203. številka. Ljubljana, sredo 7. septembra. XIV. leto, 1881. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeinan za avstro-o ger tke dežel«' /a ottlo leta L6 gl., za pol let* I ^ za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en ine?ec 1 gld. 10 kr. '/.-.< imi^jmu* mn dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nčitelje na ljudskih šoMft ki is dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejoman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se pladaje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo onkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši „gledaliika stolba". Opravuištvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hilL Nepremična veličina. Glavni steber germanizovanja mej kranjskim učiteljstvom je c. kr. deželni šolski nadzornik g. It. Pirker. Najbližji njegovi drugovi na šolskem polji so nekateri c. kr. okrajni šolski nadzorniki, ki skrbe, da se nemškutarija in izdajsko sikofanstvo ne izgubi mej učiteljstvom onih šolskih okrajev, kjer ti možje gospodujejo. Ker je politika zdanje avstrijske vlade vse premalo odločna, se nemškutariji le počasi tla izpodmikajo in dunajsko časopistvo utrjuje kratkovidne ljudi v bedastej veri, da more v Avstriji jedino le ustavoverstvo vladati. V prvi hip, ko je avstrijski državni zbor zmenil svojo večino ter se je pričakovalo, da bode smel tudi avstrijski Slovan prosteje dihati, preplašila se je bila nemškutarska svo-jat, zlasti pa ona mej kranjskim učiteljstvom, pričenši pri g. R. Pirkerji. Saj se jo tudi lehko; katera pravična vlada bi li ponujala brezzna-čajnim kruhoborcem toliko Iškarijotovih srebr-njakov ? MWir werden vvinkleriseh gesinnt sein miissen", dejal je lani g. e. kr. deželni šolski nadzornik in letos je menil ta gospod (ker mu vlada še nij odločno na prste stopila), da sme po svojej starej navadi neomejeno agitovati mej ljubljanskimi ljudskimi učitelji, da bi volili ustavoverne odbornike v mestni zbor ljubljanski. Da, še celo o času pouka je ta gospod motil svoje podanike s svojim agitatorskim poslom ter jim zabieeval, da morajo „po šoli" glasovati za vladi sovražne mestne zastopnike. Res so bili v drugem volilnem razredu z malo večino izvoljeni ustavaški zastopniki v mestni zbor ljubljanski; a sam g. Pirker je dobil pri tej volitvi najmenj glasov, kar je čisto jasen dokaz, koliko ljubezni ima ta zagrizenee mej učiteljstvom in prebivalstvom ljubljanskim; le volilna disciplina nasprotne nam stranke mu je priborila začasni sedež v ljubljanskem mestnem starešinstvu. Nij še pozabljeno, kar je c. kr. deželni šolski nazornik g. II. Pirker počenjal na moškem učiteljišči meseca julija 1878. leta pred učiteljskimi kandidati, ko so dovršili maturo. Zbranim abiturijentom je ta mož zabičeval, da jih komisija, ki jim je pripoznala sposobnost ljudskih učiteljev, ne pošilja mej ljudstvo kot ljudttke proroke (volksprofeten), ampak kot zveste sinove ustavoverstva, ki morajo delovati mej ljudstvom, da se tudi mej njim ukorenim ustavoverstvo. Končnoje učiteljskim kandidatom še prav močno zahreščal, da se bode vsako ustavoverstvu nasprotno ravnanje ostro kaznovalo. Tako je ta gospod pričel z novimi učitelji zistematično demoralizovanje, ko še nobeden izmej njih službe nij imel; nemštvo naj bi bilo vodilo bodočim učiteljem. Pred nekaterimi dnevi sta se pogovarjala neki profesor ljubljanskih srednjih šol in neka gospa o kranjskem šolstvu v obče. Končno pravi gospa, da bode kmalu odzvonilo g. Pirkerju in njegovim drugovom. Kaj mislite! Pirker, ta mož s tako odličnimi vednostmi („der mann von so gediegenen kenntnissen"), „Pirker pojde?" kričal je profesor. „„I kaj pa tako trdno drži tega moža na njegovem nadzorniškem stolu ?aa vpraša gospa. „Zakon je, ki ga drži, in prej bodeVVinkler padel nego Pirker" odgovori z „nemško" navdušenostjo gospod profesor. Gospa, ki pozna Pirker jevo učenost in metodo njegovega nadziranja, je mislila, da se gospod profesor norčuje, zlasti ker ne vedela, da je gospod profesor sam zaljubljen v nem-škutarijo. Pa zvedela je takoj, da je mož vse v resnici tako mislil, kakor je govoril. Vprašala ga je še, kaj li misli o okrajnem šolskem nadzorniku g. Zimi. Nekako odkritosrčno jej reče: „Zima je pa — — — ničla, *) a Pir-kerjeva desna ioka". Mislila je gospa še vprašati, kdo li more biti Pirkerju leva roka, ako mu je uže desna — — — ničla v podobi šolskega nadzornika za kamniški šolski okraj, pa jo je zmotil nekdo, prišedši k g. profesorju, ki se je mora! potem od nje posloviti. Gospod Janez Sima (prej Zima) naj se torej sam gospodu profesorju, s katerim sta jednacih misli v politiki, zahvali za laskavi priklon. Zdaj vsaj vemo. kako je ravnati uradni -kom v njihovem poslovanji, da jih bode branil zakon in da bodo stali tako trdno, da bodo morali umikati se jim deželni predsedniki in namestniki, za katere se takemu mogotcu, kakor je g. Pirker, itak nij treba zmeniti! Kajti tist profesor ljubljanskih srednjih šol, o katerem pripovedujem, je mej drugim tudi dejal, da učiteljem nič ne pomaga pritoževati se makar pri deželnem predsedniku samem, kadar se jim krivica godi, ker le to obvelja, kar hoče„ liberalni" gospod nadzornik !! Skrajni čas je, da visoka vlada iztrebi vse sebi nasprotujoče elemente mej šolskimi nadzorniki in kranjskemu šolstvu postavi take nadzornike, ki bodo v lepej slogi in kolegijalnosti delali s svojimi učitelji. Najprej pa treba streti glavo, ki je nemir, nezaupnost in licemerstvo zasejala mej kranjske učitelje, kateri ne verujejo jeden drugemu, ker se boje ovadbe. Žalostne prikazni, a žalibog resnične! Naj jim visoka vlada naredi konec, naj reši kranjsko šolstvo za vselej gospoda Pirkerj a! *) G. profesor ljubljanskih srednjih šol seje po-služil druge besede, katere pa nchčeni ponavljati, akopram vem, da taista po odločilu najvišjega sodišča ne stvori žaljenja časti, nego le ostro kritiko izraža. Pis. Politični razgled, V Ljubljani 6. septembra. Doba, ko se bodo sešli vsi deželni zbori in pričeli zopet svoje delovanje v blagor dežele, tu bolj tam menj; listi izražajo, naj bi se povsod vršile obravnave kolikor mogoče mirno in poslanci da naj bi obračali vso svojo pozornost le na stvar in opustili politične prepire, osobito v onih deželah, kjer bivate dve narodnosti. To bi bilo po vsem prav pametno in hasnovito za deželo, osobito za našo, saj vemo, kako potrebuje dežela naša mir, kako hrepeni po povzdigi kmetijstva in obrta. A nemški liberalni listi so tudi pri tej priliki zopet tako ljube/njivi, da dolžijo Taallejevo vlado, da je ona prouzročila mej narodnostmi l»r<>|iir. pod prejšnjo vlado ustavoverno pa da je bil mir. Kako so vender čudni ti usta-voverni gospodje. Res, pod prejšnjo vlado ustavoverno je bil mir, a kakov mir? Kdo se je smel pod temi policaji ganiti V Živo nam je v spominu, kako so naše sinove, jedino le za to, ker nijso hoteli, nijso mogli postati izdajice na lastnem svojem rodu, jedino zato so jih prestavljali v najbolj oddaljene dežele, kjer so hirali, umirali. To je bila zasluga ustavoverne stranke. Ril je mir, kakor mej ptići, ko se nad njimi vozi v zraku krviželjna kanja. Bil je mir mej ljudstvom, ker se je balo davkarije, da je ne znrubi, saj je dobro vedelo, da se bode to takoj zgodilo, če se le gane, — visokorodne gospode velike posestnike pa so pardonirali. Ljudstvo je trpelo, delalo, se potilo in — dajalo davke, obilo davke, kateri so ga skoro uničili. Kdo pa se je menil, da bi se zboljšalo kmetijstvo, obrt? Ustavoverci nakladali so vedno večje davke, tirali kmetijstvo in obrt — državo v propad. Zdaj pa ko je nastopila bolj pravična vlada, čujejo se gla-j sovi proseči pomoči jednakopravnosti, povzdige kmetijstva in obrta. To nijso nemiri, to so le proseči glasovi kmetov po pomoči, po rešitvi iz brezdna, kamer jih je pahnila vlada usta-VOVerna. In mi se trdno nadejamo, da nam bode vlada TaaHejeva povzdignila kmetijstvo, obrt, izvela pri nas princip jednakopravnosti in dala nam svobodo. V ,.Nordd. Allg. Ztg.u stoji članek, ki govori o |»pobraniii Taaffejevem. V prvej vrsti, pravi ta list, bode vlada skušala izpeljati vprašanje o upravnej reformi. Mini-sterstvo bode skušalo to vprašanje ugodno rešiti ne meneč se za razne predsodke. Druga naloga, ki si jo je postavilo ministarstvo je reorganizacija železnic. Na tem polji je jako slabo gospodarila ustavoverna vlada. Dalje bode vlada skuhala vravnati obrtnij-s t v o. Vlada si bode prizadevala, da v prihodnjem zasedanji spravi novi obrtni zakon v življenje. Največjo pozornost pa obrača vlada razmeram v kmetijstvu, ker je prepričana, da se je ravno tu do zdaj največ grešilo. Podpiranje in pomnožitev kmetijskih šol je daljna naloga vladina. Pri tem, pravi ta list, podpirala bode gotovo po vsej moči vlado desnica, naopak pa se nijma nadejati podpore od liberalcev. Potem slika „Nordd. Allg. Ztg." naše ustavoverce, njih veternjaštvo, politično ne- zmožnost, nespravljivost, kajti njih deviza je: „Najprej vladarstvo, potem sprava!" Oficijozni listi pripovedajo, da se bode deželnim namestnikom v CilorciiJe| Avstriji imenoval baron Weber. Imenovanje ce bode baje takoj izvršilo, ko se vrne cesar iz Ogrske, kjer je navzočen pri tamošnjih manevrih. Gori v Cenili se je pred kratkim zgodilo nekaj jednacega, kar se je pri nas uže večkrat, a vender je drugače izteklo se. Neka stranka imela je nesrečno misel, da je vložila pri Bodniji v svojem materinem jeziku pisan priliv proti razsodbi. Pravični ta okrajni sodnik pa v svojej gorečnosti za nemški jezik nij kotel sprejeti te vloge, ker nij bila pisana nemdfci. Nadsodnija v Pragi pa je pokarala, ostro pokarala sodnika zavoljo tega njegovega ravnanja, ker je hotel stranki pravico jemati. Tako je bilo pošteno od nadsodnije — in pri nas? Vi se smejete g. OgrinecV Čudno je res pri nas v Avstriji; naposled se morda celo zgodi, da sodniki ne bodo več hoteli s strankami govoriti, kar onemu bodo dali pravo, ki zna nemški, kmet slovenski pa bode kriv. Kdo ve, kaj pride še vse na misel ekscelenci pl. Waserju. Čudno se interpretira pri nas občni sodnijski red. In kdo naj bi še zaupal pravičnemu sodniku, če ga ne umeje, če ne sme To je za imovite in zavedne narodnjake kar dolžnost! Skupimo se rodoljubi na „Smarin dan" ter hajdimo k dragim sosedom, k našim najbližnjim bratom, pokažimo, da smo res bratje, složni, kadar nas kliče občna narodna blagost! In pri tej priliki bi lehko kakšno rekli in sprožili, pozitivno namreč, o G-jevem klici ,,Na delo", kajti Notranjska ima obilo vnetih in praktičnih mož o vsacej stroki narodnega delovanja, da se vender prestopi jedenkrat v dejanje. Pa tudi druga koristna priložnost se nam ponuja v Vipavi, da si ogledamo lehko kmetijsko šolo na Slapu in nje naprave, in da pripomoremo velikej tomboli, ki jo priredi v prospeh našega kmetijstva taist dan vipavska kmetijska podružnica. No, skoraj preveč lepega in koristnega za jeden dan! Vrh vsega tega pa mešamo lehko sebi prijetno veselje mej prid; lep, lep dan, katerih je tako malo v vsakdanjosti, preživimo lehko mej vrlimi Vipavci! Kaj ne, da se vidimo ?! N.— S Krke 31. avgusta. [Izv. dopis.] Iz našega kraja se malo katerikrat kaj bere v časnikih, kakor da bi bili Bog vedi kako srečni krivice, ki se mu godi, tožiti mu v svojem in zadovoljni, ker takrat rad še prijatelj prijatelja jeziku. , pozabi. Pa nij vse tako srečno kakor bi kdo Hrvaškii sanor bode sklican v 27. ^ Uže ^ megeca ge je y nago far0 ri dan t. m. Za volitve, ki se bodo vršile 13 do 17. t. m., se povsod neprestano agitira, osobito vladni kandidatje se vsiljujejo na vse mogoče načine. Ban Pejačevič kandidira v III. volilnem okraji v Zagrebu. Vmtiije «1 risat w. V Bolgariji postalo je nekaj bolj mirno; prepir mej straukami se je polegel. Vladni organi vporabljajo čas prostosti v to, da pišejo mirne in stvarne članke o organizaciji dežele ali pa razpravljajo vprašanja, ki splošno zanimajo. Opozicija tudi zdaj miruje, nekaj pač zato, ker nij še organizirana, nekoliko pa tudi zato, ker čaka, kako bodo vlada izvela svoj program in izpolnila obljube, ki jih je dajala. tepla huda nalezljiva bolezen, namreč škrla-tinka in davica. Obe ob jednem posebno otroke neusmiljeno napadati in moriti; pretekli teden so v jednej hiši trije v dveh dnevih umrli; pa niti odraslim ne prizanaša, posebno ženski spol bolj napada kot moške, prav mnogo jih vidim, da imajo obvezan vrat. Zdaj je še griža pri več osobah prikazala se in tudi svoje žrtve uže pobrala, ker naglo in hudo napada. Baš ko to pišem, se mi pri- k' so plačale za III. razred peljalo v II., da celo v I. razredu, ker je bil III. uže prenapolnjen. Ta promena je posebno pevce zadela. Na kolodvoru Rudolfove železnice videli smo jako zanimljiv, smešen prizor. Ljubosumna gospa je branila soprogu, da bi se brez nje odpeljal v Bled in je okolo kolodvorskega poslopja za njim letala. Možu se posreči, da se skrije v gnječo tam stoječega občinstva in potem v poslednjem trenotku na zadnji voz vlaka skoči. Vse se je smijalo, ko je mož plašno pogledal za svojo ženo in se prepričal, da je — rešen! Žena pa ga zapazi in mu strašno s pestjo žuga, on se pa vesel pelje v veselej družbi proti Vižmarjem. Gosta megla ležala je nad belo Ljubljano, a mi izletaši videli smo už* v Št. Vidu, da se nam nij bati nevarnosti. Zapadno in severno obnebje bilo je jasno ko ribje oko in severni veter podil je vse oblake proti jugu. Pevci zagledavši lepo gorenjsko stran, mogočne sive snežnike — mej njimi velikana, zvestega varuha Slovenstva — v najlepšem svitu jutranje zore, so nehote zapeli krasni: „Pozdrav Triglavu" in začelo se je neprestano veselje. Vse je bilo živahno in občudovalo krasno Gorenjsko, podobo raja. Pesen se je vrstila za pesnijo, posebno narodne pesni Čule so se z veliko radostjo. Ni vsakem kolodvoru Rudolfove železnice pričakovala je nebrojna množica občinstva zabavni vlak. Komaj so pevci zapeli veselo domaČo pesen, na-Btalo je ploskanje in slišali so se burni „živio". Posebno so se v tem oziru odlikovali v Kranji, v Podnartu iu naposled v Lescah. Tu nijso še vsi izstopili — bilo je nad 300 osob — začelo se je živo pozdravljanje iu donelo vse križem potnikom „Dobro do'li", „Živio" itd. Pevski Dopisi« Z Notranjskega 4. septembra. [Izv. dop.J (V Vipavok narod ne j slavnosti!) Ravno zdaj prejeli smo vabilo in program za veliko slavnost, katero napravijo vipavski rodoljubi v prid „Jurčičevej ustanovi" dne H. septembra. No, veste kaj V Odkritosrčno povem, da me je program iznenadil: to je velikausk obseg, tako mikalno izbran; iz njega ti veje prava čista umeteljnost, katera se le redko porodi na deželi! Koga bi torej, ki količkaj ljubi domačo umeteljnost, ki spoštuje domačo pesen in domače glase, ne vabil takšen pro gram od daleč in daleč? Pred malo tedni še zaklical je neki domoljub v tem listu: „živel drugi narodni praznik v prid Jurčičevej ustanovi!" In zdaj je blaga želja resnica, zatorej: „živeli osnovatelji temu prazniku, vrli in gibčni Vipavci!" Ali bere se in uči, da je vera brez de janj mrtva. To nij vse, da tako kličemo, da želimo srečo in dober uspeh plemenitemu podjetju. Kaj še! Njihovo blago voljo pod premo, njihov trud nekaj olajšamo, tla se ko likor mogoče v resnici udeležimo te slav nosti. — Prepričan sem, da bode bližnji narod Vipavskega, od Gorice, izpod Nanosa in oc drugodi ogromno pritisnil v četrtek v Vipavo In kaj pa mi oddaljeni goreuji Notranjci ? Nij nam treba dosti pomišljati! Nijsmo še poza bili in ne moremo pozabiti kako številno pri šli so k nam v Logatec veljavni možje iz Vipave in nje rajske okolice; torej bi velevala sama uljudnost na pot! Ali kaj uljudnost? poveduje, da 241eten fant je zjutraj še zdrav j zbor se vstopi v sredo kolodvora in zapoje in vesel šel kosit, ob 8. uri je komaj tomov ! svoj veličastni moto: „Za domovje se vzdig-prišel, kar doli in gori ga žene in krč ga vije I nimo" tako precizno, tako mogočno, da je vse po trebuhu, da je groza. Dalo se je uže pred I strmelo. Po zajutrku pri gostoljubnem gospodu 8 dnevi na znanje okrajnemu glavarstvu, pa do Goljaši, ki je pripravil kaj okusen „guljaš", zdaj nij bilo še od nikod nobene pomoči. Ko bi pa kaka stara krava naglo poginila, gotovo bi bil precej komisijon, morebiti še iz Ljubljaue bi doktor zdravilstva prišel pogledat, ali je bolezen nalezljiva ali ne, za ljudi se pa čisto nič ne stori, da bi se tej morilki v okom prišlo, ker ljudje so revni, nemajo s Čim zdravnika plačevati. Moj Bog, saj je vender človek več kot živina, pa se za nas gospodska nič ne zmeni. Izlet pevskega zbora ljubljanske čitalnice na Bledsko jezero. Najsijajnejši letošnji izlet čitalničnih pevcev bil je izlet na Bledsko jezero zadnjo nedeljo 4. dan t. m. Akoravno je skoro ves teden po malem deževalo in je marsikateri dvomil, bode-li napovedani izlet zaradi vremena sploh mogoč ali ne, zbralo se je uže ob 7,7. uri zjutraj na kolodvoru južne železnice nad 30 pevcev in toliko občinstva, da se je vse trlo. Posebno močno zastopan bil je nežni spol in z veseljem smo opazovali simpatične, radost izrazujoče zale obraze gospodičin, ki so zaradi izleta uže tako hrepenele po lepem vremenu in obupane bile do ranega jutra. Dva dni se je v jedno me*r po Ljubljani radovedno povpraševalo, bode-li v nedeljo lepo vreme; znani proroki in stoletna pratika prorokovali so dež, le Pitija je odgovorila: „Lepo bo, lepo, če — dežja ne bo!" In res, ona se nij zmotila! Uže ob 1/a6. uri zjutraj priplulo je solnce izza gora in vdahnilo vsem najboljše upanje. Občinstva bilo je toliko, da se je kakih 40 osob, stopijo pevci v sredi vrta v kolo in čvrsto za-pojo pesni: „U boj" in „Pjesma hrvatskog zaveza!" Mej petjem prišel je strogi „Tagsbefehl" in kratek načrt veselice v Bledu. Začetek se je glasil: „Bratje, mi bodemo stali pevajoč, kakor zid in skala Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!" Tega povelja so se res vsi držali in bili vedno skupaj, kakor rodbina. Vojaško urejeni korakajo pevci prepevaje raznovrstne popotnice po cesti proti zaželjenemu cilju. Pobožna muo-žica od sv. maše domov gredoč, pozdravlja pevsko krdelo in mu kliče: Živeli! Ob uri se pri Jeklerji po domače Hudoverniku uže vse občinstva tare. Celo ponosne radovedne Italijanke zapustile so stanovanje in prišle cd oddaljenih jezerskih vil došlim nasproti. Pozdravljanja in odzdravljanja za nas, ki bi uže zopet radi petje slišali, nij konca ni kraja. Cela okolica stoji radovedna pri Jeklerji. Vse potihne in pevci zapojo zaporedoma domače pesni, mej njimi: „Sablja moja damascenka", „Vidov dan" in „Triglav". Po kratkem počitku krene pevski zbor na krasno jezero v uže pripravljeno veliko ladijo brez imena, katero pa precej krsti za „Ljubljano". Okolo so uže veslale raznovrstne barke in čolni nasproti došle gospode, barke narodnjakov z narodnimi zastavami. Celo jezero je imelo praziiičen obraz, — na vilah „Sovan", „Skale" in na drugih nam neznanih poslopjih — so plapolale slovenske trobojnice, ladije: „Zlatorog", „Sokol", „Zagreb", „Sava" i. dr. so bile v polnem lišpu. (Dalje prih.) Domače stvari. — (K od j a brez jezika,) o katerem smo poročali ondan, kupil je tukajšnji fijakar g. Turk, dajal mu nekaj dni ječmenovega močnika za lek in hrano s tako srečnim uspehom, da konj zdej uže „omoibus" vozi in po senu in rezanici sega. — (Iz toplic.) ObiBkavanje toplic in okrevališč v obče uže pojema, kar kaže, da se bližamo jeseni. V Slatini je število letošnjih obiskovalcev do konca m. m. povzdignilo se samo 1996; v Krapinskih toplicah je znašalo do Ji O. m. m. 1260, v Varaždinskih do 8. m. m. 29^6 in pri sv. Radegundi do 22. m. m. 685 osob. Ba/Jie vesti. * (Župnika odpeljali) so pred nekaj dnevi iz mesta Imole. Župnik don Virgilio Costa dobil je pred kratkim pismo od tolovajev, v katerem se mu preti, da ga bodo odpeljali, če v določenem času ne položi na natanko zazna-menovan kraj znatne svote. Don Virgilio pa je menil, da tolovaji ne bodo nasilno postopali proti duhovniku in zato se nij zmenil za to pisanje, čez nekaj dnij pa se je šel zvečer sprehajat v sosednji gozd, iz katerega pa se nij več vrnil. Gotovo so ga tolovaji odpeljali in ga dr?e pri sebi, ker hote od njega denarja dobiti. * (Francoska zbornica poslancev) šteje 27 žurnalistov, mej temi 24 repu blikancev in 3 bonapartisti, 39 zdravnikov, ki so z jedno izjemo vsi republikauci. 3 lekarnarja, 7 beležnikov, 7 avoes, 2 katoliška duhovna, jednega protestantovskega pastorja, 3 izraelite, 7 gimnazijskih profesorjev, 2 uda instituta, 4 tinancidije, 5 mornarjev, 15 fabrikantov in velikih obrtnikov in čez 100 odvetnikov. * (Lov na kita.) Ko se je morje odteklo, ostal je kit (velika morska riba) na suhem na otoku Walls. Brez pomoči je ležal tu in si nič nij mogel pomagati. Takoj je prišlo vse prebivalstvo, moški, ženske in otroci z noži, kosami, vilami, da bi ubili to pošast Ko so menili, da so ga do dobrega pobili, privezali 80 vrv okolo njega, drugi konec pa okolo čol nov iu tako so menili privleči to velikansko ribo na suho; a še nij bilo niih delo končano, kar je jelo morje zopet natakati se, kit pozabil je vse bolečine in rane, odplaval je in seboj potegnil vse čolne. Vlekel jih je daleč v morje in ker so lovci uvideli, da se nij dobro šaliti s to pošastjo, odrezali so vrv in zopet prosto jeli dihati. Narodnogospodarske stvari. Poljedeljske razmere na Kranjskem. V „Wien. iandw. Ztg." priobčil E. Kramar. „Stanje in osoda kmetijstva sta osodi naroda", pravi Lettegast Če smo stanje kmetijstva na Kranjskem opazovali vsaj le nekaj let sem, ter naredbam za povzdigo obdelovanja zemlje z nekoliko pašnim očesom sledili, trdili bomo po vsej pravici, da je osoda stanje kme tijstva na Kranjskem privela na žalostna pota in če se ne izboljšajo kmalu poljedelske razmere, tudi prihodnjosti naroda, ki biva v deželi, nikakor nij zavidati. Ne moremo trditi, da je poljedelstvo v sosednjej Koroškej in Štajarskej na visoke j stopinji, a priznati moramo, da je obdelovanje zemlje tam vsaj nekoliko napredovalo. Uže mali posestnik je jel bolj ali men j umno gospodariti na svojem posestvu, na Kranjskem smo pa še tam, kjer smo bili pred sto leti. V naslednjih vrsticah se hočemo v prvej vrsti malo ozreti na gospodarstvo malih posestev, katero je na Kranjskem usmiljenja vredno. Ne toliko zaradi tega, ker kmetovalci ne poznajo in tudi ne uporabljajo umetnega gnojila, si ne napravljajo kmetijskih strojev, nijmajo žlahtnih živinskih plemen itd.; vprašajmo se le: Na kako nizkej stopinji mora biti gospodarstvo v deželi, v katerej se zemlja obdeluje splošno le z lesenim, vsem pravilom mehanike in uimnega obdelovanja zemlje protivnim plugom, kateri ne preobrača in ne rahlja, ampak le odrezani, bolje odtrgani, kos zemlje kar v stran potisne? S tem plugom se pa še plitvo in v ozkih ogonih (lehah) orje na tak način, da komaj več ko polovica površne skorje pride pod njega. Razori zavzimajo skoraj četrtino njive: v teh plevel mogočno gospodari, mej tem, ko na grebenu vsled pomanjkljivega gnojila rastline revno životarijo. Predaleč bi prišli, ko bi hoteli omenjati vse pomanjkljivosti in napake kmetijstva na Kranjskem. To tudi nij danes naša naloga. Prvi korak k bolj somu gospodarstvu je vender-le umno obdelovanje zemlje; Če je poslednje tako zanemarjeno, kakšno je stoprav prvo! Danes hočem v kratkem navesti nekatere uzroke slabega poljedeljstva na Kranjskem. V prvej vrsti moram k tem prišteti slabo gospodarjenje velikih posestnikov. Kranjska velika posestva pa nikakor ne smemo primerjati s češkimi, moravskimi itd., ker so zemlja, ozračje, kakor tudi ekonomične razmere vse drugačne. Pa vse jedno bi smeli zahtevati boljšega gospodarstva. Žalibog, vse za napredek kmetijstva vnete velike posestnike bi lahko našteli na prste jedne roke. Večinoma se polje velikih posestnikov od onega drugih kmetov ne razloča. Na Kranjskem je tudi mnogo rodbinskih fidej-komisov. Največkrat se pa začasni lastniki ne marajo truditi z gospodarstvom, za to dajejo — to je res najkrajše — svoje posestvo v malih kosih v najem. Se ve da se najemnik potrudi kolikor moč izsesati zemljo. V nekaterih slučajih pa tudi res nij mogoče zaradi preveč raztresenih parcel zemljišča obdelovati. Če tedaj veliko posestvo, katero je združeno s kapitalom in razumnostjo, s časom ne napreduje, ali hoče napredovati mali posestnik? Ali hoče kmet, ki dostikrat še brati in pisati ne zna, one izkušnje in novosti umnega kmetijstva praktično izvesti, katere mu znane nijso? Če bi pa tudi imel resno voljo izboljševati svoje gospodarstvo, primanjkuje mu največkrat potrebnih novcev. Poskušnje so res več vredne, kakor študije, pa kaj rade tudi izpodlete; kmet pa ne more in ne sme svojega kapitala na vago devati. Stoprav takrat napravi on kaj novega pri svojem gospodarstvu, če se je o prednostih onega poprej dobro prepričal. Kje pa se hoče prepričati, Če veliki posestniki nič bolje ne gospodarijo, kakor on? Tudi za popotne učitelje je v mnogih krajih Kranjske jako nehvaležen posel. Pri malem posestniku sama beseda, če je Še tako prepričevalna, le malo velja: veruje le to, kar vidi. Na kaj hoče tedaj popotni učitelj svoje poslušalce opozarjati, če jim priporoča kako koristno napravo, a v celem okraji nij posestnika, kateri bi bil uže izboljšal svoje posestvo s to napravo ? Na Kranjskem je tudi le malo onih srednjih nekoliko strokovnjaško izobraženih posestnikov. Iz tega sled:, da se strokovnjaški listi slabo razumevajo, ter da zastonj iščemo pravega navdušenja za kmetijske družbe. Kmetij ska družba v Ljubljani ima res po cele j deželi svoje podružnice, pa z izjemom novomeške in vipavske spe druge spanje pravičnega. Kmetijskih okrajnih družb nemarno na Kranjskem; morebiti se posreči rodoljubom tako v Postonji ustanoviti. Gotovo bi bilo velike važnosti, če bi kmetijska družba v Ljubljani pridobila izvrstno teoretično iu praktično izobraženega moža, kateri bi podružnice obiskoval, shode skliceval in vodil pogovore o lokalnih kmetijskih zadevah. Tako bi bilo mogoče se prepričati o željah in nazorih vsaj onih kmetovalcev, ki so res vneti za kmetijski napredek in podružnice bi bile res v tesnej zvezi s kmetijsko družbo. Za to bi ne bilo treba nobenega posebnega popotnega učitelja; v drugih deželah opravljajo ta posel navadno tajniki kmetijskih družb. Se ve da tega na Kranjskem ne moremo zahtevati od našega za kmetijstvo velezaslužnega dr. Bleivveisa, duše kmetijske družbe; za to treba mlajše moči. Uzrok pomanjkljivosti kmetijske strokovnjaške izobraženosti pri kranjskih kmetovalcih pa tiči vsekako v pomanjkljivem kmetijskem poduku. Kmetijskih izobraževalnih šol nimamo; tudi bi jih bilo težko ustanoviti. Učitelji se pač na ljubljanskej pripravnici po-dučujejo v kmetijstvu, pa po učitelji, ki je morda dober naravoslovec, pa v kmetijstvu 'e novinec, ki potrebuje sam poduka. Zaradi tega tudi zastonj iščemo pri kranjskih učiteljih pravega zanimanja za obdelovanje zemlje. Nikakor pa nečemo trditi, da bodo potem učitelji zmožni voditi kmetijke izobraževalne šolo, če jih podučuje na pripravnici strokovnjak. Strokovnjak bi vender najprej še obudil pravo zanimanje za kmetijstvo pri svojih učencih ; našli bi se gotovo taki, katerim bi bilo materijalno kmetsko staDJe pri srci, kateri bi se trudili potem svoje znanosti marljivo pomnoževati iu širiti. V velikej vojvodini badenskej, na Virtem-berškem in Saksonskem podučujejo v kmetijskih izobraževalnih šolah praktično in teoretično lokalne razmere dobro poznajoči strokovnjaki; vse to na Kranjskem nij mogoče. Na ta način ustanovimo komaj jedno samo šolo. Pomagati si torej drugače ne moremo, kakor da to nalogo ljudskim učiteljem izročimo. Na Kranjskem imamo sadjerejsko in vino-rejsko šolo na Slapu pri Vipavi, podkovsko šolo v Ljubljani; tudi gozdarska šola se je odprla, pa kmalu zopet zaprla. Kranjska se ima v prvej vrsti 8 poljedelstvom pečati; ne moremo se torej prečuditi, da nikomer nij prišlo na um, najprej ustanoviti kmetijsko šolo. Naj bi se bila namestu gozdarske šole odprla takrat kaka kmetijska šola, naj bi jo bilo leto za letom vsaj 12 do 15 sinov malih posestnikov obiskovalo, koliko primerno strokovnjaško izobraženih malih posestnikov bi bilo uže zdaj na Kranjskem. Druga nadloga, ki tare kranjskega kmetovalca, je pa pomanjkanje osobnega kredita, kakor tudi dragi hipotekami kredit, ki izpod-jeda kranjsko poljedelstvo. Sklepaje te vrstice izražam upanje, da se bo kranjski deželni zbor kmalu pozorno obrofl na žalostno stanje našega kmetijstva, da ne bo treba jedenkrat britko priznavati, da je pomoč prepozna. Delaj, dokler je dan, ker pride noč, ko ne more nikdo delati. Na sv. Petra cesti št. 24 stanuje čevljar, naroden volilec, ki je uže od meseca aprila sem težko bolan, da si ne more niti krajcarja prislužiti, ima pa pri tem celo kopo majhenih otrok. Vse njegovo pohištvo so mu uže upniki prodali, da se zdaj nahaja v največjem siromaštvu, ki se le misliti more. Prosijo se torej vsi usmiljeni ljudje, da bi z malini darom priskočili na pomoč temu nesrečniku. Opravni-štvo „Slov. Nar." sprejema mile darove in pove ime tega uboščeka. Darovali so: g. dr. V. Zamik....... 3 gld. — kr. g. .JoBip Regali....... 1 „ — „ I*o*ltaito. Zahtevanje v naših listih „Slovenskem Narodu" in „Slovenci", da bi se meseca septembra tega leta zbrali slovenski rodoljubi v Ljubljani in se posvetovali, kako bi se zdanji stan kmeta in obrtnika dejansko zboljšati dal, pozdravili smo podpisani radostnega srca. Pa kdo bi ne želel tudi tolikanj potrebne ure, v katerej bi bil prvi korak storjen k rešitvi zavidenega in zanemarjenega kmetijskega in rokodelskega stanu! Naj se vender jedenkrat prizna, da ravno te dva stana sta glavni steber vsaktero dežele in države in da brez blagostanja teh stanov ne mote biti nobena država srečna. Tedaj urno na delo, čas hiti in z njim raste tudi revščina očividuo. Po potu postave se dozdaj še marsikaj do zdaj zanemarjenega doseči da. Vsak rodoljub naj se udeleži tega shoda in zbor naj se posebno ozira poboljšati rokodelski stan, ki je skozi divjo konkurenco, ki mu škoduje in preti od mnogih strani, naj hujši škodovan. Posebno je treba na to delati, da se zdaj obstoječa obrtnijska postava pre-naredi. O tej stroki je treba poslušati praktične obrtnike; le ti vedo pravo pot, u ne podvzetniki in dobri banketni govorniki na visokih šolah izučeni. Kdor v potu svojega obraza svoj revni kruh je, oni vidi in čuti revščino in bo znal tudi pot, pomagati stanu, kateri je ravno tako dober del našega naroda, kakor vsak drug stani Po našem zrelem prevdarku moglo bi se tako-le postopati: a) Shod, ki naj se skliče iz skuženih in neodvisnih mož, voli izmej sebe odbor, kateri ima nalogo vsa druga zborovanja sklica vati. b) K Bhodu naj ima pristop vsakdo. (V Ljubljani šo nijmamo statistike, kdo je izobražen in kdo ne.) Nasvete staviti je vsacemu pripuščeno. Krivica goditi se ne sme nobenemu. Za red in drugo se bode uže skrbelo. Josip Regali, mestni odbornik, in 23 gospodarjev, trgovcev in obrtnikov iz Ljubljane in ljubljanske okolice. ■ N»mI,«iiu. Slovenskemu učiteljskemu društvu za koprski okraj: V drugej polovici meseca oktobra skliče podpisano predsedništvo odborovo sejo, pri katerej se bodo pretresali referati ter določil dnevni red, kraj in čas prihodnjega zborovanja, katero naj bi bilo prve dni meseca novembra. Prosim, da se tedaj mej počitnicami po-žurijo gg. učitelji za referate ! V Dolini, 30. avgusta 1881. And. V rtov ec, predsednik. XV. izkaz o darilih za Jurčičev spomenik. Do sedaj je bilo nabranega . 1387 gld. 08 kr. jedna Brečka ljubljanskega posojila in jedon c. kr. cokin. Temu so dodali: Gulič Franjo v Sežani..... 6 „ — m Novak I. dekan v Kočevji .... 2 „ — „ Vamberger M. v Karlovci nabral . 1O0 B 24 „ Jeršič Janez v Zagrebu..... 1 „ — „ Vcršič Anton v Zagrebu .... 1 n — „ ftusteršič M. v Vidmu..... 2 „ — „ KuraltEduvard vlastelin in župan v Semiči.......... 10 „ — „ Šusteršič Janez v Semiči .... 1 „ — „ Pfeffercr v Metliki .... 2 „ — „ Kastrevc „ „ .... 1 „ — , Jakopič „ „ .... 1 , — g Lampo ,, „ .... 1 i — ■ Gustin Fran „ „ .... 2 „ — „ VVacha Fran „ „ .... 1 „ — „ Leskav „ „ .... 1 » — n Navratil Anton „ „ .... „ — „ Hranilnvič Jovan župnik sv. Nedeljski .......... 1 n — n Jančar Fran v Podzemeljem ... 1 „ — „ Lukan Itozalija v Št. Vidu pri Za- tičini........... B u — »t Hribar Josipina v Podgabru ... 2 , — „ Urančič Nace v Zagradci .... 2 „ — „ Kazpotnik Jakob v ViSnjoj gori. . I „ — * Drčar Martin na Polici..... 1 „ — „ Oblak Lorenc na Krki..... 1 „ 50 „ Hribar Josip „ „ ..... 1 „ — Stepic Anton ml. v Višnjej gori 1 „ — „ Borštnar Josip n n >i * n — » Stepic Antou trgovec „ „ „ 1 n — » Zaje Josip v Podgabru..... 1 — „ Smolič Fr.......... — „ M> „ Kremžar Ivan........ — „ 50 „ Vrbi« Nace......... — „ 50 „ Zaje Mihael..... ... 1 „ „ (ione Ivan......... — n 60 „ Jarm Fran......... — n 20 „ Mali Fran v Zatičini...... 1 „ — „ Kristan Janez ........ X » — » Neimenovan iz Žalne..... — „ 50 „ „ ,, Teinenice .... — „ 30 ,, Zaje Terezija....... — „ 2<) ,, Skupaj . . 154(1 gld. 02 kr. jedna srećka ljubljanskega posojila in jeden c. kr. cekin. Umrli no v rjiit»ljmii: 3. septembra: Molanija Steska, uradnikov« vdovo hči, 12 let, Gospodsko ulice št. 3, za apoploksijo možganov. — Ivana Smrekar, postreščeka hči, 4 leta, Cesarja Jožefa trg št. 2, za škrlatico. — Marija Mlakar, delavčeva hči, l leto. Poljanska cesta št. 57j za jetiko. 5. septembra: Elizabeta Kavčič, gostija, 80 let, Tržaška cesta št. 29. za jetiko. — Karolina Blagnič, gostija, 86 »/j leta, Krojaške ulico št. 5, za vnetico mrene na rebrih. V doželnej bolnici: 2. septembra: Jurij Dolar, gostač, 67 let, za srčno napako. — Marija Obrekar, želozničnega delavca žena, 43 let, za jetiko. Loterljne tirceke. V Trstu 3. septembra: 37. 8. 90. 33. 6. V Lincu 3. septembra: 4G. 25. 74. 67. 58. Dunajska borza 6. septembra (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 65 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . . 77 IV 45 70 1860 drž. posojilo . . . . 131 fv 25 ■ . 836 tt — . 351 It 50 . 117 It 95 — ft — K 36 m n 59 57 m 45 m Št. 4317. (484- -3) Sekunđarska služba v deželnej bolnici v Ljubljani z letno plačo 400 gld. in s poseboo začasno nagrado 150 gld. za opravljanje sekundarske službe v bolničnej podružnici, potem s prostim stanovanjem, svečavo in kurjavo, je izpraznena ter se bode na dobo 2. let oddala, ki se utegne po dveletnem dobrem službovanji potem še za 2 leti podaljšati. — Prošnje za to službo naj se vlože" do dni' 3#. septembra 1881 pri vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani. — Prošnjiki imajo dokazati, da so doktorji zdravništva ali da so vsaj uže dovršili zdravniške visoke sole in povedati, če so uže kje službovali. — Na prošnjike, kateri so razen nemščine zmožni tudi slovenskega ali katerega druzega slovanskega jezika, se bode posebno oziralo. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, 25. avgusta 1881. Veliki požar v Londonu, ki je vso fabriške prostore, stroje itd. prve angleške tabriške družbe za izdelovanje stvarij od britanija-srebra popolnem uničil, uzrok je, da se družba raziđe, ker bi obnovljenje velikanske naprave preveč stalo. Zarad hitrejše likvidacije se bodo od dones naprej blago iz jedine izvanjsko zaloge na Dunaj i ca polovico cene razpošiljalo. Samo za 14 uiark, to je komaj za polovico vrednosti, dobi se naslednji izvrstni obedni service od briranija-srebra, ki je prejo voljal 30 mark, ter »e jam«i, l»«»re l»iiiaiis(riiss(> 77. Da jc blago izredno po ceni ter izvrstno, o tem se vsakdo more prepričati brez stroškov, ker se brez ovir v 10 dneh service nazaj vzame, če se ne dopade, In povzeta svota se takoj nazaj pošlje. !!S v ur i lo II Za to cono se već kot 54 komadov reelnega blaga n,- more dati, zato svetujemo, naj se take sleparske anonce prezirajo, ki se v novejšem času prikazujejo. (334—13) Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, {»omagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, eber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, Če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo ■e hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč Črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnost in vročino, čo se zavživajo po '/t žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter ae prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. j. Svoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. volj. (^47_31) lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupce valol. Brošurica fabrikacij velja 3 gld.-, dobi se po poštnem podvzetji: F. Sohi o s ser, Trst. (419—38) Marijinceljske kapljice za želodec, ne presežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci in nepresežno zoper no-slast do Jedi, slabi ielodeo, smrdečo sapo, napihnonjo, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da so ne n aro j a pesek ln pieno in slez, zoper zlatenloo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (čo izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodoi, pre-obloženje želodoa z Jedjo ali pijačo, črve, oper bolezni na vranici, Jotrah in zoper zlato žilo. Grlavmi ^jilofcj«.: Lekar C. Braily, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenioa z navodilom, kako se rabi, stane gsf~ :t, let', m Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. R i z z o 1 i; lekarna J o s. B e r g m a n n. V Postojni: Anton L rli a u. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Mich. Guglielmo. Celje: lekar J. Kupfer-schmied; Kranj: lekar Drag. Šav ni k; Kamnik: lekar Josip Močnik. W Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj so kupnjo samo v zgoraj navedenih zalogah iu pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v skleuico vtisnene besede: Echto Maria-zeller Magentroplen — Brady & Dostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem jo podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobo utis-neno sodnijsko spravljeno vttrettveuo zna« uieuje in zavoj mora biti zapečaten z našim vnrNtveulm znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nčinajo teb znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalo!. (487—2) » ^ f • d -.55 rep , Zrn S 7 On jrV.i g ca C __. o. . t? e — o CN i j. - K S r-ISU S p p p o 2-o < a S W 5 SP B3t$ —-» B a« _ c 5 3 Ol H) j« £ H? v S* S' 9 £ S. g P o s p 3> E, 5' I n* 2 i s £. ca Ct i dobili smo ravnokar bogato zbirko cene, modne, solidne, to-in inozemske robe za obleko, katero naj topleje priporočamo p. n. občinstvu, obetajoč največjo postrežbo in najbolj modno facono. (503-2) Predstojništvo „uniji krojačev"; Izdatelj in urednik MaksoArmič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".