 1000 sovjetskih letal. Sa. mo pripadniki kopenske vojske go doslej zbili nad 4000 govjetskih letal.
Strelivo, strelivo...
Današnje geslo po delavnicah: »Naprej! Zmeraj moramo biti vsaj za ped pred sovražnikom!«
Pod gornjim naslovom prinaša »Volki-scher Beobachter« v eni svojih zadnjih številk članek, v katerem piše naslednje:
»V zgodovinskih obkoljevalnih in zasledovalnih bitkah bojnega pohoda na vzhod je sedanja vojna spreinonila svoj značaj. Postala jo »vojna materiala«, vojna, ki samo streliva požro vsak mesec na deset tisoče ton. Noč in dan teko doma stroji, ki predelujejo jeklo, baker, mangan in smodnik v naboje, granate in mine, da bi zadostili potrebam na bojišču. Dan in noč pa so tudi nemški iznajditelji, znanstveniki, graditelji, tohniki in inženirji na delu v svojih dvoranah za poskuse, laboratorijih in risalnlcah, da bi preskrbeli nomški vojski še bolj izpopolnjeno orožje tor da bi Izumili krajši in hitrejši postopek za izdelovanje teh ali onih potrebnih stvari. Predavanje, ki ga je imel prod nedavnim prof. dr. \Volff, eden najuspešnejših nemških strokovnjakov za strolivo, pred zbranimi inženirji in zastopniki tiska, nam jasno prikazuje čudovito delavnost teh ljudi.
Nešteto zahtev
Sedanja vojna, ki požro toliko najraz-novrstnejšega vojnega blaga, stopa prednje z neštetimi nujnimi zahtevami. Vsak naboj mora biti predvsem tako izdelan, da krogla zanesljivo zadene. Mora imeti do- | ločono težo, čeprav danes za njeno jedro , manjka svinca. Ozirati so je treba na to, ! da krogla m preveč krhka. Biti mora iz- j delana tako, da ima čim večji učinek in i da prebije tudi močan oklep. Računati pa i je pri izdelovanju krogel in granat treba j tudi z vedno debelejšimi in odpornejšimi , sovražnikovimi oklepi, Ker se letalski boji [ odigravajo v čedalje večjih višinah, morajo biti protiletalske kroglo vedno lažje, a pri tem ne smejo izgubiti na avoji udarni sili in učinkovitosti. Vsako orožje, vsako bojišče prihaja na dan z vedno novimi zahtevami in vsem je troha po možnosti zadostiti.
Navzlic vsem težavam — čudoviti uspehi
'Iv, tega, kar je povedal prof. dr. Wolff,
se pač lahko vidi, s kakšnimi tožavami so jo pri Izdolovanju streliva treba boriti, na drugi strani pa tudi, kako sijajni uspebi so bili na tem polju doslej že doseženi. Prej	se	je zdelo	povsem izključno,	da	bi
bilo mogoče medeninasti tulček pri nabojih zamenjati s tulcem iz kakšne navadnejše kovine. Danes v Nemčiji že izdelujojo tulce za naboje iz ogljikovega jekla. So P» prav tako dobri kakor medeninasti. Našli so nadomestek tudi za svinec, ki jo nekoč tvoril jedro nabojev, , kakršne uporablja pehota. Pot izstreljene kroglo pa je, navzlic temu da uporabljajo namesto svinca drugo kovino, prav tako zanesljiva. Tudi baker, ki so ga prej uporabljali pri izdolovanju tulcev za granate, so zdaj že nadomestili s kaljenim žolezom. Z isto kovino so nadomestili potem tudi jeklo ter ga tako mnogo prihranili. Kjer jo bilo lo mogočo, so za jeklo poiskali nadomestek. Kakšne uspehe pa so e tem dosegli, zgovorno pričajo	obrambno	zmage nemškega	orožja
zadnje čase na vsoh krajih.
Vojna	ne dovoljuje
sedeti	na lavorikali
Vojna sama pa prepoveduje, da bi počivali na teh lavorikah in da bi se z dosedanjimi uspehi že zadovoljili. Vojna sama poskrbi za to, da.gre razvoj vedno naprej
svojo pot. Bojišče skrbi vsak dan za nova spoznanja, vedno znova stavlja tudi znanstvenemu delu nove predloge. Visoke temperature južnih dežela ter nizke temperature polarnih pokrajin je treba upoštevati. Vodno novi tanki zahtevajo čedalje učinkovitejšega streliva, zakaj njihovi oklepi so vedno močnejši. Streli našega orožja si Bledijo po električnem užigu, zalo to orožje zuhteva posebno spretnost. Protiletalsko strelivo potrebuje vžigalnik, ki jo točen in hkrati skrbi, da se izstrelek varno razpoči, čo je zgrešil cilj. Želje na fronti so se kopičile čim dljč je vojna trajala.
Namesto delavskih rok avtomati
Toleg teh želja pa se je pokazala tudi večja potreba po razpoložljivih količinah, tako da so morali prvotno strokovno delo pri izdelovanju streliva avtomatizirati. Zenske in tuje pomožne moči so morale nadomestiti stotisoče izučenih kovinskih dolav-cev. Bočno delo se jo moralo umakniti pred stroji in no samo izdelava sama, marveč tudi nadzor je postal čisto mehanski. Koliko so je to posrečilo, je prikazal prof. dr. Wolff v posebnem filmu o izdelovanju streliva zn puške. Slike same so še bolj kakor besede prepričljivo dokazovale, do kako uspešnega vrhunca se jo vsa stvar že razvila. Kjer so nekdaj bilo zaposlene delavske roke, ki so vrtele, uravnavale, preštevale in preskuševale, tam vidimo danes nagle avtomatske vzvode, klešče, mehanične pesti, ki obračajo, podajajo in Izseka-vajo, vlivajo, merijo, tehtajo ter opravljajo doset do dvajset dol hkrati. Kjer so nekdaj izdelali ducate tulcev, jih navrtali, polnili ln vtikali vanje krogle, tam zagleda danes svet na tisočo tulcev, narejenih v istem času. Kar je nekoč izdeloval posamezni delavec, to izdelujejo danes v celih kopicah.
Sedanje geslo po delavnicah<
A tudi ta množična izdelava se Se ni ustavila. Geslo velja: naprej! — Zmeraj moramo biti vsaj za ped pred sovražnike« t To geslo zveni tudi po vseh delavnicah, kjer izdelujemo strelivo. Zveni pa tudi po raznih ■ oddelkih znanstvenikov, tehnikov, komikov ln inženirjev, ki se bavijo s preskušanjem surovin, in so sklanjajo nad drobnoglodc ter črteže, pa opazujejo pojave v preskusnih stekleničkah, da bi pospešili vojno, stopnjevali probojno moč izstrelkov, s katerimi napadamo sovražnika. Preskrbeti nam hočejo tudi boljše strelivo, kakor ga ima sovražnik. Vsa ta služba jo prav tako važna, kakor delo na bojišču, in si jo vzamejo prav tako resno. «■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Kaj več o moderni navigaciji, sodobnih potapljaških čolnih, o najmanjših čolnih, b katerimi s« prepluli oceanc, o največjem čezoceanskem parniku ln največji pomorski nesreči boste brali v drugi »Svetovi« knjigi
»Ladje«
v knjigi bo tudi zelo veliko lepih ln zanimivih slik. Naročite se na »Svet«. Knjiga o ladjah bo lzSla v začetku oktobra. Naročila sprejema Ljudska knjigarna ln uprava »Sveta« ▼ Kopitarjevi ulici 6. — Mesečna naročnina le 20 Url
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Vohunski apomini i« prve ivetovue vojne
72
Že med potovanjem sem zvedel, da so malo časa po mojem prisiljenem odhodu iz Jekaterinburga poklali vso carsko rodbino. Vendar česa točnejžega nisem mogel zvedeti, zato ker nisem mogel verjeti, da bi bila taka grozota mogoča, pa četudi pri boljSevikih.
V tem prepričanju me je potrjevala tudi misel, da sem jaz sicer moral oditi na naglo iz Jekaterinburga, da pa je ondi ostala grofica Beitnerjeva z vso skupino mojih drznih in odločnih pomočnikov, ki so sodelovali pri vseh pripravah za rešitev carja in njegovih.
če sem pomislil na to, nisem nič dvomil, da se jim je posrečilo rešiti rodbino Romanovih po načrtu, ki smo ga bili tako skrbno zamislili ter njegovo izvedbo tako natančno pripravili.
Šele ko sem sredi januarja 1919 dopotoval v Vladivostok, rusko pristanišče na Daljnem vzhodu, mi je tamošnje angleško diplomatsko zastopstvo sporočilo resnico ter potrdilo novico o pokolju ruske vladarske rodbine. Pokazali so mi tudi neki boljeviški list, ki je poročal o »likvidaciji samodržca Nikolaja Romanova, krvosesa delovnega ljudstva«.
V začetku meseca oktobra 1919 sem dopotoval v London ter se takoj oglasil pri polkovniku Sullivanu, voditelju posebnega oddelka v angleškem vojnem minstrstvu.
Ni me sprejel nič kaj prijazno, temveč mi je kar brez uvoda zajedljivo dejal:
»No, konec koncev ste vendarle spet tu, Dreker!«
Potem me je pogledal v oči ter razdraženo dostavil:
»Krasno so vas potegnili za nos, vrli moj stotnik. Treščili ste v past, kakor ste dolgi in široki. Tako, kakor najbolj zelen in mlečen novinec!«
Čudne polkovnikove besede so me vsega zmedle. Zdele so se mi docela nerazumljive. Zato sem ob njih prebledel in obstal v pozoru, kakor da bi bil na naboru. Toda možgani so mi delali kakor stroj.
Sullivan me je premeril od temena do pet s predirnim pogledom ter začels »Da, da!« ni treba nič pripovedovati. Vašo prigodo dobro poznam. Vem, daste dobili zapoved iz Londona, da tik pred odločilnim nastopom zapustite Jekaterinburg. Dobili ste celo pismeno zapoved, kar se, kakor veste, pri nas malo, malokdaj zgodi. Vse to vem. Vem celo, da ste bili tik pred usmrtitvijo. Če bi vam ne bil pomagal vrli tovariš...«_
Pri teh besedah je moj predstojnik udaril z obema rokama po mizi ter 6« zakrohotal kakor ponorel velikan:
»Krasno ste se ujeli. Začopatili so vas tako lepo, kakor začopatite rdečo ribico v stekleni posodi, kjer lahko vidite vse njene gibe!«
Najbrž sem ga moral zelo osuplo in neumno gledati, zakaj začel se je še huje smejati in dejal:
»Pa kaj niste razumeli? Kaj ne razu-
mete, kaj vam dopovedujem? Ali nkte pogruntali, da je vse to bila le igra, 6amo spretna prevara, zvijača? Ali niste uganili, da tovari iz kolonialne vohunske službe ni bil nič drugega kakor agent »ti-grinje iz Kremlja«, Elizabete Alcksan-diovne?
Vem, vem, kaj mi boste dejali. Da bi vas bili pač lahko kar tako spravili s poti, brez takih komedij, kakor ste jih doživeli. A vendar se jim je zdelo pametneje, da igrajo komedijo z bombami in motornim čolnom in nevarnim potovanjem čez Sibirijo...
A zapomnite si, da vas niso ubili samo zaradi tega, ker so se hoteli norčevali, ali pa, ker 6te Anglež. Ubiti Angleža bi v tistih časih utegnilo biti za komaj ustanovljeno boljševiško vlado kaj nevarna reč.
Vi ste pa tistemu tovarišu govorili kakor dež! Razodeli ste mu vse, ponavljam, prav vse, tistemu rešilnemu angelu!«
No, no, Dreker, pokoncu glavo! Nikar ne stojte pred mano kakor mrlič. Je bila pač nesreč«, kakor se pri našem poslu pogosto rada primeri...
Po drugi strani pa je vojna zdaj končana in če bi vi... Da, da, to mislim, če bi vi, stotnik Dreker, hoteli.,.«
Dve minuti zatem sem že podpisal kratko izjavo, da zapuščam službo, in sicer prostovoljno. Izjavo sem dal polkovniku Sullivanu.	_
Dalje.
S Spod. Štajerskega
Junaška smrt poročnika Olbrlcha. Pri
obrambi neke višine pri Stalinu je padel poročnik Karel Olbrich, sin postajenačelni-ka v Koflachu. Bil je inženir elektrotehniko. Boril se jo na Balkanu, v Ledenem morju in na vzhodnem bojišču.
Pogumen železničar. Na kolodvoru v Ino-mostu je prijel preiskovalec državnih železnic Mihael Willberger državnega zločinca, ker se je hotel splaziti pod stoječim vlakom in	pri	tem _	izgubil revolver.	Pri
preiskavi so našli pri njem Se dva samokresa.
Meteor.	V	ponedeljek so videli	Pr‘
Klein-Beiflingu	velik	meteor, ki so je	sve'
til v nenavadno močni svetlobi. Pot tega nebesnega telesa je bila usmerjena proti jugovzhodu.
Smrtna nesreča na ScmcrlnSkl cesti. Ko so preizkušali zavore, jo zdrkni! na Seme-rinškl cesti pri kraiu 8chottwien tovorni avlo v potok. Lastnik vozila ln vozeči avtomehanik	sta	našla	pod razvalinami	av-
tomobila svojo smrt.
Pri cepljenju trsk se Je zabodla v nogo zaradi nepazljivosti z nožem Margareta Emeršič.
Prisilno delo zaradi odprave plodu. Na okrožnem sodišču na Dunaju je bila kaznovana 67 letno samska babica Barbara Boba zaradi odprave plodu v večih primerih na pet let prisilnega dela, in 36 letna Ljudmila Kubeš, ker ji je vodila ženske, na 2 l0ti in 6 mesecev prisilnega dela.
PLAČAJTE
NAROČNINO!