58. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 12. marca
XXVII. leto, 1894
Iahaja vBiik dan iverer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstr o-ogersk e dežele ea vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gldM za jeden mseec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. BO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom raCuna se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko veC, kolikor po&tnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po ti kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, iu po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in npravni&tvo je na Kongresnem trga 6t. 12. U p r h v n i h t v u naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vse one eestite |>. n. narot-nllte. Kal celin smo zaflnjle pri dejal I iiakii/iiico. prosimo iiIJimIho. «la nam blago vole naročnino u poslati tlo 14. t, m»m ker rtnigaee Jim bo list brezpogojno ustavljen.
Upravništvo »Slovenskega Naroda". Koalicijski princip glede šol.
V isti seji proračunskega odreka, v kateri je naučni minister razveselil koalicijske Slovence s bvojo nič kaj zanesljivo obljubo glede Celjske gim-uuzije, precizirat je tuli načela, katerih se m'sli v bodoče pri takih prilikah držati koalicijska vlada, ako jej ljubi Bog da dolgo življenje iu trdno z Iravje.
Minister Mad-vaki je rekel, da bode vlada, kar se tiče jezikovne uredbe na srednjih Šolah, rada ustrezala tirjatvum posamičnih narodov, ako se bo-deta glede dotične tirjatve mej seboj porazumela oba prizadeta naroda, to je, ako se bodo za nje izpolnitev potegnili zastopniki obeh narodov. Ako pa že takega porszumljenja □« bode deseci, ustrezala bo vlada eveutuvalaim tirjatvam le Se tedaj, ako jih bode izrekel dotični deželni zbor.
To stališče naučuega ministerstva izvira iz koalicijskega načela. Kakor je koalicija plod pora-zumljenja mej različnimi strankami, tako hoče tudi ministerstvo, da bi se prizadeti narodi od slučaja do slučaja mej soboj porazumeii glede narodnostnih tirjatev. Princip sam po sebi je lep in pritrdili bi mu, da niso razmere pri nas take, da je naravnost neizvedljiv. Prav glede šol pa takega porazumljenja ne bode doBeči. Nem-ji in Italijani se ustavljajo vsaki premeinbi dosedanjih naredeb ne zato, ker so morda v strahu, da bi se nemška ali italijanska mladina poslovenila, nego ker bi radi s pomočjo nemških in italijanskih šol nemčili in it&lijančili slovensko mladino. Kjer obiskuje slovenska mladina nemške ali talijanske gole, tam bo no pričteva samo dotična šola nemški ali italijanski posesti, nego Nemci in Italijani zmatrajo tudi kot svojo pravico raznarodo-vati slovenski naraščaj in s tem se mi nikakor ne moremo Bprijazuiti.       je res tako, svedoči huron-
sko tuljenje Celjskih Nemcev. Slovenci zahtevajo za slovensko mladino slovenskih paralelk, Nemci pa se temu zoperstavljajo, čeg, da se jim jemlje njih posest. Pri takih nazorih naših narodnih nasprotnikov pač ni misliti, da bi bilo mogoče, doBeči kdaj tako porazumljenje, kakeršnega je po ministrovih besedah treba za podporo narodnostnim zahtevam glede srednjih učili Se*.
Ko bi se torej vlada dosledno držala tega načela iu Slovencem ali Cehom dajala glede šol samo to, v kar privolijo Nemci ali Italijani, potem bi mi sploh ničesar ne mogli doseči, polem bi bo morali koalicijski vladi s pjdvojeno silo upreti. To vemo, o tem smo trdno uverjeni, da ne dobimo niti oglodane kosti, če je to odvisno od naših nasprotnikov.
Nekoliko več upanja nam daje drugi del ministrove izjave, tisti namreč, v katerem je rekel, da bode rad ustrezal narodnostnim zahtevam, ako j h izreče pristojni deželni zbor. Ta izjava je podobna nožu, brušenemu na obe strani. Kdor misli, da se bo štajerski, ali koroški ali Tižaški dež. zbor kdaj izrekel za kij takega, kar bi zamoglo koristiti Slovencem, kdor od teh deželnih zborov pričakuje, da se bodo putegovali za nage interese, je zelo naiven politik To se bo zgodilo tedaj, kadar se do* seže za st daj še n- mogoče porazumljenje mej zastopniki posameznih narodov, kmalu pa gotovo še ne. Na Štajerskem in na Koroškem, v Trstu in v litri nam torej za sedaj od koalicijske vlade ni ničesar pričakovat'.
Drugače je v tistih deželah, kjer so Sloveuci v deželnem zboru tako dobro zastopani, da lahko dosežejo deželnozborski sklep, kakeršen je zahteval minister kot pogoj za jezikovne reforme na srednjih šolah. Slovenci smo samo na Kranjskem tako srečn*, da zamoremo sami prouzročiti tak deželnozborski sklep; v kranjskem deželnem zboru ima narodna stranka večiuo iu sklene lahko, kar nam je treba glede jezikovne preuredbu na nagih srednjih šolab. Da je v tem oziru Se mnogo popraviti, se po sebi razume, saj na pr. na Ljubljanski realki dosedaj še ni n ti jedne slovenske paralelke, tako da se ima slovenska mladina boriti z največjimi težkotami pri pouku. Mimo kranjskega deželnega zbora pa je samo še goriški tako "sestavljen, da zamorejo slovenski poslanci
dasi v manjšini vender prouzročiti tak sklep. Italijani bi se sicer takemu predlogu z vso silo ustavljali, da imajo svoje italijanske srednje šole oziroma italijanska paralelke, ali ker jih nimajo in ker vrh tega nimajo upanja, da bi jih samo oni dobili, ne pa zajedno tudi Slovenci, ker sami ne morejo ničesar storiti, prav zato je upanje, da se dosež-a tudi v goriškem deželnem zboru tak sklep, kakeršen zahteva naučno ministerstvo.
V dveh kronovinah imamo torej Sloveoci upanje, da morda tudi od koalicijske vlade izprosimo to, kar nam gre, slovenske šole za Blovensko mladino. Dusežemo to seveda le, če ima naučno ministerstvo dobro voljo, storiti to, kar je tako svečano obljubil minister Madeyski v proračunskem odseku. O resničnosti ministrovih besed nas bode uverilo vladno postopanje glede) letošnje ua predlog poslanca Hribarja v deželnem zboru kranjskem sklenene resolucije, s katero so se vpeljale priprave, da naj se v petem in šestem razridu viSiih gimnazij kranjskih uvede slovenščina kot učni jezik za nekatere predmete. Minister Mad<-yaki je po svoji izjavi v proračunskem odseku moralno vezan, da ugodi tej zahtevi. Če to stori, priznali bodemo radi, da je — mož-besada.
Politični razgled.
Notranje? dežele.
V Ljubljani, 12. marca.
I* proračunskega odseka. Pri razpravi o proračunski točki „ljudske šole" govoril je posl. dr. Gregorčič o ljudskih šolah na Primorskem in grajal, da vlada še do sedaj ni regiia peticij za slovenske šole v Gorici. Zahteval je od vlade, naj pospeguje ustanov tev ljudskih šol v Istri in se potegoval za slovenske ljudske šole na Goriškem. Tudi čegki poslanci so se potegovali za Češko šolo na Dunaj i, kateri vlada m hotela dati pravico javnosti, a min ster se je tudi pri tej priliki izrekel zoper to šolo. Pri razpravi o proračunu mi-nisterstva notiauiih del je posl. Kaizl vprašal ministra, kaj misli z volilno reformo in kdaj buče raz-v e 11 u v 111 izjemne naredbe Miuister je glede volilne r« forme rekel, da je vlada že storila prvi korak za nje izvedenje, glede odprave izjemnih naredeb pa je rekel, da bi jih vlada rada razveljavila, da pa tega V8led zadnjih dogodeb na Čegkem ne more storiti.   Posl. dr. Gregorčič je tožil, da se pri
LISTEK.
Začetek romana.
OeSkt Bpisal V. Mrš tik; preložil Vinko. (Daljo.)
Iu zdajci so jej v večernem mraku, v slab m odsevu ugašajočega ognja v dušo zažarele iskre gorečih svetilk in pred njo se je razgrnila dolga, dolga dvorana. Bila je na plesu v Brnu, v veliki dvorani Besednega doma, [na kateri je prišla z možem na saneh. — Prosila je tako dolgo, da je dovolil.
Tla bo se lesketala kot steklo, lahki robovi plesnih oblek ao se jih v letu dotikali in v naglem tempu izginjali v pisani zmesi barev; v zmesi bo mrgoleli cvetovi in trepetajoče, ge mokre frizure. Razgovor se je težko dvigal kviSku ter s čudnimi glasovi brnel v gornjih prostorih, kjer se je zdelo, kot bi spodaj bila tolpa vran. Rože, trakov«, čamare, goli tiluiki, gole roke, črne suknje bo se v vencu vile po dvorani — in o vsakem taktu, o vsakem obratu plesnega ritma je bilo, kot bi bil veter zavel preko cvetnih gredic: zalesketale so se nogovice, zagugale kite in v mehki  goščavi muselioa se je
vila težka svila, bela tančica in lesk kagmira. In na vso to sliko mrgolcčih in menjajočih se barev sta s Btropa svetili dve plinovi solnci, in naga ramena, bela uedrija dam so po dvorani raznagala njih žolto svetlobo
Gospa Bela, kot bi niti ne mislila plesati, sedela je doslej v žaketu na strani ter se z milimi, krotkimi, modrimi očmi ozirala po vrtečih se parih. In smejala se je, videč črno opravljene gospode, kako na pol pijani, na pol upehani, odelovljeni na lahko omahujejo iz kroga, kako se v križu pregi-bajo, rokovice vlečejo si na roke ter se upehani ozirajo po dvorani, kje katera pleše, kje katera spi. Za trenotje je pohabila nekaj, kar jej je obličje nabralo v neprijeten u-mev, a takoj na to se je iz vse duše smejala tem poklonom, usmevom in gizdalinskim skokom teh črnih punčik, ki bo tako napenjalo svoje trebuhe, klanjale se, zahvaljevale, prosile plesa, krčile nogo za nogo, podpisovale se v plesni red z groznim podpisom, mršile si lase in zgrabivši dame pod belimi pazuhami v karikaturnih skokih mazurke dajali se odnašati od kaosa vrveče gneče.
Gospa Bela, na lahko pomežikujoč z dolgimi vejami svojih očij, igrala se je s prsti na modrem
motvozu okrog jiasu, ua katerem je visel bel pahljač od nojevih peres- Z nožico se je opirala ob stojalo v kotu stoječega naslonjača ter s podvojeno pozornostjo zasledovala tega ali onega v krogu. Zdajci, kot bi se bila izpodrsnila, nagne se s celim telesom naprej, zgrabi z roko za naslonjač ter se obrne v jedno stran dvorane. Nehala se je smejati. Preko lica jej je šinila iBta lahna senca kot pred malo časa. ZHgledala je par, kateremu se ni mogla mne-jati. Silila se je, da bi drugam obrnila svojo pozornost, za trenotje je stisnila oči ter poslušala le godbo iu drsanje nog; a pod senco zaprtih trepalnic so jej z nova zabliščali niklovi naočniki in gospa Bela se ni mogla ustavljati — dvignila je obrvi in ravno pred njo, dva koraka od nje se je zavrtela mala oaebica, katero sta objemali dve znani, njej jako znani roki. Vedela je, čegavi sta ti roki — in ni več pogledala tja.
Takrat sta bila še malo znana, kaka dva pota ga je \idela dtnu, tretjič pa na plesu. Do njegove pozornosti ni imela nikake pravice in vender — noga jej je drugič izpodrsnila. Plesal je le s to malo osebico, črnooko in veselo, celo razburjeno. Bila je majhna, okrogla in blebetava ko lastavica. Toaleto je imela tako poetično kot drsžestno.   Belo rožo v
politični upravi nastavljajo uradniki ki niso zmožni deželnih jezikov, na kar je minister odgovoril da — ni naraščaja! — Tudi pri točki „ceste" sta govorila Šuklje in Gregorčič.
Volilna reforma*
Vladni načrt volilne reforme je prouzročil pravi pravcati vihar. Nemci so ž njim popolnoma zado voljni in takisto vsaj večinoma Poljaki, ali Hohen-waitovi ugovori bo zlasti levičarje spravili iz konteksta in sedaj napadajo H>henwarta prav tako, kakor v dneh najhujšega boja. Kaj je napotilo grofa llohenvvarta, da je s svojim absolutno neizvedljivim projektom stopil na plan, dasi nima ni najmanjšega upanja, da bi njegov načrt obveljal, je naravnost neumljivo. Saj bi se bil tudi brez tega načrta lahko uprl vladnemu načrtu, ki ima namen, stabilizovati za vse večne čase nemškoliberaluo prevlado. Morda je res, kar mislijo razni listi, da se hoče Hoben-wart na lep način umakniti iz koalicije, ker je videl, da deluje ta očitno in naravnost za nemškoliberaluo stranko. Da je Huhenwart res razdražen, svedoči dogodbica, vršivša se te dni v parlamentu. Mi-nistri so imeli konferenco o Hohenvvartovem projektu in so tudi Hohenwarta povabili, Čuvši, da je v zbornici. Ker Hohenwart ni hotel priti, prišel ga je knez Windischgraete iskat. Hohenwart je baje neuljuduo odklonil in nazadnje sta se z Windisch-graetzom ostro sporekla. Tako poroča „DeutEcb.es VolkBblatt"
Vnaiijo dr/iuc.
Srbske novice,
Srbski miniaterski predsednik Simić pojde v Rimu tudi v avdijenco k papežu, čuje se, da namerava srbska vlada ponuditi Vatik&nu konkordat, in sicer pod istimi pogoji, pod katerimi je bil sklenjen konkordat s Črno Ooro. Katoliki v Srbiji bi bili gotovo vsakega konkordata veseli, da le zboljša neznosni njihov položaj. Razni listi javljajo, da se je v Srbiji — kje, tega ne pove noben list — primerilo več dinamitnih atentatov in da je vlada proti »anarhističnemu" gibanju odredila najstrožje postopanje. Kaže se, da je to le pretveza za preganjanje radikalcev.
Nemški ilržavnl »bor.
V soboto je prišla v nemškem državnem zboru rusko-nemška trgovinska pogodba v razpravo. Debate so bile dokaj ostre, a pri glasovanju so bili vsi, v razpravo došli členi vzprejeti. Za predlogo so glasovali tndi poljski poslanci. Tekom tega tedna bodo posvetovanja končana. O vladni popolni zmagi m več dvomiti, ker so se pri glasovanju stranke skoro popolnoma razcepile, celo konservativci niso vsi glasovali zoper pogodbo.
Dopisi.
Iz Olju, 10 sušca. (Popravek) Podpisano ravnateljstvo prosi, da bi blage volje sprejeli naslednje popravke, tičoče se dopisa iz Celja, ki ga je prinesel „Slovenski Narod" v št. 47.
1. Res je, da je dijak, ki je bil odmenjen za pričo proti zatož^nim nemškim dijakom, prinesel 14 febr., t. j. 5 dni po končani preiskavi, v ravnateljsko pisarno dve pismi, kateri bi dokazali tajno društvo nemških gimnazijcev. Ravnatelj, ki ni vodil sam preiskave, poslal je dijaka s tema pismoma k nje voditelju prof. K.
V teh pismih potrjujeta bivša dijaka celjske gimnazije iu gojenca \V. zavoda, da sta se lani v II. tečaju udeleževala z nekaterimi nemškimi dijaki v W. zavodu telovadnih vaj in da sta, kakor drugi
črnih kodrih in obleko rožasto in lahko kot za kopel. Kdo je bila, kaj je bila, tega gospa Bela ni vedela; a takoj na prvi pogled je Bdoznala, da to ni bila samo godba, kar je ta dva človeka spravilo v kolo. In gospa Bela jo je imela vedno — vedno pred očmi, kako se vznaša pred njo v svoji rožasti obleki, s koncem noge jeiva dotika bo tal ter se v svetlobi vrti z belim, izrezanim hrbtom. Neprestano jo je videla vneto, živahno, kako plešoč vrti oči ter bo da nositi od moške roke njegove. Na vsak korak se mu je privila z lehkim telescem. In luč se je od zgoraj smejala nanja, godba jima je igrala in ro-žaBti oblaček se je vrtel in vrtel, dokler se v razkošni vrtoglavici ni ustavil ter si za hip odpočil v njegovih rokah. Nagnila je glavo ter se nasmejala. In gospa Bela je videla, kako se mu v roki upo-gika kot šiba, kako se črna brada dotika živorude-čega, v pomladi življenja cvetočega njenega obraza in kako se ustnice dotikajo črnih kodrov z belo rožo na levi strani, kako jo pritisne na prsi, nekaj šepeta jej v uho s tistim impertinentnim gubanče-njem leve strani obrazove, in kako se zdajci ž ujo zavrti ter jo odnese na nasprotni konec dvorane. Tam sta si poiskala majhno prikladno mesto ter so popolnoma izročila sebi in plesu.
(Dalje prili.)
udeležitelji, plačala primerno vsoto za naročeni telovadni drog.
Res je, da se v obeh pismih imenujejo te telovadne vaje .Turnverein" in ne .Vereiu", kakor trdi g. dopisnik, kateri govori v svoji .natančnosti" celo o a lansko letnem udu tajnega društva".
Tudi preiskava je dognala, da so lani v II. tečaju imeli nekateri nemški dijaki v omenjenem zavodu z vedenjem lastnika njegovega telovadne vaje, katerih so se udeleževali večinoma sami gojenci, in da je W. sin, šestošolec, nabiral denar za nabavljeni drog, in sicer 50 kr. od vsakega udele-žitelja. — Res je, da so hoteli nekateri teh dijakov, katerih je bilo 10, določiti globo 2 kr. za vsakega, ki ne bi redno zahajal k vajam; a res je tudi, da te globe nihče nikoli ni plačal. Pisalec prvega pisma sam izrecno zatrjuje, da nikdar ni plačal globe, (dasi se je nasprotni odgovor tako željno pričakoval) in kakor priče v preiskavi, tudi on ne navaja nikogar, ki bi jo bil plačal. Tudi pisalec drugega pisma ni mogel postreči svojemu prijatelju ni s svojim, ni s katerim drugim imenom. Oui pismi sta potrdili le to, kar so že zatoženi nemški dijaki sami izjavili v preiskavi, nikakor pa nista dokazali tajnega društva in celo tsrkega, v katerem bi se bilo klicalo ahoch Bismarck". Torej tudi oni najeti pismi ne moreta navzlic vsem mogočim komentarom smešiti in sumničiti preiskave, v kateri so profesorji pod službeno prisego vestno in resno izrrievali svojo dolžnost.
2. Popolnoma izmišljeno je, .da so se zahtevali v \ reiskavi pismeni dokazi za take stvari, kjer sploh pismeni dokazi niso možni, n. pr. da so dijaki plačevali meBečnino*. Pismeni dokazi sploh se niso zahtevali, pač pa je res, da so imele nekatere priče zapisane beležke, ki niso dokazale drugega, nego to, kako se v nekih krogih slepi in zavaja slovenska šolska mladina. O mesečniui ni bilo govora ni v zatožbi, ni v preiskavi, ker tega nihče ni trdil razun — g. dopisnika.
3. Ni res, da so bili dijaki šele dragi dan poki eaui k preiskavi, ampak res je, da se je začela preiskava že v torek 6. febr. zvečer, torej še tisti dan, ko seje izročila ravnatelju zatožba. To je lahko vsakdo bral v popravku („Slov. Narod" štev. 38, točka 1.), Batno g. dopisniku — ni bilo mogoče.
4. Tako tudi ni trdil ravnatelj v omenjenem popravku, .da mu je bil dogodek v šestem razredu neznan", ampak izjavil je le, da je zvedel šele v preiskavi, kake besede je bil izustil dotični šestošolec.   (»Slov. Narod" št. 38, točka 7. na koncu)
5. Ni res, da je dobil slovenski dijak ukor in „minder entsprechend" v nravnosti „wegen auffalligen Benehmens (bei einer E nvernehmung), ampak dotični dijak je dobil ukor iu „minder entsprechend" v nravnosti „wegen bedeutender Ueberschreituug der hora Iegali8 und wegen ungehorigen Benehmens bei einer Envernahrae", kakor je zapisano v njegovem spričevalu. Tudi ni res, da je dotičnik prosil, naj se mu prebere zapisnik, temveč je zahteval; drugače oe bi mu bil ravnatelj očital v tej priliki nedostojnega in predrznega vedenja, katero je bil tudi že preje pokazal mej preiskavo.
Drugi slovenski dijak, ki je dobil 15 ur kar-cerja in „minder entsprechend", je prvi dan tajil vpričo dijaka, ki je bil že preje povedal, kdo mu je vročil zatožbo, in pred profesorji, da ne pozna zatožbe, da je ni vročil navzočnemu dijaku, da je ni pisal in da sploh ne ve* ničesar o njej; drugi dan pa, ko je bil mej tem zvedel, da so vsi profesorji spoznali pisavo njegovo, je priznal, da je on prepisal zatožbo in pregovoril dotičnega dijaka, naj jo nese ravnatelju, ter še dostavil: „Ich musste geBtern aus Oonsequenz Itigen, w ;il ich nicht wusste, dass der andere die VVahrheit gesagt hat." In o njem piše g. dopisnik samo to, Hda ni hotel takoj prvokrat priznati, da ni on prepisal zatožbe", in ta dijak mu je največi mučenik 1
6 Z besedami BWas vviirden Sie sagen, wenn man in Ihrer Gegenvvart aafienge, chinesiseh zu sprechen" g. dopisnik z vsem zavijanjem razbornemu človeku, ki je brez predsodkov, ni dokazal, da je ravnatelj stavil slovenščino v isto vrsto s kineščino. Te besede je morda tako razumel pred šestimi leti mlad gimnazijec, če jih je res slišal tako in o tisti priliki, kakor trdi g. dopisnik; čudno pa je, da jih zdaj po šestih letih tudi g. dopisn'k tako razlaga ter svojo neosnovano, iz trte izvito trditev celo javno ponuja vsakemu razsodnemu bralcu.
Konečuo je podpisanemu ravnateljstvu še pripomniti, da se drži vseh drugih popravkov, katere
je prinesel „Slovenski Narod" v št. 38., naj jih g. dopisni* komentuje sli ne.
G. kr. gimnazijsko ravnateljstvo. V Celju, 10. sušca 1894
Peter Končnik. Is Gradca, 8. marca. [Itv. dop] ( „Triglav ov" koncert) v Puntigamski dvorani v torek doc 6. sušca bil je zopet krepek dokaz, da slovanski akademiki v Gradci neumorno delujejo na to, da se njih — kot bodočih buditeljev za naroda pravice — ugled vedno širi. Udeležencev bilo je jako veliko, kakor se niti pričakovati ni moglo. Točk bilo je oficijelnih deset, koje so izvajali gg. pevci in tamburaši društva .Triglava" in „Hrvatske", a ni* kakor ne smemo pozabiti zlasti opozoriti na nepo-pisno bratsko ljubav, s katero je zopet kakor vselej sodelovala .Hrvatska" kot nerazdružna nevesta slov. „Triglava". — Kar koncert zadeva, mogla bi se bila tu in tam pač večja sovršenost zahtevati, toda taki nedostatki so pri ovih razmerah neizogibni; v obče se mora zaslužena pohvala izreči neumornim gg. tamburašem in pevcem, (izmej zadnjih osobito g. med. B otuhecu), v prvi vrsti njih vodjama veščaku g. med. lfkancu in g. i. r. Gojmiru Kreku, ki je prvokrat akad. pevce dirigiral in to s točno spretnostjo. Pri vseh točkah dodati so se morali po jeden ali dva komada. Kar je pa posebno povišalo svečanost koncerta, bil je trenutek, ko je predsednik „Triglava" g. KruŠ č po primernih besedah, v katerih se je spominjal divnega lanskega izleta v narodni Žalec, na društveno zastavo pripel krasni dragoceni trak, kojega bo nam uprav zadnje dni poslale Žalske gospodične. Prelepi trak ima narodne barve in v zlatih črkah napis: .Triglavanom 4./G. 1 893 Žalska dekleta". Da, slovesen je bil ta trenutek iu z navdušenjem zaoril je klic: Ž*vilo slovensko ženstvol
Domače stvari.
— (Koncerta .Glasbene Matice") bo-deta danes ponedeljek 12. iu drugi v sredo 14. t. m. v redutni dvorani. V sobotni številki se je uri-nila neljuba pomota, katero so pa čč. čitatelji gotovo sami popravili, ker je bil datum naveden pravilno, le dneva sta bila napačno imenovana. Na ponavljanje koncerta opozarjamo posebno rodoljube na deželi, da vsaj jedeukrat čujejo velekrasno HavJnovo skladbo. Domači prijatelji glasbe bodo pa gotovo tudi v drugič se radi nasladovali nad večno lepimi zvukt te klasične skladbe. Kakor smo se preverili pri včerajšnji glavni skušnji, se bode „Stvar je nje" izvajalo prav velikansko in bode obči nst vo imelo zares izreden glasben užitek. Vstopnice in sedeži za oba koncerta Be dobivajo v prodajalnici gosp. Žago rja o a na Kongresnem trgu in zvečer pri blagajnici v reduti.
— (Odlikovanje) Velezaslužnemu koncertnemu mojstru „Glas beno Matice" g. M. H u b a d u poklonil je pri včerajšnji glavni skušnji za današnji koncert pevski zbor .Glasbene Matice" po g. dr. Hud ni k u kot skromno przoauje velicih zaslug, katere Bi je pridobil g. Hubad za razvoj koncertnega petja, krasno zlato uro v etuiju. G. dr. Hud« nik je v kratkih jedrnatih besedah povdarjal neumorno delovanje g. H u bad a, ki se je ginjen zahvalil pevskemu zboru za to odlikovanje ter izrekel željo, da bi vsi Slovenci delovali i de a I n o za umetnost, kakor je to storil vedno on in bode storil tudi na dalje S krepkimi Živio-klici govorniku se je končalo to improvizovano odlikovanje vrlega pevovodje.
— (Dnevni red seji občinskega sveta Ljubljanskega) v torek 13. dan marca 1894, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: I. Oznanila predsedstva. II. Pravnega in personalnega odseka poročilo a) o razpisu letošnjih dopolnitvenih volitev za občinski svet; b) o volitvi članov v naborne komisijoue; c) o volitvi članov v komisijon za odmerjanje vojaške takse. III Stavbinskega odseka poročilo a) o kranjske stavbinske družbe predstavki glede pogojev za prodajo nekega mestnega sveta ob cesti na ll>žnika; b) o stavbinskega podjetnika V. Trea ponudbi glede nakupa nekaterih parcel mestnega sveta ležečega mej Tižašku cesto in železnico. IV. Stavbinskega in naančnega odseka poročilo glede gradnje nabrežnih zidov ob Ljubljanici povodom del za osuSenje Ljubljanskega barja. V. Šolskega odseka poročMo r, o prošnji za nakup harmonija mestni nemški deški ljudski šoli; 2) o mestnih ljudskih šol računih glede porabe dotacij v Šolskem letu 1892/93; 3) o c. kr. velike realke
računu glede porabe dotacije 1893 leta; 4) o c. kr. velike realke računu glede porabe dotacije dovoljene modeliraki Soli za 1893. leto. VI. Šilskega odseka nas»et, da se oddajaj ustanova letnih 250 gld., ustanovljena 1891. leta od mestnega zastopa za učence kake viš,e državne obrtne Bole, za jedno leto 5 učencem tukajšnjih obrtnih strokovnih šol, kedar se zanjo ne oglasi nobeden sposoben prosilec. VIL Klav-ničnega ravnateljstva poročilo o Predovičavi ponudbi glede prostora za prašičji sejem. VIII Peraonalia. (Tajna seja.)
— (Gospod škof krški Andrej Sterk) je sicer rojen Ltran, a je sin Slovenca, Belokranjca. Njegov oče, tudi Andrej, je bi rojen v Močilah, župnije Starotrške na Poljanah, v Beli Krajini. Preselil se je bil na Volosko, kjer je imel posestvo in se pečal s trgovino. Tukaj na Voloskem se mu je porodil sin Andrej, na katerega se tudi mi Belo-kranjci s ponosom oziramo.
— (Rojak — umetnik.) Na potu iz Trsta v Peterburg mudi se nekaj dnij v Ljubljani gospod Teodor Martelanc, slikar iz Peterburga. Po nekaterih res umetniško dovršenih slikah smo se preverili, da je g. Martelanc posebno velik v slikanji sadja in pokrajin. Umetnik je rodom Slovenec, rojen v Ljubljani, oče mu je bil znani izdajatelj hu-moriatičnega lista v Trstu g. Gašper Martelanc.
— (Slovensko gledališče.) V novem gledališči še ni bilo take predstave, kakeršna je bila v soboto. Igrala se je B izdčbova igra „Iz dobe koti-ljonov". To delo spominja na gotove Scribeove igre. Pisat*lj je iz nič nekaj ustvaril, kar pa je tako fino in nežno, da razpade zopet v nič, če se dovršeno ne igra To delo zamore imeti uapeh le Če nasto pijo v vseh ulogah mojstri nuaocirane salonske konverzacije. Takih mi nimamo in to je pog'avitni uzrok, da je igra propadla. Res, da igralno osobje ni storilo vsega tega, kar smo opravičeni zahtevati, a poznalo Bi je, da posameznikom ni b lo jasno, kako je v takih igrah igrati in govoriti. Zategadelj ni, izvzemši kvečjemu gospdč. Slavce v o, nihče izmej osohja imel uBpeha, zategadelj se tudi ne maramo spuščati v rekriminacije, le čudimo se, da se je taka iu še slabo študirana igra na oder spravila.
— („Slovensko planinsko društvo") Naprošeoi smo, da popravimo pomoto našega poro čevalca o občnem zbora slov. plaoinskege društva. Predlog, da se napravita vremenska hišica v mestu in razgledni stolp na Šišenskem vihu, stavil je član g. Pavel Skale, gosp. župan Gras-selli pa potem ta predlog priporočal. S'ovenBko planinsko društvo bi tako tudi v Ljubljani, kjer ima svoj sedež, napravilo vidna znamenja, ki bi kazala tujcem, da imamo tu slovensko planinsko društvo.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista so poslali: Iz Gornjega Grada gosp. cand. juris Anton Perne 49 kron in sicer so darovali: Pri prijateljskem večeru, ki ga je priredila „a kad etnična občina" svojemu častnemu članu g. dr. T reo-t u, sedaj odvetniku v Postojini ob priliki njegovega odvetniškega izpita v Gradci — gg. dr. Treo 10 kron ; drd. med. Lažaoskv, stud. phil. Vrbnjak, stud. med. Zupan, vsak po 2 kroni; č. g. kaplau Ljubše, drd. med Švab, dr. Kartin, dr. PraunseiB, drd. med. F. Bohm, drd. med. Pudlesnik, cand. jur. Lašič, stud. med. Kunej, drd. med. Stuhec, cand. jur. Kovpčič in caud. jur. Perne vsak po 1 krono; akademična občina svoje imetje 9 kron 8 vin. Ob raznih drugih prilikah so darovali: gg. dr. Praunseis, Poljak dr. Gumplovicz in neimenovan uradnik, vsak po 2 kroni, doktorandi med. Gregorič, F. Bohm, Zupan, stud. ph. Vrbnjak in stud. nit d. Sernec vsak po 1 krono, neimenovan gospod 42 vin. (Ker tu navedene vsote dajo samo 47 kron 50 vin , mora biti v poslanem izkazu izpuščeno katero ime — to je 1 kr. 50 vin. ali pa zmota v številkah. — Op. uredu.) — Iz L j u b n a (Leobeo) gosp. Vekoslav H o I a n , t. č. starosta češko-slovanskega rudarskega akad druUva »Prokop" O k r o n, katere so zložili češkoslov. rudarski aksdemiki ob priliki slavnosti „SUtmark" v hotelu „Mohr" v Ljubnem. — Skupaj smo ?zpre-jeli 5 6 kron, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki !
— (Uradniško društvo v Ljubljani.) Redni zbor kranjskega odseka I. občnega uradniš kega društva Austro Ogerske in redui zbor hranilnega in posojilnega uradu Škega društva v Ljubljani bodeta v nedeljo 8. aprila 1894. točno ob 10. uri dopoludne v vrtni dvorani pivarne Hafnerjeve na Sv.
Petra cesti št. 47. Dnevni red kranjskega odseka: 1.) Kratko poročilo predsednikovo o delovanji uradniškega društva Austro-Ogerske sploh in z ozirom na kranjskega odseka odbor v letu 1893 2.) Č tanje zapisnika o lanskem rednem občnem zboru. 3 ) Potrdilo odborovega računa za minulo leta 1893. 4.) Volitev novih odbornikov za upravno leto 1894 5.) Posamezni nasveti. Na dnevnem redu zbora hranilnega in posojilnega uradniškega društva je izvrševanje pravic po §. 30 zadružnih pravil. Dnevni red se naznani p. n. društvenikom po pravilih pismeno.
— (Uradniško konsumno društvo v Ljubljani.) V dvorani Htfnerjeve pivarne imelo je včeraj popoludne prvo Ljubljansko uradnško konsumno društvo svoj letošnji redni občni zbor. Zborovanje vodil je društveni načelnik, c. kr. okrajni glavar g. Ludovik marki Gozani, kateri je v svojem nagovoru konštatoval velik napredek, kateri je društvo storilo v pretečenem letu ter omenil, da bode treba misliti tudi na to, da se obseg društvenega poslovanja primerno razširi. Tajnik, poštni kontrolor g. F. Tomažič, poročal je obširno in instruktivno o društvenem delovanji leta 1893 Diu štvo im do je koncem leta 277 članov ter je iznašal blagajnični promet 72 246 gld., gotovo lepa svota, ako se pomisli, da društvo posluje še le šest let. Cisti dobiček za leto 1893 iznaša 1016 gld. 18 kr., iz katerega s« bode deležnikom izplačala 5°/0 dividenda, 530 gld. porabilo se bode za remunerncije razumi društvenim funkcjouarjem, ostanek 62 gld. 70 kr. pa pripade varstvenemu zakladu. Po predlogu nadzorstvenega načelnika g dr. Kotnika podelil bo je vodstvu absolutorij, vsem društvenim funkcionarjem pa se izreka zahvala občnega zbora za uspešno delovanje. Potem vršile so se nadomestne volitve ter so bili izvoljeni in sicer v načelništvo gg : stotnik v p. vitez Zitterer, vojaški računski svetnik v p. Vojteh Lowenstein, detel ul < flci j hI Fran Tri Mer in poštni uradnik Milan An ker s t; namestniki pa gg.: J. Bregar, F. Stegnar in M. Hlad i k; v nadzorovalni svet bili so izvoljeni gg.: mestni učitelj Fran Kokalj, bolnični kontrolor Gavro Urbas in prcfsur Avguštin VVester; namestnika pa gg.: J Dimnik in M. To po lan sky. Društvena pisarna nahajala se bode od 1 maja naprej v Ahčiuovi hiši, kjer je že več let diuštvena prodajalec i.
— (Vino v potokih.) V soboto popoludne bila je Dunajska cesta za nekaj časa kukor obljubljena dežela Tekla sicer nista mleko in med, pač pa je teklo vino v potokih. Vozili so namreč trije z velikimi vinskimi sodi obloženi vozje tikoma drug za drugim. Pred bolnico sune zadnji voz z ojetom v sprednjega b toliko silo, da se je vino razlilo kar v potokih iz poškodovanega soda. Prtdno so voz niki mogli sod prevrniti, izteklo je skoraj vse vino, to je kakih šest do sedem hektolitrov.
— (Občni zbor „Šišenake podružnice sv. Cirila in Metoda") vršil se je 4. t. m. pri Žibertu (Matjanu) v Zgornji Šiški pri jako živahni udeležbi domačih članov in odličnih gostov iz Izubijane, St. Vida itd. S priznanjem vzelo je občinstvo na znanje nagovor prvomestnika g. Matjana, poročilo tajnika g. Tavčarja in račun blagajnika g. Suwe in na predlog g. Galleta volil se je isti odbor zopet jednoglasno. Podružnica šteje 9 usta-novnikov, 39 letnikov in 87 podpornikov, torej skupno 135 članov. Iz dohodka poletne veselice pri Koslerji in članovine oddala je podružnica 180 gld. osrednjemu diuštvu, a 25 gld. za šolarje v Šiški. Gosp. Juvančič pozdravil je navzočega odličnega odbornika družbe, arhivarja in kurata gosp. K obla rja, Fr. Drenik pa ju v nagovoru zahvalo izrekel vsem ki so pripomogli k čajnemu uspehu Šišenske podružnice in onim, ki v korist sv. Ciril in Meto dovega društva sploh delujejo, katerim v izgled je omeni navzoče čast. odbornice Št. Jakobske ženske podružnice, prezaslužnu gospo JuvančiČevo in gospoda Matjana. Pri veselici, ki je sledila občnemu zboru, pel je združeni zbor Šišenske čitalnice pod vodstvom pevovodje g Sabsa. Dohodek iz te veselice v korist družbo sv. Cirila in Metoda je bil nad 40 goldinarjev.
— (Regeneracija vinogradov na Dolenjskem.) Kmetijska podružnica v Krškem prav uspešno deluje in je razdelila 127 000 trsov, katere je dobila od vlade, in mnogo svojih takim vinogradnikom, ki so manj premožni in hote zopet zasaditi opustošene vinograde. Ker je bila letošnja zima prav ugodna za dela v vinogradih, se je oglasilo precejšnje število vinogradnikov.
— (Usiljevanje nemščine.) Rodoljub iz Podgrada v Istri toži v »Edinosti", kako se pri tamošnjem sodišči usil.uje nemščina, ki po izreku samega ministerstva ni v deželi navaden jezik. Sodnik je sicer kot pričo zaslišanega rodoljuba zaslišal slovenski, zapisnik pa narekaval nemški. Ko ga je dotičnik vprašal, od kod in zakaj ta novotarija, ker se je dozdaj take zapisnike zapisovalo v slovenskem jeziku in je sodišče imelo celo slovenske tiskanice za to, odgovoril je sodnik, „da tako določa višji ukaz i z na j n o ve j šeg a č a s a". Ker se je samo to, kar je izpovedal zaslišani, zapisalo v slovenščini, vse ostalo pa v nemščini, ni omenjeni rodoljub hotel podpisati zapisnika. Stvar priporoča slovenskim državnim poslancem. — Živila koalicija!
— („Prodana nevesta".) V Gradcu pripetila se je nastopna tragikomična dogodba. Necega vojaškega novinca posetila je njegova ljuba iz domače vasi; ponoBno se je sprehajal z njo po ulici. Nečemu elegantnemu mladeniču je bila menda selska krasotica tudi všeč, kajti zasledoval jo je prav marljivo V neki gostilni približa se vojaku in po kratkem razgovoru prepustil mu je ta svojo drago za dva goldinarja, o čemur pa ta ni ničesar vedela. Ko je vojak odšel, zabaval bo je elegantni gospod s svojo sosedo, do katere je pač mislil imeti pravico. Ko pa je postal preveč silen, vnel se je prepir, kajti nedolžnost z dežele ga je krepko odvračala od sebe. Konec je bil, da je redar oba odvedel na policijo, kjer se je izvedelo, kaj se je zgodilo. E egantni gospod dobil je ukor, dekle pa so obdržali glede na pozno uro na policiji. Drugo jutro prišel je vojak tja in je bil jako presenečen, ko je izvedel, da je „prodana nevesta" v zaporu ter je Brebrnjake vrgel komisarju na mizo.
				
		1		
		r i Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! k. J		
				
				
Bazne vesti.
* (Slovanske novosti.) Garancijski zaklad za češko-slovansko etnografi no razstavo v Pragi bode ukoru podpisan do potrebue vsote, hvala požrtvovalnosti čeških rodoljubov, Dozdaj je že podpisanih nad 72 000 goldiuarjev. — Na vseučilišču v Lipskem predava v letnem semestru 1894 prof. Lesk le n zgodovinsko gramatiko srbsko-hr-vatskega jezika, gramatiko litavskega jezika, tolmači stare srbske tekste in slovansko dialektologijo (etnogra-fiški in literarni pregled). Na istem vseučilišči predava pri t Wo I 1 n e r : O uarodui epiki južnih Slovanov.— V Pragi je neko „uemško društvo za meatne zadeve" , katero bi rado ntis|>rotoyalo samočeškim uličnim napinom b tem, da hoče naročiti samont'm-ške tablice, katere bi se pritrdile na hišah Nemcev. Vprašanje je pa, ima li po pravilih j>ravico, umeša-vati se v odredbe javnega urada, kakoršen je brez dvoma zastopstvo občine.
* (Dva kardinala umrla na jeden dan.) Minuli petek umrla sta, kakor se poroča iz Rima, kardinala RiOCl in T bo mas. Poslednji, ki je bil nadšk« f v Rouenu na Francoskem, je bil Šele pred kratkim imenovan kardinalom.
* (Spomenik Virgiliju) Neapolitaiski profesor Turiello nabira v časopisu „Napoli nobilis-nuna" doneske za spomenik, ki naj bi se postavil Virgiliju na njegovem grobu pri Pozzuoliju.
* (Draga postelja.) Za posteljo, v kateri je spal naš eesir v Mentonu, je ponudil baje neki Anglež 10 000 funtov šterlingov.
*(Dete brez oči j.) V znanem zdravišči Fal-kenstein poleg vViesbadeua na Nemškem se je porodilo te dni dete brez Ofllj. Na mestih, kjer bi marale biti oči, ima dve rudeči piki, sicer je pa dete prav krepko in zdravo.
Knjitovnost.
— Gedichte von Franz Proširen. Aus dem Slo venit-c.be n von Alois Rudolf, se zove drobna knjižica, ponatis iz „HerbstblUihen, Jahres-Bchrift des Pensionsvereines der k. k. Hof und Staatsdruckerei und der kais. „Wiener Zeitung". Preložene so Preširnove pesmi: „Strunam", „Prošnja", „Ukazi", „Za s'ovo", „Sila spomina", „Mornar", „Snldaška". Prevod se bere prav gladko, nekatere penili pa so celo bolje preložene, nego po drugih prelagateljih.
— aDie Slovenen und der conatituie-rende Reichstag 184 8/49". To je nas'ov daljše razprave od prof Josipa Apiha, ki je natisnjena v letošnjem letniku zbornika „0 iterreichischea Jahrbuch", kojega je uredil Josef Au x uider Freiherr von Hefert.
— .Novo generalno kartu" v merilu 1:200.000 izdaja <<> aSko-zemljepisni zavod na Dunaju. Te dni je i/.dla sekcija, ki obsega Ljubljano in večino Kranjske. Karta je zelo natančna in lična, ali za turiste je merilo premajhno (lcm.=2klm). Cena sekciji 60 kr.
— BDr. Ivan Cvijič, DaB Karst p hitnome n". Ta prezanirniva razprava je priobfteua v Pen-ckovib „Geogr. Abhaodlnngen, Bd. V." Ona pojasnjuje vse zanimive pojave kraškega sveta, ki se nahaja iih le na Kranjskem in Primorskem, nego tudi po vsej zahodni polovici Balkanskega polotoka s Pe-lojtonezom vred, dalje v vzhodni Srbiji, na južnem Francoskem, v Frankovskem Juri, na Krimu, v Lik ji ter Libanonu in Antilibanonu.
Telegrami ^Slovenskemu Narodu'1:
Dunaj 12. marca. Državni zbor imel bode do petka vsak dan sejo. Velikonočne počitnice trajale bodo od petka do 3. aprila. V torek ali sredo pride budgetni provizorij v razpravo.
Dunaj 12. marca. Hohemvartov klub se bode o vladnem načrtu volilne reforme šele po Veliki noči posvetoval.
Dunaj 12. marca. V včerajšnji seji levičarskega kluba govoril je finančni minister Plener o volilni reformi, rekši, da ima vlada resni namen, izvršiti jo, da pa se morajo glede vodilnih načel prej združiti posatnne stranke, predno se izdela dotični načrt.
Dunaj 12. marca. Oricijozno se javlja, da trgovinski minister AVunnbrand ni bil od ministerskega sveta pooblaščen, izjaviti se glede podržavljenja železnic tako, kakor se je izjavil v proračunskem odseku, in da je tam razvil samo svoje osebne nazore o tej stvari. To de-mentovanje se zmatra kot nov dokaz za to, da so mej Wurmbrando"i in Plenerjem nastale resne diference.
Rim 12. marca. Vojno sodišče v Massi je obsodilo 23 ustašev na ječo od 3 do 16 let, vojno sodišče v Palenni pa 44 obtožencev na ječo od 30 mesecev do 30 let.
Turin 12. marca. Kossuth je tako bolan, da ni upanja, da bi okreval.
Darila za „Narodni Dom".
L V.  lSBl£a.SB   „lCl-*l j<Mll***l«*5 «llMI!Žt>©**.
I'rt'iiesik   .   . .
Darilo gospe ('iidnove.......
Doneski za januvarij t. 1.; plaćali m>:
3 naročniki a 6 gld. 16 gld. — kr. fi naročnikov  a 3   „    15   „  — „
8 n a 2   „      16   „   — n
„ * I     p 19     n     - n
9 „ a f>0 kr,     4   ■ BO Skupilo „Narodnoga papirja" ....
Doneski  za   febr O. V S rij t.   1.; plaćali bo:
a 5 gld.   16 gld. — kr.
16   , - ,
A 2   „      16   „ — n
*  1     .        1»     *     - ■
a 50 kr.     4   .   5'» -
13618 gld. <5« kr. —   -   50 „
(19 29
50
3 naročniki
5 naročnikov a 8 u
19
9
69
50
Skupaj   .   .   .    13M7 gld. 16 kr.
Opomba: Vsem rodoljubnim in požrtvovalnim da-rovalkitm in darovalcem, kateri si> I nami tako lepo vstra-jali, prav prisrčno zahvalo, združeno s prošnjo, da vstra-jajo tvidi še zanaprej iu pridobi; vzlasti za mesečne doneske kaj več posncuialccv, teiu bolj, ker se je z zgradbo te dni pričelo in društvu fte neioutajo potrehnega denarja.
V Ljubljani, duć 12. marcija 1894.
Odbor „Krajcarske družbe". Umrli 80 v S,jubijani:
9. maica: Kudolf (Jcrar, šolskega sluge sin, II mesecev, Streliške ulice st 11. — Janez Muh.u-, delavec, 57 let, Rimska eesia St. 5. — Katra Lapain, zasubnic i, 66 let, 1'ieCtie ulice st. 2.
10. marca: Lucija Kiisttlic, delavka, 23 let, Kravja dolina 6t. 22.
11. marca: Meta BttUdttk, gostij«, 73 let, na Stolni ftt. 6. —
V il e ž o l n i bolnici 9. marca : Alojzija Kovač, delavka, 24 let.
Meteorologično poročilo.
1 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mu krina v mm.
x u i— rt B o	7. zjutraj B. popol. 9. zvečer	734M o*. 7:i4'2 «■ 734-3 mm.	0 8° C 1301 C 7 2" C	s), vzh, jasno si. jzb. d. jas. si. jzh. d. jas.		0-00 no
11. marca	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	786*0 mm. 786-6 mm. 73.V1 mm.	10° C 15K»°C 7 2° C	si. svz. si. jzh. si. jzh.	jasno jasno jasno	0 00 bit.
ZO-im.a.jslssc "borza,
dne" 12  marca t. 1. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°/, ....
Ogerska zlata renta 4°/0.....
Ogerska kronska renta 4"/„ .... Avstro-ogerske bančne delnice    .   . .
Kreditne delnice........
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 mark ,
20 mark...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini . .......
Dne" 10. marca t. 1. 4" „ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 g\d.. Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4'/,% zlati zaat. listi
Kreditne srečke po 100 gld.....
Ljubljanske srečke.......
Rudolfove srečke po 10 gld.....
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. Tramway-oruSt. velj. 170 gld. a. v. . Papirnati rubelj........
Lekarniški laborater
želi nastopiti Jednuko wlu/,!►<►. — Ponudbe
vtprejema 1-sra.n. CTelra.©r, Gorenje Retje st. 3, posta Velike Lašče. (256—3)
Podpisati ec si u soj a na Dunaji biva-jočiin Slovencem naznanjati, da je dobiti v njegovi gostilni
,ZumgoldenenLamm'
III, Rasumofskygasse 2 "b
točno Slovensko postrežbo in cenena kranjska jedila.
Z vele spoštovanje m
(243-3) Jurij Huber.
98	gld. 15		kr.
98	R	—	i
, 120	||	10	n
97	n	80	a
. 117	a	85	a
	n	15	a
. 1026	n	—	n
	a	25	n
. 124	n	95	n
. 61	•	—	m
12	•	20	B
9		91«	1 t n
43	■	26	n
5		84	n
. 149	gld.	_	kr.
. 197	■	—	a
. 128	D	—	n
, 122	n	BO	'
, 198	■	—	n
24	■	75	
28	a	50	n
. 154	■	—	n
	n	—	
1		33	„
lailcicarna na Tržaški cesti št. 23 cenej &a, nego v mestu.
(254—2)
Gostilna „pri Tožniku"
se takoj odda v najem pod ugodnimi pOgOJi. (.62-2)
Več  pri  upravniStvu  „Slovenskega Naroda".
se da v najem _ (247-4)
na deželi v jako pripravnem kraju, tik farne cerkve in štirirazredne sole, kjer ni do »edaj nobenega peka. — Kje?  pove upravnifitvo „Slov. Naroda".
IIOO.OOO litrov
naravnega vina
belega in rudečeg-a Dolenjskega (največ lastnega pridelka), Istrskega, tirolskega, dalje izvrstnega terana, burgundoa, rleslingerja, slatijanca itd. iz občezna-
nega vinokletarstva kneginja Hohenlohe, prodaja po
nizki oenl in pod vsakim jamstvom za pristnost
Josip Paulin
(270—2) v Ljubljani Marijin trg I.
ceni
Po  nedosežuo nizki se dobe
jako lepi
in dobri rouleauxi (zastirala za oknu) v s 1 o-v e č e m e t a b I i s a e in e n t u p o bistva Iv. Baar-a naslednika, Dunaj, IX., W ii b r i n g e r s t r a b a e 2 6. Mnogoštevilna priznanja.
(253-4)
Srednja temperatura 70° in 7-3\ za 4 2« in 4 5° nad norniatoin.
•m« *m* Oa* *X* *X° OK* *X* »m*
Vizitnice
priporoča
.t
v Ljubljani.
•ar. «w« tw» »ar« »ar. »ar« »w» »ar.
Ces. kr. avstrijske 4j) državne železnice.
Prememba
v nazivanju postaje Hadersdorf-Etsdorf.
Dosedanje nazivanje postaje Hadersdorf Etsdorf, ki leži na progi Absdorf-Krems, se od dne 1. maja 1894 dalje premeni v
„Btsdorf".
Na Dunaji, februvarja meseca 1894.
C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic.
(4-f6)
I
Ustanovljena 1854. leta
Vsota zavarovanega kapitala: JtHl milijonov m
Ves pre"bite>ls: pripada jed_ir^.o
Zavarovalnica na življenje in hranilna banka
v Stuttgartu.
(Lebensversicherungs- & Ersparnis-Bank in Stuttgart.)
Pod državnim nadzjrstvom.
Premoženje bankino znaša: 104 milijone m. Posebni rezervni fond:        17-H milijonov m.
le zavarovancem
in se mej te vsako leto razdeli in sicer na ta način, da le znižajo letne premije vsakega posameznega zavarovanca za 40°/0; ta priStedek ali dobiček s t pa le da doseči tako, k«r vodstvo pozorno in štedljivo posluje iu
ker ta zavod dula jedino na to, da pospešuje interese svojib zavarovancev. Primer: 30 let star človek zavaruje za slučaj smrti 10.000 gld., letna premija zuasa 24G gld., po 5. letn pa gld. 147 60 (torej za 40% uuuij).
a.r> let ni plača po 5. letu sumo gld. l(i*8fi na lato, ali pa 401etnl   w     m  m   i     p      .  80*10 od 1000 gld.;
prvi     bi torej vplačal, če bi 60 let star postal, za 10.000 gld. vsega vkup samo 4920 gld , .'161etni  „„ „ »»        a        „    4-777     „ in
4oletni  „     „ n na        • .       n        v        n    4600 „
in v slučaju smrti se takoj izplača 10.000 gld. bre& vsega odbitku. Pri kombiniranem zavarovanju na doživetje in na smrt (to jo, če /m-nrovaruc dozivi v naprej določeno starost, sam potegne zavarovalrino, v slučaju projfinje njegovo sairti se pa ista  ttkisto izplača takoj in v Celem znesku) je vknpno plačilo tako nizko, da so isto s prostim /avarovanj.-in vred za slučaj smrti dobro obrestuje.
Primera: 301etni zavaruje 10.000 gld. na 55. leto, letna pre ija znala po 5. letu 266 gld. 80 kr., vsega vkupe bi plačal 6438 gld. 50 kr. in izplačalo bi ae njemu aunemu 10.O0O gd., ko doieže 55. leto svoje starosti; če bi pa preje umrl, pa banka izplača takoj celib 10.000 gld., <•« tudi ne bi bil več kot jeden obrok vplačal. (Ako bi pa zavaroval na 60. leto, bi vsega Vkup vplačal 5727 gld. in Vlgrejel 10.000 gld.)
Iz tega se razvidi, da se zavarovanou vplačane premije dobro obrestujejo in je vrb tega za slučaj smrti brezplačno zavarovan.
Zavarovanje velja tudi za slučaj vojske za celo svoto brezplačno in brez vsake formalnosti.
Pogoji zavarovanja so jaku ugodni in su vsakemu, ki au li..če zavarovati, izročč pravila v celem obsegu z n-fstavki premij brezplačno. — Pojasnila, prospekti itd. dobivajo se pri
glavnem zastopu za Kranjsko: J. Lininger-ju v Ljubljani
ali pa pošilja isto (1218—4)
bančni glavni nadzornik za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko: Makso Vertžeo v Ljubljani, Mestni trg št. 9.
Izdajatelj io odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
LaHtuiua in tisk „Narodne Tiskamo".