advertise in the best slovene newspapeb ★ Comxnerical Printing of All Kinds ENAKOPRAVNO EQUAL:T Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čiialelji v; CHICAGL NEW YORKU. DETROITU, sploh po in izven Amerike XXXIX. — LETO XXXIX Zadnje vesti CLEVELAND, 0Ш0, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 15, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 53 ^о, oblačno z najvigjo tem-stoni* • ^ stopinj, najnižjo 24 % Л ^ vremenska napoved ^e^VWestVirgmijlimajo hudega deževja v zadnjem ze poplave. j® doletela vre-nska redkost, namreč шић toliko snega v ne-in tako W j« bril s hitrostjo g_ ' j® bilo treba kidati g. sta bila zadeta pri kidan ju P jo dva moška, eden na St. Oba sta bila mrtva. «eveland je imel verjetno v ® ^ slabfan vremenom tri e žrtve cestnega prometa. =*"1 p™" pd a Beach parku. Dve smrtni lo ^ avtomobilskega karambo- v hiL . pripetila na Rt. 10 ^ bkžmi North Obnsted. Velilri^^ ^ vremenom, posebno ®®®gom in mrazom, ki ItaJUo, je dalft ^*"eniti, da je tam zavla-кртп hrane. V ne- nll Italiii 80 lač- ^ padli občinsko skladišče ži ter razvila prava bitka Malenkov, minister za in sovjetski podpred-. ' j® prispel danes z leta-dou "^^^ođnega Berlina v Lon-skih j® skupina sovjet- strok iz električne Eliii ostane v An- le 2a ^ne* Ali mu gre ^kktr* ^^^^®®vanje elektrike, ®iviln* atomske energije v litično je ozadje Po- da i„ ^ J® uganka. Dejstvo je, Og ^lenkov silno zastražen, ill zastopnikov tiska ter televizije je imel ®P k sprejemu Malenkova Vso ®^topnik ®- C in to za delu* V Londonu se raz- kov ^®taki, da naj se Malen-Ptekl?*^'® domov in da naj se V ^ povabilo, da naj prideta . ®don meseca aprila Hruščev ^ ®'^ganin. V^^^®®dnik Eisenhower je na pi^ ^®®^ji tiskovni konferenci da so ameriški interesi sti vzhodu v nevamo- yiznal je tudi, da je položaj Oku Cipru zelo resen. Ame-strn ^ ^ nagnila na nobeno ^ ' išče pa sredstva in pota, v tem delu sveta ohrani "Srce za farmarje, oči pa so vprte v volilno skrinjico" WASETINGTON, 14. marca—Zadnje glasovanje v senatu, ko je šlo za zakon o farmarjih, je pokazalo, da so imeli senatorji pred očmi volilno leto 1956. Rižu so na primer določili dvoje cen, eno za domači konsum in ^drugo rižu, ki naj se izvozi. Določili so tudi, da naj noben ameriški farmar ne dobi višje pomoči kot $100,000, to pa v obliki posojila. Pšenici so dali prednost in so ji privwčili sto odstotno pariteto, torej ne samo 90 odstotno. Tajništvo za kmetijstvo je dalo komentar, da se bije boj za farmarske volilce, pa bodo nastopali politiki, ki bodo jokali nad usodo farmarjev, v resnici pa gledali na to, da pridobijo farmarske glasove. Tajništvo za kmetijstvo je iz-fc dalo pregled o splošnem stanju ameriškega farmarstva. Tudi to pot je pokazalo na dejstvo, da je v zadnjih petih letih izginilo kar 700,000 ameriških farm, srednjih in malih, in iz pregleda izhaja, da je bilo še leta 1950 5,-600,000 pravih farm, danes jih je le še 4,900,000. ђИг. pj^Sleži v mestu Nicosia na Ci-i§» .P^'eiskujejo vsako hišo in Ibll nacionalista, ki je angleškega policaja. To je S® iz Eondona. y/^^sednik Eisenhower na ђђ?^ј^ије ali bo Nehru iz Indijo je fr- Washington, kamor ga v ^'senhower povabil, ni mogo-_ ti točnega odgovora. Sledi (e tor. Tajništvo za kmetijstvo je izdalo še drug pregled o vrednosti in dolgovih na ameriških farmah. Če se je leta 1940 ocenila ameriška farma povprečno z $6,898, se je leta 1952 ocenila z $29,077, leta 1956 pa z $30,367. Ta ocenitev je povprečna, kmetijsko tajništvo pa hoče pokazati, da se čisto premoženje in vrednost farm veča, ker srednje in manjše izginjajo. Seveda je problem v tem, kakšni so dohodki v primeri z današnjim standardom življenja. Iz pregleda izhaja, da se vrši beg z dežele v mesta, da so take farme, ki se obdelujejo, družina sicer ostane na farmah, mnogo članov pa hodi v mesta in industrijska središča po zaslužek. Ker ^e sedaj le še za velike farme, se lansko leto na primer industrija, ki izdeluje kmetijske stroje, ni pritoževala, ker je bilo naročil za te stroje dovolj in celo proti pričakovanju veliko.— Kako pa zvišati dohodek farmarjev, tega kmetijsko tajništvo ne pove. Redna seja Jutri, v petek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave. Prosi se članstvo, da se gotoVo udeleži. Življenje v Arizoni Bivša puščavska vroča Arizona se ind itrijalizira, postaja zelo privlačna točka za nasljeva-nje. Naselbine in mesta rastejo kot gobe po dežju. Vremenske prilike ostanejo seveda nespremenjene, kjer je vroče je vroče in kjer ni potokov in rek, jih pač ni. Zato so stanovanjske razmere v Arizoni udarile posebni pečat sedanjemu standardu življenja. Privatni bazeni pri hiši so del tega standarda. Kopalni bazeni imajo običajno mero 15 15 X 30 čevljev. Kdor naroči novo hišo, gradbeni podjetnik računa s tem, da bo imela hiša tudi kopalni bazen. Taka hiša s kopalnim bazenom stane v Arizoni od $18,000 do $25,000. Stroški vzdrževanja kopalnega bazena pa stanejo od $6 do $7 na mesec. V Arizoni gre seveda za tekmovanje, kdo dobi delo. Tudi delo za novo hišo. Računa se s 'sloji, ki hočejo cenejše hiše, vendar pa zraven kopalpi bazen. Skupni stroški—$10,000. GIGANTI V GOSPODARSTVU Po zadnjem pregledu ameriških kapitalističnih družb je največja svetovna zavarovalna družba Metropolitan Life. Leto 1955 je ta družba zaključila s premoženjem 14 milijard dolarjev. Zavarovanci so plačali na premijah $1,900,000^000. Največja tobačna tovarna v Združenih državah pa je American Tobacco Co. Produkta sta Lucky Strike in Pall Mall. Teh cigaret je bilo v letu 1955 razprodanih za eno milijardo dolarjev. ČUDNA VLOGA ČRNKE LUCY Pais ^ ^ Nehru še ni odločil, ^ PS' je Eisenhower povedal, &re tajnik Dulles za začrtano po prestolicah držav južno-odno In vzhodne Azije in se ^•^8 Že nahaja na Filipinih. torek se vršijo v Minnesota ^ *^1116 volitve. Oba kandida-^ Stevenson in senator Kefaii-sta osebno na agitaciji. Min-^ota pošlje na konvencijo de-Q^^tske stranke 30 delegatov, ha delegata, Stevenson In Ke-8.uver, polagata na izid volitev ^80 važnost. Šolske kuhinje bodo dobile več eka na razpolago. Senat v ingtonu je namreč v ta na- Politika je grda stvar, pravi pregovor. Poznamo tudi izraz "politične intrige." Slučaj črnke Autherine Lucy iz Alabame je znan. Za enkrat je stopil v ozadje, bo pa prišel še v ospredje. Slučaj je tale: Črnka Autherine Lucy je stara 26 let, je že končala visoko šolo, hotela pa se je izobraziti še kot knjižničarka. Lucy je zaročena in se namerava v kratkem poročiti. Hotela se je vpisati ha univerzo v Tuscaloosa v Alabami. Ta univerza јб stara 125 let in ni imela nikoli črnskega slušatelja ali slušateljice. Lucy je hotela na to univerzo. jev posebnega kredita. V neki občini v Maryland« je danes zjutraj gorelo javno poslopje. Ogenj je bil namenoma podtaknjen in storilci so znani. To so trije mladeniči, И so hoteli zaposliti načelnika požarne brambe, da se lahko sami med odobril 60 milijonov dolar- tem zabavajo z njegovo hčerko. Črnci v Ameriki imajo veliko število lastnih visokih šol, imajo dobro založene fonde za vzdrževanje teh šol. Pa je nastal "javni škandal" z Lucy. Smo v volilnem letu 1956. Re publikanska stranka'hoče glasove črncev, tudi na ameriškem severovzhodu. Ti so bili od Roo sevelta dalje v velikem številu v vrstah demokratskih volilcev. Sledila je znana resolucija de mokratskih politikov z ameriškega juga, da 80 za ločevanje po plemenih po šolah, pa tudi v družabnem življenju. Kako se napravi velik plaz, ki z gora divja v doline? Na vrhu se nekaj malega sproži, pa se mala kepa veča in veča,' dokler ne nastane ogromna masa, k drvi navzdol in podira vse pred seboj. Napoved: morda se bo v volilnem boju leta 1956 izkazalo da je bila črnka Autherine Lucy naravnost najeti ftgerrt provoka-ter. Od koga? VOJAK IZ VOJNE IMA PRAVO SRCE! To je gotovo, da grozote vojne pozna le tis#, Id se je vojne sam udeležil Tudi to je gotovo, da ima vsaka vojna, posebno pa šc svetovna, strašne posledice. Pustimo razdejanja ob strani. Poglejmo v položaj vdov in vojnih sirot. Ameriški vojak, ki se je bil udeležil vojne, ima gotove predpravice. Teh se poslužuje v celoti. Za vojne vdove in vojne sirote pa naj skrbimo posebej, če je ameriški vojak odpuščen, bolje razrešen službe, vzame, kar mu pripada. Avstralski vojalđ so ge bili udele&ii prve in druge svetovne vojne. Na te vojake, ki so bili raztreseni po v^eh mogočih bojiščih, pa so se živi vrnili nazaj, je vojna morija napravila poseben vtis. Najih stališče do tovarišev vojakov, ki so padli, je tako: Vi, ki ste padli, dali življenje za rešitev domovine, ste naš večni opomin, da mi, ki smo ostali živi, nekaj storimo za tiste, ki so vsled vojne postali sirote in vdove. Ali bi za te sirote ne bi bila velika slnišnjava, če sami sebi prepuščeni zajadrajo na stranska, zločinska pota, so se vprašali avstralski vojaki. Ustanovili so posebno zvezo, ki ima tele princđpe: Vojak, ki je ostal živ, Ima za vse svoje življenje obveznost, da se spomni tistih, katere je padli pustil za seboj. Kadar je vojak razrešen službe, ne sme sprejeti od države in vlade niti beliča. Njegova skrb je škrb za žrtve vojne, prepleta pa naj jo ljubezen. Pred nami je zadnje poročilo krajevnega odbora te organizacije, ki s ponosom trdi, da je spravil k rednemu življenju, vzgoji, končno službi 14,000 vojnih sirot. Dalje, da pa je bilo v istem kraju med vojnimi sirotami komaj 19 takih, ki so prišli v spor s postavo, prekrški pa niso bili hudi. Če to gibanje "od srca do srca" prenesemo na vso Avstralijo in bi zbrali podobne rezultate—lepa slika pravega vojaka, Id ima pravo sr-cel ANGLEŠKI IMPERIJ HITRO RAZPADA-NA SREDNJEM VZHODU GRE ZA PETROLEJ ANTHONY EDEN IŠČE POMOČ V WASHINGTONU LONDON, 14. marca—Radi dogodkov na otoku Cipru, ki so postali zopet krvavi, je predsednik britanske vlade Anthony Eden, ki v odsotnosti zunanjega ministra Lloyda vodi sam te posle, pred spodnjo zbornico obrazložil svoje stališče do otoka Cipra, eno od treh britanskih trdnjav v Sredozemlju. Laboristi so bili v opoziciji, Eden je dobil zaupnico konservativcev, ker je pokazal politiko močne roke. Eden je naslovil na Združene države poziv, da naj ga v tej politiki do Cipra podpirajo. . • +,-:- Otok Ciper je ena od treh britanskih trdnjav, ki jih še imajo v Sredozemlju. Ob prehodu v Atlantik je trdnjava Gibraltar, katero vedno pogosteje zahteva španski diktator Franco za sebe. Južno od Italije je velika trdnjava Malta, ki je za enkrat mirna. Na severovzhodu Sredozemlja je otok Ciper, ki je kakor v vojnem stanju. Angleži imajo na otoku Cipru 50,000 mož vojakov, ki se po zadnjih poročilih vežbajo, 'kakor za pravo vojno. POLIO V ARGENTINI Zadnja poročila iz Argentine vedo povedati, da je nastop polia v tej republiki epidemičen. Argentina je zaprosila za pomoč Washington in je bilo prošnji ugodeno. Za nastop polia v Argentini pa je najbolj značilno to, da so smrtni slučaji nastopa polia zelo številni. Na sto obolelih na poliu pride dvajset smrtnih slučajev. Iz Calif ornije Po nekaj letih bivanja v Cali-fomiji sta se te dni zopet povrnila v Cleveland poznana Mr. in Mrs. Rudolph Knaus. Mr, Knaus je bil pred svojim odhodom v Califomijo član pevskega zbora Slovan. Začasno sta se nastanila na 447 Б. 158 St. Zdravje Mr. Knausa se je v topli Californiji znatno zboljšalo in sedaj nameravata ostati Clevelandu. Dobrodošla! Važna so zadnja gospodarska poročila, za kaj gre Angležem in tudi Amerikancem, v drugi vrsti Rusom np. Srednjem vzhodu. Poročila so edina v tem, da se nacionalno probuja arabski svet, ki ne bo dopustil samostojne judovske države Izrael v Palestini. Ta naj preneha. Dejansko se oba tabora pripravljata na vojno. Meje so ne samo močno zastražene, marveč vse naokrog prepletene z žičnimi ovirami. Krajevni spopadi so na dnevnem redu. Gospodarsko gre za petrolej. Leta 1920, to so poročila s Srednjega vzhoda, so bila petro-lejska ležišča ocenjena na šest milijard sodov. V letu 1956 jih ocenjujejo na 230 milijard sodov. Petrolejski strokovnjaki so prepričani, da ležita pod peskom najmanj dve tretjini svetovnih zakladov petroleja. Petrolej na Srednjem vzhodu se je začel izkoriščati leta 1925 in je produkcija prekoračila ostalo produkcijo. Danes prihaja v zapadno Evropo 80 odstotkov petroleja, ki ga rabi Evropa, iz vrelcev Srednjega vshoda. Kapital, naložen v tej novi industriji, je izključno nearabski, ameriški in zapadno evropski. Amerikanci so v teh petrolejskih družbah vdeleženi s 60, Britanci s 30 odstotki, z desetimi odstotki pa so udeleženi Francozi in Nizozemci. Najmočnejša petrolejska ležišča se nahajajo v Arabiji Sau-dia, industrija petroleja pa obratuje izključno z ameriškim dolarjem. # Razpad angleškega imperija Angleška konservativna stranka je očitala Edenu, da je prevzel vodstvo stranke in vodstvo vlade kot tak, ki bo pokopal angleški imperij. Bivši predsednik britanske vlade Winston Churchill je enako zatrjeval Britancem, da ni njegov politični cilj ta, da bi bil grobokop britanskega imperija. Dogodki so šli svoja pota. Znana je petrolejska afera v anglo-iranski petrolejski druž bi v zvezi z imenom Mossadegh. Ta družba je izkoriščala iranski petrolej, Mossadegh ga je leta 1951 nacionaliziral, pozneje je prišlo do kompromisa, edina pravica Angležev, da izkoriščajo iranski petrolej, pa je ugasnila. Angleži so izkoriščali petrolej enako v Iraku. Tam so imeli svoje letalske baze, katere so morali lansko leto izročiti domačinom. Mala državica Jordan v Palestini je izgnala angleškega generala Johna Glubba, ki je bil vrhovni poveljnik domače vojske. Egipt je bil pod angleškim protektoratom, Angleži so imeli ob Sueškem kanalu 85,000 svojih čet, pa so morali te čete premestiti; zadnji vojak mora oditi z Egipta meseca julija 1956. Egipt je postal samostojen, samostojen pa tudi sosednji Sudan. V Severni Afriki so bili Angleži do leta 1951 gospodarji nad Libijo, ki je tega leta postala samostojna. # Predsednik britanske vlade Anthony Eden se je obrnil na Združene države in to ponovno, da naj pristopijo k tako imenovani obrambni pogodbi zoper Sovjetsko zvezo, znano pod imenom Bagdad. V tem mestu je bila ta pogodba podpisana, članice te zveze so Turčija, Pakistan, Velika Britanija in Irak. Arabski svet, kateremu se je postavil na čelo Egipt, je zoper to turško zvezo. Velika Britanija je za njo in hoče imeti v tej zvezi tudi Ameriko. Nasprotstva do te zveze od strani arabskega sveta so tako velika, da je radio v Cairu v Egiptu začel odkrit boj zoper Nuna el-Saida, predsednika vlade v Iraku, katerega poživlja, naj ob pravem času izstopi iz bagdadske zveze. Anthony Eden je hotel sedanje nemire na Cipru naprtiti grškim komunistom. Tudi, da je bilo najdeno v stanovanju izgnanega grško pravoslavnega nadškofa orožje. To dejstvo,, da je bil zanj zadosten razlog, da je poslal cerkvenega poglavarja v internacijo daleč na otoke ob južnovzhodni Afriki. Objektivna poročila s Cipra javljajo, da se kakor po zadnji svetovni vojni, bije tudi na Cipru huda bitka med domačimi nacionalisti in domačimi komunisti. Grški nacionalisti in grški komunisti imajo lastne vojaške organizacije in je prišlo med njim do krvavih spopadov. Na zunaj je enotna osvobodilna fronta, bije se pa boj za to, kdo bo imel vrhovno komando. Pri zadnjem spopadu komunističnih in nacionalističnih oddelkov na Cipru, je bilo celo šest ubitih. Angleško časopisje danes opozarja Edena na to, da je grški cilj kljub tem razlikam le skupen in ta je, da naženejo Angleže s Cipra. Najpomembnejši angleški list je Times. Times zaključuje današnji uvodnik s temi značilni besedami: "Velika Britanija je izgubila svojo moč ne samo, da bi lahko kje nastopila, marveč tudi, da Ђ1 koga prepričala, da ima Velika Britanija prav."—Zaključek oči-vidno namiguje na zadnji poskus Edena, da je hotel z osebnim pismom pridobiti mladega kralja države Jordan. DRAGINJA IN STAVKE V Finski je splošna stavka. Ozadje stavke so zahteve po višji mezdi, radi tega, ker so se dvignile cene življenskim potrebščinam. Finsko je lansko poletje obiskala suša, pa je bil poljski pridelek prizadet. Tudi v sosednji švedski gre za mezdno gibanje iz istega razloga. Lansko leto so imeli sušo, je bilo manj pridelka in cene živilom so visoke, zvišajo naj se torej tudi delavske mezde. V Španiji so enako povišali cene živilom. Delavstvo pritiska, da se z mesecom aprilom zvišajo delavske mezde. Pomanjkanje živil v Evropi, katero sta zadela huda zima in mraz, bo to poletje občutno. Cene plezajo že sedaj, pa se v tej zvezi napovedujejo povsod nova delavska mezdna gibanja. Vrednost dolarja Leta 1939 je bil ameriški dolar vreden po svoji kupni moči točno sto centov. Ko se je začela druga svetovna vojna, so začele naraščati cene. Kupna moč ameriškega dolarja je bila 58 centov. Leta 1950 meseca junija se je začela vojna na Koreji. Cene so začele rasti in so dosegle višek v letu 1952. Kupna moč ameriškega dolarja je padla na 52 centov. Naslednja leta 1953-1954 in 1955, ista tendenca je za leto 1956, je kupna moč dolarja ostala 52 centov. Napoved je ta, da se bo dolar na tej višini tudi obdržal. WHISKY MESTO VODKE Meseca aprila prideta Nikita Hruščev in Nikolaj Bulganin na uradni obisk v Anglijo. Velika Britanija je domovina whiskya, Rusija domovina vodke. Angleška poročila iz Moskve pravijo, da se Kruščev in Bulganin trenirata tudi v pitju whiskya. Tudi na zadnjem občnem zboru komunistične stranke se je udeležencem postreglo več z whisky em, kot pa z vodko. NAPOVED V AVTOMOBILU Lansko leto so ameriške avtomobilske družbe vrgle na trg 7,900,000 novih avtomobilov. Za leto 1956 je napoved ta, da bo avtomobilska industrija izdelala 6,900,000 novih avtomobilov. Položaj v industriji se je z mesecem marcem popravil, vandar pa produkcija, vzeto tudi po mesecih, zaostaja za produkcijo lanskega leta. Novo obuvalo V Mandelnovi trgovini z obuvalom za vso družino imajo veliko izbero obuvala v najnovejših spomladanskih stilih in barvah. Cene so zmerne. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July ENAKOPRAVNOST SUBSCRIPTION RATES (GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelaiidu In izven mesta): For One Year — (Za eno leto)____________]_________ For Six Months — (Za šest mesecev)_______________ For Three Months — (Za tri mesece)___________________ For Canada, Europe and Other Foreign Countries:" (Za Kanado. Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto) ....$10.00 _ 6.00 — 4.00 For Six Months — (Za šest mesecev) _ For Three Months — (Za tri mesece) —--:_$12.00 ------------- 7.00 -------------------------------------------- 4.50 Entered as Second Class Matter April 2eih. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 POTREBNO BO—EDINSTVO! (2) Zapisali smo, da je Eisenhower združil republikansko stranko. Republikanci, tako v senatu, kakor tudi v spodnji zbornici, so naenkrat opustili osebne spore, pa tudi posebne interese, čim je Eisenhower izrekel tisti značilni DA—jaz kandidiram! Več glasovanj v spodnji zbornici, kakor v senatu je imelo popolnoma drugačne rezultate, kakor bi bil slučaj, če bi Eisenhower rekel ne. Z dejstvi se je treba sprijazniti! Vzemimo silno kočljivo vprašanje ameriških farmarjev. Demokratska stranka se je zavzela za to, da naj bo federalna podpora, ko gre za ceno farmarskim pridelkom, točno določena v razmerju s produkcijskimi stroški. Eisen-hov/er je nasprotno za to, da federalna podpora sicer še ostane, naj se pa določi po potrebah, pa tudi po pridelku. Zadnje glasovanje v senatu je pokazalo, da so bili navzoči vsi senatorji, torej so polagali vso važost na farmarsko vprašanje, glasovanje samo pa je izpadlo Eisenhowerju v prid. Popreje se je računalo z gotovostjo,,da bodo demo-kr&tje s svojim predlogom prodrli. V ameriškem federalnem kongresu je bilo na dnevnem redu polno drugih glasovanj, pa se je izkazalo, daje bilo glasovanje po Eisenhower j evem DA—čisto drugačno, kakor se je računalo poprej e. Z eno besedo; Eisenhower je direktno ali indirektnoLzapovedal republikancem, je pa tudi pri posameznih demokratih napravil spremembo njihovega programa. Kongresniki pač računajo na volitve. Demokratska stranka ni edina, kandidat se je vprašal, pod takšnim programom bo znova izvoljen, pa je glasoval tudi sebi v prid, ko je glasoval za Eisenhbwerja. Ko se pripravljamo na volitve in ko gre za demokratsko stranko, je vredno ponoviti to, kar kroži v demokratskih vrstah: Ce ne bomo volilcem pokazali, da smo izvedli enakost, ko gre za državljanske svoboščine—ipišljeno je vprašanje črncev,—če ne bomo pokazali praktično, kako smo se zanimali za ameriško šolstvo, za nove šole, kako smo preskrbeli sredstva, da še krijejo stroški; če ne bomo volivcem pokazali, da smo res spremenili ameriški vselitveni zalcon (McCarran); če ameriškemu delavstvu ne bomo znali povedati, kaj je sedaj z delavskim zakonom Taft Hartley; če ne bomo imeli pravega programa do ameriških farmarjev—s kom in s čim na volitve? Ameriška demokracija pusti tekmovanje med kandidati. Na eni strani bo Eisenhower, na drugi strani na demokratskem programu—KDO? Imenujejo se imena Adlaia Stevensona, AvereUc Harrimana, Estesa Kefauverja, tudi senatorja Stuarta Symingtona, ki je bil pod Trumanom tajnik za letalstvo, v senatu pa zastopa državo Missouri. Za enkrat vodi Adlai Stevenson. Verjetno je, da bodo primarne volitve v Min-nesoti, Californiji i» Floridi potisnile Adlaia Stevensona še bolj v ospredje. Napoved je tudi ta, da bo senator Estes Kefauver po izidu teh primarnih volitev sprevidel, da ni upanja, da bi dobil predsedniško nominacijo. Pa računajmo s slučajem, da na občnem zboru stranke pride na oder igra -dark horse. To je, da iščejo za kandidatom v sili. Trdi se, da bi bil ta dark horse" senator Stuart Symington. Računajmo s tem slučajem. V kolikor pa poznamo senatorja Symingtona, je zaverovan enostransko v letal stvo in je njegov edini program ta, da je treba ameriško vojno letalstvo modernizirati, spopolniti, ker bo sicer Sovjetska zveza Ameriko v letalstvu prehitela. Toda letalstvo vendarle ni vse! Potreben je sodobni notranje politični in. zunanjepolitični program. Radi verjamemo, da se v notranji politiki gospodarski položaj bistveno ne bo poslabšal. Program pa Je potreben. Republikanci bodo enot no do volitev storili vse, da se današnja prosperiteta obdrži. Oni ze vedo zakaj. Toda na drugi strani zunanjepolitično nebo ni tako jasno, kot si to predstavlja povprečni Amerikanec. Treba je in to predvsem tudi točnega zunanjepolitičnega programa. Treba bo enotnosti, pa tudi osebnosti, ki bo garancija za to enotnost! L. Č. UREDNIKOVA POŠTA PRVI KONCERT MLADINSKEGA ZBORA S.N.P.J. Glej, sonce žari kot skrlat, priplula je pomlad— potresa cvetic nam povsod, ker prišel je spet ta prelepi krasni maj—nazaj! CLEVELAND, Ohio — Res, pomlad je skoraj tu—saj jo že naznanjajo ptice-selivke, brstje po drevju in pa mali naši Jedno-tarji, ki nam bodo v veliki dvorani narodnega hrama zapeli prelepe narodne in druge pesmi. No, in ta naša mladež nas vabi, da pridemo pogledat sad,nji-hovega dela v nedeljo, 25. marca ob četrti uri popldan v Slovenski narodni dom, kjer nara bodo podali pester spored petja, glasbe in plesa pod vodstvom njih učitelja Antona Šublja. Spremljala jih bo skupina harmonikarjev in na piano Mrs. Vera Slejko. Vemo, prav dobro vemo, da bo prišel čas, ko se bo naša slovenska govorica zgubila v ameriškem veletoku in bo seveda zameno utihnila tudi naša lepa narodna pesem. Hvaležni bi morali biti tej naši mladini, da hoče posvetiti toliko dolgih ur svojega pj^ostega časa učenju in vež-bi, saj s tem podaljšuje življenje slovenskega kulturnega in društvenega udejstvovanja v tej naši veliki novi domovini. No, in če nam je res kaj na tem, da čimdalje obdržimo slovensko govorico, glasbo in pesem—pridimo in napolnimo au-ditorij našega Narodnega doma, da nagradimo našo mladež za njih delo, sebe pa s lepim duševnim užitkom in veselim spoznanjem, da ne bomo še tako kmalu pozabljeni v tej ogromni ameriški mešanici! Josephine Tratnili. Novice pri Slov. delavskem domu CLEVELAND, Ohio — Mr. Joe Dovgan, lastnik Century Tire Shop na Waterloo Rd., je zadnjo soboto kazal krasne filmske slike v naravnih barvah, katere je sam posnel ko je bil s svojo ženo in sinom na obisku svojih staršev v stari domovini; Te slike sem že videl enkrat, toda šele zadnjo soboto, ko sem jih nemoteno opazoval, sem šele imel pravi užitek. K slikam je Mr. Dovgan dodal tudi "sound" in sedaj so res popolne, razločno je slišdti pojasnila kje je bila posneta ta in ona slika in pa kedo so osebe, ki se jih vidi na filmu. Te filmske slike so tako popolne, da bi morale najti pot do televizije. Kakor je Dilo že poročano, se bo vsako soboto zvečer ob 8. uri kazalo filmske slike. Ponovno jih bo kazal Mr. Dovgan to soboto. Vabi se vas, pridite s svojimi prijatelji in družino. Vstopnina je prosta. Tudi v soboto, dne 24. in 31. marca bo kazanje slik in sicer na ta dva dneva "iz ameriškega športnega življenja." Prava posebnost pa bo v soboto, 7. in 14. aprila ko bo filme kazal Mr. John De Vito, večletni član glavnega odbora unije Local 45 Fishei Body, oziroma duša unije. Zadnje poletje je bil s svojo ženo šest mesecev na obisku v Jugoslaviji in z najetim autom je prepotoval celo Slovenijo-od Trsta, Ilirske Bistrice, Novega mesta, Ljubljane, Kranja, Bleda, Maribora in okolice imenovanih krajev in od tu preko Gradca na Dunaj in ponovno nazaj v Slovenijo. Slike je posnemal v naravnih barvah ter jih bo kazal na imenovana dneva v Slov. delavskem domu na Waterloo lid. Jadran na televiziji — Kakor je bilo danes sporočano potom televizije, bo zbor Jadran iz Col-linwooda nastopil v narodnih nošah in plesih prihodnjo nedeljo na programu Vadnalovih (channd 5) ob 1. uri popoldne. —)Saj je res že čas, da bodo imeli Vadnalovi na svojem programu nfkaj novega. Vemo, da Jadran ne bo imel preveč teškoč za dobiti pravih ženskih narodnih noš, toda drugo vprašanje pa.je—Kje dobiti piave slovensko narodne noše za moške. Prav na mestu je prošnja na rojake, kateri imajo morda kaj takega, da bi posodili Jadranu za ta nastop, ker važno in potrebno je, da bodo narodne noše, če že ne pristne, pa vsaj najbližje pravim nošam. ^ Zadnji pozdrav v imenu direk-torija SDD izrekamo pokojni Mrs. Amaliji Trbižan, katera je bila položena v grob zadnji teden. Pokojnica je bila vrla narodna žena, neutrudna delavka pri naših društvih, posebno pa pri Progresivnih Slovenkah 'krožek št. 1 in pri Ženskemu odseku SNPJ farme. Naj ji bo lahka ameriška zemlja. Ostala bo v častnem spominu zgodovine naših organizacij, Mr. Joseph starejši je bil ravno pred letom dni položen v grob. Eno leto je minulo od kar ga ni več med nami, pogrešamo ga in njega ni in ga tudi več ne bo, ohranjeno pa je njegćvo ime med nami in bo ostalo ker njegovo delo, pomoč in sodelovanje pogrešamo. Vincent Coff. Po obislcu v Floridi ROCKY RIVER, Ohio — Po dveh mesecih obiska pri prijateljih v Floridi, sem se povrnila na svoj dom v Rocky River. Tem potom se želim prav lepo zahvaliti Mr. in Mrs. Louid in Rosie Stegovec v New Smyrna Beach, Fla., za tako lep in prisrčen sprejem, za vso postrežbo 'П prijaznost, ki so mi jo izkazali za časa mojega obiska pri njih na njih prijaznem domu. šla sem samo za par dni, pa sem kar celih osem dni gostovala na njih prijaznem domu, kjer sera se počutila kar domača. Veliko sem žnjima prevozila po New Smyrna Beach in Samsuli pri slovenskih farmarjih, kateri imajo tako lepo obdelane farme 'n vrtove v tem zimskem času. Videla sem kako lepo tam raste zelenjava, pomarančni nasadi in iruga pGvitnina ter cvetje. Vse se mi je jako dopadlo in upam, da mi bo dano, da se tudi jaz preselim v Florido te rse bomo potem večkrat videli. Še enkrat prav lepa hvala za vso prijaznost. Agnes Makarovič. FRANCOSKA ZNANSTVENA ODPRAVA V ANTARKTIKI Tudi Francija je poslala v okviru mednarodnega geofizikalnega leta znanstveno odpravo na področje Antarktike. V njej je 14 znanstvenikov, ki so зе že napotili na kroVu norveškega ledolomilca "Morsej" iz Tasmanije proti Antarktiki. Proučevali bodo spremembe v gornjih zračnih plastih. O svojih izsledkih bodo po radiu poročali v Pariz. PRODAJA AMERIKI SPANJA V Na podlagi ankete Gallupove-ga instituta so ugotovili, da spe ženske najbolje v Franciji in Italiji, najslabše pa v HoUy-woodu. Od leta 1945 so odprli v Ameriki 76 trgovin, v katerih "prodajajo spanje" ljudem, ki jih muči nespečnost. V teh trgovinah lahko dobi človek razne gugalne stole, posebne blazinice, glasbila itd., skratka vse, kar pospešuje spanje. Kaj je novega pri "Slovanu" EUCLID, Ohio — Ker imam sedaj v moji bolezni časa več kot preveč, sem se namenil napisati nekaj o našem zboru, da tako zadostim svoji nalogi kot član publicijskega odbora z ene strani, z druge pa, da si nekoliko kratim čas. Zbor se prav pridno pripravlja za spomladanski koncert, ki se bo vršil 'na Belo nedeljo, 8. aprila ob štirih popoldne v Slov. dr. domu na Recher Ave. Na programu bodo prav lepe pesmi, ki jih je zbor, s pomočjo našega učitelja Antona Šublja, izbral. Razen teh znanih pesmi pa bodo na programu tudi neke nove, ki sta jih lansko leto prinesla iz stare domovine Mr. & Mrs. Joseph Hrvatin iz Grovewood Ave., In ki še niso bile pete v tej deželi. Prepričan sem, da bo zbor povsem zadovoljil poslušalce in da nam bo nudil nekaj uric prijetnega duševnega užitka. Ker pa je koncert na prvo nedeljo po Veliki noči, t. j. po postu, se bomo lahko razživeli in razveselili po končanem koncertu, kajti John Grabnerjev orkester nam bo zagodel kake prav vesele in okrogle. Ne pozabite torej Bele nedelje! Takrat se prične piobu-jati narava iz zimskega spanja in zopet prihaja k nam vesela in živahna spomlad, ki jo vsak tako željno pričakuje. Kot povsod, je tudi pri "SLOVANU" nekaj spremembe. Neki odhajajo, neki prihajajo. Tako sta nas letos zapustila dva dobra pevca. Louis Žnidaršič, drugi bas, se je poslovil od zbora, ker mu glas ni več, kot mu je nekdaj bil. Dolgo vrsto let je bil član zbora in za njegovo aktivno in uspešno delovanje se mu zbor toplo zahvaljuje in želi vso sr^čo.—Lojze Šile, tudi drugi bas, se je pa podal v Wisconsin, kjer je odprl gostilno. Zbor želi zdravja in veliko sreče v novem poslu.—Namesto njih sta pa pristopila dva nova člana, tako da je zbor po številu ostal isti in bo zbor še naprej prepeval in delal občinstvu veselje. Kar se pa mojega zdravja tiče, se mi je toliko zboljšalo, da sem kar presenečen. Več let sem trpel in se tolažil, češ, bo že boljše. Pa ni bilo! To je ravnotako, kot Če se pri tvoji "kari" kak del polomi,/ ga moraš nadomestiti z drugim. Tako je tudi pri človeku in zato svetujem vsem: kakor hitro vidiš in čutiš, da ni v tvojem telesu kaj prav, poišči si takoj pomoči.—Upam, da bom še dolgo prepeval zdrav in vesel. Skoraj bi pozabil! Neka naša dobra podporna članica mi je pisala in priporočila, da bi pri koncertu zapeli tudi pesem, ki smo se je učili v mladih letih in ki se glasi: Poj, poj, ptiček moj,— kako bom pel,—ki sem se vjel . . . itd. Mogoče bo še kak podporni član prišel s kakim priporočilom, da bi tako imeli za jesenski koncert kak dodatek. O podrobnostih koncerta bom poročal kasneje. Frank Rupert. PREDSEDNIKOVA POSLANICA O PRISELJEVANJU VISOK TELEVIZIJSKI STOLP Na griču v bližini danskega mesta Aarhusa so zgradili nedavno nov televizijski stolp. Vi-spk je 65 m, njegov podstavek meri v premeru 7.5 m, drži pa 135 m visok antenski drog, ki ima na vrhu 20 m visoko antensko napravo za televizijo, razen tega pa še antene za radijske oddaje. V stolpu je dvigalo in več delovnih prostorov. Zgradili so ga v 20 dneh, kar je nedvomno rekord v gradbeništvu na tem področju. Združene države so v nekem pogledu država priseljencev. Zaradi tega je vzbudila poslanica predsednika Eisenhowerja, ki jo je 8. februarja poslal kongresu, veliko zanimanje. Poslanica predlaga pomembne spremembe v dosedanji priseljenski zakonodaji države. Nobenega dvoma ni, da vlada o vsej stvari veliko zanimanje tudi pri tistih v tujini, ki gledajo na Združene države kot na bodoči dom zase in za svoje otroke. Predsednikova poslanica se dotika štirih vidikov naše priseljenske politike. Med njimi bodo največjega pomena predsednikovi predlogi, ki se tičejo kvotnega sistema po narodnostnem izvoru. Predsednik Eisenhower v bistvu predlaga, naj kongres spremeni sedanji zakon tako, da bo dovoljeval naselitev večjega števila ljudi v Združeni državah. Do tega bi prišli z zvišanjem obstoječih kvot in s tem, da bi združili neizrabljene kvote. Po sedanjem zakonu, t. j. zakonu o priseljevanju in državljanstvu iz leta 1952, ki je splošno znan kot McCarran-Walter-jev zakon, je število kvotnih priseljencev, ki se lahko naselijo v Združenih državah, omejeno na nekaj manj kot 155,000 oseb. Predsednik Eisenhower predlaga, da bi to število zvišali na približno 220,000 oseb, to je na sed-minko enega odstotka prebivalstva Združenih držav v letu 1950. To zvišanje za letno približno 65,000 oseb je po njegovem upravičeno zaradi prirastka prebivalstva in zaradi gospodar-s'ke rasti Amerike v zadnjih trideset letih. Večino teh dodatnih 65,000 kvotnih številk bi porazdelili med razne države v razmerju njihovega dejansekga kvotnega priseljevanja v našo državo od leta 1924 dalje, to je od leta, ko so uvedli kvotni sistem po narodnostnem izvoru. Do tega pa bi prišli šele, ko bi predhodno povečali kvoto za vsako minimalno kvotno področje (katerih je v vsem 57) za 100 in ko bi enako predhodno pridržali 5,000 kvotnih številk za priselitev tujcev, katerih posebna izurjenost in kulturna ali tehnična usposobljenost bi ne glede na njihov narodnostni izvor bistveno koristila Združenim državam. Predsednik predlaga tudi združitev neizrabljenih kvot na regionalni podlagi. V teku zadnjih let so države, kakor n. pr. Velika Britanija, Irska in Francija izrabile le del svojih kvot, dočim so imeli v nekaterih drugih državah za kvotne številke dolge čakalne liste. L. 1954, ki predstavlja zadnje leto, za katero imamo na razpolago številke, se je priselilo samo 94,000 kvotnih priseljencev, okoli 60. 000 kvotnih številk pa je ostalo neizrabljenih. Na podlagi predlogov predsednika Eisenhowerja bi za vsako izmed štirih zemljepisnih področij—Evropo, Azijo, Afriko in Oceanijo—kvote združili. Neizrabljene kvotne številke iz katere koli države določenega področja bi na^slednje leto bile na razpolago za ponovno porazdelitev v vsem področju, in sicer tako, da bi bile ono leto dostopne priseljencem, rojenim kjer koli v področju, če so po obstoječih zakonih usposobljeni za "prednostni" postopek. Iz te določbe o združitvi bi imeli koristi prebivalci iz mnogih držav, predvsem pa iz Južne in Jugovzhodne Evrope. Predsednik nadalje priporoča kongresu, naj ukine tako imenovane "obremenitve" bodočih kvot. Po zakonu o razseljenih osebah iz leta 1948 so s številnim priseljevanjem beguncev, ki so prišli v Združene države (večinoma iz Srednje in Vzhodne Evrope), obremenili bodoče pri- seljenske kvote. Petdeset odstotkov grške kvote je n. preobremenjene do 1. 2017. Vedeti moramo, da se tičejo predlogi predsednika Eisenho\^'' erja samo priseljencev, ki pri' dejo v Združene države na podlagi priseljenskega zakona iz 1-1952. Drugi zakon, ki je v velja* vi do konca letošnjega leta, je zakon o pomoči beguncem iz leta 1953, dovoljuje poleg redne kvote stalno naselitev še nadaljnjim 214,000 priseljencem. O priseljenskih predlogih predsednika Eisenhowerja bo, zdaj razpravljal in dokončno ukrepal kongres. Predsednikove predloge podpirajo številne verske, delavske in meščanske organizacije. Brez dvoma bo marsikdo v kongresu menil, da gredo , predlagane spremembe predale^i drugi pa bodo spet mislili, da ne gredo dovolj daleč. Nobenega dvoma seveda ni, da bodo predsednikova priporočila trezno pretehtali in da bosta kongres javnost nanje resno gledala. "V vsej naši zgodovini," je dejal predsednik, "je priseljevanje v to državo v veliki meri pri* spevalo k moči in značaju naše republike." Američani, pa tudi. naši prijatelji in sorodniki v tujini priznavajo resnico, ki je ^ teh besedah. Common Council- UJETA MORSKA VILA Vsi smo že slišali ali brali pravljice o gorskih vilah, o go^' dnih vilah ter o morskih vilah ali morskih. deklicah (mermaids)-Morske vile so baje s svojimi zapeljivimi glasovi m drugimi ma* hinacijami izvabljale mornarje na nevarne čeri, kjer jih je čakala smrt. Ta pravljična bitja re9 eksistirajo, toda so malo podob' да morskim deklicam. Znanst^-niki jih imenujejo dugongeT Te v morju živeče živali so se-salke in dihajo s pljuči ter morajo .vsled tega v presledkih na površino vode, da zajamejo zrak, podobno kot kiti. Nedavno je akvarij Steinhart v San Franciscu dobil ena tako morsko vUo, ki jo je ujel neki ribič рП otočju Palau v Pacifiku, šest čevljev dolga "morska vila" im» z brkami okrašen "obraz" in v sprednjem delu telesa dve pla* vuti, telo pa se končuje v tipi'' čen ribji rep. Plavuti se pregib' Ijeta v nekakih komolcih, da more samica dugonga z njim^^ kot z rokama pritiskati sesajoče-ga deteta k bujnim siskom. Pri takem krmljenju samice dugon-gov mole glave iz vode in odtod nedvomno izhajajo pravljice mornarjev o doječih morskih vilah. Dugongi tudi namenoma ali nenamenoma oddajajo neke glasove in v tem je najbrž podlag® za pravljice o zapeljivih glasovih morskih vil. Dugongi se večinoma hranijo z morskim rastlin' stvom. Dugongi so zanimivi že precej redki sesalci, ki živijo v gorkih morjih, toda na pogled zelo malo sličijo zapeljivo lepim morskim vilam v pravljicah mornarjev. —NEW ERA, glasilo ABZ POLJSKI INŽENIRJI BODO GRADILI ŽELEZNICO DAMASK-MEDINA Poljski inženirji bodo izdelali načrte za obnovno železnice Da-mask-Medina, ki bo speljana skozi Sirijo, Jordan in Saudovo Arabijo. Poljski strokovnjaki so že pregledali 847 km dolgo traso. Pogodbo o zgraditvi te železnice so podpisali lani 28. decembra v Damasku. RAHLOČUTNA ŽENA "Sinoči sem se primajal domov precej natreskan, pa žena na srečo ni ničesar opazila." "Ti si res srečen. Moja žena pa se zbudi če, termometer le nekoliko pada." ENAKOPRAVNOST KAJ JE PATOLOG? v bolezni se zatekajo k pe-d atrom, dermatologom, inter- svoiZ Nikoli pa v čan! f zdi-avju ne sre-odrnm^^ ta dela za Patol .^^^"ičnega dogajanja. namreč specialist, ki SDrpm^ kemične in oblikovne ћкмТ?^ človeškega telesa in ' celntn-v, spremembe cfAaLaih orgaao,, iSato g;a ČUnigi bodiT + ^°"^^tirajo, da jim a]: potrdi njihovo diagnozo vrir?^ postavi diagnozo s ki i diagnoza samo dognaT™' ne da io2r p*t°- niePT, mikroskop. Z čnn P°^očjo patolog natan-ИгпГ?" И iih je na raciji а1?нP" ope-dohi I materiale, ki jih sdravaa. pri funltcijah gane ^ izrezih. Te or- strdi f posebnimi metodami silnf>'+ ^ lahko razreze v Prinv ploščice. S posebno "Ikrotomom lahko ta). tkivo razrežemo v b^liOimenovane "reze," ki so de-Taij ^ tisočink milimetra. blnSx'^^^ položi na stekleno barv obarva s posebnimi "likroskoPira- ICer tkiva karakte- NAPRodaj je avto~~ zares'^gg 1951, črne barve; % kedo dobro ohranjen. Ako Smerni dobi prav po Kličite ---._____ KE 1-0132 KUPIMO"" baker železo, kovino, ?''idemn i^P .drugo staro šaro. ^°vini iskati m plačamo v go- Pokličite GL 1-2743 |si Želodci in klobase pri ^ Laurich ^Licatessen '5601 HOLMES AVE. in, vino ^fgovina naprodaj ^i'govin^ dobroidoCo delikatesno Irtia C ^^Gdi slovenske naselbine, slvoiu licenco. Proda se s pose-Poleg trgovine je sta-avtorn ' sobami; fornez na plin, in grelec za vodo, garaža ^^dobnosti. Za Podrobnosti pokličite KE 1-2327 i^Udolph knific |y, agency '"7540 820 E. 185 St. 24 HOUR SERVICE komplete Life, Auto & b Insurance. Оцр given over phone. Companies are rated A-plus. ^ Muci fl£VMAnZtM> neka} pobebneg« proi f«vmetiatmu. Vprašajte nas. . , MAJTreasurer ^ 725 Peyton Building, Spokane 1, Washington The Statutory Statement filed with the State of Washington is .available for inspection at the Company's Office, 737 Peyton Building, Spokane, Washington. Phone MADISON 1851 W. M. Fredericks, Sec'y.-Treas. 725 Pelton Building Spokane 1. Washington Please send me Offering Circular on PAINTED DESERT URANIUM & OIL CO. Name (Print) ________________________________________________ Street _______________________________________________________ City--------------------------------------State____ MALE HELP WANTED JOURNEYMEN DIE MAKERS . JIG AND FIXTURE BUILDERS $2.95 per hour to start Garland Mfg. Co. 10533 GRATIOT DETROIT. MICH. Apply French Road Entrance ASK FOR MR. TAYLOR EMPLOYMENT OFFICE OPEN MONDAY THRU FRIDAY 8 io 5 SATURDAYS 8 to 12 je bil VMiil z bojišča z znatnim plenom, je pred dobrim tednom obiskal njenega starca. Njo je namenoma prezrl, zato ga je napadla, ko je odhajal. Poučila ga jq, kaj je dostojnost, prepovedala mu je še kdaj prestopiti prag hiše, ker je ona gospodinja. "Pa ne da bi prišel zaradi mene?" se je čudil Gorjan. "Čula sem sama," je pojasnila! "govorila sta, česar mi nisi povedal, o tlačanih, ki se upirajo. Ti si ž njimi!" Matija jo je pogledal, nato je ukazal hladno, dasi vljudno: "Prosim, snemi krinko!" Razumela ga je. "Iskrena sem, zate ne nosim krinke," je odgovorila. "Vse'lepši si, če se boriš! Vem, da je težka ta borba, zato je toliko večja." "Tebi se tlačani ne zdijo umazana, smrdljiva svojat?" je vprašal Gorjan iznenaden. "Golazen, ki ji je treba stati na tilniku in jo krotiti z bičem?" "Iztrgala sem Lambergar-ju bič iz roke, ko je bil udaril ž njim tlačana po obrazu!" "Da je stari to prenesel?" "Vzkipel je, kako si upam." "In ti?" "Povedala sem mu, da imajo tlačani prav, če se upirajo, in da mora priti maščevanje, če tako delajo ž njimi." "Torej sta si tudi tu navkriž? V tem, v čemer bi morala biti edina?" "Zakaj edina?" "Zaradi skupnih koristi," je dejal Gorjan kratko. "Tako torej sodiš? Razumem, zakaj. Ker še vedno živim pri tem človeku. Saj sama ne vem, zakaj Se nisem ubežala. Morda zaradi kljubovalnosti, Id jo je v meni vedno več. Starec je Izžet, njegova volja je krhka, moja je močna, vedno močnejša je!" Klara se je razvnemala, lica so ji gorela. "Glej!" je pojasnjevala. "Dolgo sem premišljala, kaj bi zaradi tvojega očeta. Vse ml je pravilo, da ne bi ničesar оргатШа pri CHICAGO, ILL. FOR В£вТ RESULTS m ADVZRTmmG CALL DEvbon MI79 MEET THE RIGHT PEOPLE THRU CLARA LANE Social Contacts Dignified Personal Introduction Service. Send for Literature. Established 20 years. National Organization. Open Daily & Sunday 12 to 5. Associate Wanted 127 N. DEARBORN STR., Room 631 Tel. D Ear born 2-4932 WANTED TO RENT RESPONSIBLE COUPLE, 2 small children, need 5-6 room unfurnished apartment. 1st floor preferred. Garage needed. Good location N. or N.W. Moderate rental. COfneUa 7-7686 DOMESTIC HELP HOUSEKEEPER — Stay. $100 month. 2 infants. Permanent. Phone — Gibson 8-2323 COOK - HOUUSEKEEPER — Own quarters. Pleasant suj> rounding«. Under 45 years, Call — KEnwood 8-2297 GENERAL HOUSEWORK—Assist with 2 small children. Cheerful, responsible person wishing permanent position. Stay. To salary. References. Highland Park 2-7342 Dop WOMAN for GENERAL HOUSEWORK — Own room, board and salary. In Chicago suburb. Call DEarbom 2-3179 or write 52 N. Cowley Road, Riverside, Illinois Thurnu. A to ni bil vzrok, če nisem šla. Saj ti lahko povem! Bala sem se zaradi sebe, bala sem se ponižanja. Zdaj je minulo tudi to. Morda bom še danes videla trdega kočevskega gospoda. Pravijo, da še nikdar ni zamudil plemiškega plesa v pustnem času. Pleše, pije, izdivja se, nato se vrne v svoje gozde, da si spet ohladi vročo kri. Danes se ga bom lotila, vem, kako je treba." Opazoval jo je, bilo mu je, kakor da rase pred njim, da je vse večja, močnejša. "Doklej bo nocoj ples?" je vprašal. "Do zore!" je povedala. "Hočeš, da pridem opolnoči pred dvorec?" Odklonila je. Gorjan je pomislil. Noče se odreči zabavi, je zakljuvalo v njem. "Čuj!" je vprašal Ijubosoum-no. "Boš mislila name?" "Kdaj niso moje misli pri tebi?" Sladko ga je spreletelo. "Še nekaj!" se je spomnil. "Priložnost je lepa, da si ni mogoče misliti lepše. Med seboj bodo, gospoda, mogla bi pozvede-ti, kaj mislijo z menoj ... s tlačani!" "Sama bi to storila," je dejala; "jutri opoldne pošlji koga v grajskem drevoredu naj me počaka, kot berač z obvezanim očesom!" Odhitela je. Matija je še neko- liko-posedel, nato je poiskal Le-muta. Prenočila sta v krčmi, ki je šumela v plesu in popivanju do jutra. Čeprav se Gorjan ni bal, je vedel, da bi bilo vse njegovo delo izpodrezano, če bi ga ujeli. Zato je že zgodaj zjutraj izginil iz gostilne v gozd, kjer je hotel na samem počakati Lemuta. Tako sta se sešla šele popoldne. Tovariš je pripovedoval, da se plemkinji namera ni posrečila. Thurn najprej ni hotel ž njo govoriti, češ, da je ne pozna. Ko je snela krinko, je pokazal vso svojo surovost. Izpustil bo iz ječe onega nevarnega človeka, je dejal, a za posebno uslugo; če se mu javno vda. "Takega ponižanja ni pričakovala," je menil Gorjan. "Rekla je, da je ni zadelo," je povedal Lemut. "Zavrnila ga je, da more, le človek brez časti tako govoriti. Thurn se je krohotal in družba, že močno vinjena, se je krohota-la ž njim." "Kaj pa z mojo zadevo?" "Gospe se je mudilo, tu imaš pismo!" Gorjan je hlastno odprl, Klara mu je sporočala, da mu plemstvo streže po življenju. Nagrado bodo razpisali na njegovo glavo. Ni težko najti koga, ki bi se polakomil Judeževih grošev. čemu bi sovražnikom delal veselje? "Z menoj pojdi na Beneško!" ga je vabila. "Novo živi je- SEDAJ ЈБ ČAS ZA POKRITI VAŠO STREHO ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. Naše delo je poznano kot prve vrste; je lanesljivo in jamčeno. Cene 80 zmerne. Se priporočamo v naklonjenost. FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov R. F. D. 1 (Rt. 44), NEWBURY. OHIO ali pokličite telefoniCno Newbury 1-283 EUCLID POULTRY М9 EAST 185th ST., KE 1-8187 Jerry Fetkoviek. lastnik Vsakovrstna perutnina in eveSa, prvovrstna jajca. Spreje- f® Bvaibe. bankete in veselice, itd. NEKAJ PDSIlBNEGA: Prodajamo kokoSl tudi zrezano na kose ter Bi lahkp nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. nje pričneva, edini izhod iz teh mrtvih, brezupnih dni!" Matija je čutil tiho otožnost, ki je dihala iz Klarinih besed, vendar je v svojem srcu odbil njen načrt. Sklenil je, da bo Klari odgovoril, ko bo poslal Lemuta v Polhov Gradec. Spričo nasilnosti starega Lambergerja so bili tlačani bolj in bolj razburjeni. Deles, ugleden kmet, je po slu sporočil, da so že v puntu in da želijo nadaljnjih navodil. "Ne bova se več zamujala tod," je dejal Gorjan, "vdreti se morava v zemljo." Odjezdila sta ob Ljubljanici, a sta kmalu zavila v gozd pod Golovcem. Razjahala sta in po strmini lezla v hrib, nato sta šla po grebenu do Orljega. Pot je bila ponekod se vsa ledena, počasi in oprezno sta se konja spušč^a na dolenjsko cesto. (Dalje prihodnjič) V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA. NEPOZABNA SOPROGA IN MAMA ANNA FABEC rojena MI RT IC UMRLA JE DNE 16. MARCA 1955. Kje si, ljuba žena, kje je Tvoj obraz? Kje si, mama zlata, in Tvoj mili glas? V temnem grobu spavaš, rešena si vseh skrbi, a duša pa v nebesih se pri Bogu veseli. Žalujoči: LOUIS, soprog LOUIS JR., JAMES, , ANTHONY in MONICA, otroci HELENA MI RTIČ, шаМ HELEN BOKAR, sestra FRANK MI RTIČ, brat Cleveland, Ohio, dne 15. marca 1956, Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke ЈНЕМАУШЈВАШШ! RAZPRODAJA PO '/2 CENI 12-čevljev široke, posebne težke preproge PLUSH PILE COTTON BROADLOOM Aktualna 7-^^ vrednost 99 kvadratna jarda Konečno . . . boste spoznali luksus in prijetnost preproge od stene do stene, katero dobite sedaj po tako nizki ceni, da boste presenečeni. Preproga je pletena, ne stisnjena, in ima običajno podlogo dobre preproge. Niti so vklenjene na gumijasto, nesplozko podlogo, da se jih lahko sčisti. Dodatna posebnost je, da so te preproge popolnoma varne proti moljem. THE MAY CO.'S BASEMENT ODDELEK S PREPROGAMI Tri dekora+orske barve: • Twilight Grey * Apple Green • Beige • Nutria Forest Green Blue