SLOVENSKI Izdaja Casopuno-založnltko podjetje SZDL .Naj tisk. — Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej VoänJaU — Tiska tiskarna >6lov. poročevalca. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ultra 5. telefon *3-522 do 23-528 — Upravni Ljubljana, Tomšičeva I II., telefon 23-522 do 23-52* — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ollca 5, telefon 21-596, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račnn Narodne banke 601-.T.-M3 — Mesečna naročnina 296 din Indija želi miroljubnega sodelovanja med narodi Bližnji obisk predsedniku Tita bo v tem pogledu še posebno pomemben New Delhi, 26. nov. (Tanjug). Indijski politični krogi so z zanimanjem sprejeli izjavo predsednika Nehruja o naporih ameriškega predsednika Eisenhowerja za preprečitev vojnih spopadov. Na zadnji tiskovni konferenci se je Eisenhower zavzemal za mimo sožitje med narodi. Poudarjanje te zgodnje izjave razlagajo v Delhiju kot znamenje splošnega zmanjšanja napetosti na svetu, za katero 6e je Indija vedno zavzemala. Nehru bo v ta namen sto- Plenum CE Zveze komunistov Jugoslavija Beograd, 26. nov. (Tanjug) Dne 26 tega meseca se je sestal plenum CK Zveze komunistov Jugoslavije, ki je razpravljal o tekočih političnih m organizacijskh zadevah, kakor tudi o notranji in zunanji politiki, o mednarodnem položaju Jugoslavije in o normalizaciji odnošajev z ZSSR-Plenum je v celoti odobril dosedanjo politiko izvrvšnega komiteja in določil bodoče naloge v tej smeri. Naši ekonomisti v Solunu Beograd, 26. nov- (Tanjug) Jutri bo odpotovala iz Beograda v Grčijo delegacija Zveze ekonomistov Jugoslavije. ki bo 29. in 30. novembra sodelovala na konferenci ekonomistov držav Balkanske zveze v Solunu. V delegaciji so profesor pravne fakultete v Zagrebu tir. Rikard Lang, profesor ekonomske fakultete v Beogradu dr- Dragoslav Todorovič, profesor ekonomske fakuiteie v Skoplju Ksanto Bogojev in sodelavec ekonomskega inštituta FLRJ Mio-drag Petrovič. Ekonomisti Jugoslavije, Grčije in Turčije Sodo razpravljali na tej konferenci o sedelovanju pri proučevanju skupnih gospodarskih problemov, kakor tudi o koordinaciji gospodarskega razvoja in razširjanju ekonomskih odnošajev med tremi državami. Kakor se je zvedelo, so jugoslovanski ekonomisti izdelali teze o nadaljnem razvoju gospodarstva in o izkoriščanju naravnih bogastev v Jugoslaviji, Grčiji in Turčiji, o čemer bodo razpravljali na konferenci v Solunu, kjer bo vzpostavljen prvi uradni stik med ekonomisti držav Balkanske zveze. Razprava o odgovornosti ladijskih lastnikov Zagreb, 26. nov. Jadranski Inštitut Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je organiziral v Zagrebu javno razpravo o odgovornosti ladijskih lastnikov za prevoz potnikov in blaga. To vprašanje je tako pri nas kakor tudi drugod še vedno neurejeno. V primeru, da se ladji kar koli pripeti, se prakticira tako, da se poskušajo rešiti potniki, ladja pa se prepusti usodi. Na včerajšnjem posvetovanju so sodelovali predstavniki državnega sekretariata za zunanje zadeve, uprave pomorstva FLRJ, predstavniki trgovinskih zbornic iz nekaterih mest ob Jadranu ter več pomorskih strokovnjakov. O odgovornosti ladijskih lastnikov sta govorila univ. profesorja dr. Pa-vao Rastovčan in dr. Vladislav Brajkovič. Iz njunih referatov je razvidno, da bo to vprašanje potrebno urediti v naši državi, kakor tudi na mednarodnem področju. Ker so naši strokovnjaki glede tega različnega mnenja, se je danes razvila o tem živahna raz. prava. M. B. DRUGI AGREGAT V MEDVODAH OBRATUTE Sinoči ob 20.05 so prvič zavrteli drugi agregat v elektrarni Medvode. Prvi zagon je zelo dobro nspel, preizkušnje se bodo nadaljevale po programa. S tem so delovni kolektivi elektrarne Medvode In Hidromonta-le ob sodelovanju kolektiva »Litostroja« in »Rade Končarja« izpolnili svojo obveznost za narodni praznik. ril še nadaljnje korake. Glede na to imajo bližnji dogodki — obisk jugoslovanskega predsednika republike Tita, kon- ferenca držav Colombo načrta, konferenca držav britanske skupnosti narodov v Londonu in splošna azijska konferenca, kakor poudarjajo delhijski politični krogi, še poseben pomen. Zastopniki tržaško OF pd gen. konzula Vošnjaka Trst, 26. nov. (Tanjug). Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak Je sprejel danes člane sekretariata tržaške Osvobodilne fronte in se i njimi pogovarjal poldrugo uro. V razgovoru so mu člani sekretariata razložili glavne probleme tukajšnjega slovenskega prebivalstva, ki so se pojavili po sporazumu o tržaškem vprašanju, in ga opozorili na splošna vprašanja tržaškega delovnega ljudstva. Jugoslovansko-belgijski razgovori pred zaključkom Beograd, 26. nov. (Jugopres). Jugopres je izvedel, da so ju-goslovansko-belgijski razgovori o finančnih obveznostih Jugoslavije v zaključni fazi in da je doseženo soglasje glede podaljšanja roka, kakor tudi višine letnih odplačil Na razgovorih, ki so v Belgiji, so se tudi zedinili glede možnosti razširitve blagovne izmenjave med obema državama. Novi ustroj uprave v Trstu Administracijo v bivši coni A bo razdeljena na 15 ravnateljstev in uradov skrbstvo, trgovino s tujino in trgovsko mornarico, poleg tega pa guvernerjev kabinet in urad za pregled izdatkov, socialno zavarovanje itd. Generalni komisar italijanske vlade ima vrhovno upravo nad državnimi uradi in je odgovoren za javni red na tržaškem ozemlju. Ima pravico Izdajati uredbe, pomaga pa mu posebna zakonodajna komisija. Na generalnega komisarja so mogoče pritožbe proti sklepam in ukrepom nižjih uradov, njegovi sklepi pa so dokončni in le v izjemnih primerih se sme oškodovana stranka obrniti na predsednika italijanske republike. Najnovejši ukaz generalnega guvernerja italijanske vlade za tržaško ozemlje Javno kaže, da hočeja dati bivši coni A videz formalne avtonomije, ki ima svojega vrhovnega poglavarja in njemu podrejene ustanove za posamezna upravna in gospodarska področja. Trst, 26. nov. (Tanjug). — Generalni komisar italijanske vlade za tržaško ozemlje Pa-lamara je objavil ukaz o novem ustroju administracije, ki jo vodi in ki bo odslej razdeljena na 15 ravnateljstev in uradov. Ustanovljena so ravnateljstva za proračun in finance, za državno blagajno, šolstvo, javna dela, kmetijstvo, promet, industrijo in trgovino, za delo in socialno Gradnja avtocest« Ljubljana—Za*reb: Dela na odkopu pel BkoflJM Namen In glavne določbe načrta zakona o vlas Fremestitve nekaterih ameriških diplomatov Georgia, 26. nov. (AP) Predsednik ZDA je danes imenoval ameriškega veleposlanika v Indiji Allena za pomočnika ministra za zunanje zadeve za vprašanja Bližnjega vzhoda, Južne Azije in Afrike. Doslej je bil na tem mestu Henry Byroade, ki Je imenovan za ameriškega veleposlanika v Egiptu. Pred zakonsko ureditvijo proizvodnje in prodaje vina Pred agrarno reformo v Italiji Boj med naprednimi in konservativnimi političnimi skupinami — Niti vladna stranka si še ni enotna glede novega zakona o agrarni reformi Rim, 26. nov. (Tanjug) — Predsednik italijanske vlade Scelba in minister za kmetijstvo Medici sta se danes sešla z zastopniki vladnih strank, da bi z njimi proučila probleme agrarne reforme in revizijo agrarnih pogodb. Vladna stranka ni enotna glede teh vprašanj, zato je Scelba poskušal približati nasprotujoča si stališča. Vlada namerava izdati splošni zakon • agrarni reformi, ki bi obsegal vse italijanske pokrajine, sedanji parcialni zakoni o agrarni reformi pa so veljali posebej za Sicilijo, Kalabrijo in druge pokrajine. Splošni zakon o agrarni reformi bi se opiral na načelo odvzema nerodovitnih površin in dodelitve le-teh kmetom, U jih bo država mo-liolirala. V vladnem bloku m sodal- Zasedanje interparlamentarne unije v Jugoslaviji Beograd, 26. nov. Jugoslavija je povabila svet Interparlamentarne unije, naj ima leta 1956- sejo v naši državi in sicer v Dubrovniku. Ta sklep je sprejel izvršni odbor Jugoslovanske nacionalne spu-pine Interparlamentarne unije na seji, na kateri je predsednik skupine Vladimir Simič poročal o letni konferenci unije, ki je bila jeseni na Dunaju. Nov prispevek Jugoslavije za Unicel Beograd, 26. nov. Nacionalni odbor za UNICEF je te dni Dakazal izvršnemu odboru UNICEF (mednaroduemu fondu za pomoč otrokom) 60 milijonov din kot reden prispevek naše države za leto 1954. To vsoto bo UNICEF porabil za nabavo raznega blaga v Jugoslaviji m sicer za potrebe otrok v drugih državah- Skupna pomoč, ki jo je doslej Jugoslavija dala na razpolago UNICEF za otroke v državah, ki so članice te mednarodne organizacije, presega 194 milijonov din. TREME Napoved za soboto: Oblačno vreme ln v nižinah zamegleno. Vmes rahle padavine, zlasti v zahodni ln Južni Sloveniji. Nad 2000 m rahel sneg. Temperatura v notranjosti med o ln 6. na Primorskem od 5 do 12 stopinj. ni demokrati in krščanski demokrati zavzemajo za to, da bi vnesli v novo agrarno reformo več socialnih elementov, liberalci pa zahtevajo, naj bi reforma temeljila izključno kmečkimi delavci? polovinarji in zakupniki zemlje. To razmerje doslei ni bilo urejeno niti glede trajanja pogodb niti glede delitve donosov in plačila. Liberalci so tudi v tem pogledu konservativni in zahtevajo pri sklepanju pogodb čimveč svobode za posestnike zemljišč. Na današnji seji se stranke vladne koalicije niso dokončno sporazumele. Minister za kmetijstvo Medici je zahteval od kmetijske parlamentarne komisije, id je že bila začela pretresati načrt zakona o agrarnih pogodbah, naj počaka sa sklep vladnih strank. Atene, 26. nov. (AFP). Vrhovni obrambni svet v Grčiji je imenoval generala Dovasa za načelnika generalnega štaba narodna obrambe. General Doves ja bil deafhej pomočnik Beograd, 26. nov. (Po telefonu od našega dopisnika.) Komisija strokovnjakov in ljudskih poslancev, članov gospodarskega odbora zveznega zbora, ki je bila formirana letos spomladi, je zaključila svoje delo v zvezi z načrtom zakona o vinu. O tem zakonskem načrtu bosta v bližnji bodočnosti razpravljala oba gospodarska odbora zvezne l judske skupščine, nakar bo to zakonsko besedilo pri-lk> pred plenum zvezne ljudske skupš&ne kot predlog zakona o vinu. Prvotni prednačrt zakona o vinu je komisija dala v javno razpravo. Razne zbornice, vinarska podjetja, znanstvene ustanove, okraji itd. so dali na ta pred-načrt pripombe, od katerih je komisija pri izdelavi končnega načrta zakona mnoge upoštevala. Besedilo načrta zakona o vinu je tud1 že proučil »vezni izvršni svet ter dal neke pripombe, ki bodo — če jih bodo pristojni skupščinski odbori sprejeli — v dobri meri spremenile nekatere bi- Diplomatska kronika Beograd, 26. nov. (Tanjo«) — Državni sekretar sa zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel dane* indijskega veleposlanika v Beogradu g. Dayala. Danes Je Koča Popovič «prejel na protokolarni obisk novo Imenovanega britanskega veleposlanika v Beogradu sira Fran« km tega zakonskega na načelu, da j« treba dvigniti produktivnost. Glede revizije agrarnih pogodb bi socialni demokrati in republikanci hoteli, da se uredi razmerje med posestniki ln Inšpekcijska služba v rudarstvu Ljubljana, 26. nov. Včeraj dopoldne je bila v prostorih rudarske fakultete razširjena seja odbora društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov Slovenije (DRMIT). Zvezno DRMIT v Beogradu je med drugim predlagalo zveznemu izvršnemu svetu, da se zaradi številnih nesreč v rudarstva organizira enotna inšpekcijska služba, ki bi obravnavala hkrati probleme varnosti zaposlenih v rudarstvu s tehničnimi ter ekonomskimi problemi, ki so z rudarstvom ozko povezani. Ljubljansko DRMIT je v izčrpni razpravi osvetlilo še ne razčiščene pojme v zvezi s to problematiko in odločilo, da bo podprlo predlog zveznega DRMIT za enotno rudarsko inšpekcijsko službo, za katero se posebno zavzemajo člani iz operative rudarskih podjetij. Direktor EEC no obisku v Jugoslaviji Te dni se mudi na daljšem obisku v Jugoslaviji direktor an-eleške radijske družbe BBC, g. Quinault. Nekaj dni se je zadržal tudi v Ljubljani. J. T. Posvetovanje varilcev v Zagreba Proizvodnja varilnih sredstev pri nas še ni dovolj razvita Zagreb, 26. nov. Danes se je začelo v Zagrebu posvetovanje predstavnikov proizvajalcev in potrošnikov varilnih sredstev iz vseh naših republik. Posvetovanje je organiziralo zvezno Društvo za varilno tehniko in je velikega pomena, ker ima naša država že nad 5000 varilcev, medtem ko jih je bilo pred vojno komaj 300. Potrebno je proučiti možnosti povečanja proizvodnih varilnih sredstev, predvsem elektrod in raznih strojev in vprašanje ustanovitve strokovne šole za varilce, da bi dobili več dobrega strokovnega kadra. Referate so imeli univerzitetni profesor inž. Sahnazarov. predsednik zveze, in sekretar inž. Vukičevič, dalje prof. Uran iz Ljubljane in podpolkovnik Miškovič iz Beograda. Vsi referenti so poudarili pomen varilcev za kovinsko industrijo. Kakšnega pomena so varilci za državo, se najbolje vidi iz izjave trgovinskega ministra Nemčije na zadnjem kongresu kovinarjev, ki je izjavil, da Nemčija še danes ne bi bila v stanju popraviti vojnih opustošenj, če ne bi bilo varilcev. Tudi ameriški minister je izjavil, da so v zadnji vojni varilci pripomogli, da je gradnja ladij bila dvakrat hitrejša kot preje. Po referatih se J« razvila razprava. Predstavnik tovarne elektrod v Zagrebu je govoril o naših proizvodnih kapacitetah. Jugoslovanske tovarne delajo tako za domače potrebe kot za izvoz. Na drugi strani pa elektrode zopet uvažamo. To delamo zato, da obdržimo kupce na svetovnem trgu. Ker pa so investicije zelo omejene, nikakor ni mogoče tega vprašanja rešiti. Delegat železarne na Jesenicah, ki je tudi med najmočnejšimi proizvajalci elektrod v naši državi, je dejal, da je proizvodnja elektrod v njihovi tovarni v zastoju, ker se devizna sredstva ne dajejo na razpolago pravočasno in zato ni mogoče redno nabavljati v inozemstvu surovin. Čeprav je proizvodnja elektrod napredovala, še vedno uvažamo iz inozemstva okoli 1000 ton elektrod letno, za kar izdamo okoli 20 milijard dinarjev. Ce bi samo 20% te vrednosti vložili v razširjanje objektov za proizvodnjo varilnih sredstev, bi lahko mnogo prihranili pri uvozu. Drugi diskutanti so poudarili, da se problematiki varjenja ne posveča dovolj pažnje. Varilci tudi niso glede na nagrajevanje posebej opredeljeni, zaradi česar niso plačani tako, kot zaslužijo. Posvetovanje se nadaljuje M. B. stvene določbe načrta. Klimatsk1 pogoji za profcradnjo vina so pri nas tako dobri, da bi lahko proizvajali vse vrste vina, in to vina, ki po svoji kvaliteti ne b1 prav nič zaostajalo za najboljšimi francoskimi vini, Žal pa se pri nas vse bolj gleda na količino, kot pa na kvaliteto vin. Precej zaostajamo v izgradnji modernih rimskih kleti, o kontroli proizvodnje vina pa sploh ne moremo govorki Na trgu se pojavljajo velike količine ponarejeni vin, zaradi česar so tako domači kakor tudi tuj1 potrošniki naših vin izgubili zaupanje v naša vinarska ▼ vino lahko bavijo samo čepov ir odrt1 proizvajalci in njihove or-ganizaetje, druge gospodarske organizacije pa samo s posebnim dovoljenjem. Komisija smatra, da bj s tem vinogradništvo postalo rentabilno in da bo zagcetMjena proizvodnja, kvalitetnih -rio. Zvezni izvršni ever pa nasprotno temu smatra, da bi to pravico morale imeti vse gospodarske organizacije, ako izpolnjujejo v načrtu zakona predpisane pogoje, to se pravi, če knajo na razpolago ustrezne prostore in potrebna tehnična sredstva in. naprave za predelavo grozdja in če opravljajo to delo pod nadzorstvom strokov- podjetja. Ker so stroški proizvod-' njaka vinarske stroke, nje umetnih vin zelio nizki in kontrola nad prodajo takih vin ne obstoja, so začel1 tudi vinogradniki jami proizvajati umoma vina Zato ni čudno, če je .potrošnja vina pri nas padla. Medtem ko se je pred vojno potrošilo okoli 28 litrov rina letno na enega prebivalca, znaša potrošnja danes samo 20 litrov v Švici znaša potrošnja 34 litrov, v Madžarski 35, v Grčiji 49, v Italiji 77, v Franciji 126 litrov itd.). Slaba kvaliteta našega vina seveda negativno vpliva todj na razvoj turizma, posebno inozemskega. Turistom serviramo po dobri hrani čestokrat naravnost ogabna -rina in s tem vsekakor ne delalo reklame za našo proizvodnjo vina. Na kvaliteto našega vina zelo neugodno vpliva tudi vse večje širjenje hibridnih vinogradov. Leti so 1939. leta zavzemali okoli 7.7 °/o celome poviške naših vi- Zvezni izvršni svet se tudi na strinja z določbo načrta zakona, da se trgatev lahko začne šele, ko to odobri občinski ljudski odbor. Po mnenju zveznega izvršnega sveta ta administrativna določba ovira proizvajalce v njihovem delu in ji™ lahko todi škoduje. Načrt zakona (prepoveduje tudi uporabo sladkorja za slajenje mošta (šira) in predvideva satno uporabo koncentriranega mošta. Namen tega predpisa -je, zagotoviti potrebne količine sladkorja za prebivalstvo in zmanjšati možnost ponarejanja vin. Medtem ko načrt zakona prepoveduje proizvodnjo in kupoprodajo umetnih vin, smatra zvezni izvršni svet, da bi bfia proizvodnja umetnih vin lahko dovoljena, če proizvajalec vidno označi, da je vino umetno. Zvezni izvršni «vet «e ne seri- , . . . . nja tudi z določbo načrta zakona, nogradov seda, pa zavzema*» že k; prep(y7eduje proi(kio dna, ki okoli 18 Ve. V Slovemfi mamo .• man: 9 orostomin&ih 5000 ha hibridnih vinogradov. Ti vinograd1 se tako naglo širijo zaradi tega, ker so proizvodni stroški manjši kot pri plemenitih trtah, ker skoro povsod uspevajo in ker so cene in davčni sistem ugodnejš1 za hibridna vina. Na ta način količine cenenih in ničvrednih vin sMno rastejo na St odo vse naše skupnosti. Vinogradništvo je za našo državo izredno velikega pomena, saj se z njim preživlja nad 1 milijon prebivalcev, daje pa $ % (22.6 milijard din) -skupnega produkta našega kmetijstva. V mnogih krajih, kot n. pr. na Štajerskem, v Istri, v Dalmaciji itd., se prebivalstvo skorai izključno preživlja z vinogradništvom. Proizvodnja in kupoprodaja vina pri nas vse doeedaj ni bila zakonsko urejena. Pomanjkanje zakonskih predpisov je povzročalo pravo zmedo v tej veji našega gospodarstva. V tej luči postaja jasen tudi velik pomen načrta zakona o vinu. vsebuje manj kot 9 prostominskia odstotkov alkohola. Zvezni izvršni svet smatra, da se lahko prodaja vse vrste vin, pod pogojem, da s« označi število prostomieskih odstotkov alkohola. Načrt zakona ureja dalje proizvodnjo specialnih vin in določa, da lahko ta vina proizvajajo samo tiste organizacije, ki imajo za to posebna dovoljenja. Načrt ureja dalje kupoprodajo izdelkov iz vina in mošta in prepoveduje nakup in prodajo vina direktnorodnih hibridov. Zvezni izvršni svet pa smatra, da je potrebno predpisa« poseben davek, da bi se doseglo zmanjševanje direktnorodnih hibridov. Zakon o vinu pa naj bi cbsegal tudi določbe, katere namen bi bil postopno izkoreninjenje vinske trte direktnorodnih hi« bridov. Organizacija vinske inšpekcij* je po načrtu zakona postavljena tako, da vodijo kontrolo vinski inšpektorji, ki ph imenuje okrajni ali mestni ljudski odbor. V svojih kazenskih določbah načrt zakona določa denarne kaz- Namen in glavne določbe ni ?d 200 000 2 milijona di- narjev za vse gospodarske organizacije in ustanove s samostojnim finansiranjem, ki bi izdeloval* umetna vina, ki bi v-ino dodajale alkohol in močne pijače, pa tucS vodo itd. Za razne druge v načrta zakona naštete prekrške bodo gospodarske organizacije kaznovan* do 200.000 din, privatniki pa od 50.000 do 100.000 din. Različna mnenja komisije, ki je »delala načrt zakona o vinu in zveznega izvršnega sveta o posameznih vprašajih bodo v bodočih razpravah vsekakor vsklajena na zadovoljiv način. šf. P. zakona o vinu V svoji obrazložitvi načrta zakona o vina komisija strokovnjakov in članov gospodarskega odbora zveznega zbora poudarja, da je njegov cilj pospeševanje proizvodnje m kupoprodaje kvalitetnih vin, preprečevanje proizvodnje umetnih in ponarejenih vrin ter prodaje pokvarjenih vin in vin direktnorodnih hibridov. Načrt zakona v svojem 7. členu določa, da «e t predelavo grozdja Drugi dan posveta v Rogaški Slatini Arhitekti o problemih gradnje stanovanj Končana je prva polovica posveta arhitektov FLRJ o problemih gradnje stanovanj, ki je obsegala 8 referatov i statističnimi pregledi ln ugotovitvami ter izkušnjami arhitektov na področju gradnje stanovanj. Prikazana je problematika gradnje stanovanj na širših področjih. posebej od mest pa iz Beograda, Ljubljane In Maribora. Drugi del posveta obsega sugestije in priporočila za bodoče delo na tem važnem družbenem torišču dela, kjer bodo morali arhitektom pomagati še mnogi javni delavci, zdravniki, ekonomisti, politični delavci in drugi. Posvetu prisostvuj« danes sekretar stalne konference mest tov. Beličlč, predsednik komisije za stanovanja tov. Drobež in sekretar Zveze Inženirjev in tehnikov LRS ing. Torkar. Razstavo fotografij so danes povečali še nekateri izolacijski materiali proti zvoku, vlagi in mrazu od podjetja »Izollrka« iz Ljubljane. Arh. Mllorad Macura iz Beograda je prispeval poseben prikaz stanovanjskega vprašanja v Beogradu. Referent je postavil nekatere trditve, ki so jih diskutant} e pozneje ovrgli z dokazi, med njimi tudi tov. Klemenčič. Drug referent Je bil prot arh. Turina Vladimir iz Zagreba, ki Je nanizal več zanimivih problemov, med drugim o nasprotjih med arhitekti in investitorji, o pomanjkanju znanja 6 stanovanjih, ki naj bi globje prodrlo med množice. Govoril je o tipu dosedanjega dvosobnega stanovanja in predlagal k dvosobnemu stanovanju še prostor v velikosti kabineta za dnevno študijsko delo ali za primer izolacije bolnika v družini itd. Dosedanja tradicionalna spalnica naj bi se opustila, ker itak manjka dnevnih prostorov, zato naj bi prostor, ki bi služil po dnevi kot dnevni prostor, ponoči uporabljali za spalnico. Zavzel se J« tudi za večjo avtoriteto arhitektov na gradbišču, ker bi na ta način bilo delo cenejše. Za njim je govoril ing. arh. Pavel Goestl o problemih in-divdualnosti gradnje v Sloveniji. Poudaril Je predvsem, da je treba korenito odpraviti dosedanji slab način te gradnje, kise kaže v tem, da se skoraj v polovici primerov začeta dela ne dovrše ne glede na razlog, zaradi katerega pride do tega. V pregledu je prikazal, da Je bilo lansko leto v Sloveniji od 4.565 začetih objektov dograjenih komaj 1.324, medtem ko Je bil« slika leto prej še dosti bolj porazna, ker Je bilo od 4.522 objektov dograjenih le 939. Relativno največje gradbeno delavnost je opaziti v Industrijskih krajih okrajev Šoštanj (bližina rudnika Velenja), dalje v Radovljici (industrija Jesenic) in Slovenj Gradcu (Mežica In Ravne). Ljubljana Je prišla komaj na 15, Maribor pa na 20 mesto, medtem ko za primorska okraja Tolmin in Sežano še ni podatkov, so pa že prvi podatki o stanju fonda v teh krajih porazni. Grajal Je nezainteresiranost velike večine arhitektov za projektiranje majhnih individualnih zgradb in istočasno tudi podjetij, ki se po vrsti otresajo gradnje malih hišic, katere zato grade manj kvalificirani strokovnjaki, večinoma zidarji ln privatniki, ki žele prihraniti izdatke za projekt in za boljšo izvedbo. Predlagal je, da bi bilo potrebno razpisati natečaje za izvedbo posebnih projektov za male individualne gradnje. Arhitekti bi morali pri tem delu več sodelovati ne glede na to, da morda res ni toliko donosno kot projektiranje večjih objektov. Ker je danes privatni investitor vezan predvsem na Izdelke naše zelo obremenjene gradbene Industrije, bi bilo potrebno, da bi ta industrija upoštevala kljub svo- ji obremenjenosti tudi tip materialov za malo gradnjo. Naslednji referent ing. urh. Ljubo Humek je govoril o tem, da je treba Mariboru letno vsaj 400 novih stanovanj, ker ima Izredno stanovanjsko krizo. Potrebno je, da se organizirajo takozvane gradbene skupnosti, ki bi načrtno in finančno reševale vprašanje stanovanjskega fonda Maribora. Predlaga blokovno in stolpno zazidavo in opozarja na že izvedene primere takih gradenj v Mariboru, ki »o v fotografiji razstavljene na razstavi. V Mariboru je že izvršen poskus organiziranja gradbene skupnosti, kjer gradi 8 različnih Investitorjev 100 stanovanj v takozvanih stolpnih hišah. Naloga bodoče komune pa naj bi bila, da bi načrtno pridobila zemljišča v zazidavne namene samo za stanovanja, toda tako, da M tako gradnjo vnaprej opremili s komunalnimi napravami in jo šele potem sprostili gradbeni namen. Popoldanski del posvetovanja je obsegal tri predvajanja diapozitivov in fotoslik naslednjih referentov: Riste Sekerinskega iz Skopi ja, ki je govoril o odnosu kuhinje In dnevnega prostora včeraj in danes s primerjavo tipizacije in navad življenja ▼ tem prostoru stanovanja. V imenu treh referentov arhitektov Kralja, Branke Tancig in Šlajmerja, je zadnji prikazal prispevek k študiju možnosti za znižanj« stroškov dovrštltvenih deL Profesor ljubljanske fakultete za arhitekturo Edvard Ravnikar pa Ja govoril o organizaciji stanovaftjsfce gradnje in ekonomiji stanovanjskega naselja. Danes popoldne je pričel zasedati tudi plenum Zveze društev arhitektov Jugoslavije. Plenum se nadaljuje in bo končal z delom v soboto zvečer. Mr Delavska knltumo-prosveina skupnost na Hrvatskem Zagreb, 2«. nov. Danes so se sestali delegati iz vse Hrvatske, da ustanove Delavsko kultumo-prosvetno skupnost Hrvatske, katere Med inštituti na Vitu pri Ljubljani M dviga nova zgTadba Inštituta za šibki tok Bled že razprodan za prihodnje ieio _ ____________________ Bled, 26- nov. Gostinska vitve glede priprav za zimsko za zimsko sezono ▼ poStev sa- namen Je, združiti vse skupnosti zbornica iz radovljiškega o- sezono. Nekateri so bili celo mo hotel »Erika« ▼ Kranjski J " ..................... ’ ‘ ' gori. Vsi ostali obrati sonam- reč zaprtega tipa. Celo hotel »Franc Rozman« v Martuljku je prišel sedaj v upravtja-propagiando nadaljuje kot nje socialnega zavarovanja in doslej. Zadnji so bili tudi v ne pride več v poštev za tu- delavskih prosvetnih društev, či- kraja je sklicala na Bledu mnenja, da se zaenkrat opu-laSki m tSa'krad^v?* konferenco, na katerih so raz- sti prizadevanje za propagan- skupnosti s 140 prosvetno—kulturni— previjali o rezultatih letošnje do v naši zimski sezoni, drugi mi društvi, Ms kulturnimi skupi- sezone, o izgledih za sezono v pa so spet sklenili, naj se s nami, 1373 knjižnicami, nad 600 prihodnjem letu 1955 in o pri-čitalnicarrU, la delavskimi univer- nr„v„i. .«-„„n v zaml ln 123 klubi. Zaradi tega Je zimsko sezono v ^ . bilo potrebno, da se ustanovi MjcLovijiSKCgn OKraju. iz poro— večini. _ x.------------ skupnost, ki bo v okviru republi- čil je bilo razvidno, da je nekateri mislili, da bodo že po ke skrbela za vzgojo delavcev, letos v okraju padel domači enem letu labko uspeli z zim- i —i PT/l'i i Tl o donočmiAm en • — T - _ . , Napačno so namreč riste. Končno je bilo govora še o tem, da je treba čimprej uvesti turistični dinar, da se *£*£ turizem, povečal pa inozem- sko sezono- Res pa je, da za je. treba vedno pravočasno sveta Zveze sindikatov Mane Tr- predvsem na Bledu in v zimsko sezono nimamo po- pripraviti za propagando, da bovič. jutri se bo delo nadalje- Bohinju. Od tujih gostov so trebnih hotelov, ne žičnic, ne se uvede turistična štednja in valo po komisijah, nakar bo izvo- Bili najbolj številni Angleži, prostorov — da' za zimsko se- da bodo za prihodnjo sezono izdani pro&penti za vso slovenijo Šolsko samoupravljanje v koprskem okraju DOT° USta^me' Nemci in Holandci. Po pri- zono pač še nismo priprav-bhznih podatkih pride pov- ljenL Pokazalo se je celo, da prečno na enega od teh go- pride v Gornji Savski dolini stav 4910 deviznih, dinarjev izdatkov. Vse kaže, da bo tu- iih gostov drugo leto še več, at je zanimanje zelo veliko. Blejski hoteli imajo vglav- in kulturo Slovenije tov. Marjon nem že prodane vse sobe, ki Slkst‘ L' pridejo v poštev za inozem- Hove komunalna zgradbe c?‘ %večro _ ° skandinavskim državam, ki V Kopru ge Zelo zanimajo za Gorenj- Koper, 26. nov. Te dni bodo v sko. luristična zveza Slove-Kopru v Ulici istrskega nabrežja nije namerava organizirati o ÄpaiSS° z«1 gradnjo ^gfpo- Propagandno potovanje turi-razpravljali o predlogih sveta ob- slopj a je ljudski odbor porabil St Kini n Ut rojev rirvatske m tinskega odbora Koper-okollca 35 milijonov dinarjev. V isti ulici Srbije po Sloveniji in izdati glede reorganizacije šolskega po- bodo pričeli graditi tudi poslopje 4UlHn -n os eben T>rosnekt v ka- ri-rrwMn nnlraraitakpffn nlrAlita IlOVPfffl ■ . v. terem bodo vsi najnujnejši turistični k raj L Bolj. žalostne »o bile n goto- Koper, 26. nov. V Kopru je bil sestanek sveta za prosveto ln kulturo cfcrajnega ljudskega odbora, na katerem so odborniki razpravljali o dolskem samoupravljanju po Šolskih svetih. Proučili »o podrobnosti postopka za izvolitev šolskih svetov in njihove pristojnosti ter sklenili, da bodo organizirali več posvetovanj s šolskimi svetovalci. Nadalje so Dobre lis slabe o hišnih svetih Večje potrebe kot je sredstev — Hišni sveti so demokratični kolektivni organi in je delo v njih častno! Zborovanje kirurgov v Maribora Maribor, 26. nov. Danes se je začel v Mariboru tretji sestanek kirurško - ortopedskih sekcij Hrvatske in Slovenije, na katerega so prišli znani kirurgi z vse države, med njimi tudi zdravniki JLA- Ob 9. uri zjutraj je posvetovanje odiprl prof. Vladimir Guzelj, v imenu »Zbora Iječnika Hrvatske« ;e navzoče pozdravil dr. Jože Koporc, v imenu MLO Maribora pa rov. Miloš Ledinek. Na d revnem redu današnjega sestanka je bila tema - Kirurško zdrav- Matavinovič pa je kot korefereat govoril o endokrinološkem aspektu na teratpiijo hi-perrioroaz. V popoldanskem nadaljevanju je sledila razprava o poročilih, oh 18. uri pa je udeležencem priredil sprejem predsednik MLO Maribora Miloš Ledinek. Na jutrišnjem posvetovanju bo glavna tema zdravljenje poškodb hrbtenice, o kateri bo podal glavni referat dr. Ivo Bakran iz Zagreba. Udeleženci sestanka bodo po končanem delovnem programu obiskali pljučno bolnišnico na Po- dročja ankaranskega okoliša. Sklenili so, da bodo predložili prihodnjemu zasedanju okrajnega ljudskega odbora načrt o novi razdelitvi šolskega okoliša. Po tem načrtu bi se sedanja šola pri Sv. Nikolaju združila s Solo pri Božičih ln Kolombani, kjer bodo odprli slovensko In Italijansko šolo. Poudarili so tudi, da s premestitvijo italijanske Sole lz Sv. Nikolaja h Kolombani ne bodo prekršili predpisov memoranduma o sporazumu, ker gravitira celotna okolica h Kolombani, kjer je bila nekoč že edina Italijanska osnovna šola za to področje. Odborniki so se seznanili tudi ■ pismi nekaterih organizacij ln založb lz Slovenije ln Hrvatske, kt so poslale knjige ln časopise za šole novopriključenlh krajev. Društvu otroških vrtnaric so na novega protituberkuloznega dispanzerja, za gradnjo katerega so določili 15 milijonov dinarjev. J. L. V soboto so imeli ▼ tovarni koles »Rog« v Ljubljani pomembno slavip: delovni kolektiv proslavlja petletnico obsto- sejl odobrili določeno vsoto de- ja tovarne, obenem s tem pa narja za poučno ekskurzijo v na normalno serijsko ljenje gc’se, o kateri je podal glav- horju ter tovarno glinice in alu- ni relerat dr. Ivo Bakran, dr. Jože minija v Kidričevem. -j? glavne kraje Slovenije. Načelno so odobrili tudi ustanovitev pomorskega oddelka v koprskem muzeju, za zboljšanje šolskih kuhinj po vaseh pa določili 700.000 dinarjev. Sestanku Je prisostoval tudi Inšpektor sveta za prosveto Lekarne In cene zdravil vila najslromažnejšl prebivalci tudi ne bi bilo ekonomično, po- odnosno ustanove. srednik Je torej za večino lekarn S sistemom določenih malopro- potreben. Vsekakor pa bi bilo proizvodnjo koles. Razen verig, torpedov, kroglic za ležaje in brezšivnih cevi za okvire, ki jih tovarni »Rog« železarna v Sisku zaenkrat še ne more dobavljati, izdelajo vse dele — teh je okrog 120 — sami. Rast tovarne kažejo najbolje neprestano naraščanje njene proizvodnje. C« vzamemo proizvodnjo iz leta 1951 kot Izhodiščno enoto, vidimo, da so iz- Zdravila so se v primeri z ostalim blagom in življenjskimi potrebščinami se najmanj podražila, ______________^ __________ _________ ^ sa.; so cene zdravil v lekarnah v dajnih cen bi se onemogočila tudi treba proučiti, kakšna naj bi bila delali leta 1952 že pet in pol- primerjavi s cenami v letu 1939 eventualna nesolidna konkurenca, organizacijska oblika posrednika, krat več, leta 1953 sedemkrat okrog petkrat večje, se posebej glede na kvaliteto iz- da bi posredovanje zdravil čim __, ,, , . , . . deianiit zdravil. manj bremenilo cene zdravil in veC In letos> 00 31- oktobra, tri- Giede na različne kapacitete le- da bi se pri določenih malopro- najstkrat več kakor pred štirimi kam, različen promet v lekarnah, dajnih cenah našli im ugodnejši leti. V istem času se je dvignilo na njihovo blizino ali oddaljenost pogoji nabave zdravil za ekonom- __u „j _______»on od oskrbovalnih centrov in glede sko šibkejše lekarne. število zaposlenih od 58 na 420. na ugodnejše ali manj ugodne Mislimo, da bi pri reševanju pogoje poslovanja lekarn sploh, vprašanja cen zdravil lahko bi- * prvih mesecih letos so iz- ccvtsko proizvodnjo, zagotovljene se pri nekaterih maloprodajnih stveno pripomogel organ, ki bi delali okrog 8 tisoč kompletnih kvote deviz po nižjem uradnem cenah pojavlja vprašanje večjih združeval lekarne kot ustanove in T_ ali majših viškov, eventualno dajal pristojnim organom na pod- £ \ ** tudi primanjkljajev. lagi gospodarskih analiz poslova- * ® prlollžnih cenitvah je danes Primerni viški so lekarnam po- nja različnih lekarn utemeljene v Sloveniji ^ prometu okrog trebni za njihovo rekonstrukcijo predloge v zvezi s cenami zdravil. 350 000 w, , drugimi beseda-in kolikor jih same ne bi ustva- Tak strokovni organ bi mogel , , , (z dyufunl Deseaa- rile v zadostni meri, bi bili ljud- pravočasno opozarjati tndi na ugo- ^*** ima nekako vsak češki odbori dolžni obnavljati in tovljene napake ali nepravilnosti trti Slovenec), v vsej državi pa zn socialno zavarovanje i*- izpopolnjevati jih iz proračunskih v zvezi z zdravili in predlagati -jih ojrrf>« «nn nnn (m državne™ z-; zu iv v na samo ti izdat»» sredstev. Prekomerni viški, ki bi primerne ukrepe. ^ rC>^ (V državnem g.cdo namreč letno v milijarde, se eventualno ustvarili zaradi spe- ob koncu tega razpravljanja o naeriltl pride torej na eno kolo samo za onrog petkrat večje. Ljudska oblast je namreč sproti n n repata, da so se zdravila čim manj podraževala. Zadnja leta je bilo to doseženo predvsem s tem, Ci so bile za uvoz kemikalij in gotovih zdravil ter surovin, ki se «porabljajo za domačo farma po nižjem uradnem tečaju. < e upoštevamo širino našega socialnega zavarovanja in porast porabe zdravil (danes izdajo slovenske lekarne petkrat več receptov kot pred vojno), razumen)« t ~ c, ki jih povzročajo zav»»- Pred vrati stanovanjske uprave v Ljubljani Je tudi tiste dni, ko ne sprejemajo strank, dolga vrsta ljudi, večina članov hišnih svetov, ki čakajo, da pridejo na vrsto. Tu gre poslovanje hitreje izpod rok, mnogo hitreje, kot v sobi 42 v Kresiji, kjer imajo opravka tisti, ki jih tarejo skrbi za krov nad glavo. Pred načelnikom stanovanjske uprave Je na kupe prepolnih map, v katerih so prošnje za kredite, ki so kolikor toliko hitro in v večini primerih ugodno rešene. Obilica teh prošenj dokazuje, da hišni sveti hitijo, da bi čimprej odpravili tiste vrzeli, ki so nastale na hišah v zadnjih letih. Vendar so nekateri hišni sveti v tej svoji želji preveč zahtevni. Njihove potrebe presegajo zmogljivost sredstev, ki Jim Jih donašajo mesečne najemnine, ki zadostujejo komaj za najnujnejša manjša popravila v stavbah. Je v Ljubljani nekaj hišnih svetov, ki so kar se tega tiče, na boljšem. To so tisti, ki Imajo v hišah trgovske ali druge lokale, kar jim prinaša lepe zneske v sklad za vzdrževanje hiš in kar jim Je s še nekaj posojila omogočilo, da so že popravili strehe in tudi prebelili pročelja hiš. Toda takih srečnežev Je malo. Ker Je tu že zima, ki onemogoča delo pri zunanjih popravilih hiš, so si številni hišni sveti že zdaj zagotovili kredite za pomlad, in to je pohvalno. Torej sredstva bodo, če bodo pa tndi obrtniki, je ____ __ _ , _ drugo vprašanje. Se za manjša vati'na ceno. Povpraševanje je * se vedno vse preveliko in kolesa gredo v denar, da nikoli tako. V Sloveniji je prodal »Rog« letos V denar gredo, da ni holi tv g a 0d 8. do 12. decembra bo v ljubljanski tovarni koles »Rog« zanimiva razstava Ta res le približni račun vsekakor pove, da Je proizvodnja 8 tisoč koles na leto pravzaprav malo in da bi bilo prav, če bi »Rog« dosegel planirano maksimalno proizvodnjo 50.000 koles na lerto čimprej. Danes nimajo še prav nobenih prodajnih težavi Koles ne skladiščijo, temveč gredo iz montimice naravnost na tovorne avtomobile ali na železnico ta s to naprej na trg, ki se mu cena od 31.000 do 35.000 dinarjev očitno še ne zdi previsoka. Konkurenca je še daleč prešibka, da bi mogla vpli- isK.-’ti je loroj treba način, ka- cifično ugodnih pogojev, bi se cenah zdravil pa želimo poudariti, 21 prebivalcev), Ce računamo ]ko bi se znižale cene zdravil, ne „„„„hm .. i - ---. - ------.... 45% svoje proizvodnje, 25% je Slo v Srbijo, 18 na Hrvatsko, ostanek pa v druge republike. Prve dni decembra bo »Rog« presenetil Ljubljančane z razstavo koles, ki jo organizira v dneh od 2. do 12. decembra v tovarniških prostorih na Trubarjevi (bivši Sv. Petra) cesti (bivša usnjarna »Indus«), Na tej razstavi bo prikazan zgodovinski razvoj kolesa od 1917. leta dalje. Tu bomo videli stara kolesa, ki jih je dal na razpola- najdeš kleparja. Prav tako je inštalaterji in električarji, da o krovcih, ki jih iahko z lučjo iščeš ob belem dnevu, sploh ne govorimo. Na stanovanjski upravi so v mapah tudi druge vrste prošenj. Nekaj hišnih svetov se ni znašlo pri družbenem upravljanju stanovanjskih hiš in so se ustrašili težav, ki so pa le navidezne. Izgovarjajo se na preobremenjenost, kar kaže, da si ne znajo med seboj razdeliti dela, In se često izgubljajo tudi v nepotrebnih medsebojnih prepirih, ki so večina osebnega značaja. Zaradi tega prosijo stanovanjsko upravo za razrešitev svojih funkcij, ne da bi se pri tem zavedali, da to ni forum, ki rešuje take zadeve ln da morajo rešiti sami med seboj in s stanovalci hiš. V Hrenovi go za to prilika mariborski mu- u11'1 13 ln 15 )e hi5nl svet prosil zboljšanje da je treba pri Iskanju ekonomič- tako kakor računalo v »Rovu« zej več lanimirlb ,, 2a razrešitev funkcije samo zara- lekami- nostl zdravlienia iskati ore rt vsem IaK0’ KaKOr računajo V »Kogu«, zej veC zanimivih rtvarf iz d, tega, ker se Je zbal popravil, rojstnega kraja Pucha, ustamo- ki so v obeh stavbah nujno povi telj a mane avstrijske tovarne trebna- A11 Pa na Karlovški cesti lahko uporabili za da bi bili pri tem ekonomsko pri- zdravstvene službe ali lekarni- nostl zdravljenja iskati predvsem x _ _ _ z tisti, ki posredujejo ljudem škega omrežja ali pa bi se od- zdravila najboljšega terapevtskega namreč da traja eno kolo pov-zdravila. vedli v proračun. učinka in da je včasih najdražje prečno 10 let, spričo česar je ___ p° dolgem prizadevanju je zdravilo najcenejše. S čim hitrej- treba leto ra ohnavUati PLATONSKE CENE Z DRUGE uspelo, da so lekarne zdravstvene Šim in čim trajnejšim ozdravile- AL, ‘ ° Za letanl ° , V1JfU STRANI ustanove in da niso več gospo- njem bolnikov se ne glede na 10 70 kolesnega materiala«, te- darske organizacije. Vendar ml- višino cene zdravila mnogokrat daj moramo izdelati samo za ob- Danes veljajo pri nas za večino zdravil v lekamab plafonske cene, ki jih odreja zvezni organ na podiagi proizvodne ali uvozne cene. Od tako postavljenih cen naj bi lekarne v posameznih primerih odstopale in nudile predvsem različnim zavodom, ustanovam in organizacijam ugodnejše plačilne pogoje. Izkazalo pa se je, da jemljejo grosisti piafonske cene za osnovo pri izračunavanju svojih prodajnih cen pri dobavah zdravil lekarnam in da glede na take nabavne cene danes ni mogoče govoriti o nikakem znižanju plafonskih cen v lekarnah. Lekarne imajo namreč pri nabavljanju blaga, upoštevaje plafonske prodajne cene, pri cca 30'/# nabavljenega blaga povprečno 22 odstotno maržo, pri 70% nabavljenega blaga pa 10 odstotno maržo. slimo, da je v smislu naše eko- prihrani posamezniku in skupno- navUanie krvlM Id so v nomike, da se velika večina le- sti največ sredstev. B. V. navijanje vseh koles, Ki so v Prvi iarmacevtski labora- kam vzdržuje sama, kar pa jim je treba zagotoviti s primernimi maržami. Mogoče današnje marže zadostujejo večini lekarn za kritje režijskih stroškov, pravo sliko o tem pa bomo dobili šele z zaključnimi računi. PROIZVODNJA IMA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE OEN JÄ.’Ä MK >AejSn}i Teden pa je S vemo, da so cene zdravil odnosno obratovati V Novem mestu sedanji zaslužki lekarn taki, da povsem nov moderno oprem-tu ni iskati rezerv za znižanje i • _ ■ cen zdravil. Po neštetih znahih m .ureJe;n, farmacevtski pa obstajajo te razlike v proiz- laboratorij »Krka«, vodni ceni in bi se g kontrolo Novomeški farmacevtski la-kalkulacije proizvodnih cen po komfori i rp hii urerpn v ze-našem mnenju moglo dosegati ?°rfTO"J Je ?U ureJen, v m prometu, letno 80.000 kolesi Kolo ni namreč le kolo, temveč , .. .... _ . celota, ki je sestavljena iz de- tOrij V Sloveniji je začel lav: temu se zlomi pedal, onemu Obratovati je krmilo kar naenkrat pregr- \ Sloveniji pred kratkim še do, tretji rabi novo pesto, četrti nismo imeli farmacevtskega izgubi zvonec, petemu se ob ka-laboratorija, v vsej državi pa rambolu uniči platišče, šesti... so bili doslej samo trije. Kdo bi vedel, kaj vse se zgodil , , , . ..... 20a. Tu je Imel hišni svet sesta- koles, celo vrsto zanimivih fo- nek. Ker nihče od članov ni ho-tograflj in še marsikaj. Razsta- tel prevzeti funkcije predsednika in ker je hiša zelo potrebna popravil, je hišni svet odstopil in prosil prisilno upravo. Do odstopov hišnih svetov pride tudi zaradi nesoglasij s hišnimi lastniki. Nekaj primerov Je, da hočejo va bo odprta od 8. do 18. ure. Pričakovanje prirediteljev razstave, da bo ta deležna velikega obiska. Je upravičeno. Železniški viadukt pri Kanalu bodo izročili prometu NOVA GORICA, 28. nov. Jutri odprta se skoraj ves mesec decent' Lep uspeli slikarja Franceta Miheliča v Washingtons V začetku novembra so v znani na lej razstavi, medtem ko >Eve-washingtonski Whyte Gallery pr- ning Start pravi o Miheliču, da vič po vojni odprli razstavo sti- je »sicer najmlajši iz tega kvar rib jugoslovanskih slikarjev: He-gedušiča, Komjoviča, Martinoske-ga in Miheliča. Razstava, ki bo i uviuvcunuiu nc«u|l ___ _________ ________ _________ in topel sprejem. Še več. Tudi Piafonske cene za zdravila in so tomISih proizvodov? k“r °sT‘je stroke iz vse države, ki so se strokovna recenzenta največjih mnenja, da morajo biti za zdra- ugotovilo, da so nekatere tovarne ogledali njegovo obratovanje poletje »Primorje« po pro- wasbmgtonskih dnevnikov >Wa- vila in za vse, kar je neposredno zdravil ustvarile velikanske ne- preteklo Solx>to, SO se glede Ljubljane2*Most Čezsočo'6na°tem sbington Posta* in >Evening Sta- v zvezi s orodaio zdravil za ven opravičljive Viske. Po lnformaci- r . Ti ° i»jun*jdne. most cez soco na icm ° . » , , .* državo enžke določeneMalopro- jih, ki jih imamo, pa še vedno opreme in razporeditve prp- kraju je bil v času manj kot 50 r*« sta napisala laskave m pn- dajno cene. dvomimo, da bodo s l. Januarjem štorov pohvalno izražali- Vsi **7 J° J® stekla železnica po bo- znanja polne besede ob tej. raz- Zdravilo je namreč specifično cene domačim zdravilom tako zni- ^ mnenja, da je to dober ko- JT voln trik^L^nš^n In trikrat stav> jugoslovanskih slikarjev. Naj ki mma vseh osnovnih last- zane, kot bi bilo možno. Pocenili , , „„r__,a ,,n trikrat porušen In trikrat , ............ blaga, ker ni predmet svo- se bodo v glavnem samo artikli r®k na POtl k razvoju farma- obnovljen. Po drugi svetov teta, zato najboljši slikar.« Oba lista poudarjata, da so njegove »barve prefinjene« in da so posebno posrečene slike karnevalskih figur in da je *gobelinska pano-kultumih krogih veliko zanimanje rama starinske vasi prečudovito svetovni voj- navedemo nekaj odlomkov iz delo.» Podobne laskave ocene sta dnevnika zapisala tudi o ostalih jugoslovanskih razstavljalcih. — Svojo recenzijo pa je,»Washington Post», eden največjih dnevnikov v Ameriki, zaključil z besedami: »Vitalnost je očitno prava beseda za tvd.ie izbire i:i ker na promet z enakega ali podobnega sestava, cevtske industrije na Dolenj- n* I® kila zasilno vržena čez Sočo casniskih recenzij omenjenih dnev- slikarje Jugoslavije. Kljub njiho- zdravili ne vplivata porfudba ln ki jih proizvaja več različnih to- skem. Zaenkrat izdelujejo v “ ™ talfnfmč^vlna Rott^ae- oikov. Oba recenzenta sta si edina vemu različnemu nacionalnemu po- dobTTokoiTzdravilo ^nÄaf,! le^ceTe ki laboratoriju 20 vrst zdravil, najeva “ÄfStÄ v tem, da je nas slikar France reklu se zdi, da jih vse združuje- tete pnd istimi pogoji in v enaki imajo monopolnega proizvajalca pozneje pa jih bodo se VSC. Je služila do danes. Nov železniški Mihelič najbolj ustvarjalni slikar ta skupna moc in sila, kakor tudi obliki v vsaki lekarni v državi po v državi, ne bodo znižale. Kalkulacija prvih proizvodov 1^°^ .d®ltgn
> \ ", * ' & < ' tzvodnja se bo začela že maja 1955. TOKIO, 26. nov. (Reuter) v prir s taniš ča Nagoja je stavkalo 24 ur 5.000 delavcev, M zahtevajo zvišanje plač. Uslužbenci železnice in pošt stavkajo že tri dni. Prvi in drogi zahtevajo zvišanje plač. **. M - ta. mrrraEHM M J SLOVENSKI POROČEVALEC / Kth J^ . - -w-v-w-—-W-V »-»-— — Še danes kupite za 20 din novo, 23. Številko j j »KiU VEŠ, KfiJ ZNAŠ?« j j Poleg stalnih rubrik je spet objavljena kopica križank, j ♦ izpolnjevani, ziogovnic, številčnic, magičnih likov, rebusov j t in drugih ugank. Zaključen je nagradni natečaj s 40 na- J j gradami v vrednosti čez 20.000 din. Vse tri rešene kri- • • žanke bo treba poslati do 12. decembra 1954. j £ Morda še ne poznate edinega slovenskega ugankarskega • i lista? Kupite ga in postal bo Vaš dober prijatelj, ki bo t skrbel za razvedrilo in izobrazbo hkrati. ? t i »•**•» *•*»•* *«•••••••»••••« V' v mmm 4^ | Obsojeni lesni špekulanti v Mariboru Grabežljivost direktorja Hvale — Poneverbe številnih vagonov lesa — Cinizem obratovodje Franca Gorneta — Dosmrtni strogi zapor za Vilka Hvalo Po T-ducvnl obravnavi pred ' mariborskim okrožnim sodiščem se je dokončno razgalila vloga Vilka Hvale, bivšega komercial-nega direktorja pri Lesnem in-austri sk crr. po-dj etj u Marifco r, Franca Goršeta, obratovodje Lesno u.d 'iir.tr i j s 1-. ega obrata Radgona in upravnika mariborske po-e trgovskega podjetja »Les — Ljubljana« Hermana Kovača. Vsi trije sc grobo zlorabili ga oje uradne položaje in v skrajnem sebičnem cilju po okorišča-nni povzročili socialistični družbi ogreuino škodo. — Naravnost neverjetno grabežljivost je pokazal zlasti Vilko Hvala, ki si je z rasti mi poneverbami lesa pri-dobii o k reg 2-5C0.H00 din. medtem ko sl je Gorše na nepošten način pridobil okrog 1,150.00;) din in Herman Kovač okrog 437.000 dinarjev. S svojim zločinskim početjem so zasekali vsekakor globoko rano našemu lesnemu gospodarstvu in trgovini. Vsi trije so v:šil: drzniva dejati'a v roo-dsebojni ': '”ezavi, Hvala Ir Gorše pr. še v povezavi z usluž-b . . LIP B urdjenovac na Hrvatskim. A-her lom Gregoričem. Braničom Spcrerjcm in Vekoslavom Vaj som, ki so povzročili škode ekupr.osti rad 8,Ot0.O09 clin. Postopek zoper imenovane se vodi ločeno pred okrožnim sodiščem v Osijeku. Nebudnost delavskega sveta Značilno je, da sta Hvala in Kotač začela s kaznivimi dejanji že ©n leta 1050 naprej in se jim vse doslej ni moglo priti na sled. Vilko Hvala je svoje mahinacije velikopotezno zasnoval in jih speljal ter pri tein izkoriščal nebudnost de'sv. kega sveta in ostalih odgovor n :h uslužbencev v svojem pod-jrz'- .sti direktorja in računo-V ' e Nemogoče si je namreč sicer predstav1 lati, da mu je biio p: ogoče enostavno poneveriti cele w.o:ie neevidemiranega lesa na •’■'sviščih podjetja LIP. Hvala, G r: j in Kovač so tudi na veliko finge* ii. 1 repne pogodbe, les, ki je bil že prodan lastnemu podjetju in kupnina poravnana, so v Večjih primerih ponovno prodali copc-t lastnemu podjetju ter k''tnlno dal: v lasten žep, pona-2v rdi so fakture, si prilaščali raz-1’ .e med cenami plana I in plane II, se dali na debelo podkupovat- od privatnikov, nedovoljeno treorali itd. Skratka, svoja dejanj r. so opravljali na zelo rafiniran in Dremoten način ter z njimi izpodkopaval: temelje socialističnega gosnodarsiva in to že v debi. ko je delovno ljudstvo preživljalo težke preizkušnje. Poneverbe vplivale na ceno lesa Lled najtežjimi dejanji je vsekakor, da sta se Hvaia in Gorše dogovorila z Gregorčičem za odit, p 5 vagonov lesa. Ki jih je sledjo enostavno ukradel na skladi-icj svojega podjetja. Hvala je ta b-: odkupil za LIP in sta si skupno z Gorše torn na podlag: dveh p 'e j enih računov, dala izplača- ti kupnin© v višini 2,313.275 din, ki sta si jo razdelila tako, da je H.ćia sprejel 70G.Gt>0 tim, Gorše 1^3 U0C din, ostanek pa sta dala A bertu Gregoriču. Tudi Franc Gorše sam se je grobo okoriščal s sredstvi podjetja in je porabil z.-ue a:i v korist drugih oseb zne-400.OiKJ cün za podkupovanje raznih oseb, za nakup prašičev za usiužbence LIP itd. Ta znesek sta p lem skupr.o s Hvalo opravičila z lažnim računom, ki ga je pribavi! Gorše. Hvala si je nadaPe prisvojil neevidentirano zalogo 502 kom TT drogov v izmeri 91 m:> last LIP na skladišču v Hočah ter jo ronovno prodal svojemu podjetju. kupno 7. Goršeiom pa sta to orobio izvršila na podlagi lažnega računa in je potem Hvala sprejel kun no nad 700.000 din. Prav tako •ta ponov no prodaia lastnemu podjetju tudi neevidentirano zalogo 45 mr- bukovega lesa na skladišču v Ptuju. Vrsto takih prodaj pa je Vilko Hvala izvršil skupno s Herman vn Kovačem, ki je poneverjeni les m drugi material kupoval za svoje podjetje, kupnino pa sta »i potem s Hvalo razdelila. Po •voji strani pa je Herman Kovač tuđi z uslužbencem delavnic železniških vozil »Boris Kidrič« Jožetom Kameričkim izvršil celo vrsto takih mahinacij, ko sta po Jožetu Kameričkem poneverjeni les r,a podlagi lažnih računov pro-dola podjetju »Les — Ljubljana« te- m gotovino razdelila. Ker je sodišče ugotovilo, da Je količina po Hvali. Goršetu in Kovaču poneverjenih stvari tolikšne vrednosti da se iz tega pri Vsakemu vidi očitna brezobzirnost proti skupnosti. Je njihova dejani a opredelilo kot grabež. Pri Vilku Hvali pa je moralo še posebej upoštevati, da so imela njegova dejanja hude posledice za narodno gospodarstvo Podjetje LIP je namreč eno naj večjih tovrstnih pod’e-il v severni Sloveniji in je • sv-uir.i dominantnim položajem imelo v lesni stroki velik vpliv na le-mo tržišče ter na gibanje cen ler,-. Dr je v zadnjih letih bilo ©paziti precejšnje motnje v cenah Da lesnem tržišču In da so te cene v stalnem porastu. Je nedvomno v nemali meri oripisati dedovanju rm.-mh lesnih šopkulantov in Škodljivcev. od katerih *-m.ed doslej Obravnavanih na sodiščih vsekakor naj večji Vilko Hvala. 1,880.000 din v okenski roleti Pa tudi Janko Lampret, ki je Od podjetja LIP pre«~chal leta 1952 h podjetju LB S Li ubijana kot komercialni vodja, je bil na najbolj $! poti. da postane vreden dru-ftabrrk prvih treh Tudi njemu ni zadostoval pošten zaslužek, temveč je na nepošten način, zlasti s tem, da se je na široko pustil podkupovati, stremel za zviševanjem svojih dohodkov. Ni čudno potem, če so tudi nižji uslužbenci kakor Bruno Moser. Ludvik Sel frid in Leopold Kokol, ki je bil med okupacija celo nemški oficir ravnali po vzgledu svojih nadrejenih in skušali pristaviti svojo skledo, da bi tudi njim pripadlo nekaj od mahinacij. Končno so se znašli na zatožni klopi tudi direktor ~~djetja LIP ing. Drago Volk, uslužbenec Gozdnega gospodarstva v Mariporu inženir Drago Korent, nadalje Vera Hvala, Maks Kenda, Franc Dole ter Jernej Sela, ki so prišli več ali manj lahkomiselno v nedovoljene stike s prvimi obtoženci in so si tako naprtili kazensko odgovornost. Ing. Drago Volk se Je zagovarjal zaradi nakupovanja tuje valute, ing. Drago Korent zaradi jemanja podkupnine, ostali pa zaradi dajanja podkupnin m ponareditve uradnih listin. Vera Hvala, žena glavnega obtoženca Vilka Hvala pa je prišla na zatožno klop zaradi tega, ker je po naročilu svojega moža nesla v Zagreb k sorodnikom gotovino nad 1,800.000 dinarjev, katero sta hotela na ta način prikriti Vso to gotovino Je imel Vilko Hvala več čas skrito doma v okenski roleti. Kljub vsemu temu pa je bila Vera Hvala toliko predrzna in zanikala, da bi vedela za denar in da tucu ni vedela, kaj v kovčku v Zagreb nosi. Zaslužena kazen Vilko Hvala je pred sodiščem odkrito priznal svoja dejanja in pokazal veliko skesanost. Povedal je tudi, da je res nameraval gotovino nad 1,800.000 din, ki mu je ostala od kaznivih dejanj potom žene skriti. Končno je tudi povedal, da' je glavni razlog njegovemu zločinskemu delovanju bil ta, da si je želel hišo, ki jo je od ML O Maribor tudi kupil. Bil pa je toliko previden, da je na račun kupnine plačal samo prvi obrok, ker se je zavedal, da če bi vse na enkrat plačal, bi to postalo sumljivo. Popolnoma drugače se je zagovarjal Franc Gorše, ki je vsa dejanja trdovratno zanikal, kljub temu, da se ga je med obravnavo z jasnimi dokazi večkrat ulovilo na laži. V takih primerih se je Gorše samo cinično smejal in s tem še bolj izpričal svojo pokvarjenost. Tudi on je živel preko svojih razmer ter je na veliko razsipal z denarjem, seveda ne s svojim. Ker je bil Vilko Hvala glavni pobudnik in iniciator vseh dejanj, ki jih je storil v družbi z Gorše-tom in Kovačem, nadalje ker je bil oseba na odgovornem položaju v podjetju in končno, ker je s svojimi dejanji povzročil ogromno škodo družbi, ga je vsekakor označiti kot socialistični družbi skrajno nevarnega človeka, katerega je nujno potrebno iz te družbe izločiti. Vse to utemeljuje pri njemu izrek najstrožje t. j. smrtne kazni. Ker pa obstojajo nekateri opravičeni razlogi, da se mu ta kazen omili in sicer ker je bil doslej nekaznovan, ker je odkrito dejanje priznal, in končno, ker je večji del ugrabljenega denarja povrnil, mu je sodišče smrtno kazen nadomestilo z dosmrtnim strogim zaporom. Francu Goršetu je sodišče prisodilo zasluženo kazen 15 let strogega zapora, Hermanu Kovaču 8 let strogega zapora in Janku Lampretu 2 leti in pol strogega zapora. Vsi ostali obtoženci so prejeli manjše kazni, in sicer od 1 leta navzdol, ing. Drago Volk, ing. Drago Korent, Maks Kenda, »Vane Dole in Jernej Sela pa sr bili obsojeni na pogojne kazni. Tudi ta proces naj bo svarilo in opomin delavskim svetom v naših podjetjih da morajo budno paziti, da se v njihovih podjetjih ne bodo pojavljale take stvari. Vsekakor je potrebno tudi dobro proučiti notranjo organizacijo podjetja in odstraniti vsakršne pogoje za kakršnekoli mahinacije odstrani uradnega osebja. Zlasti pa je tudi potrebno zadolžiti računovodje. da bodo pravilno organizirali knjigovodsko službo in evidenco. Samo tako bo mogoče preprečiti, da bi se posamezniki okoriščali z družbenim premoženjem. Dvanajst let sta se skrivala po gozdovih Fred uei.dj ti uew s>^a se javila oblastem brata Franc in Anton Žnidaršič, doma iz Cohovega pri Šentvidu v okraju Postojna, imenovana sta se skrivala po gozdovih od leta 1942 pa do danes. Brata Žnidaršič sta bila že leta 1942 pri partizanih, od koder sta po enem mesecu dezertirala. Fo kapitulaciji Italije sta ponovno vstopila v NOB, jo po nekaj tednih spet pobrisala in se potikala po gozdovih v okolici Kočevja, na Dolenjskem in v bližini doma. Preživljala sta se v glavnem s krompirjem, kuhala včasih žgance in od časa do časa pomagala na samotnih kmetijah. Ce ju je kdo vprašal, od kod sta, sta odgovorila, da sta z Blok in da iščeta zaposlitve. V zimskem času sta imela le po eno stalno skrivališče, kamor sta si nanosila hrane. Poleti sta pa skrivališče menjala. Največ sta se zadržavala v Avškera gozdu in Mokrcu. Za izdelavo kolib sta imela žago in sekiro. Po odhodu iz enega v drugi kraj sta vedno zabrisala vsako sled za seboj. Kuhala sta si v trilitrskem loncu in majhni skodelici. Imela sta tudi italijansko vojaško porcijo in dve žlici. Za krpanje čevljev sta uporabljala šilo in leseno kopito. Oblastem sta izjavila, da sta se po končani vojni bala javiti se zaradi kazni, posebno še zaradi tega, ker sta jim to odsvetovali njuna mati in sestra. Domačini so domnevali, da se nekje skrivata, vendar pa niso vedeli kje. Dozdevalo se jim je tudi, da morata biti živa, ker nista niti njuna mati, niti sestra žalovali. Videli so tudi, da so na njunem domu sušili moško obleko in kupovali cigarete, čeprav ni pri hiši nihče kadil. Oba dolgoletna skrivača sta zelo izčrpana, močno živčna, izpadli so jima skoro vsi lasje in zobje. Postala sta neokretna in zgrbana ko* dva s-tarčka, dasiravno sta stara komaj 39, oziroma 37 let. Nekoliko začuđeno sta gledala, ko so ju varnostni organi po zasliševanju spustili domov. Prav gotovo se kesata, da se že poprej nista vrnila med domače. Prihranila bi si toliko let nepotrebnega potepanja, mraza, gladu in strahu, saj sta morala kuhati samo ponoči, ker sta se bala, da bi ju dim ne izdal. Jasno je, da jim je hrane močno primanjkovalo, posebno pozimi, ko je bil v gozdovih visok sneg. Obleka, ki sta jo imela ob prijavi na sebi, je bila iz raznovrstnih krp, ki so bile sešite z vsemogočnimi rečmi, od vrvi do tanke ž»>e. g. Dva požara na Vipavskem Te dni je izbruhnil požar v hiši Bernarda Bajca iz Vipave. Vnela se je dimniška greda. K sreči so požar takoj opazili in poklicali gasilce, ki so preprečili, da se ogenj ni razširil še na sosednje zgradbe. Iz istih razlogov je izbruhnil požar tudi v mizarski delavnici kmetijske zadruge v Vipavskem selu. Tudi tu so odločno nastopili domači gasilci in preprečili, da ni nastala milijonska škoda na strojih, pohištvu in zalogah surovin. Neznani vlomilci v Mirna V prostore zadružne gostilne ob mostu ^ pri Mirni so neki neznanci odnesli iz blagajne denar, salamo in nekaj steklenic likerjev. OPKRA Sobota, 27. nov. «b lf.30: Bini: Seviljski brivec. Izvan In sa podeželje. Nedelja, 28. nov. zaiprto. Ponedeljek, 29. nov. zaprto. Torek, 30. nov. ob 19.30: Donizetti: Lucia Lammormoorska. Izven in za podeželje. Sreda, 1. dec. ob 19.30: Musorg- ski: Soročinski sejem. Abonma red* H. Četrtek, 2. dec. ob 15: Verdi: Ri-goletto. Zaključena predstava za Vajensko šole Ljubljana. Petek, 3. dec. ob 19.30: Hristič: Ohridska legenda. Abonma red K. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 27. nov ob 20: Norman Krasna, John v zadregi. Izven. Nedelja 28. nov. ob 15: Norman Krasna, John v zadregi. Izven. Ob 20: I. Cankar-dr. F. Smerdu. Martin Kačur. Izven. Ponedeljek. 29. nov. ob 20: Mira Mihelič. Zlati oktober. Izven. Torek. 30. nov ob 20: Nonman Krasna John v zadregi. Izven. Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom ßobota, 27. nov. ob 20: Spicar-Pišl: »Naj bo stara ali pa mlada«, spevoigra, (Nejče — M. Drašler, Cilka — M. Štrukljeva). Nedelja, 28. nov. ob 18: Spicar-Pišl: »Naj bo stara ali pa mlada«, spevoigra. (Nejče — M. Jesenko, Cilka — V. Ravnikarjeva). Ob 20 :F. Žižek: »Miklova Zala«, ljudska igra, (Zala — B. Ovse-ceva, Almira — B. Rotter jeva), razprodano. Ponedeljek. 29. nov. ob 18: F. Žižek: »Miklova Zala«, ljud igra (Zala —- Z. Bevčeva — Almira — B. Rotterjeva. Ob 20: F. Žižek: »Miklova Zala«, ljudska igra, (Zala — B. Ovse-ceva, Almira — V. Detelova). Torek, 30. nov. ob 16: F. Žižek: »Miklova Zala«, ljudska igra, (Zala — Z. Bevčeva, Almira — V. Detelova). Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE — LJUBLJANA, Komenskega 12 Sobota, 27. nov. ob 20: Proslava Dneva republike. Vstop prost. Nedelja, 28. nov. ob 10 dopoldne in 16. popoldne Gorinšek »Rdeča kapica«. Ponedeljek, 29. nov. ob 16: Gorinšek »Rdeča kapica«. Torek, 30. nov. cb 16: Gorinšek »Rdeča kapica«. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 27. nov. ob 20: Akademija TVD Partizan — Kranj v počastitev proslave Dneva republike. Izven. Nedelja. 28. nov. ob 16: Izven 1n za podeželje: Albert Husson: Srečna črta. Petek. 3 dec. ob 20: Izven (zadnja predstava) Hans Tiemeyer: Mladost pTed sodiščem. Sobota, 4 dec ob 29: Gostovanje v Cerkljah — Hans Tiemeyer: Mladost pred sodiščem. Nedelja 5. dec. ob 16: Izven ta za podeželje: Howard Sidney: Pokojni Cristopher Bean. Ponedeljek. 5 dec ob 20: Koncert doma slepih 1z Škofje Loke. MESTNO OLFDALISCS JESENICE Nedelja. 28 nov ob 19.30 ar! Čufar: Polom. Slavnostna predstava v počastitev Dneva republike. Ponedeljek. 29. nov. ob 19 30 url Čufar: Polom. Režija to scena Bojan Čebulj. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota. 27 nov. ob 20: Erskin— Foussin—Gray: Lepa Helena ali veselje do življenja, abonma red sobota (delavski) in izven. UMRLI DNEVNE VeSti KOLEDAR Sobota, 27. novembra: Bernard * Novembra 1942, to je šele dva meseca po roški ofenzivi, s katero so Italijani upali uničiti partizansko vojsko na Dolenjskem in Notranjskem, so naše udarne bri-gade začele svojo lastno ofenzivo. Svoj prvi večji napad so izvedle v noči od 27. na 28. november, ko so v Beii krajini napadle močno postojanko Suhor. Združene sile Cankarjeve brigade, Vzhodnodo-lenjssega odreda in XIII. hrvatske proletarske brigade so posto-janko v Suhorju docela uničile. Uoitih je biio 40 sovražnikov, med temi tudi znani organizator bele fTa.r.l Dobrivoj Vasiljevie-Iztok. Ujetih je bilo 70 sovražnikov, od tega polovica Italijanov, polovica belogardistov. Večji de) belogardistov je bil pomiloščen, ker so obljubili, da se ne bodo več bo-rl*i. Pfoti Partizanom, toda svoio obljubo so takoj po izpustitvi prelomili. * Danes se jugoslovanska mladina m z njo vsi jugoslovanski narodi spominjajo 11-letnice smrti narodnega heroja Iva-Lola Ribarja. Ivo-Lola Ribar je bil sekretar CK SKOJ in je padel na letališču pri Bihaču 27. novembra 1943. » Diplomiral Je na ekonomski fakulteti v Ljubljani diplomirani pravnik Roman Leskošek. — Prijatelji čestitamo! Dr. premrov Vladimir, zdravnik. se je preselil v Kranj. Prešernova ul. 17 (prejšnje stanovanje dr. Panceta). — Ordinira vsak dan od 2.-3. ure, torek ln petek od 6. ure naprej. Likovna sekcija .Prešeren, v Celju prireja razstavo slik in grafike od 23. XI do 5. XII. v Muzeju. — Vabljeni! Partizan na Viču Ima v soboto, 27. t. m. ob 20. url v počastitev dneva Ustanovitve nove Jugoslavije telovadno akademijo. — Vabljeni. TVD Partizan LJubljana-Tmovo priredi s sodelovanjem množičnih organizacij v čast Dneva republike akademijo s telovadnim in kulturno umetniškim sporedom v soboto, 27. novembra, točno ob 19 url. Vstop prost. — Vabljeni. »FLEX« Idealno čisti vse madeže niastl. olja. smole, znoja Itd. — Zahtevaj in pana znamko •FLEX. DANES fl RŽt MORSKE IN SLADKOVODNE RIBE Gospodinja, ako želiš, da se tvoj štedilnik res sveti moira£ vzeti! Zveza prijateljev mladine ln Pionirska knjižnica v Ljubljani priredita dne 27. novembra 1954 ob 17. uri proslavo Dneva republike v Pionirski čitalnici, Trg revolucije 7. Sodelujejo gojenci Srednje glasbene šole v Ljubljani. Vstop z vabilom. Zavod za napredek gospodinjstva priredi začetniški in nadaljevalni pletilni tečaj, kakor tudi tečaj za vezenje. — Pričetek tečaja 6. XII. 1954. — Vse Informacije dobite na Zavodu od 8.—14. ure. 28., 29. in 30. novembra bodo odprte postojanke na Dobrči, Kofcah In pod Storžičem, 28. ob II. uri bo otvoritev obnovljenega bivaka v ostenju Storžiča. Dom pod Storžičem je stalno oskrbovan, ob lepih nedeljah tudd Dom na Kofcah. — PD Tržič Na progi Škofja Loka—Zln avtobus ne vozi ob 8.35 ter obratno ob 7.30. na progi Škofja Loka— Železniki avtobus ne vozi ob 8.40 ter obratno ob 9.20. — Sprememba stopi 1. decembra 1954. — »Trans-turist« Škofja Loka. Za občutljivo kožo. samo krema ________»POUR VOUS« Želite odlično kolonjsko vodo? Potem samo Naznanjamo žalostno vest, da je dne 28. XI. 1954 v 91. letu starosti umrl naš oče, stari oče ln ded ANTON GODEC upokojenec v Gradičku, Krka pri Stični. Pogreb bo v nedeljo, M. XL ob 9. url v Krki. Žalujoči: sinovi ln hčere z družinami. Krka, Ljubljana, Beograd. Ob smrti našega mota, ANDREJA ŠKRABA se Iskreno zahvaljujemo ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence ln za Izrečeno sožalje. — Zahvala tudi pevcem pošte Ljubljana 1, posebna zahvala pa zdravnikom ln bolniškemu osebju. 2alujoča žena in otroci. Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega ing. IVO TEKAVČIČA izrekamo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in z nami sočustvovali, našo iskreno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo gospodom zdravnikom Interne klinike in dobri sestri Manci za skrb ln nego za časa njegove bolezni, gg. dr. Angeliku ln dr. Romanu Tomincu za zadnje spremstvo, gospodoma govornikoma ob krsti ln odprtem grobu ter kvartetu »Fantje na vasi« za v srce segajoče žalostinke ter vsem darovalcem cvetja. Iz srca hvala vsem. Žalujoči Tekavčičevi. RADIO 6, »» ir, SKLADIŠČE ZA LR SLOVENIJO LJUBLJANA. Mestni trg 21-1 LJUBLJANA, CANKARJEVA 5-11 ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K PRAZNIKU 29. NOVEMBRA! NAJ ŽIVI PRAZNIK ENOTNOSTI JUGOSLOVANSKIH NARODOV! čestita vsem delovnim ljudem FLR Jugoslvaije k Prazniku republike -29. novembru - in jim želi še mnogo uspehov pri nadaljnji graditvi socializma! DELOVNI KOLEKTIV ČESTITK K DRŽAVNEMU PRAZNIKU 29. NOVEMBRU POSREDOVALNA PISARNA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI IN PREMIČNINAMI LJUBLJANA TAVČARJEVA UL 6, TELEFON 21-011 POSREDUJE NAJSOUSNEJE PBI NAKUPU IN PRODAJI VSEH NEPREMIČNIN IN PREMIČNIN ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM K PRAZNIKU REPUBLIKE 2S. NOVEMBRU! DELOVNI KOLEKTIV M LJUBLJANA, Parmova ulica 33 čestita b Dnevu republike vsem delovnim 'judem naše socialistične domovine! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PREVALJE čestita k Prazniku republike vsem delovnim kolektivom in državljanom FLR Jugoslavije! DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA „rdei>” lov bičanji LJUBLJANA LJUBI CANS CENTRALAZA FLRJ S SVOJIMI POSLOVALNICAMI „mn iWJw0J5? NUDIMO VAM raznovrstno pohištvo, rezan in tesan les, lesonit, parket, zaboje, galanterijo itd. OPREMLJAMO: hotele, šole, kinodvorane, laboratorije, restavracije, bolnice, domove itd. esno LJUBLJAN A čestita vsem delovnim ljudem k Dnevu republike in jim želi de mnoge nadaljnjih uspehov pri graditvi socializma! DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA £ L. J U B L J ANA^ LJUBLJANA, Vošnjakova 8a GRADNJA IN PROJEKTIRANJE VSEH INŽENIRSKIH ZGRADB ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM (U KOLEKTIV Hartona$ne tovarne LJUBLJANA ČESTITA VSEM ODJEMALCEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU REPUBLIKE! TRGOVSKO PODJETJE »LJUDSKI MAGAZIN« RAVNE NA KOROŠKEM ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRUI ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU REPUBLIKEI MESTNO SLIKARSTVO - PLESKARSTVO SLOVENJ GRADEC OB ZGODOVINSKEM DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE IN JIM ŽELIMO NADALJNJIH USPEHOV I OKRAJNI LO SLOVENJ GRADEC OKRAJNI KOMITE ZK SLOVENJ GRADEC OKRAJNI ODROR ZR SLOVENJ GRADEC OKRAJNI ODBOR SZDL SLOVENJ GRADEC OKRAJNI ODBOR INVALIDOV SLOVENJ GBADEl DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNE IITAN 99 «9 KAMNIK čestito vsem delovnim ljudem k DMLVU REPUBLIKE IZDELUJEMO: vse vrste ključavnic, fitinge, kuhinjske potrebščine, avtomatske tehtnice, balanč-ne tehtnice, ročne vrtalne in brusilne stroje, odlitke iz temper litine, odlitke za daljnovode, ewart verige itd. DSLOVNI KOLEKTIV AVTOKAROSERUE MARIBOR čestita svojim odjemalcem in vsem delovnim Ijndem ob Prazniku republike in jim želi pri nadaljnjem delu mnogo uspehov! OIOIO Izdeluje avtobusne karoserije vseb vrst in oblik serijsko in po naročilu. KOLEKTIV PODJETJA «M e s o«« TRBOVLJE čestita ob Prazniku reoublike 29. novembru DELOVNI KOLEKTIV KEMIČNE D 0 PLESKARSTVO FOTO REKLAM SERVIS TRBOVLJE Kolektiv podjetja pošilja ob Dnevu republike delovnim ljudem borbene pozdrave in čestitke! T 0 ¥ I H N E ii m e čestita k Prazniku republike — 29. novembru vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in vsem delovnim ljudem. Čestitamo vsem odjemalcem k Dnevu republike. »SCATJUŠA« ženski modni salon MARIBOR PODJETJE ZA ODKUP J IN PREDELAVO MLEKA »MLEKO« CELJE čestita k Dnevu republike. ;; Kmeticam se priporočamo za oddajo mleka. OlOlOIOBOIOlOUCOgOIOlOlOiaBCSaiOKOSOEOIO. OPREMA’ INDUSTRIJI LESNIH PROIZVODOV mm PARTIZANSKI CESTA 15 (Oe/ooift (ccleGtiv MARIBORSKI LIVARNE IN TVORNICE KOVINSKIH IZDELKOV •Maribor POŠILJA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB 11. OBLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE BORBENE POZDRAVE IN ŽELI PRI NADALJNJEM DELU MNOGO USPEHOV! K 29. novembru — prazniku 11. obletnice ustanovitve FLR Jugoslavije, čestita vsemu delovnemu liudstvu kolektiv DRAVSKE ELEKTRARNE (S? GRADNJI) MARIBOR PROIZVAJAMO prvovrstno izdelano POHIŠTVO: sobno In in kuhinjskp, furnirano in pleskano ter otroške postelje; TAPETNIŠKE IZDELKE: kavče, otomane, fotelje, prešite odeje, tapecirane in žične vložke za pesteije; IZDELUJEMO PO NACETIH: notranjo opremo lokalov, kavarn, domov, betelov itd.; STAVBENO POHIŠTVO: okna in vrata. ČESTITAMO VSEM DRŽAVLJANOM NAŠE DOMOVINE K PRAZNIKU.- 29. NOVEMBRU ♦ >♦ 3 DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA DOMŽALE čestita vsem delovnim kolektivom za praznik — 29. november in jim želi še obilo uspehov pri graditvi socializma. DELOVNI KOLEKTIV LESNE INDUSTRIJE D0MŽ1LE K Prazniku republike — 29. novembru čestitamo vsem svojim odjemalcem In delovnim kolektivom. Podjetje za inženir ali, o tehnično gradnje 99 Vsem delovnim kolektivom kemične industrije Slovenije, zlasti vsem sorodnim papirnicam česiiiamo k prazniku - 29. novembru. DELOVNI KOLEKTIV (Papirnice KOLIČEVO VUZENICA čestita vsem delovnim ljudem FLK Jugoslavije k Prazniku republike 29. novembru 1954 «•.•••••. •*•••• ••»•••••.«« čestitamo vsem kmetovalcem in osolim delovnim ljudem k Prazniku republike! ☆ Člani Kmetijske zadruge Murska Sobota •••< DELOVNI KOLEKTIV MLINSKE INDUSTRIJE DOMŽALE čestita vsem delovnim ljudem, odjemalcem In dobaviteljem k zgodovinskemu Dnevu republike Gradbeno industrijsho podjetje Sh Uiihlfana, Bohoričeva ul. 24 S SVOJIMI KOLEKTIVI V LJUBLJANI, MEDVODAH, JESENICAH, GROSUPLJEM, KRŠKEM, ŠOŠTANJU, ŠKOFJI LOKI, RAVNAH NA KOROŠKEM, KIDRIČEVEM, MARIBORU, ZENICI IN DEKANIH I čestita • PRAZNIKU OBLETNICE USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN ŽELI NOVIH USPEHOV PRI IZVAJANJU GOSPODARSKIH NALOG \ ■ Državno trgovsko podjetje na debelo šn drobno ,Radio - Ceaier“ tt LJUBLJAÜA, €AKKAiy£VA UJL. 3 m čestita vsem delovnim lindem k uazniku - 29. novem ru m m0«C3BCDiC3II01C3BC3BCDB0«C3BC3iCD101 C3 SO SO ■<=> BO IC3B O k 0 ■ o ■ o B o B o ■ o B o B 0 B OlOBOflOBOCOBOllOBOIOIOBOBOBOIOgOBaiOBOBOBC DIOIOSOBOBaiOBOaOlOaOBOBOBOl B0I0I0I090B0I0 C B 0 E o fcä o n 0 P 0 E 0 n G GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE Kranj OB PRAZNIKU USTANOVITVE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE POŠILJAMO ČESTITKE CENJENIM DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE D0M0VINEI C B 0 S3 G S G r3 o ß Ö E ♦ TRGOVINI S SADJEM IN ZELENJAVO NA VELIKO ZA GORENJSKO SADJE* Kran» ČESTITAMO VSEM DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM OB NAŠEM KAJVEČJEM PRAZNIKU — OBLETNICI ROJSTVA NOVE TITOVE JUGOSLAVIJE! 0 ■ o B o B 0 B 0 B 0 B 0 B 0 SOBCDBCDBCDBCĐBOBCDBCDBCDBOBCDBOBCDBC1CDBOBOBOBCDBCDBO *******•*••* •*••*• •*••*• •*••* *•—••••• ••••«• •«•••• ••••«■ ••••«••••••• ••••«• ••••«• •< DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE OBUTVE Tržič in predafno osebje njenih 87 industrijskih prodajaln čestita svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem k Dnevu republike • •? : DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE ZA ELEKTROTEHNIKO IN FINO MEHANIKO IISKIRA-IKIRANJ ISKRENO ČESTITA OB DRŽAVNEM PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU — VSEM DELOVNIM LJUDEM Z ŽELJO, DA BI TUDI V PRIHODNJE NAŠLI V SVOJIH NAPORIH DOVOLJ NOVIH SPODBUD ZA DVIG PROIZVODNJE. TOVARNA BO ŠE NADALJE IZDELOVALA PRIZNANE KINOPROJEKTORJE, TONSKE KINOAPA-RATURE, AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE, TELEFONSKE APARATE, DINAME ZA KOLESA, ELEKTRIČNE ROČNE VRTALNE STROJE, ELEKTRIČNE MERILNE INSTRUMENTE, itd. — VSE NAJBOLJŠE KVALITETE *•»••••• •••• ••••••»*••«• DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE TISKANEGA BLAGA KANINA KRANJ ČESTITA VSEM GRADITELJEM SOCIALIZMA K OBLETNICI ROJSTVA FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE IN K ZMAGAM V GOSPODARSTVU. POLITIKI IN V POGLABLJANJU SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE! — PRI ZBOLJŠANJU KVALITETE NAŠIH IZDELKOV SMO DOSEGLI IZREDNE USPEHE. IZDELUJEMO RAZNE BOMBAŽNE IN ZEL WOLE TISKANE TKANINE: CIC, KRETON, KREP, FLANELE, KEPER, PICQE, CLOCQUE TER ROKAVTNO V VSEH NAJMODERNEJŠIH DE-SENIH IN MODNIH BARVAH DELEN, BÄRHENT, f I KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA C« Jllilllld TliilTIIIE LJUBLJANA, Wolf ova 1 čestita k Prazniku republike! — Delovnemu ljudstvu nudimo v veliki izbiri tekstilno blago, konfekcijo, obutev, perilo, pletenine, volno, parfumerijo, galanterijsko blago in vse otroške potrebščine v poslovalnici »Sneguljčica«. • * 1 • «••«••••• («M«« •••••• •••••« •* m0mO* ******* ********* *************** ****** •*• ****** v Čestitamo k Dnevu republike 29. novembru delovnim kolektivom, poslovnim prijateljem in vsem našim odjemalcem! if ff if ■ n ■BH S ? , »••»•«•*♦ *••••«••• ••*•*•«•*•••«•• ■•••#• *•* »f ★525Z5,H5,E*FaffZ52FH*-5,2Sa525 * Vsem, svojim cenjenim odjemalcem čestitamo h DNEVU REPUBLIKE DELOVNI KOLEKTIV INTERS Kran) Priporočamo svoje kvalitetno izdelke za moško in žensko perilo, ženske obleke, robce, kordžamet in vse vrste flanele Ob proslavi 5-letnice obratovanja naše tovarne se delovni kolektiv k DNEVU REPUBLIKE 29. novembru! Tvornica s»lastfičnilR masa i BcemigsifiiBa proizvoda Mcsštfel Ssicursic zahvaljuje vsem, ki so s svojim delom doprinesli k izgraditvi in normalizaciji tovarne in čestita -SZS-fHJSESHSEi-fčSESESHS-^iifES, L5*ESIL^liS*ZI5ZSZ£Z5*ESlISin5* VHSHJES2S^2JHJESIiS^ai.'2SB5E5 f.,