DELA VSKO KMEČKA
A* C' *
ENOTNOST
‘■‘»O iv, Sl. 11.	Uredništvo ul. Monfort 3 - Trst	TfSt 26. maja 1948.
JTEkoci RAČUN ZA CCNO A TRŽAŠKEGA OZEMLJA: ZALOŽNIŠTVO »PRIMORSKI DNEVNIK«, TRST H-S374; ZA
Podpirajte Rdeči križ Tržaškega ozemlja
in postanite niesovi člani!
Spedizioni in abbon. postale II® gruppo. Cena: 15 ML, 10 JL . 4 din
JUGOSLAVIJO PA: »PRIMORSKI DNEVNIK« . UPRAVA, LJUBL. 6-St §»1-1*.
*• junija Lo kongres mladih delav-v- Mladinci in mladinke se pripravijo nanj s konferencami, na katerih . Javljajo o vseh svojih vprašanjih
t1''011 jo delegate, ki jih bodo na kon-«rtsu zastopali.
j7°go je mladinskih vprašanj, ki iJojo nujne rešitve, toda glavno f®ianje, od katerega so odvisna vsa ala. je težko gospodarsko stanje, po-7'ca sabotiranja tržaškega gospo-Vih^Va S s*ran‘ okupatorjev in njiho-j. tiomačih hlapcev. Zato pa se mla-"9 Prav dobro zaveda, da se mora “* ravno gospodarsko vprašanje, ki Pri nas bolj kot kjer koli tesno rzano s političnim stanjem, posledice Marshallovega načr-a se rjo tudi pri nas. Se več, tu smo . 'ji že ves čas okupacijske vojaške ^ave ono politiko, ki je privedla do rshallovega plana, politiko gospo-^ s«ega zasužnjevanja, katere namen I uničenje tukajšnje industrije, l 0 da bodo ameriški kapitalisti lah-j!y Postavili na tržaški trg svoje pro-s.. k®' da tako razpečajo svoje pre.
c' ki leže v njihovih skladiščih.
( J« resnični namen akcije za »dvig 0Dskega gospodarstva«.
4, 9 J® to tako, nam potrjujejo vsako, Vj. n® izkušnje iz vseh dežel, ki uži-^.Oobrote Marshallovega ptana. Ta-^'idinio v Angliji, da narašča ne-lt;;®ijstvo celo med kapitalitttfuilh
Juriši
.8i| ki opažajo, da jih Združene države z izgovorom pomoči I^110 bolj podrejajo vplivu dolarja. ^I0° j® morala Anglija sprejeti klav-|P0 ka,eri mora skrčiti svojo la-. PiSko proizvodnjo, da se vskladi Jttj 511 ameriških monopolistov in hn-kC«ov. Težke posledice za domačo Iv, jo imaMarshallov plan tudi v Ut* 'N- kjer so ameriški proizvodi tržišče. Zato ni prav nit ^io ffa’ ameriški imperialisti uva-l'‘ nas svoj plan na škodo trža-Pdustrije.
'b7®dice te politike uničevanja tiV|1()® Industrije pa najbolj občutijo •i ^ PUadi delavci, ki ne morejo naj-t^k^litve. Kako je naša industrija ^1(7vljena. nam najbolje kažejo nH Primeri. V ladjedelnici Sv. titt ta lahko izdelajo 50.000 ton ladij 4.500°^® na leto, v delu pa je le Vp ton: Pri Sv- Roku e.ooo ion, se-5,f<,jev ni noljene8a liela' v tovarni ^ .Okoriščajo njeno zmogljivost odstotkov, V krizi so tudi ml-
Niln',elavnice in kemične tovarne; 4) u a papirna industrija sta sko-PoInoma zamrli. Število brezpa-»	‘!8000-	Število brezposel.
, 'tla 'l<Jincev v®dno bolj narašča. S f 3*7 jih je bilo brezposelnih 4 ,b„ruarja tega leta 6.500, aprila

7.000.
ki
(,bQs®lnih.
Poleg tega je še mnogo
žOuj'1 .niSo vpisani v seznamu
t ■> [)0.	enega, cju ttsocev arza\-
\J j javnih in javnih nameščen-Ctiladi retlki mladinci od 14 do 18
Še le'?00 industrijskih delavcev j,5 0djt 00 vaJencev, kar znaša samo n oos. *ta> medtem ko bi moralo liit! (I Hi k°v vaj®hcev. Leta 1918 je q%va 8000 Pomorščakov, 3000 mla-HJ Dj 0t* katerih 1000 vajencev, se-A ^ ‘ n'li enega. Od tisočev držav-
^ p® le"'
V lnr®v izpod 25 le; pa je tudi
jc ,.
lili »Olo, t!*kaj podatkov, ki kažejo O'k deta* na5e 'hdustrije in naših C11! MarayceV- Bol-i jasne slike bla-, *lioz„i'SPal*ove8a plana res ne bi
v” .dei0vnil<a vprašanja stoje uanes 1U?v«i v . 0 mladino, pred mladimi in nilustrijl, kmetijstvu, cbrt* V ^obro ,feovirii- Mladina se zato V. Zav.iav®tla- da jo čaka še težka 1 aose ,.a Pa se tudi, da bo v lej a uspehe le, če bo enotna. Vladimir Donda
Maršalu Tihj ob rojsfnem dnevu
Včeraj je maršal Tito praznoval 56 letnico svojega rojstva. Skupno z njim so jo praznovali vsi jugoslovanski narodi, ki jili tovariš Tito vodi v njihovi odločni borbi za izvedbo petletnega plana, za boljšo bodočnost vsega delovnega ljudstva, za zgraditev socializma; praznovalo jo je tudi tržaško delovno ljudstvo.
Tovariš Tito je vodil naše ljudstvo v najtežjih dneh njegove zgodovine proti okupatorjem in njihovim domačim hlapcem, vodil ga je z odločno roko do zmage in svobode. Ta svoboda je zasijala tudi nam, toda le za kratko dobo. Zaradi spletk in podlih računov imperialistov in reakcionarjev se mora naše ljudstvo zopet boriti proti fašizmu, ki je prve dni maja 1945 ležal popolnoma (Jtrt v prahu. Okupatorji so bili tedaj uničeni, toda osnove, iz katerih se je porodil fašizem, so ostale.
Naše ljudstvo, naše delovne množice, ki se morajo še vedno težko boriti za svojo svobodo, pa gledajo z zaupanjem v bodočnost. Z zaupanjem gledajo na novo Jugoslavijo, na njenega največjega sina, ki jo vodi k vedno novim uspehom.
Tržaško ljudstvo čestita tov. Titu ob njegovem prazniku, mu želi kakor tudi vsem jugoslovanskim narodom vedno novih in novih uspehov ter ta dan
izraža'vso svojo odločnost, nadaljevati skupno z naprednimi množicami vsega sveta borbo do končne in popolne zmage
nad grabežljivim imperializmom. ,
Tržaško, delovno ljudstvo kliče maršalu Titu:
Na mnoga leta!
Zahtevamo upravne volitve
Trst še vedno čaka na upravne volitve. V vseh okupiranih krajih Evrope, celo v Nemčiji, so ie voli-li, le pri nas imamo od zgoraj imenovane upravne organe in razne svete, ki predstavljajo le peščico priviligirancev in ki vedrijo in oblačijo, kakor se jim zljubi, seveda na škodo vsega delovnega ljudstva.
Zato je skrajni čas, da okupacijska vojaška uprava, ki toliko besediči o demokratičnih načelih, samoodločbi, spoštovanju posameznikov in raznih drugih demokratičnih svoboščinah, tudi dejansko do-kaže, da je pripravljena izpreme-niti svoje trditve v stvarnost. Skrajni čas je, da si ljudstvo izbere samo svoje zastopnike, ki bodo rec ščitili njegove resnične interese.
SIAU, ki zastopa večino tržaškega ljudstva, je pozvala razne stranke, naj se priključijo zahtevi po volitvah. Toda raznim strankam in njihovim predstavnikom v conskem in občinskem svetu prav nič ne diši ta predlog ter se pri tem izgovarjajo, da je treba prej počakati prihoda Italije. Za temi izgovori pa tiči le strah, da ne bi izgubili svoje stolčke, ki se jih tako krčevito držijo. Kar pa je pri vsem tem zelo značilno, je to, da se boje volitev ravno oni, ki pravijo, da predstavljajo večino tržaškega ljudstva.
Tržaško ljudstvo se ne bo odpovedalo tej svoji zahtevi, kajti ono prav dobro ve, da ga razni sedanji imenovani svetniki ne morejo predstavljati, ker so njihovi interesi širokih množic. Vsi, delavci, kmetje, obrtniki, mali trgovci zahtevajo volitve, zahtevajo, da bodo odločali v raznih svetih ljudje, ki jim je blagostanje tržaškega Ijudi-stva in dvig tržaškega gospodarstva res pri srcu. Le to nam bo porok za izboljšanje življenjskih razmer in procvit industrije, trgovine in plovbe.
ODGOVOR ES DELAVSKI ZBORNICI
Ljudska oblast ščiti interese vseh
toda bori se proti vsem špekulantom
Vaše pismo z dne 11-. maja je novo obrekovanje ljudske oblasti, je nov poskus, zmanjšati pomen dejanskih pridobitev delavcev. Zaradi tega je to pismo spisano v skladu z vašo poglavitno nalogo — ki je morda za nekatere izmed vas zavestna — agentov mednarodnega imperializma in domače delodajalske reakcije. Jasno je, da si e imeli vaše pismo za pripravno sredstvo, da bi si z njim ustvarili lahko reklamo. To pismo vas namreč oprošča vsake obveznosti, skušati rešiti domača vprašanja; nasprotno, nudi vam pretvezo, da odvrnete pažnjo javnosti od teh nerešenih vprašanj s tem, da se demagoško sklicujete na normalna dejstva, ki jih vi potvarjate.
Mi pa vam odgovarjamo z argumenti.
L Načelno vprašanje. V deželah ljudske oblasti ohranijo sindikati svojo nalogo zaščite delavskih interesov. Toda odločitve ljudske oblasti niso nikoli hote v nasprotju s temi interesi, kajti ljudska oblast predstavlja intere-rese vsega ljudstva, predvsem pa interese delavcev. Ce na žalost kak delavec bodisi zaradi slabe vzgoje v preteklosti bodisi zaradi \pliva sovražnikov, izvrši taka dejanja, ki so v nasprotju z moralo ali z ljudskim za-fConom, če se peča s tihotapstvom, če je nediscipliniran na delu, ali se posveča črni borzi, je čisto naravno, da ga sindikati ne morejo braniti za vsako ceno. i*o)eg tega sindikati vedo, da je treba urediti gospodarstvo, obnavljati, boriti se proti težkočam, ki jih ustvarjajo imperialisti in stari vladajoči razredi. Zato skušajo sindikati s prepričevanjem vzpodbujati tekmovanje na delu ter pojasnjevati ustvarjalni in svobodni značaj dela pod ljudsko oblastjo.
2 Drugo načelno vprašanje. Sindikati vsake dežele In kraja morajo braniti interese vsega delavskega raz-
reda, ne pa interese posameznih strok in skupin, ki so zaradi posebnih okol-nosti v privilegiranem položaju na škodo večine. To je primer Enotnih sindikatov, ki se v Trstu bore za normativno delovno pogodbo za vse delavce in ne 'le za nekatere stroke, se bore za bistveno zboljšanje pogojev širokih manj plačanih strok in ne le v korist malih slcupin bolj premožnih, kakor pa delate vi in kakor žele gospodarji	•	'	-	. '	’
V coni «B», kjer je ljudska oblast, velja isto nafelt 'Skupinice delavcev, ki so zaposleni in služijo denar v Trstu, toda si nabavljajo svoje potrebščine v coni «B», v Kopru, Izoli in drugod, ne morejo zahtevati, da bi jih vzdrževali na breme vsega ostalega prebivalstva. Zato imamo odredbo okrožnega odbora ljudske oblasti, s katero se zamenjuje v jugolire del mezde, ki jo ti delavci dobivajo v Trstu v metrolirah, za pravično in ustrezajočo interesom vsega prebivalstva cone «B», kakor tudi v skladu z interesi prizadetih in njihovih družin.
3. Dejansko je odredba že sama po sebi upravičena. Prizadeti imajo svoje družine v coni «B», oni sami prežive del delovnega dne, praznike in nedelje v svojih krajih, kjer uživajo iste pogoje kakor vsi ostali prebivalci; tam jedo, hodijo v kavarne, v gostilne, plačujejo najemnino, razsvetljavo, gorivo, davke in pristojbine, prevoze po nižjih cenah kot v Trstu in za vse to trošijo jugolire. Ce jim
teh lir ne priskrbe organi ljudske oblasti v coni «B», pomeni, da si jih sami priskrbijo na črni borzi. Mi ne moremo ni[i verjeti// da bi funkcio-.nitrji Delavske zbornice,'pa'naj;še .tat ko sovražijo ljudsko oblast, zagovarjali-črno borzo' z valutami.
V dokaz .popolne doslednosti in lojalnosti ljudske oblasti navajamo primer jonih' tržbških delavcev! ki hodijo delat v cono «B» in ki dobivajo del plače v jugolifah In del-v'italijanskih lirah po uradnem tečaju treii italijanskih lir za eno jugoliro.
4.	Trditve v vašem pismu, po katerih ni mogoče v coni «B» kupiti prav nič, zanika' že dejstvo, da vseh 80.000 prebivalcev cone živi. če ne že bolje, prav gotovo ne slabše kakor žive delavci v Trstu. Poleg tega je treba dodati, da v coni «B» sploh ni brezposelnosti, ni sorazmerno toliko tatvin, goljufij, zločinov, samomorov, kakor v Trstu; da ljudstvo lahko živi od svojega dela, obnavlja vse gospodarstvo ter mu pri tem ni treba poniževalne pomoči. Poleg tega pa ima perspektive trajnega in postopnega izboljšanja gospodarskega položaja.
5.	Težkoče, ki v coni «B» še obstojajo, izhajajo skoraj vse iz vnanjih činiteljev. Pri tem je popolnoma prozorna zapreka, ki jo te težkoče predstavljajo za hitrejši razvoj in ureditev te cone. Toda v tem pogledu leži na ramah voditeljev Delavske zbornice težka odgovornost, ker podpirajo sabot-ersko akcijo VU in sedanje ita-
lijanske vlade nasproti coni «B» Tržaškega ozemlja. Ravno ti voditelji so ustanovili Delavsko zbornico ter s tem razdvojili delovne tržaške sile v prid gospodarjem, oni so podprli skupno akcijo imperialistov anglo-amefiških okupatorjev in italijanske črne vlade! ki ima namen sabotirati gospodarski dvig cone «B», podrli one, ki skušajo sestradati prebivalstvo s tem, da vzpodbujajo tihotapstvo in črno borzo. Istrski delavci, ki delajo v Trstu, morajo vedeti, da so njihovi najzagri-zenejši sovražniki lažno sindikalistični voditelji Delavske zbornice, ki so zaradi svojih političnih ciljev in iredentističnih špekulacij proti združitvi obeh con, proti spoštovanju mirovne pogodbe.
6. Odkar je stopila v veljavo mirovna pogodba, je italijanska vlada dolžna dobavljati Tržaškemu ozemlju bodisi coni, ki jo upravljajo Angtoame-ričani, bodisi oni, ki jo upravljajo Jugoslovani, italijansko valuto sorazmerno z zadevnimi potrebami. V tem primeru ne gre za nikak dar, temveč za obveznost. Ce sedanja italijanska vlada ne spoštuje svojih podpisov bi morala Delavska zbornica po svojih demokristjanih, »socialističnih* in re! publikanskih zastopnikih v interesu miru, dobrih odnošajev med sosedi in v 'hlsrešu blaginje prebivalstva cone «B» vplival na itaijansko vlado da izpolni svoje mednarodne obveznosti.
(Nadaljevanje na J. strani)
PRVA OKRAJNA
Enotnih sindikatov za
V V
SKUPŠČINA
dolinski okraj
Občinski delavci
zahtevajo priznanje svojih pravic
V nedeljo dne 23. t. m. dopoldne se ge v Boljuncu sestala prva okrajna Skupščina Enotnih sindikatov, na kateri je bil izvoljen okrajni odbor Enot-»iih sindikatov za okraj Dolino.
Tov. Vojmir je podal referat, v katerem je govoril o težavah našega delavca in kmeta, prikazal težko gospodarsko stanje našega delovnega ljudstva pod anglo-ameriško vojaško upravo, ki je dovedla na rob propada tako našo industrijsko kot naše kmetijsko gospodarstvo. Naša industrija, ki bi lahko dala delo tisočem in tisočem delavcev, le životari in dela z občutno zmanjšano zmogljivostjo, čeravno so industrijske naprave sposobne, da bi lahko izvrševale velika naročila in zagotovile stalen kruh vsemu prebivalstvu. Ravno tako počiva delo v naših pristaniščih.
Tudi položaj našega kmeta je zaradi težkih bremen, ki mu jih nalagajo z visokimi davki, najemninami, polovinarstvom in ostalim izredno težaven. Razen tega pa mu ponekod še delajo ogromno škodo z gradnjami raznih strateških cest in mostov, vojaškimi vežbami, raznimi zabavnimi igrami, kot je lov na lisico, in odvzemom zemljišč za morebitne utrdbene pasove itd.
Tudi v dolinskem okraju je položaj pašega kmeta silno težaven. Čeprav kmet plačuje visoke davke, nima od tega ničesar. Se danes so nekatere ;vasi brez razsvetljave, brez zdrave pitne vode. Za vse to bi morala poskrbeti tukajšnja oblast. Zato je potrebna trdna enotnost našega delavca in kmeta in skupna borba, saj sta oba tako delavec kakor kmet prizadeta v [današnjem težkem gospodarskem stanju: Naš delavec se danes bori za zboljšanje kolektivnih pogodb, za zboljšanje življenjske ravni, naš kmet pa se bori proti težkim bremenom, ki ga tirajo v propast. Zaradi tega je tu potrebna skupna borba in enotnost našega delovnega ljudstva.
Temu je sledila diskusija. Prisotni delegati so načeli vprašanje dvolast-ništva, ki je nastalo zaradi razmejitve zelo pereče. Drugi so pripomnili, da bi se morala oblast tudi pozanimati, da bi bil tudi naš kmet socialno zavarovan. Ce kmetje plačujejo davke, zakaj ne bi imeli pravice do socialnega zavarovanja? Potem so se oglasili delegatje iz Ricmanj, Boršta in Pre-benka ter dejali, da so njih vasi v težkem položaju zaradi pomanjkanja vode. Kraji so podvrženi silni suši in to vsako leto. Vodo bi lahko napeljali iz Ključa in s tem pomagali težko prizadetim vasem. V Prebenku pa morajo zvečer po trudapolnem dnevnem delu še sedaj sedeti pri brleči petrolejki, ki ni le silno draga, temveč tudi ijako nezdrava. To so vprašanja, ki terjajo nujno rešitev. Namesto raznih
(Nadaljevanje s 1. strani)
Končno lahko zagotovimo, da ljudska oblast in Enotni sindikati v coni «B» krepko ščitijo interese vseh' delavcev, tako kakor so tudi zaščitni interesi onih delavcev, ki prihajajo iz cone «B» delat v Trst.
Tudi mi bomo s svoje strani obvestili o tem položaju italijansko splošno zvezo dela, Enotne sindikate Jugoslavije in Svetovno sindikalno zvezo.
Naš odgovor, v katerem se nočemo posluževati vaših polemičnih in izzivalnih zbodljajev, Ima namen da vas pripravi k razmišljanju o dejanskem stanju delavcev cone «B». Zaključujemo ga z iskrenim vabilom, da se v bodoCnosti nikoli več ne daste zapeljati od političnih strasti in predsodkov, temveč da boste mislili samo na Skupno blaginjo delavcev in na mir.
Ob tej priliki vas še enkrat pozivamo, da upoštevate zelo resno vprašanje potrebe združitve delavcev v en sam razredni sindikat v borbi za dejanske interese delovnega ljudstva. Poleg tega vas ponovno vabimo, da skupno obiščemo vsa mesteca In vse vasi cone «B», da stopite v stike s prebivalstvom kakor z oblastjo In da tako neposredno dobite od njih odgovor na vsa vaša vprašanja. Ce vas pri tem vodijo nepristranski nameni, boste tako Imeli priliko, da se seznanite s stvarnim stanjem.
S cenjenimi pozdravi.
/veza enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja,
brezpomembnih cest in drugih naprav naj bi raje začeli koristna dela. Ravno tako je pereče tudi vprašanje krme za živino, semen in drugega, kar se potrebuje v kmetskem gospodarstvu, In to po cenah, ki bodo dostopne našim kmetom.
Diskusiji so sledile volitve v okrajni odbor, ki bo vodil sindikalno organizacijo v dolinskem okraju, pretresal vsa važna vprašanja in zahteval od oblasti rešitev krajevnih potreb ta-mošnjega delovnega ljudstva, vse to s pomočjo glavnega odbora Enotnih sindikatov v Trstu.
V odbor so bili izvoljeni naslednji
tovariši: Žerjal Josip, Boljunec; Cesnik
Karel, Dolina; Bandi Josip, Prebenek; Sancin Zorko, Dolina; Kos Danilo, Dolina; Kozina Marij, Boljunec; Stržaj Lidija, Boljunec; Kuret Josip, Ricma-nje; Petaros Cilka, Ricmanje; Zuljan Vido, Log; Bažec Anton, Boršt; Žerjal Franc, Boršt; Kofol Andrej, Domjo; Ljubič Peter, Domjo; Tul Ema, Mač-. kovlje; Smotlak Alojz, Mačkovlje; Po-les Gracjan, Draga.
Skupščina, katere so se udeležili delegati iz vseh vasi, se je zaključila ob 13. uri. Novoizvoljeni okrajni odbor bo pričel z delom in vodil sindikalno organizacijo za okraj Dolino tako, da bo služila interesom vsega tamošnjega ljudstva.	M. P.
Za enako delo enake plače
Predkongresno zborovanje mladih delavk
V nedeljo dopoldne so se mlade delavke zbrale na predkongresnem zborovanju. Tov. Halbi je mladim delavkam v izčrpnem poročilu orisala obupno stanje mladink. Težke razmere iz fašistične dobe in vojne so se sedaj pod novo okupacijo še poslabšale, oblasti pa nočejo odpomoči težkemu gospodarskemu stanju.
Namesto da bi poskrbel' za za poslitev mladine, jo raje zavajajo z lažno propagando, s fiimi in plehkim čtivom ter jo odvračajo od stvarnih problemov. Na strokovne šole pa nič ne mislijo, niti ne mislijo na to, da mladina propada, namesto da bi ji bilo omogočeno z dostojno zaposlitvijo ustanoviti normalno družinsko življenje. Se sedaj trobentajo svoj® staro geslo, da spada ženska samo k ognjišču in da se ne sme vtikati v razna politična in socialna vprašanja.
Toda ta gesla postaj.vjo vedno bolj obrabljena in ženske se vedno bolj aktivno udeležujejo javnega življenja. Kljub temu pa jih je še mnogo ob strani, ki jih je treba pritegniti. Od 7000 brezposelnih žensk, jih je velika večina mladink. Čeprav so življenjske zahteve enake, dobivajo ženske od 15 do 30 odst. plače manj kot moški. Mnogokrat pa se delodajalci ne drže niti dosedanjih mezdnih določb in izkoriščajo delavke. Posledica teh
Izplačevanje odškodnine kmetom
Po stalnem prizadevanju Enotnih sindikatov je te dni začelo podjetje Italstrade izplačevali kmetom odškodnino za škodo, povzročeno z graditvijo nove ceste Trst-Sesljan. Seveda pa podjetje le slabo plačuje in išče vseh vrst izgovorov, da kmetom čim manj izplača. Ce kmet ne sprejme, vložijo denar v banko, kjer naj bi ležal, dokler ne bi nova komisija po bog ve kolikem času zopet ocenila škodo, ko bi je bilo sploh težko spoznati, ker se zemljišče zaraste.
Doslej so izplačali odškodnino že na Proseku, v Banah, Trebčah in Gabrovici.
Podjetje S1CEL.P, ki mora izplačati škodo Lonjercem, pa dela še vedno velike težave in sploh ne namerava še izplačati škode. Zato je Enotni kmetijski sindikat ponovno pritisnil na podjetje, naj vendarle končno izplača odškodnino za povzročeno škodo.
Delavci v podjetju. Frandoli
zahtevajo menzo
V mizarskem podjetju Frandoli je zaposlenih 50 mizarjev. Podjetje ima sedaj mnogo dela, ki je seveda za delavce zelo naporno. Zato zahtevajo sklenitev sporazuma za stalno akordno delo in menzo, katero naj bi vzdrževalo podjetje. S tem bi olajšalo delavcem njihov trud, saj jim potem ne bi bilo treba iti daleč na kosilo in bi v odmoru lahko počivali. To bi pač koristilo tudi podjetju samemu. Podjetnik pa noče ničesar slišati o tem.
težkih razmer je tudi prostitucija, za katero so odgovorni predvsem oni, ki so privedli Trst do tega obupnega gospodarskega stanja. Končno je tov. Halbi poudarila, d:t se morajo mlade delavke odločno boriti za mir.
Občinski delavci in nameščenci že delj časa zahtevajo, da se jim priznajo njihove pravice in da se odpravijo fašistični zakoni, po katerih se smatrajo kot dnevničarji razni delavci, ki so zaposleni pri občini že nad dvajset let. Ti delavci pa zato nimajo pravice do pokojnine, kajti fašistični zakon določa, da se pridobi ta pravica šele od dneva, ko postane kdo stalno zaposlen. Tako veljajo na občini še vedno fašistični zakoni kljub ((republikanskemu županu« Mia-niju. Enotni sindikati so že večkrat protestirali zaradi tega nevzdržnega stanja in poslali g. Mianiju tudi pismo, toda vse kaže, da gospod apodešta« na to uho ne sliši.
Zato so se občinski delavci pred-sinočnjim zbrali v ul. Conti na skupščini. Po daljšem poročilu je tajnik strokovne zveze označil pet osnovnih zahtev delavcev: priznanje dnevničarjem leta službe za dobo, ko niso bili stalno nameščeni, v kolikor se to nanaša na pokojnino, vključitev sindikalnih zastopnikov v posvetovalne komisije za oblačila, v disciplinsko komisijo in v komisijo za podjetniško prodajalnieo.
Na skupščini so delavci izglasovali resolucijo, v kateri grajajo protisindikalno in protidemokratič-
Delavci v podjetju Veneziani
zahtevajo produkcijske nagrade
Delavci kemijske industrije, ki so tako mnogo pripomogli k izboljšanju proizvodnje in za časa okupacije rešili industrijske naprave, so po sindikalni organizaciji zahtevali sklenitev dogovora, po katerem bi dobivali nagrade za proizvodnjo. Podjetje ((Gaslini« in «Gas Compressi« sta izjavili, da sta pripravljeni pogajati se za izplačilo produkcijske nagrade na osnovi znižanja proizvjalnih stroškov in povečanja storilnosti. Delavci so zahtevali produkcijsko nagrado, katera naj bi se jim izplačala, kakor hitro bi dosegla proizvodnja določeno raven ,to je, da bi se mezde prilagodile proizvodnji. Zahtevali so, da dobe te nagrade vsi, tudi upravni in tehniški uradniki. Končno je bil dosežen sporazum.
Ta sporazum pa mora veljati za vse kemijske delavce. Zato so tudi delavci v tovarni barv Veneziani začeli odločno zahtevati izplačilo produkcijske nagrade. Tej svoji zahtevi se ne bodo nikakor odpovedali, kajti kar je bilo mogoče v podjetjih ((Gaslini« in «Gas compressi«, to se mora uresničiti tudi pri podjetju Veneziani. Ker je podjetje za sedaj odklonilo njiho-
Zadnjič smo pisali, da so se hoteli nekateri peki maščevati nad pekovskimi pomočniki, ki so stavkali, s tem, da so jih odpustili z dela. Seveda pa stvar ni šla tako gladko, kajti odpuščeni pomočniki so se po sinidkatu pritožili na uradu za delo. Urad je nato pozval na sestanek odpuščene pomočnike in peke. Od teh pa so se javili samo trije in skušali z jalovimi izgovori opravičiti odpuste. Predstavniki Enotnih sindikatov pa so dokazali, da so peki odpustili pomočnike le zaradi tega, ker so stavkali, saj so jim odpovedali službo že dan potem, ko se je stavka končala.
Urad za delo je bil zato prisiljen priznali, da imajo prav Enotni sindikati, zaradi česar bodo morali delodajalci popustiti. Kar se tiče obrokov kruha, ki so ga peki dajali v preteklosti pomočnikom in ki so jim ga po stavki odvzeli, so predstavniki Enotnih sindikatov izjavili, da je bil ta priboljšek že mnogo let v navadi. Zato bodo o lej stvari še razpravljali.
Nova pogodba
za stavbinske uradnike
Po daljših pogajanjih je bila 17. maja na uradu za delo sklenjena nova normativna pogodba za stav-
no nastrojen je g. Mianiju s t«!11 da noče priznati delavcem niti el''*1 pravic, ki so jim bile že priznan* tudi v Italiji. Občinski delavci *> od predvčerajšnjim v gibanju.
Kriza v podjetjih
za destilizacijo katran#
Podjetja za destilacijo katrana preživljajo krizo. V Trstu sta dv* taki podjetji, Panfili in Zuculin- j' dve podjetji sta vedno prevzemala dela na cestah, in opravljala razna popravila s katraniziranjeoi. zadnjem času pa jima občina n1 vojaška uprava nista dali noben1 naročil, češ da zunanja podjeU delajo ceneje, ker so bolje opre® Ijena. Občina bi hotela s svoj
strani zaposliti nekaj brezpose

žij'
ter popravljati ceste v svoji re: toda s tem bi odvzela kruh olUj' delavcem ki delajo pri omenjen podjetjih. Tako bi zamašila ® luknjo in naredila drugod še vec) • V zvezi s tem stanjem namer® podjetje Panfili odpustiti 13 del*, cev, čemur pa se je tovarniški °~ bor uprl. Spor so zato predali ur du za delo, kjer bodo o tem *a pravljali v odsotnosti sindikat0' ki nočejo sodelovati na osnovi” redbe št. 109 pri odpustih z m ' Mnogo bolj pametno bi torej 1)1 ' da bi občina in vojaška ul>'?,|a podprla domačo industrijo in a zaslužka tukajšnjim podjetjem delavcem, kakor pa da bi vala katran podjetjih.
pri raznih videni®1
ve zahteve, ne delajo več delavci nadur, čeprav ima podjetje mnogo dela.
Davčna bremena
se morajo znižati
V nedeljo dopoldne je bil v kinu «ldeale» drugi sestanek davčnih obveznikov: kmetov, obrtnikov ter malih in srednjih kmetov. Na sestanku so ugotovili, da ni oblast ukrenila še nič stvarnega za zmanjšanje davčnih bremen in da stvar namenoma zavlačuje. Vse besede o znižanju dohodninskega davka na osnovi posameznih rekurzov imajo le namen, razcepiti enotnost prizadetih, Vsi namreč dobro vedo, da bo mogoče kaj doseči le s skupnim nastopom. Tudi ni res da so bili davki na pobudo obrtniškega udru-ženja znižani za 50 odst. O znižanju davkov kmetom pa sploh ni bilo govora.
Kmetje, mali trgovci in obrtniki pa ne bodo popustili, ker bi sicer popolnoma propadli. Ce ne bodo upoštevali njihovih zahtev, bodo trgovci zaprli svoje lokale.
Za dovo kaleoofizai
industrijskih uradnik^
Pretekli teden so
Enotni sin^ PlS
kati poslali Zvezi industrijcev mo z zahtevo, da se skličejo nateljstva raznih podjetij R11 ,ia. stanek, na katerem bi razpr‘‘ ^ li o reviziji kategorizacije r0 ^ uradnikov industrijske str {jo Mnogo uradnikov je namreč prizadetih, ker so jih uvi'stl‘^ nižjo kategorijo, kot jim del® pritiče.
Ob tednu Rdečega križa ^
V nedeljo se je pričel teden ^(, čega križa za Tržaško ozernli0, g liko je človečansko delo, *11 v0jf opravlja ta ustanova že o** ^ ustanovitve, to je od avgusta ^ Pomoč Rdečega križa osvob0 ^ vojski je neprecenljiva, svoJ0.^^ moč pa je nudil tudi zavezn1^) vojakom. Po vojni j! posvečal veliko skrb FoVJ. .
NOV USPEH PEKOVSKIH POMOČNIKOV
binske uradnike. Sporazum je veljaven od 1. aprila t .1. Nova pogodba je v marsičem boljša od prejšnje. Na zahtevo Enotnih sindikatov so se delodajalci obvezali, da bodo izplačali odpravnino tudi onim uradnikom, ki so zaposleni manj kot leto dni pri kakem podjetju, pa je precejšnjega pomena, ker so tu uradniki po navadi sezonsko zaposleni.
Pri tem pa je treba poudariti, da se Enotni sindikati nikakor niso odpovedali sklenitvi splošne delovne pogodbe za vse stroke, čeprav so pristali v tem primeru na ločena pogajanja, da bi s lem ne oškodovali stavbinskib uradnikov, ki bi bili zaradi zavlačevanja pogajanj zelo oškodovani.
Včeraj popoldne pa so se začela na uradu za delo pogajanja za sklenitev delovne pogodbe za delavce gradbene stroke.
iz koncentracijskih taborišči 1 sg}l nim ujetnikom ter jim l,Oj0iiiir tudi pri povratku v njihovo ^ vino. Poleg tega je zbral og j^ir število podatkov o umrlih Y jid centracijskih taboriščih,
Zelo aktiven je tudi zcir.a ot. ’ odsek Sedaj deluje 7 ambu vsaki teh ambulant dobiv* j/P plačno zdravniško pomoč vsa je ** 10 do 15 ljudi. V razne Rdeči križ razposlal tudi 1 za prvo pomoč.	..
Poleg tega pa je Rdeči kri* tudi z.a socialno skrbstvo go prispeval k otroški bo®' gjf0 Zelo važno vlogo pa '"ia po^ križ pri pošiljanju otrok v .e, r niške in zdravstvene ko1'11’^ tir pobudo Rdečega križa je

cm
ter se ob obilni hrani opn^jlsFj,
če slabotnih delavskih ot'11^ velo več tednov na čistem^Ma

Odpusti pri Smolarsu
Tiskarsko podjetje Smolars je sklenilo, da bo odpustilo 19. delavcev. češ da ni dela. Izgovor je vedno isti. Spočetka so sicer predlagali kar odpust 40 delavcev, toda to je bil le izgovor. Hoteli so jih namreč odpustiti v resnici le devetnajst.
okrepilo. 'Zato spremlja vse ^0p delavstvo z veliko ljubezni 1 vovalno delo Rdečega kr'* žaško ozemlje.
Teden Rdečega križa s” pse*(t znamenju borbe za mir, z ^ .m čitev tretje svetovne v p'j ravno s podporo Rdečem V bomo dokazali, da n°c ,,(i vojnih grozot, da nočemo^gfi'^ čevanja in pobijanja. I'1 s V' j miru je odvisna tudi od naše odločne borbe prot' ^ hujskaštvu.	jj *
Zato podprimo Rdeči ml svojimi močmi!
uredil^ ostJA^ Tiskala Zadružna tiskarn®
Odgovorni ŽAGAR H

Delavsko kmeSka enotiios« _____________________________
__^<jKr5ss>ss^J~Tr*~g'apgž.'S3»asrac.	;   -~	-—i---------------------------1 "-a*1 "j ■—- ■■*-•■ -■_ ■■■ ?■«-*»-
Stran I
rr-------	- .
Skrb za prosvefo in šolskvo
v Istrskem okrožju
Z uvedbo italijanskega jezika v slovenske in hrvaške šole ter slovenskega oziroma hrvaškega v italijanske; nato s proslavljanjem na vseh šolah obletnice Danteja, Prešerna in Gubca je oblast najvidneje poudarila enakopravnost vseh treh narodnosti. Uredba o ustanovitvi roditeljskih svetov izraža svobodo in širino šole, povezanost šole z učenčevim domom in obratno; pravilno izvajanje te povezano* sti !>a je že mnogo prispevalo k izboljšanju notranjega šolskega dela.
Z odpravo šolnin Je poudarjena demokratičnost našega šolstva, saj je s tem dana možnost obiskovanja šol dijakom iz najširših ljudskih slojev.
Organizacijske osnove, oblike slovenskega in italijanskega šolstva, zlasti srednjega, so si v marsičem raz-lične. Nujno je pregledati prednosti ene ali druge organizacijske oblike ter Pri tem izoblikovati enoten tip šole, ne da bi pri tem katera koli izmed narodnosti izgubila svojo specifičnost kotiti se bo treba tudi vprašanja knjig in učnih načrtov.
Večina slovenskih in hrvaških šol ie nižje organiziranih in zato ne mo-ferno pričakovati od njih tiste množi-ne znanja, kakor ga moramo danes dsti mladini. Ta neurejenost je posledica nenačrtnega ustanavljanja šoi v Preteklosti, ko so se ponekod usta-navljale po krajevnih koristih, a če-s‘o so stali za takim drobljenjem inle-resi šovinizma, ki ni hotel dati slo-venskemu ljudstvu več izobrazbe (ki i° lahko nudijo samo višje organizi-rahe šole) in fašizma, z neposrednim c'ljem raznarodovanja.
Zaradi tega je nujna reorganizacija “snovnega šolstva. Najti moramo ta-šolsko obliko, ki bo nudila priro-“en prehod od nižje osnovne k višji |7obraz.bi. Osnovali bi šolo, ki bi bi-a sestavljena iz 4 razredov dosedanje “snovne šole in iz treh višjih razredov.
Z razvojem zadružništva in v stvar-““sti novega gospodarskega udejstvo-'anja je nujno ustanoviti v Kopru , “vensko enoletno trgovsko šolo, ki 1 s* kasneje razširjala v dvoletno, VzPoredno z njo pa bo potrebno usta-"“vlti tudi enoletno zadružniško šolo. ^osebno važžna je kmetijska šola v 'spejanu pri Kopru, ki mora biti '“Urejena tako. da lahko sprejme z “vim šolskim letom najmanj 80 go-'n“*v. Dosedanji gluhonemnici in . v°bu za slepo deco je potrebno
1,^'jučiu ge pomožno šolo tako, da središčni zavod za defektno de-
bo
nujna graditev središčnega italijanskega dijaškega doma. Na kmetijski šoli v Škocjanu je tudi italijanska vzporednica, zaradi tega naj se koprski «avviamento» preusmeri iz agrarnega v trgovskega.
Ljudska oblast ne podpira samo šolstva, marveč tudi vsa stremljenja prosvetnih organizacij pri dvigu splošne ljudske izobrazbe. Prosvetnih društev je 30 slovenskih, 23 hrvatskih in 16 italijanskih. Njih delo je posredovanje kulturnih dobrin, dviganje izbraževal. ne ravni ter boj proti vsem preostankom stare miselnosti.
Znanje mora postati orodje v rokah ljudstva, a umetnost neobhoden element v vzgajanju množic. V Istri je mnogo nepismenosti, te osnovne ovire vsakemu napredku, kulturi. Ljudska oblast je potrebna sposobnih, izobraženih ljudi; zato je podprla delo prosvetnih društev v borbi proti analfabetizmu. Vršili so sc tudi večerni splošno izobraževalni tečaji. 48 ljudskih knjižnic dovolj zgovorno izpričuje željo po lepi, dobri in napredni knjigi.
Dotaknili smo se samo nekaj vrst prosvetnega dela. Poudariti pa moramo še veliki smisel ljudstva za lepo pesem, muziko. Stalnemu povpraševanju po pevovodjih se je opomoglo s tem, da se je odprl v Portorožu pe-vovodski tečaj. Vse to izobraževalno delo vodi naše požrtvovalno učiteljstvo. Zaveda se poslanstva, ki ga mora imeti ljudski učitelj do svojega naroda.
Pregledali smo v širokih obrisih delo ljudske oblasti v šolstvu in ljudski prosveti; ugotovili smo napredek in nedostatke. Trditev pa, ki jo je prineslo neko tržaško glasilo, da imamo preveč šol v našem okrožju, je značilna za vse, ki jim ni do izobra;f>e, kulturnosti ljudstva; je značilna za vse tiste, ki se boje naprednega, vseh predsodkov osvobojenega človeka. Le tam, kjer si ljudstvo samo kuje svojo bodočnost, si ustvarja tudi pogoje za razvoj pravega, čistega kulturnega življenja.
Prepričani smo, da bo le resnično izobražen človek našel pravilni odnos do sočloveka, se bo gradil in boril za novega človeka. Civilizacije, kulture ljudstev, ki so trpele na nestrpnosti, nespoštovanju drugih narodov, so propadle: trajna je samo tista kultura, ki je v vsakem primeru ustvarjalna, visoko etična in občečloveška.
NEKA] MUSKIH PROBLEMOV
K miljskemu okraju spadajo Milje, Campore, Božiči,-Sv. Bai'ba-ra, Hrvatini, Škofije, Plavje in Zavije. Milje so znane po svoji industriji in zavednem delavstvu, ki se je stalno borilo proti fašizmu. Med osvobodilno borbo so bili Milj-čani med prvimi, kakor so tudi sedaj v borbi proti načrtom imperialistov in sovražnikov delovnega ljudstva.
Pri Miljah so znane ladjedelnice Sv. Roka, kjer je zaposlenih približno 700 delavcev in 90 uradnikov. Toda polovica delavstva mora zaradi pomanjkanja dela delati le 24 ur na toden. Ce ne bodo v maju prejeli novih naročil, je nevarnost, da bodo delavci ostali brez dela in kruha. V Miljah se dogaja to, kar se pač dogaja v Trstu in na ozemlju pod angloameriško upravo, industrija hira iz dneva v dan, nobeden se za to ne zmeni, delavce pa skrbi,kam jih ho to dovedlo. Tudi mladina je v skrbeh. Dela nima, strokovnih šol ni, ali jih ne more obiskovati. Ce pojde tako naprej, bo v nekaj letih vsa naša industrija brez strokovnih delavcev, toda
Marshallov plan bi bil izveden in presneto drago bi ga plačali.
Enako je s kmečko mladino iz sosednjih vasi. Nobeden ne mara več obdelovati zemlje. Vsak dan so novi davki in obr-emenitve. Kar kmet potrebuje, mora drago plačati. Zapuščena mladina sili v mesto, kjer pa tudi ne najde dela in tako veča število potepačev in malopridnežev. Ce bi oblast dala na razpolago za dvig kmetijstva vsaj del denarja, ki ga zapravlja za nepotrebne stvari, če ne bi tako sistematično tlačila kmete in podpirala veleposestnike, bi bilo drugače. Saj ni zemlja tako skopa. Nad Miljami ni pustinje ali krasa, lepo uspevajo trta, breskve, fige češnje, krompir, povrtnina in druga zelenjava. Trg je tudi blizu. Dvig kmetijstva bi na splošno ugodno vplival na življenjske razmere delavca in kmeta. Toda to ni po volji novim okupatorjem in njihovim služabnikom.
Poleg ladjedelnice Sv. Roka sta še dve manjši; «Martinuzzi», kjer dela skoraj 100 delavcev in uradnikov, ter »Felszegi*. ki ima prib-
/.« V D LI /. (4 lici CTfVl I <4/ -J t
v ’ Prepotrebna je ustanovitev glas-““ šole, ki bo vzgajala naraščaj in 8sla našo glasbeno kulturo. Ir^ajeniške šole, ki že obstajajo, je *“a organizirati tako, da bodo po-obvezne obrtno-nadaljavaine šo-slehernega vajenca.
^ italijanskem šolstvu so potrebne “če organizacijske spremembe:
Ij i>ratlt velike potrebe po učiteljskih Ui-t je nujno ustanoviti v Porto-oM ffcheljišče, medtem ko bi se se-
tiki I1 n'*Ja gimnazija (scuola media)
'tula.
* iin^° s,rokovno šolo (avviamento) 'ftt)flU5triislc° usmeritvijo v Piranu je O,,.; Teor8anizirati v navtični istitut, tj riti moramo otroške vrtce.
Hjjjj I1' se omogočilo obiskovanje sred-^0| tudi dijakom iz okolice, je
i '
PORUŠENI OBCESTNI ZIDOVI PRI BAZOVICI
*?AKlJA MAJERJEVA:
stavka v kladnem
kratkem bo objavljen roman Ijj rudarskega življenja «Sirena», j j* napisala znana češka knji-''hica Marija Majerjcva. Razplet ^ a,la se odvija na Češkem in v t0ver*l nekaj let pred prvo sve-nie'10 vojno in za časa vojne sa-oDi, Odlomek, ki ga objavljamo, ta uje stavko čeških rudarjev le-13> ki se zatirani in izkori-'“ŽJU D° kapitallst'b borijo v naj-Hug ' ra*tncrah za svoje pravice. Jj* boj°|ka Je slišala, da ob studen-httseda Bondova, žena <A U'1 lla*zomika, in nagovarja i», J bošiijajo svoje može na
l*Novki.
J* seUla na Škaf; pušča-O tcr .naprej, da bi imela dovolj S>a 0,J' tako dočakala Bryndovo. sneg0 ' sludenca je bila poteij-J“ že zdavnaj stalil od
toplote stotin nog in samo z odvodne školjke so visele debele ledene sveče.
Kakor hitro je Bryndova sedla, je
^ Da, graditelj Ulma iz Libušina bo imel na pomlad mnogo dninarjev!
— Kako to mislite — jo je ostro vprašala Hudcovka.
Hotela jo je prisiliti, da bo govorila odkrito, ker je vedela, da odkriti govor slabše deluje kot prikriti namigi, ter da se da laže pobijati.
— Mislim to, kar čivkajo že vrabci na sirenah! Po stavki jo bodo potegnili vsi hujskači, a teh je mnogo!
__ Imate prav — je rekla njena
kočarica - ne bodo zmagali, gospoda je le gospoda. V Maksovki že itak
dela osemdeset ljudi!
— Da bi si pregriznila jezik, ba-bura - jo je Prekinila Hudcovka -delajo s polno paro, toda nimajo prav
nič koristi od tega, hoteli bi samo premamiti s tem ljudi. V Egertu delajo žandarji; napolnili so dva voza, pa jim je že kar dovolj; pravijo, da niso nikdar mislili, da je rudarski posel tako naporen.
— Vsi se morajo izseliti iz rudarske kolonije, to je prav gotovo, dobili so že sodnijsko odpoved — je dalje trdila Bryndova — tam bodo ostali samo ljudje, ki ljubijo red.
__Da — jo je uščipnila Hudcovka z
ostrim glasom — dokler ne crknejo v uudniku kot vprežne kobile. Včeraj je v Thienfeldu izkupil Sinder, v Ba-reju je glavni vhod premogovnika tako ozek, da ne morejo konji niti skozi, a jih je tam devet.
— Toda jaz vem, da tam že delajo, moj mož bo menda ja videl, kajne?
— Delajo upokojenci in gospoda! Dela šestdesetletni berač! To je vse!
— No, lahko bi jim poljubili roke, ker delajo; kajti, če ne bi delali, bi bili rudniki že preplavljeni!
Zenske so vrgle poglede s Hudcov-ke na Br.vndovo. Ker so bile že vse izčrpane od štirih tednov pomanjka-
BERILIJ IN MAGNEZIJ
kovini bodočnosti
Do nedavnega sta bili ti dve kovi ni velika redkost; obeta pa se jima slavna bodočnost. Magnezij je lažji od aluminija (1 kub. cm aluminija tehta 2.6 g) in se srebrno sveti, kadar imamo v misli čisto kovino. Kdo pozna grenke soli (sal amaro)? V njej tiči kovina magnezij spojena z žvepleno kislino in daje temu odvajalnemu sredstvu grenak okus. Torej ga je v morski vodi obilo. Kdo ne pozna Dolomitov — visokih planin, sestavljenih iz silnih skal. V njih je tudi magnezij. Kdo še ni rabil smukca (tal-co), da si je posipal telo in ga nasul na noge in čevlje, da je laže smuknil z. nogo vanje? Tudi v smukci pe magnezij. Torej ga je mnogo v zemeljski lupinici na vseli koncih in krajih. Potreben pa je ne-
Ko se telovadec požene na ročka ali drog, si namaže dlani z lahko kepo — oksidom magnezija. Isto magnezijevo skupino rabijo v prahu bilniki pri želodčnih in črevesnih nadlogah.
Skoro nepoznana, vendar kovina boa dočnosti, je tudi berilij, — lahek kot magnezij in svetel kot srebro. Berilij^ primešan kovinam, podeljuje posebno trdnost. V naravi ga najdemo spojenega s silicijem in taka spojina je na vzhodu zelo cenjena v obliki žlahtnega zelenega kamna — smaragda. Cista kovino pa pridelujejo iz manj vrednih! silikatov. Metalurška industrija beri* lija zanima danes širok krog interen sentov. Berilij je v važnih ležiščih razi ličnih dežel: Južni Afriki, Braziliji Sibirji, Argentini. Tako se je mogla razviti industrija berilija. Težek prog
4
PRI ANKARANU PRIPRAVLJAJO KR ASNO KOPALIŠČE »S. NICOLO«, Kt JE BILO 2E OD NEKDAJ ZELO PR ILJUBLJENO TRŽAČANOM
obhodno, ker brez njega bi rastlinstvo, črpajoč ga iz zemlje, ne zamoglo ustvarjati listnega zelenila ob sončni svetlobi. Rastlinstvo brez listnega zelenila (klorofila) pa bi ne moglo pretvarjati svoje rudninske hrane v tako, da bi jo lahko prebavilo, se hranilo ž njo, rastlo in se množilo. Človeštvu in živalstvu bi bilo zato življenje na našem planetu nemogoče.
Magnezijeve zlitine z malimi količinami drugih kovin so iskane po vsem svetu, ker so odporne in lahke in jih industrija uporablja v različne namene. Zeppelin ga je prvi uporabljal pri svojih balonih, in od tega časa je zavzel v letalstvu svoje odlično mesto, ima prednost pred drugimi kovinami, ker ga je na zemlji v presežku, tora samo v spojinah z drugimi snovmi, od kalerih ga je bilo pa težko izločiti čistega, Te težkoče pa so že premagane. Stroški za pridobivanje pa so se tudi izdatno zmanjšali. Danes ga rabijo prav posebno pri konstrukciji avionskih motorjev, za kolesje topov, mislim pa da so izdelana iz njegovih zlitin tudi že dvokolesa ibicikli) in pisalni stroji.
ližno enako število zaposlenih. V teh dveh manjših obratih še ni take nevarnosti za buzposebnost kot pri Sv. Roku. Za enkrat imajo dovolj manjših naročil in dela, morda zaradi tega, ker sta se lastnika bolj pozanimala in naročila sprejela.
blem je bil, kako ločiti kovino ot| spojine, toda tudi to je znanost prei magala. Berilij je danes sorazmerna še draga kovina, toda v kratkem se bodo tudi zanj produkcijski stroški zmanjšali. Berilij bo tvoril važen dm datek zlitinam kot so svoječasno slui žiti tudi nikelj, krom, mangan, titan^ volfram za snovno izboljšanje in znai čiinosti železa — kovine preteklosti.
Magnezij je prvi odkril Davy. Znai ne so njegove svetilke, ki jih uporabi Ijajo rudarji v premogokopih in kt ob prisotnosti eksplozivnega plina me4 tana ugasnejo. Davy je bil kot dečet(j uslužben pri nekem podeželskem lu karnarju. Kmalu je postal slaven, saj je že S 30 letom starosti iznašel alj pomagal pri iznajdbi okoli 10 novikj prvin—elementov.	Prevzel se je odf
slave, se bogato oženil, postal plemei nitaš; a njegova slava je zalemneval« kmalu nato. Skromna profesorska plača in revno stanovanje ga ni več; zadovoljevalo, vse bolj so ga zamii kale stvari, ki niso imele nobene zvei ze z znanostjo. Daši slaven, ni uspel val niti kot zdravnik, četudi je prU čakoval bogatih bolnikov. Tudi iz bw rilijeve prsti je poskušal izluščiti čb* sto kovino, toda z neuspehom. Nij čudnega, saj v Ustih časih niso bi(!; znani kemični postopki pri raziskoval nju rudnin, kot je to danes.
JOSTAR
nja in napetosti in ker je tekel že peti teden, so s strahom poslušale to, kar je dejala Bryndova. Misel da bi utegnili biti rudniki poplavljeni, jih je prestrašila. Kaj bi potem vsi oni delali?
Hudcovka jim je to brala iz oči. Poznala je ta izraz že z doma. Tu so bile oči Marženke Stuchlikove, ki se je znala samo bati, stisniti se in se skriti za rame svojega moža.
— Tako, gospa Bryndova — je rekla sproščeno, kakor da zavihuje rokave — vi mislite, da bi bili rudniki preplavljeni. Vi mislite, da bi jih gospoda pustila preplaviti. Gospa, če bi vaši možje ne delali, bi se žež zdavnaj končala stavka in mi bi že zdavnaj zmagali, ker bi niti država ne pustila, da bi preplavila rudnike voda! Zdavnaj, zdavnaj, draka gospa! In ml se ne bi morali zadolževati in ne mi morali zmrzovati, mi, sedemdeset tisoč rudarjev po vsej Avstro-Ogrski!
Zenske so med njenim govorjenjem vstajale in globoko vdihavale ledeni zrak.
Hudcovka je osredotočila vso sila svoje bojazni in srda v pogled, ki ga je uprla v lica žena ter ga končna zabodla v nadzornikovo ženo:
— Kaj so vam dali za to, Bryndo.l va, da napeljavate vodo na gosposkj mlin?
Bryndova je zardela in poskočiiaj zagnala se je proti Hudcovki, toda žene so jo odpahnile. Sedaj so bile prepričane. Složno so jo napadale in tako je Hudcovka zamašila prvo vrzel na rudarski solidarnosti.
Podplati na rudarskih čevljih sq vsak dan utrli novo gaz v novem snegu. Rudarji so namreč hodili na st ražo. Novi sneg pod okni rudarskih vo-> diteljev je izdaajl sledove ogleduhom gospodarjev.
Vse to je lepo, gospod rudarski asii stent, vi pravite, da se ne boste razi govarjali z rudarji, ko se vrnejo na delo. A kdo nas je silil, da napolni* mo štirideset vozičkov, a sam jih jC napolnil samo petnajst? Lahko je goa voriti, a težko je delati, gospodje Pravite, da imate pri rudnikih zgubaj ("Nadaljevanje n« 4. strani j.
•	r.-r.	-.r -
TRNJEVA POT NAŠIH ŽENA 0b''ezna zamenjava denarja
V BORBI ZA SVOJE PRAVICE
v Istrskem okrožju
Ob zgodnjih jutranjih urah se pomika iz bližnje okolice proti sredi-Siu mesta Trsta na stotine žena. Po vijiigastih in serpentinastih poteh skripljejo mali vozički, s katerimi žene prevažajo mleko. Iz dneva v dan, iz leta v leto, v mrzli burji ter neznosni vročini se okoliška žena peha za pičel izkupiček, da bi deca lahko rasla.
Kmalu za okoliško /eno srečaš na ulici še delavko, ki hiti v tovarno. Skromen zaslužek njenega moža ne bi mogel prerediti družine, če ne bi itidi ona sama, pa čeprav mati številne družine, krepko poprijela za delo, to je, našla zaslužka v tovarni. Ob vsaki uri pa srečuješ v Trstu blede obraze služkinj in pestunj, ka-(prih življenje je pravi pekel. Ta žena je morala s trebuhom za kruhom že v svojih mladih letih. Upala je, da si bo v nekaj letili morda le nekaj prihranila in se nato vrnila v oddaljeno vas nekam v Brkine, Čičarijo ali pa bližnji Kras. Delala je trdo mnogo let, prištedila ni ničesar, ker ji je male prihranke požrla inflacija; nekdaj rdečelično in zdravo dekle je postala žrtev krutega izkoriščanja, je le še senca svoje preteklosti; in ravno ti bledi obrazi služkinj odkrivajo poleg splošne bede še težke zdravstveV ne razmere.
Tu in tam naletiš dokaj pogostoma tudi na obrtnico, uradnico ali pa intelektualko na splošno. Opaziš takoj, da je beda zasadila svoje kremplje tudi v ta sloj prebivalstva. Gospodar ska kriza je zadela v živo še posebno malega proizvajalca in marsikatera žena si danes pomaga s tem, da prodaja polagoma svoje imetje, se trudi, da preživi svojo družino od danes do jutri. O neki sreči, o nekem mirnem življenju tu ne more biti govora. Zena, ki spada v sloj malega človeka drobnega proizvajalca in še posebno pa v vrste delavskega razreda, preživlja zelo težke čase. Življenje postaja pekel, ona sama hira in z njo vred mož ter številna deca. Zena zaradi tega vedno bolj spoznava, da je treba nekaj ukreniti, toda kaj? Potrkati bo treba na okna vseh tistih, ki imajo v rokah upravo mesta, potrka-ii bo treba, ali vse drugače kakor do Sedaj! Terjati bo treba, ampak tako,
da se bo njen glas čul močneje kakor vse do sedaj.
Ne čudimo se, če odgovorni činite-iji ne razumejo ženskega vprašanja, to je vprašanja tisočev delovnih žena in številne dece na tem ozemlju. Saj ta gospoda živi ravno na račun izkoriščanja delovne žene in prav tako številnih moških, ki delajo v tovarnah, delavnicah, pristaniščih itd. Ali more gospoda sploh razumeti strašno bedo in strahotne posledice te bede, ko hoče vendar živeti na račun malega človeka in se še trudi, da bi povečala svoje bogastvo s še večjim izžemanjem tega človeka? V tem pogledu je žena tudi na tem ozemlju v zadnjih letih znatno obogatila svoja izkustva ter spoznala, da mora računati predvsem na svoje lastne moči ter zavezništvo le tam, kjer stanuje trpin. Trpinov vseh vrst pa je v Trstu mnogo, vedno več. Danes je že splošno znano, da davčni vijak ni prizanesel niti trgovcu, ki se trudi, da bi se preživljal in ta trgovec (ne mislimo seveda na trgovce bogatine, ki so vsi po vrsti obogateli v zvezi s svojo fašistično aktivnostjo) razume težave delovne žene ter ji kreditira najnujnejše. Iz tega sledi, da žena v svoji težki borbi ne bo ostala sama, da jo bo podprl vsak človek, ki ima v sebi Se nekaj poštenja.
Mussolini, ki je svoj čas pridigal, da naj se žena ne vmešava v učene stvari in ji zapovedal naj ostane doma ter skrbi le za otroke, se je dobro zavedal, da bi utrjevanje take hlapčevske miselnosti v ženi sijajno ojačalo pozicije različnih tnogotcev. Na takem
stališču stoji še danes večina mogotcev na TO. Kako bi se sicer še vedno dogajalo, da žena ne uživa nobene uspešne zaščite? Ti gospodje od časa do časa radi izjavljajo, da je treba zaščititi materinsko funkcijo žene, da je treba deco obvarovati zla in ob takem sentimentalno-licemerskem razpoloženju hvalijo različne «nave di ami-ciziaa ter različne akcije s paketi ter epozlvajoi) ijudi, naj stopijo v obrambo žene in otroka.
Po serpentinastih poieh pa kljub vsemu temu srečuješ sključena telesa, ki so prezgodaj ostarela le zaradi velikih naporov ter skrbi, srečuješ v jutranjih urah delavko, ki roma v tovarno, kljub temu da ima doma bolnega otroka, srečuješ deklo, ki ji je življenje postal pekel ter staro intelektualko, ki prodaja svojo mobilijo, da bi se preživela. Besede so le besede, živi pa se le od dejanj! Tržaški mogotci ter njihovi gospodarji z onstran oceana se bodo verjetno še marsikaj izmislili, misleč pri tem, da bo mogoče ženo še varati. Pri tem pa se motijo!
Mi vemo, da je življenje delovne žene trdo, mnogo trše od moškega. Nam je pri srcu deca, za katero želimo, da bi bila zdrava in želimo tudi, da bi jo matere pravilno vzgajale. Toda v položaju, kakršen je naš, se žena ne more posvetiti vzgoji in negi otroka. Tu je ljudstvo težko prizadeto, in zaradi lega smo prepričani, da bo žena v borbi za svoje pravice naletela na vedno večje razumevanje in da bo v svoji borbi tudi uspela.
STANA VILHAR
V Vanganelu so pridni
Med dvomesečnim tekmovanjem za prvi maj si lahko našel večkrat v časopisju ime te istrske vasice. Vanganel pri Kopru ni velika vas, šteje komaj 130 prebivalcev, toda k Vanganelu spadajo še štiri naselja, Montinjan, Centur, Bonini in Potok, ki tvorijo skupino krajevnega ljudskega odbora Vanganel ki ima 814 prebivalcev.
V koprskem okraju je Vanganel prednjačil v tekmovanju na vseh pod-
Ljudska oblast v Istrskem okrožju je pred nekaj dnevi izdala odredbo, da morajo delavci, ki imajo svoje bivališče v Istri in delajo v Trstu, zamenjati vsak mesec 10.000 metrolir v jugolire po uradni ceni pri Istrski banki v Kopru.
Ta odredba je popolnoma upravičena in potrebna, da se zaščiti gospodarstvo in prepreči špekulacija. Iz Kopra, Izole in Pirana ter nekoliko iz Škofij in Dekanov hodi več delavcev stalno v Trst na delo. Hodijo že cela desetletja, že pod Avstrijo so hodili, ker tu ni bilo velike industrije, ki bi jih mogla zaposliti. To stanje se nadaljuje tudi po zadnji svetovni vojni. Oblast ni delala nobenih ovir tem delavcem, svobodno odhajajo na delo in se vračajo. V kolikor je bilo mogoče, jim je oblast pomagala. Toda nekateri delavci so začeli preveč izrabljati novi položaj in razmere, ki so nastale z. vzpostavitvijo demarkacijske črte in uvedbo nove valute v coni B. Začeli so umazano špekulacijo z valuto. V Trstu dobivajo za svoje delo mezde v metrolirah, družine imajo v coni B, sami se vračajo vsak dan domov, tu pa so dobivali do pred nekaj meseci živilske nakaznice, sedaj pa jih bodo zopet redno dobivali. Tu so vzdrževali sebe in družino, pa niso kupovali z metrolirami, pač pa so jih za-
menjavali na črni borzi za jugolire.
Tako so škodovali skupnosti, ljudski oblasti in našemu gospodarstvu, ki potrebuje metrolire za nabavo potrebnih stvari, ki se dobijo v Trstu ali v Italiji. Izkoriščali so tukajšnje gospodarstvo, otežkočali njegov razvoj in ustvarjali nezadovoljstvo med onimi, ki so bili zaradi njih oškodovani. To je bila voda na mlin onim reakcionarnim krogom v Trstu, ki jim je pri srcu le gospodarska propast Istre i« jim je ljudska oblast trn v peti.
Sedaj mora biti temu konec. Kdor živi v tej coni, kdor od skupnosti prejema, mora tudi skupnosti nekaj dati.
Seveda so ob tem odloku z.avreščali in zagnali velik krik vsi oni temni elementi, ki jim ni ljuba pomiritev in gospodarski napredek v Istri. Uspelo jim je tudi v prvem hijjši razburti del delavstva. Sedaj se pa že razjasnjujejo pojmi, delavci že uvidevajo in spoz.navajo, kje je prava pot. Od te odredbe in nove ureditve bodo imeli delavci le korist. Lahko si bodo nabavljali razno blago po nižjih cenah-Bolj se jim bo splačalo zamenjati v banki denar, dobiti za to tudi potrdilo in na podlagi tega nakupiti prvovrstno blago. Za ostali denar pa si bodo 5® vedno lahko nabavili v Trstu, česar tu morda niso mogli dobiti. Obenem bodo prispevali tudi oni k dvigu 1°' spodsiatva in dobre posledice bodo v kratkem občutili.
TOV. LAURENTI, TAJNIK ISTRSKEGA OKROŽJA, POZDRAVLJA TITOVO ŠTAFETO
ročjih. Vanganelci so napravili 2902 uri prostovoljnega dela na cesti Smarje-Nova vas, v Babičih in pri Ankaranu. Mladina se je marljivo pripravljala za prvomajski nastop, drugi pa s6 nabrali jajca, vino in denar za kritje stroškov. Vse množične organizacije so prijele krepko za delo, da se kar najbolj pripravijo za prvi maj. Kot omenjeno, so napravili 2902 uri prostovoljnega dela, razen tega so pa nabrali 13.225 lir, 115 litrov vina, 436 jajc, pet kg. slanine in 50 kg koruze.
V Vanganelu je vpisanih v SIAU 99% vsega prebivalstva, v ASIZZ so vpisane vse ženske, mladina je pa v zgled vsem vasem v okolici. Lepo uspeva tudi prosvetno društvo »Primorje«, ki ima okrog 400 članov, dve dramatski skupini, pevski zbor ter knjižnico. Dramatska skupina je igrala že tudi v Kopru v gledališču Ri-storl in v Marezigah, povsod s prav lepim uspehom. Zimski večerni tečaji so bili obilno obiskovani. Sedaj je prosvetno delo nekoliko zastalo, ker je mnogo dela na polju.
Letina prav dobro obeta. V Vanga-' nelu, ki leži v dolini pod Marezigami na sončni legi, uspevajo trte, smokve, breskve, češnje, grah, krompir in druge povrtnine. Zemlja je rodovitna, ljudje pa pridni kot mravlje. Kolonov ni bilo v Vanganelu
SEDAJ SKRBI, DA BO V JESENI ,OBILO DOBREGA VINA
mnogo, kar jih je pa bilo, so bili pod veleposestnikom Blasichem. Sedaj so vsi sami svoji gospodarji.
Vanganelci so bistre glave, stalno ležijo k napredku, nočejo biti zadnji. Starejši ljudje radi pripovedujejo o svojem prosvetnem društvu, ki je lepo uspevalo, dokler ga niso fašisti razpustili. Dober pevski zbor so imeii že tistikrat, iz Kopra so prihajali dijaki slovenskega učiteljišča in pomagali.
Tudi sedaj hočejo biti med prvimi. V dolini ob cerkvici, !tjer se križata dve poti, je že velik kup kamenja. Tu, na najlepšem mestu, bo še letos zrastel nov zadružni dom. Vaščani pravijo, da bo moral biti lep, velik, da bodo notri trgovine, skladišče, pisarne, lepa dvorana, da se bodo počutili kot doma, da se bodo lahko zbirali na sestanke in pogovore, alt na zabavo, pozimi pa na razne tečaje. Prav gotovo bo zrasel v Vanganelu prvi zadružni dom v koprskem okraji
Redimo vse telice za pasmo!
Zaradi vojnili razmer več sU še in pomanjkanja krme se j® Istri število živine v zadnjih l®*’1 zelo znižalo. Letos pa bo sena n'8^-sjlcomu še ostajalo. Krvavo J potrebno ,da dvignemo v Istri št®" vilo goveje živine. Več živin® hlevu pomeni več mleka in več mesa, več gnoja in več Prl<1 ka na njivi.
Zato je okrožni ljudski ofJ,50l|e. Kopru izdal te dni odlok, s k8^ rim strogo prepoveduje klanj® ^ lic. Vse telice je treba rediti pasmo. Kdor ne bi te odredb® štoval, bo strogo kaznovan. ^
Zato bodo vsi kmetje razUl^o važnost in pomen odloka in obdržali za pasmo vsako tel*®0'
STAVKA V KLADNEM
(Nadaljevanje s 3. strani) gospod VVunderlich? Toda tega vani danes ne veruje niti ministrstvo, a šef odseka Blumenthal je vendarle spravljiv gospod! Verjamemo vam, da bi raje žrtvovali avstrijske rudarje kakor avstrijsko industrijo, toda nam je več za našo kožo kakor pa za Ke-strankove delnice!
Silite dečke, ki so delali doslej na prostem, da se spuščajo v rudnike, toda vaša vest molči, ko tam polagoma hirajo? Toda oni vam bodo več uničili kakor koristili, ker se ne razumejo na delo? Kanite obleči rezerviste v rudarske bluze? Vozite stavkokaze v premogovnik v vrečah? Mnogo sreče, njorali jih boste slovesno voziti nazaj kakor onega lenuha iz Franšahte. Jedel je pod zemljo ves teden suho hrano in spal kot živina v premogovniku, nato so ga odpeljali z vozom za odpadke, tako je bil zdelan! Ni vam žal zanj, vemo, da vam ni! Tako mu jč tudi prav, izdajalcul
Občinski načelniki, le razbobnavaj-te obljube in grožnje, gospoda dobro plačuje. Dobro vemo, da je v Doksi-mah starešina dobil v Bressonu voz premoga za objavljanje gosposkih vesti z bobnanjem! Se koza se ne prska zastonj.
Toda glej hudiča! V šestem tednu stavke je začela gospoda z druge strani. 'Upokojencem so odtegnili četrtino pokojnine, ženskam pa celo tretjino. Glej, glej! Lepe novice! Delavske knjižice rudarjev pošiljajo na občino? Načelnik mesta Kladno, ne skrivajte se za svojo bralo in vrnite jih, občina ni žlempa premogovnih magnatov. Pravijo, da zdravnik Lukeš ni hotel izdati bolniku bolniškega lista. V vojni zdravi zdravnik celo sovražnikove vojake, a mi plačujemo svojega zdravnika. Prepovedujete zdravniško pomoč in to z našim denarjem. A kaj, ko bi rai ne plačevali! dajatev? Morda bi tedaj našli onih pet goldinarjev, ki jih niste dali za pogreb onega deteta- Ha,
možakarji, vzdržali bomo. ne damo
se!
Naj ie'ttje, naj deluje, naj le moino lije, mi v rudnih ne gremo!
Ko nam ne da pomoči krčmar Za-char, ko nam je ne da mlinar, ko je ne da žagar Trnka, pa kakšna je to moč! Ce nam ne daje pomoči mesarica Postranecka, če kakšna mala posestnica daje raje krompir svinjam kakor pa rudarski deci, tedaj je to nekaj, kar si moramo zapomniti! Toda medtem so nam poslali dunajski tiskarji deset tisoč, a rojaki iz VVestfa-Hje trideset tisoč mark. Vzdržali bomo!
V topilnici je ustavljeno delo visoke peči. Libušinski obrtniki ne morejo plačevati davkov. Na sodišču redi gospoda v krznu in so zamenjali vojaško posadko že tretjič, ker jim ne morejo zaupati; možje, ne bomo popustili!
Ali imaš še kaj krompirja v kleli,
ti, ti in ti? Ali daje koza kaj mleka? Ali ste pujska zaklali, ali ste ga prodali? Se ni tako slabo, na delo prihajajo še vedno samo stavkokazi, samo da imajo cigarete kot tam v Hrdlivi brat nadzornika, ki pa ima deset hektarjev zemlje! Alt kolebIjiyi kmetje, da imajo za kvartanje. Kaj je rudar? Gumb na stroju, pritisnili smo gumbe in industrija stoji. Ustavili so vlake na progi Kladno-Kralupy! Ali veste, kakšna je bilanca praške topilni-ške družbe? Sto petdeset tisoč flo-rintov manj! Osem sto tisoč kron premoga je ostalo pod zemljo... toda mi bomo vzdržali in ne pojdemo v rudnik....
Rudarji se vsak dan sestajamo in vsak dan je kaj novega. Glejte, nato Hudcovko; mamka, ali imaš kaj v lonec, da skuhaš kaj rudarjem? Ti si torej vzela k sebi mladega Ukso, ko ga je njegov oče nabil, ta uboga para, ki ga uprava rudnika graja zato, ker deček stavka? Ti si torej Sla zmerjat ono mater Prbjdovo, ki ni mali, ker ni dala svojemu sinu mali-
pr1
ce zato, ker stavka? Krompir Jc i£jj kraju, kajneda? Kmalu ne boste *n s čim zakuriti? Sil bomo v g°zl| ^ii hirat češarke, mamica HudcovK8* j kaj to govoriš? Da je poljski dobil za dva sina podporo za s,a >-joče, čeprav je potem zaklal d'' . 2si štčka? Toda to bo moral vr*1^ ’ t! to jamčimo ml, rudarji iz Razbili mu bomo okna! Kaj S°v in da mislijo odpustitvi topilnič8rJ®jjf, j Iti prisiliti na delo v rudnike? \ 0i-kaj mislite o tem. Na to je ®clin govor:
Naj deluje, naj deluje, naj le moino lije, mi v rudnik ne gnano ■
5®
Kladno je grmelo, pelo, <ia v tr®' fculo kako je rudarjem zavija 0 ^ tr buhih. Moški, ženske in otrofl kali zunaj po snegu in se Doma je bilo slabše kot P" f8i, t,v' nebom. Orne nasipe topilnic nika je zagrinjala lema.
Dete-TSko hmctka cnoUxO«t
Stran 5
—■ —— ■■■■- ■ -
Ne odlašajmo s košnjo
deteljišč in lucerne !
Zaradi obilnega in pravočasnega deževja se nam letos obeta zelo dobra košnja. Naši kmetie pa imajo zelo slabo navado, da zlasti s ko3-ijo lucerne in detelje preveč odlagajo. Mislijo si, da s tem, da nekaj dni pozneje kosijo, pridelajo ved sena. To je zelo napačno pojmovanje.
*	resnici se pridobi nekaj na količini krme, toda ta niti od daleč ne dstreza, kar se tiče kakovosti. Poudarili moramo, da ni odvisen napredek naše živinoreje samo od ko-ijčine, temveč tudi od kakovosti krme, Ni namreč vseeno, če živini po* Madamo seno prve vrste ali pa prepozno pokošeno, ki je izgubilo listje |n cvetje, kar pomeni najbolj tečni 'n hranilni del krmilnih rastlin. Paziti moramo predvsem na Iz a ko-v°sf sena. Cim mlajša in finejša je lrava, tem več hranilnih snovi (sladkorja, beljakovin, škroba) vsebuje. prezre!a detelja in lucerna izgubi ve';ino hranilnih snovi, ker odpadejo
*	listjem in cvetjem. Glavni sestav s!arc detelje in lucerne pa je težko Prebavljiva vlaknina (celuloza). Ko-s'li moramo torej, ko je detelja in 'uecrna v cvetju. Tudi pri sušenju 'n spravljanju sena moramo bili Previdni. 23 samo sušenje občulno Znlža hranilno vrednost sena. Kaj Pa jele, 'e se seno pri sušenju 5mov'i, ali če oslane nepotrebno več 'asa zunaj.
Razlika v hranilni vrednosti dobrega in slabega sena
Se bolj jasno sliko o važnosti pra-v°časne košnje pa dobimo, če pri-^srjamo hranilni sestav pravočasno 'P prepozno pokošenega sena. ^ozno pokošeno in slabo shranje-110 seno rdeče detelje vsebuje sle-'jfc hranilne snovi:	beljakovin
■1%, masti 2.1%, vlaknine 28.9%.
Vdajte zdravo sadje tn zelenjavo!
Kljub raznim opozorilom in navo-lloP} se naši kmetje še ne ravnajo r,lvilno pri nabiranju in oddaji j,(iia in zelenjave. Ta malomarnost njim samim in skupnosti. Ki,] ki
PPrščina je znana po svojem gra
j, -1 ga izvažajo v°' Odkup graha je
Udi
glede
.	- jagod je mnogo pri-
jjr ^0rai vsi jih nabirajo, ko so \	>n niso več za trg. Teh
Vš[p nai ^ kmetje držijo in jih So S0' Tako bo blago imelo -	n<! cen<> in bo vedno večja
n.tš l'ZVozn v inozemstvo, ki \ j e Pridelke, (oda samo sorti-Pfvovrstno blago.
Izvrstno seno rdeče detelje, košeno in spravljeno v pravem času, vsebuje: beljakovin 15.3%, maščob 3.2%, vlaknine 22.2%. Navadno dobro seno, ki je pravočasno pokošeno in dobro shranjeno, vsebuje: beljakovin 10%, maščob 2.5%, vlaknine 27%. Enako seno, pozno pokošeno in slabo shranjeno, vsebuje: beljakovin 7.5%, maščob 1.5%, vlaknine 33%. 2c iz leh števil^ je razvidna velika razlika med dobrim in slabim senom. Pri dobri in pravočasno spravljeni detelji in lucerni imamo mnogo manj težko prebavljive vlaknine (celuloze) in občutno večji odstotek beljakovin in maščob. Stvar nam postane Se bolj jasna, če vzamemo v roke posebne razpredelnice, iz katerih je razvidno, koliko hranilnih snovi, ki jih vsebuje krma, živali lahko izkoristijo (uporabijo). Tako vidimo n. pr., da od 15.3% beljakovin dobrega sena rdeče detelje žjval prebavi 10.1%, od 22.2%
vlaknine 11%. Torej oslane neprebavljene 4.6% beljakovin in 11.2% vlaknine.
Vsakdo lahko zračuna, da v slabi pozno pokošeni krmi oslane mnogo več dragocenih hranilnih snovi neizkoriščenih. Torej seno je lem re-dilnejše, čim prej je pokošeno. Zgodnja košnja daje nekaj manj sena, a je tem bolj tečna in hranilna. V prehrani mlade živine in mlečnih krav igra posebno važno vlogo beljakovina. Seno dobre vrste ima približno 10% beljakovin, ono detelje pa celo 15%. Pozno pokošeno in slabo spravljeno seno pa ima le 7%.
Kaj iz vsega tega sledi
Nc smemo odlašati s košnjo. Kosili moramo, ko je večina trav v cvetju. Namesto, da spravimo na oder dobro in tečno krmo spravimo s prepozno košnjo krmo, ki se po svoji hranilni vrednosti ne razlikuje mnogo od slame.
Dr. F. /.
Spoznajmo zalubnike
ludi v inozem-
^	----je sedaj v pol-
^ teku. Slabo delajo kmetje, ki . N”1>° že zrel grah s svežim. Se n, '° ^kodo pa delajo oni, ki sveže-$, Primešajo že upaljeno in gnilo ro'''je.
Pr'
''ea1 oc*Kupu češenj je opaziti še navad<,> da mnogi mešajo prc-!jJe Mehke češnje s trdimi. To le ,° povzroči veliko škodo. Prczrc-"čšnle
Ho , se namreč med vožnjo segnijejo in pokvarijo še ?itr;i e ^esnje. Kmetje naj stavijo bo!jVf’ tod» že zrele češnje posebej, Kj rc*e rdeče pa zopet posebej, šje ^ in bo olajšano razpošilja-*1lijn.. e*,kc 'ešnje namreč dajo na 'tVo,* 11 *r£> bolj trde pa namenijo za
Pri nas so poleg borovega prelca žalubniki največji zajedavci našega gozdnega drevja. Prav je zaradi tega da naši kmetovalci bliže spoznajo njihovo življenje jn način njihovega zaliranja, ker bodo samo na tak način uspešno sodelovali pri uničenju mrčesa, ki večkrat ogroža sam obstoj naših že tako prizadetih gozdnih nasadov .
Družina zalubnikov obsega okrog štirideset doslej znanih vrst. Gre za male hrošče, ki odrasli ne presegajo 3 mm dolžine. Po zunanjosti fih vsakdo lahko spozna, ni pa večkrat lahko razločevati ene vrste od druge, Skoro vsi so enakomerno črni ali rjavi, imajo kratko oblasto glavo, pokrovke jim segajo preko zad-kovega konca, noge so jim kratke. Sicer je njihovo življenje precej skrivnostno, ker ga večinoma prebijejo v notranjosti rastline, k; so si jo izbrali za svoj dom. Vsaka vrsta napada le določene vrste drevja. Med naj škodljivejše spada veliki smrekov lubadar (Ips lypographus), črni borov ličar (Hylesinus aler), črni smrekov ličar (Hy!csinus cu-nicularius), velik} borov lubadar (Ips sedentalus) in veliki borov strenžar <Hylesinus piniperda). Navajamo latinska imena, ker jih po-gostoma najdemo na strokovnih časopisih in revijah.
Čeprav imamo, kakor poudarjeno, mnogo zalubnikov (nekateri jih kličejo tudi podlubnike ali v ožjem smislu lubadarje), se vendar po življenjskih običajih, vsaj v kolikor je to za nas važno, ne razlikujejo v bistvu eden od drugega. Hrošč j S1 poiščejo pod lubjem mesto, kjer odlagajo svojo zalego. Nekateri izvr-laio svoja plodišča samo v lubju, drugi pa se poglobijo ludi v les. Po oploditvi si samice izgrlzejo tako imenovane matične rove. Med vrtanjem izglodajo ob straneh majhne vdolbinice, kamor polagajo posamezna jajčeca. Iz jajčec izležejo po 10—15 dnevih male ličinke, ki pričnejo takoj glodati stranske rove, vsaka za sebe. V začetku so ti ozki, večkrat skoro nevidni, kakor pa ličinke rastejo, tako se rovi širijo. Stadij ličinke traja okrog 20 dni. Na koncu posameznih rovov se ličinke zabubijo. Po M dneh se iz bube izleže mladi hrošč, ki ostane po navadi še več dni pod lubjem.
Ko je la zrel in ko nastopijo v zunanjem svetu ugodni pogoji za njegov obstoj, si izgloda skozi lubje okroglo luknjico in izleti na dan (Rojenje!). Kratko je njegovo prebivanje na prostem: takoj s; bo izbral novo drevo in tam pričel novo življenje. Največkrat imajo zalubni-ki ali lubadarji dva roda v letu, večkrat tudi enega izjemoma tri.
Žalubniki so škodljivi predvsem, ker uničujejo in se hranijo prav z onimi plastmi, kjer so pretakajo sokovi, ki so za rastlino življenjske važnosti. Prej ali slej bo vsako drevo napadeno po zalubnikih podleglo poškodbam. Zelo so se razmnožili žalubniki že večkrat v najrazličnejših predelih sveta. Na Češkem so morali n. pr, 1. 1875 posekati 4 milijone kubičnih m lesa, zaradi ogromnega števila napadalcev. V Bosni je 1. 1930 lubadar silovito napadel 300.000 ha gozda, kolikor znaša površina vseh gozdov Slov. Primorja, in posekali so morali ob tej priliki skoraj 6 milijonov kubičnih metrov prvovrstnega lesa. Pri nas ne predstavlja trenutno lubadar velike nevarnosti, vendar pa moramo biti vedno pripravljeni na odpor, v primeru, da bi se pojavil v večjem številu in to ne samo v gozdu, temveč tudi na poljskem drevju.
K sreči imajo žalubniki mnogo naravnih sovražnikov. Zatirajo jih ptice (posebno žolna in detli) ; zajedajo jih pa tudi neke vrste ose, ki zleže v njihovo telo svoja jajčeca. Zalubnikovo zalego pa uničujejo ludi nekatere vrste hroščev in neka stonoga.
Umetna obramba proti lubadarjem obstoji v prvi vrsti v pravilni gojitvi gozdnih sestojev (čiščenje, odstranjevanje poškodovanega drevja itd). Napadena drevesa moramo takoj posekati, olupiti in lubje sežga-tl. Paziti moramo predvsem, da iz posekanega drevesa ne izrojijo hrošči na druga drevesa, ker ga nismo pravočasno obelili. Drevesa, napadena po zalubnikih spoznamo po lesnem prahu, ki izhaja iz luknjic .»ali pa po kapljicah smole na lubju samem.
Pri težjih napadih zatiramo zalubnike najbolj uspešno, če jim nastavimo lovna drevesa. Spomladi posekamo dočeno število lovnih dre-
Kmetijska opravila v juniju
Obilno deževje v letošnji pomladi je na splošno ugodno vplivalo na razvoj vseh kulturnih rastlin. Obeta se nam prav dobra letina. To dejstvo pa nas ne sme zapeljati v malomarnost. Ne smemo prepustiti naravi, naj sama odloča. Od nas samih e odvisen nadaljnji potek razvoja rast:iu, in njih pridelek.
TRAVNISTVO. Trava se je bujno razvila. V obalnem pasu je že ^rela in zato ne smemo odlašati s košnjo. Kdor p-epozno kosi, bo spravil namesto sena le krmo, ki ne bo boljša od navadne slame. (O košnji in spravaanju sena bo govora v posebnem članku). Ponekod so se po deteljiSčih in po lucerni pojavili posebni hroSčki, Id iziedajo nadzemne dele rastlin. V BujSčini so kar uničili cele njive lucerne. Borba proli lem škodljivcem je zelo težavna. Ne preostane drugega, kot pokositi njive, čim se pojavi škodljivec in jih takoj preorati. Na okužene niive ne smemo več sejali lucerne ali de-telle.
POLJEDELSTVO. Zgodnja pšenica (Mentana, Virgilio) v BujSčini in obalnem pasu že čaka na žetev. Tudi z žetvijo ne smemo odlašali. 2eti moramo, ko je zrno testeno in nc pretrdo. Prezrelo žito se rado osipa in tudi zgubi na hranilni vrednosti. V več krajih se je pojavila letos žilna snet. V Petroviji (okraj Buje) sta morala dva kmeta predčasno požeti 2 ha pšenice, ker je B0% pšenice bilo okužene. Ne smemo dopustili, da bolno klasje dozori na njivi. Pri mlatvi se namreč okuženo zrnje zdrobi in trosi (glivice) okužijo zdravo seme in še zemljišče. Kmelijske zadruge v istrskem okrožju bodo letos odkupovale po zelo ugodnih pogojih semensko pšenico, katera bo pravilno shranjena in razkužena ter pravočasno razdeljena kot semensko blago. Dolžnost vsakega zavednega kmetovalca je,
Zgodnja košnja -dobra krma
da že Sedaj določi, katere posevke bo oddal kot semensko blago.
V višjih predelih okopavamo krompir. Nadzorujemo tedensko naše krompirjeve nasade, če se tudi pri nas že ni pojavil koloradski hrošč. Proti krompirjevi peronospo-ri škropimo z raztopino modre galice In apna. Odberimo tudi pri krompirju že sedaj sortno čiste posevke zgodnjega krompirja (zgodnji labinski in sv. Ivan — precoce d’Al-bona in S. Giovanni) za setev. Tudi semenski krompir bodo odkupovale zadruge. Takoj po žetvi in čim izkopljemo krompir (zgodnji), mo-
ves in s tem privabimo roje hroščev, ki bodo raje napadli posekana drevesa, kakor ostalo drevje. Vsakemu rodu lubadarjev moramo postavili nova lovna drevesa, ker hrošč napada le drevesa, ki so še v soku. Kje bomo posekali lovna drevesa, koliko jih bomo posekali, in točna navodila o ravnanju z lovnimi drevesi so vprašanja, ki se tičejo strokovnjakov. Vsi pa moramo ime-
li vsaj osnovne pojme o življenju in škodljivosti teh nevarnih škodljivcev, da si bomo v lažjih primerih napada sami pomagali, v težjih pa pravočasno opozorili odgovorne organe na pretečo nevarnost.
Dr. O. S.
ramo njive plitvo izorafi in sejali «činkvantin».
VRTNARSTVO. Zelo ugodno toplo in vlažno vreme je vplivalo tudi v vrlnarstvu na razvoj različnih škodljivcev. Na fižolovem listju opažamo pršice. To so komaj vidne živalce, rumeno-sive, rjavkaste ali rdečkaste barve, ki sesajo listje na spodnji strani, pozneje pa tudi po-< ganjke in stroke. Ko opazimo te Škodljivce, moramo škropiti posevke z 2% žvepleno apneno brozgo ali pa z 1% solbarjem, obenem pa moramo odstraniti vse dele rastlin, na katerih so se pojavili škodljivci. Poleg pršic napadajo vrtne rastline uši. Uš; uničujemo s škropljenjem s tobačnim izvlečkom. Na kapusni-cah so se pojavili majhni hroSčki • bolhačj. To so 2 - 3 mm. dolge ži-valice, ki skačejo kakor bolhe. Ti škodljivci luknjajo mlade lističe. Rolhače uničujemo z 1% raztopino azoia.
V mesecu juniju sejemo cvetačo (brokle), ohrovt (verzota) in pozni kapus (zelje), radič, latugo, solato itd. Vršičkamo buče, kumarce, melone, katerim pustimo le en ali dva poganjka. Presajamo kapus, solato, zeleno.
VINOGRAD. Najbolj važno opravilo v vinogradu je škropljenje proli peronospori in žveplanje proli plesni (Oidium). Podrobnejša navodila dobijo naši kmetovalci v posebnih člankih v «Našj grudi”. Razredčujmo grozdje namiznih sort dva tedna potem, ko trta ocvetc. Obenem odstranjujmo nepotrebne po-ocnš n?t it«iShnci pjdjh?n čs tnU ganjke.
SADJARSTVO. Tudi na sadnem drevju so se pojavile letos razne bolezni in škodljivci. Proti raznim škodljivcem škropimo z 1.2% raztopino svinčenega arzenala ali azoia. Uši uničujemo z 1% raztopino' ni-cola ali tobačnega izvlečka, kateremu lahko dodamo 1% raztopino modre galice in apna. Pobirajmo z dre,-ves in odstranjujmo vse odpadlo sadje in uničujmo ga.
Več pazljivosti pri sortiranju sadja, ker kakor smo že omeniij v »Naši grudi« se tržišča težko osvajajo, a zelo lahko izgubijo.
ČEBELARSTVO. V lem mesecu dobimo roje. Nekateri panji bodo rojili drugič in tretjič. V čebelarstvu ne bodimo preveč lakomni. Poznj roji 50 malo vredni in zato jih moramo združiti z drugimi slabiči, ali pa moramo preprečit} rojenje. Skrbimo, da je v bližini čebelnjaka dovolj pitne vode.
Pri vreanju medu bodimo previdni. Pazimo, da nam čebele ne pridejo do posod, v katerih so ostanki medu. Nekateri čebelarji imajo navado, da položijo čebelam posodo, da Jo «ži-valice” očistijo, o povzroča ropanje s strani čete! in ie zato ta navada vsega grajanja vredna.
PERUTNINARSTVO. Posebno pozornost moramo posvetiti v vročih poletnih mesecih čjstoči naših kurnikov. »Čistoča je pol zdravja», pravi stari pregovor in to velja posebno za perutnino. Prijavimo takoj vsaki pojav bolezni veterinarskemu odseku.
KLETARSTVO. Kdor še ni pretočil drugič vina, naj ne odlaša. Pri pretakanju moramo pazili Ja vino pride čim manj v dotiko z zrakom. Torej, če je le mogoče uporabljajmo pri pretakanju črpalko. Prezračimo ponovi kleti. Pred pretakaniem razkužimo kleti na ta način, da v njih sežgemo določeno količino žvepla.
Dr. F. /.
KAKŠEN NAJ BO PANJ
Panj mora biti dovolj velik in tako napravljen, da se da po potrebi 7i lahkoto povefiat:	ali zmanjkati.
Velikost panja naj utreza tore) ve-likosti družine v njem. Prevelik panj je pozimi premrzel in nezasedeno satovje v njem je izpostavljeno raznim škodljivcem, kakor molju, mišim, plesni, itd. V ta namen na! bo panj deljiv in sicer v valile ih mediš'e in naj bo opremljen Se s posebno ločilno desko, s katero je mogoče tudi vališče zmanjšati. Vsekakor je boljši malo bolj velik, kakor pa premajhen panj, ker v poslednjem se čebelna družina ne more razvili zaradi pomanjkanja prostora.
Ureditev v panju naj je v skladu z naravo čebele. Medišče bodi vrhu gnezda, ker tudi v prirodi je tako. Po mnenju mnogih čebelarjev mora biti gnezdo za polovico obširnejše kakor pa meclišče. Tako je v prirodi in tako bodi tudi v našem panju. Pri teh panjih odpade tudi draga in čebelam nepriljubljena malična rešetka, ker malica najde v gnezdu dovolj prostora in skoraj nikdar ne zaide v medisče.
Panj mora nadalje varovali čebel-no družino pred vremenskimi ne--zgodami, mrazom, veljko vročino, ve trom; nuditj jim mora varno zavei-je pred sovražniki. Najboljši so panji iz lesa in tudi iz slame niso slabi. Te dve snovi sta slaba prevodnika toplote in zato ohranita, pozimi panj topel, poleti pa hladen. Cim bolj je les mehek in lahek, tem bolj služi temu namenu in len lažji je panj.
Panj mora biti urejen praktično. Okvirji naj bodo enaki, trdno in natančno po meri izdelani. Razdalje med njimi morajo biti tudi enake.
Odpirajo naj se od zadaj, ali pa od zgoraj. Z zadnjimi e laže poslovati, le to slabo stran imajo, da lakih panjev ne moremo staviti v čebelnjaku drugega vrh drugega in da se pri njih odpiranju zalega rada prehladi. Sicer pa v krajih, kjer so se li panji udomačili, ne poznajo čebelnjakov. Panje postavijo posamič po vrtu in vsak Par|i opremijo s strešico iz elernita. Taki čcbelni vrli, kakor bi jih lahko imenovali, so zelo lepi in očesu prijetni; zlasti če med njimi rastejo vrtnice, sadno drevje, ali pa kako drugo okrasno grmičevje. Na ta način postavljeni panji pa zahtevajo mnogo prostora, katerega marsikdo med čebelarji nima, kakor tudi vsakoletno prebarvanje panjev, ki so zaradi vremenskih nezgod, katerim so izpostavljeni, zelo podvrženi gnilobi. Poleg svoje lepote imajo tj čebelni vrti Se to prednost, da se v njih nikdiir ne zgodi, dn bi zgrešile matice po izvršenem oplojevalnem polelu svoj panj, kar je v naših čebelnjakih večkrat opažati. Panj mora imet; tudi dovolj veliko žrelo, ki se da po polrebi -razširiti in zožili. Dolgo žrelo olajšuje čebelam ob glavni paši izlel in vlet, pospešuje zračenje in zadržuje po potrebi tudi rojenje.
Imej v čebelnjaku vse panje istega sestava in enake mere, ker le lako lahko izvršiš vsa potrebna Opravila, kakor umetno rojenje, dodajanje zalege, medu itd.
Zelo dobrj in praktični so panji s premakljivim dnom, ker zelo olajšujejo snaženje odpadkov. Taki panji pa imajo to slabo stran, da je njih prevoz na pašo otežkočen in da niso tako trdni. Končno pa mo-
rajo biti panji tako napravljeni, da nam jih mizar lahko poceni napravi. Razkošno izdelan pa ni za čebelarja, ki pričakuje od svojih čebel gmotne koristi, ampak samo za take čebelarje, ki čcbciarijo le v svojo zabavo.
Mnogo zahtevamo torej od dobrega panja in mnogo nam tudi koristi dober panj; ali vendar je uspeh čebelarstva mnogo bolj odvisen od zna nja in pravilnega ravnanja s čebelami, kakor pa od tega ali onega sestava panja. Zato obračaj pažnjo bolj čebelnj družini kakor pa panju.
UŠI NA ŽIVINI
Uši je več vrst. Vsaka žival ima posebno vrsto. Ušj srkajo iz živali kri in povzročajo tako manj alt več občuten srbež. Ako ima žival mnogo uši, postane mršava, suha in malo vredna. Zanemarjena, uSljiva živina pa dobi lahko tudi nevarne kožne bolezni. Temu je podvržena posebno ona živina, ki je slalno v hlevu.
Za uničevanje uši rabijo živinorej-
Prednost zelenega krmljenja
in prednosti paše
Različna krmila, posebno tovarniški odpadki — ječmenove droži — se dajo dobro izkorlščevati ali uporabljati le pr; hlevskem krmljenju. Za stalno prehranjevanje živine v hlevu ne potrebujemo tako obsežnih zemljišč, kakor pa če hočemo gonili živino na pašo. Ako krmimo živino tudi poleti v hlevu, je varna pred raznimi škodljivimi vremenskimi vplivi in pred posebnimi boleznimi, ki bi jo lahko zadele na paši. Gnoj sc v hlevu nič ne porazgubi, kar tudi marsikaterega pripravi do lega, da se raje odloči za hlevsko zeleno krmljenje nego za pašo živine. Vse le prednosti zelenega krmljenja v hlevu pa niti od daleč ne odlehtajo onih, ki jih ima paša posebno za mlado, plemensko in mlečno živino.
Z nepretrgano, edinole hlevsko vzrejo goveje živine, da ne govorimo o ostali živini, že od nje prve mladosti dalje imamo le slabe in žalostne izkušnje. 2ivali, ki iii> vzredimo in držimo vedno le v hlevu, zaostanejo v razvoju, se omehkuži-
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
M. 2. IZ BOLJ UNCA: Imam mlado kravo, kateri se pojavljajo, ne vem, iz kakšnega razloga, na vimenu bradavice, od vimena naprej pa do popka tako imenovani polipi; sicer pa je krava zdrava. Ali je mogoče te izrastke odpraviti in kako?
ODGOVOR:	Preveti vsako bra-
davico in vsakega polipa s tankim gumijevim Irakom, kakor ga uporabljajo za cepljenje trt. Male bradavico, ki jih ni mo gob e prevezati, pa mati z ihtiolovo mastjo in sicer v razmerju 1 '5 (en del ihliola, pel delov masti). Zdravljenje traja po obsegu bolezni 15 do 30 dni, mateiS pa lahko enkrat ali tudi vebkrat na dan.
J. S. iz Trnovice' Imam dve leti starega volička, ki je začel pred dvema mesecema šepali z levo sprednjo nogo. Drugače je zdrav, rad je, je dobro rejen. Opazil sem, da ga noga manj boli pri hojj kot tako, ko gre iz hleva. Kai bi to bito?
Odgovor: Skoraj gotovo ima vaš voliček bramor. Ta bolezen se opaža največkrat pri konjih. Vzrok bramorja je kostni ikrastek ali zarastek v skočnem pregibu noge. Ako se hočete prepričati, ali ima vol bramor, tedaj pripognite bolno nogo, držite malo časa pripognjcno, potem pa jo hitro izpustite in naženite žival, da mora leči. Ako bo žival spočetka močneje šepala nego minuto pozneje, je to znak, da ima bramor.
Bramor sam ne škoduje mnogo živali, ako Izvzamemo posledico, da žival ni tako gibčna. 2ival lahko dela, se debeli in meso ima islo vrednost kot od popolnoma zdrave živali.
Bramor sam je težko ozdravljiv, posebno ako smo ga v začetku zanemarili. Največ koristijo kisli, topli obkladki, katere napravimo na
ta načjn, da polijemo žaganje z vročo vodo in ji dodamo malo kisa ter potem žaganje zvežemo v ruto in privežemo na bolno mesto. Pri mnogo vrednih konjih navadno izžigajo izrastke kosti. To delo pa se ne splača pri malo vrednih konjih in tudi ne pri volih.
/. V. Suhorje: Moj sosed ima vrt, v katerem dobi vsako sadno drevo raka. Kaj je lemu vzrok?
Odgovor: Raka povzroča glivica, ki jo imenujemo z znanstvenim imenom nectria ditissima. Vzrok rakavi ne na drevesih je lahko zelo različen. Največkrat podlega raku sadno drevje v vlažni, močvirni zemlji in v osojnih, senčnih legah. Raka podpira preobilno enostransko gnojenje z dušičnimi gnojili, predvsem jgnojnico. Tudi pomanjkanje apna zelo neugodno vpliva na zdravje sadnega drevja. Ce hočemo odpravili raka, moramo odpravili najprej te pomanjkljivosti. Drevesa, ki so zelo rakava, je najbolje posekati in sežgati.
I. L. Slap: Imam njivo, ki je zelo mokrotna. Ker leži niže kot bližnji potok, je ne morem kanalizirali. Kaj naj naredim? Ali pomaga kako u-metno gnojilo?
Odgovor-' Nizko leže"o njivo, s katere ne morete spraviti vode, morate predvsem orali v zloge z manjšim številom brazd, tako da bo Imela več razorov. Ce je njiva tako izo-rana, bo voda prej izhlapevala iz nje. Seveda izgubile pri tem na posejani površini, ker v razoru ne bo raslla nobena rastlina. Razen tega vam priporočamo, da gnojite njivo z apnom. Potrosite na vsakih 100 kv. m na jesen 20 kg apnenega prahu. Po dveh letih apneni prah zopet trosile; ali pa lahko potrosite vsako leto polovico. Tudi Tomaževa žlindra in apneni dušik dobro delujeta v mokri zemlji, ker vsebujeta precej apna.
F. M. iz Gropade: Rad bj vedel, kako se najlaže zatrejo polži, ki mi delajo veliko škodo na polju in v vrtu?
Odgovor: Proti polžem je najbolje natrositt proti jutru tla s prahom od živega apna ali s kuhinjsko soljo. Polži, ki lezejo čez apno, zgubijo mnogo sline in kmalu poginejo, žejo čez sol in se ranijo ob njo. Isto tako se zgodi tudi s polži, ki le-Veljko pomaga tudi pobiranje polžev ponoči.
Pop!i so se škoivci
na lucerni in deteljiščih
Poročajo nam, da so sc po nekaterih krajih pojavili po detelji in na lucerni posebni hroščki, ki žrejo nadzemeljske dele rastlin. Skoda je obutna. V zvezi z pojavljanjem te golazni smo se obrnili na okrožni kmetijski oddelek v Kopru in dobili tam sledeča pojasnila:
Škodljivci, ki so se pojavili na detelji in na lucerni, spadajo med ritčkarje (Apion aprlcans in Phylo-nomus nigrirostris). Odrasli hroščki temnomodre barve, dolgi približno 3 mm, prilezejo iz zemlje aprila ali maja. Po oplojenju samice položijo po rastlinah jajčeca, iz katerih se zvalijo majhni črvički zelenkaste barve, ki gredo takoj na delo in uničijo vse, kar jim pride pod zobe, tako da večkrat ne ostane na njivi nič drugega kot sama gola stebelca. Odrasli črvički (ličinke) se zabubijo v paj|Vevinasle bube takoj pri vrhu korenin. Iz bub zlezejo ponovno odrasli škodljivci in nadaljujejo svoje uničevalno delo.
Kako uničujemo te'škodljivce? Boj proti njim je zelo težaven, ker dc-teljlšč ne moremo škropiti s strupenimi preparati (arzenali). Nevarnost je namreč v tem, da bi lahko zastrupili živino, ki bi prišla slučaj-
jo, se rade prehladijo in nimajo ni-kake prave odpornosti proti boleznim, posebno pa proti kužnim boleznim. Za jetiko ali su;ico zbolijo najraje in večinoma le živali, ki so vzrejene in bivajo vedno le v hlevu. Zato pa je predvsem za mlado govedo neobhodno poliebno, da gre poleti na pašo. Na dobrem pašniku se mlado govedo lepo razvije, okrepi in utrdi ter ostane zdravo, tudi č.e more pozneje, ko dorasle, ostati in živeti največ ali vedno v hlevu.
Poleg paše ima živina na parniku nujlepšo priliko, da se lahko poljubno in zadostno giblje v svežem in čistem zraku, kakršnega nima še v tako dobro urejenem hlevu. Kosti mišice in pljuča se bolje razvijajo. Mlade živali dobe lepo zra-ščeno in krepko telo in se ulrdijo. O lem se najlaže prepričamo, če primerjamo na pašniku zrasle in v hlevu vzrejene živali. Pa tudi svetloba, ki jo imajo živali na pašniku v veliki meri na razpolago, doprlnaša zelo mnogo k živalskemu zdravju. Živali dobijo na paši zelo primerno sestavljeno krmo, kj vsebuje obilo beljakovinastih snovi in je lahko prebavljiva. Ako živino lahko pasemo. si tudi prihranimo precej dela in stroškov, ki jih imamo drugače s košnjo, spravljanjem in poklada-njem zelenih krmit. Ker začne paša v bolj nizkih legah prej in konča za zelenim krmljenjem živine v hlevu, prihranimo s pašo tudi za zimsko krmljenje določena krmila.
Ker ima paša toliko prednosti in neprecenljivih ugodnosti za no živinorejo pred hlevskim zelenim krmljenjem, glejmo, da pčide na pašo posebno takšna mlada živina, ki smo jo namenili za plemensko rejo.
cl predvsem petrolej, bencin ali pa 2-3% kreol in razredčen z vodo. Navedene tekočine sicer uši pomorijo, a jih ne smemo vedno rabiti. Posebno v hlevih, kjer sloji mlečna živina, ne kaže rabiti teh snovi, ker bi mleko od njih lahko dobilo poseben duh, ki preide tudi v mlečne izdelke in jih lahko napravi popolnoma neužitne. V takem primeru moramo uporabljali sredstva, kj nam jih predpiše živinozdravnik in ki so pripravljena iz različnih rastlin, n. pr. iz podleska, korenin, teloha i. t. d.
Marsikje uničujejo uši nu živin1 tudi z oljem in kisom. Najprej s pomočjo cunje namažejo z oljem vso žival, potem pa še s kisom ali pa 2 obojim hkrutu. To sredstvo tudi uniči uši, a po takem ravnanju moramo žival dobro oprati z ne premrzlo vodo in jo osušiti v vrečenino ali P°' dobnim blagom.
V drogerijah prodajajo tudi najrazličnejša mazila proti ušem; mazila-ki so navadno sestavljena na podlagi živega srebra. Vsa taka mazila uši sicer uničijo, a se ne priporočajo, posebno ne pri goveji živini-ki ima zelo občutljivo kožo napran* živemu srebru. Tudi nj priporočljivo uničevanje uši s tobačnim 12| vlečkam. Tobačni izvleček sicer u-i uni'”i, a lahko povzroči tudi nikotinsko zastrupljanje, posebno ako namažemo velik del telesa z raztopin0 tobačnega izvlečka in vode.
Uši uniči ludi navaden čist šp*1' (denaluriran) in sicer namažem0 kožo živali s pomočjo čopiča a'i 5 kosom blaga.	.	. .
Najbolje pa je, da obvarujemo sv°l lilev pred ušmi. To bomo dosegi1-če bomo kupovali čim manj odrasl« luje živali, pa1” pa skrbeli za pomla dok v domačem hlevu. Ce pa P11 u5i iz različnih razlogov kiju nhlU
dejo
temu v naš lilev, ne pomaga un jih samo na živalih, temveč moram0 prečistiti ludi hlev. Posebno sp° mladi (v sedanjem času) bi mom1 hlev pošteno prečistiti, to se pimjjj spraviti iz hleva ves gnoj, pod ’ vse predmete v hlevu oprati z vl,° čo vodo ali 2% raztopino vode 10 kreolina.	.
»i, m * Zavedajmo se, da je živinorm uspeš- važna panoga našega gospodars^ in da uši na, živini povedo, kaks® je gospodar. Skrbimo torej, da k0 živali snažne; snažen pa naj bo di hlev.
Dr.
Bodimo budni
na koloradskega hrošč#
V naši bližini v Ljudski republiki Sloveniji že več let uničuje krompirjeve nasade njihov doslej najhujši sovražnik-koloradski hrošč. Le odločnemu posegu ljudske oblasti in organiziranemu nastopu kmečkih množic se moramo zahvaliti, da se golazen ni razširila povsod, kjer se sadi krompir.
O tem .škodljivcu je bilo že govora v na:em tisku, vendar ne ho odveč, čc ga vraj v glavnih potezah na kratko opišemo. Koloradski hrošč ali fcrompirtevec je en centimeter dolga živalioa. Krila so svellorume-ne barve in vsako ima po pel značilnih črnih prog podolgem. Rde’k-‘islo-ruinen ovratnik ima 11 črnih lis, od
no na napadene njive, ali ki bi ji pokladali zastrupljeno seno. Ne preostane nam torej drugega, kot da deteljo alj lucerno pokosimo takoj, kakor hitro opazimo, da so se pojavili škodljivci. Ker pa ostane po njivah Se ogromno .število škodljivcev, jih moramo preorali in zasejati nanje dr-uge rasMUte.
Dr }.
katerih ima srednja največja °t,j! črke “V". Sp -dnji de' telesa je ] kasto rumene fcaivc. Jajčeca, k j * znese samica v kupčkih tesno ^ ob d-ugern, nalepljena na spo“
listno stran, so pomarančastoru
n9'	.	dolg'
Odrasla, približno t-2 cm a ^
ličinka, je spočetka rdeča, P0^-^ pa svetlorumena. Zadek Ima iz° ^ navzgor. Glava, ovratnica, n“"ejj; dve značilni vrsti bradavi' asttt1 ob strani trupa so črne barve.
le
Borba proti temu škodljivcu ^ lo težavna in ko se razmnoži- -o re’emo, neuspešna. Zato 1110 p,.iziti, da sv na našili nlivah lil ^ loga ne pojavi. Bodimo torl'J $ budni. Določimo neko nec* . preglijmo vso na^e kromp,n^ nasade. Potrebno pa ie, ^ kmet že pred množičnim pf0" sV()je redno in vestno pregleduje jj-njive in L-koj poroča, če bi ’
ari'
sledil.
Vsak dvomljivi primer naj javi takoj okrajnemu ali okru kmetijskemu odseku, ki h0 ukrenil vse potrebno, da ^ v zamiku uničijo vsi Škod t'
Delavsko-kmeJka enotnost

»traB »
Obisk tržaških delavcev
vzagrebški tovarni „Rade Končar"
V okraju Ilirska Bistrica
bodo zgradili letos tl zadružnih domov
Enotni sindikati Tržaškega ozemlja so organizirali obisk zagrebškega velesejma. Ob tej priliki je nad 500 delavcev in kmetov iz Trsta in iz Istrskega okrožja obiskalo na povabilo zagrebških sindikatov enega izmed najveCjih obratov nove jugoslovanske elektroindustrije in sicer tovarno električnega materiala »Rade KonCar». Delavci so tržaške in istrske tovariše prisrčno sprejeli.
»Povišati proizvodnjo električne e-nergije na 4,35 milijarde kilovatnih ur v letu 1951, to je okrog štirikrat v primeri z letom 1939. Med petletnim planom zagotoviti oskrbo industrije, rudarstva in metalurgije z električnim pogonom, oskrbeti široke ljudske plasti z elektrotehničnim materialom... Ustanoviti v ta namen novo Proizvodnjo transformatorjev, stroje za elektrarne.,.)) (Iz zakona o jugoslovanskem petletnem planu).
Kako se v novi Jugoslaviji besede spreminjajo v stvarnost, načrtne smernice v velike tovarne, številke v industrijske proizvode, so se delavci Tržaškega ozemlja na lastne oči prepričali.
Kjer so se še pred letom dni razprostirale same njive, stojijo danes že mogočna poslopja, zgrajena po najmodernejši tehniki. Tovarna »Rade Kon-Car» bo v celoti zgrajena šele 1.1951, >> že danes proizvaja veliko množino hajrazfičnejšega elektrotehničnega materiala. Dan prej so izletniki videli da zagrebškem velesejmu razstavljene vzorce izdelkov, ki jih »Rade Kon-čat» proizvaja, zdaj pa so videli, da vse te izdelke izdeluje tovarna že množično. Na stotine transformatorjev, elektromotorjev in najrazličnejših strojev čaka v odpremnih skladiščih.
Delovni proces proizvodnje, orodni stroji in tehnična ureditev tovarne je vzbudila veliko pozornost zlasti tržaških kovinarjev. Globok vtis pa je napravila na obiskovalce sama zgradba iz porazdelitev delovnih prostorov. Graditelji obrata so se posebno prizadevali, da bi delavcu v tovarni nu« btli najugodnejše okolje pri njegovem 'sakdanjem delu. Pri velikan-skih oknih v stropu in na stenah, ob steklenih pregradah in v obšlrnosti Zgradb se bo delavec občutil kakor na prostem. Prostor med posamezni-nii Paviljoni bo pokrilo bujno zelenje ,ePo urejenih parkov. Med odmori in 1)0 delu bo delavec užival vse mate-rialne ugodnosti v menzah, kopališčih, čitalnicah itd.
Vzporedno s tovarno gradijo stano-vanjske hiše, namenjene delavstvu in nameščencem obrata. Ta stanovanja nimajo nič supnega z zastarelimi luknjami, kjer so v prejšni dobi bili bfimorani stanovati delovni ljudje.
r°storna, zračna, sončna bodo ta sta-novanja, opremljena z vsem najmočnejšim udobjem. Tovarni bodo po-tega dodeljene lepo urejene otro-
ške jasli, katerim bodo matere, ki bodo odhajale na delo, izročale brez skrbi svoje male.
Po obisku v tovarni je vse navroče nagovoril tržaški delavec italijanske narodnosti, ki je že več mesecev zaposlen v tovarni. Poudaril je požrto-valnost vseh jugoslovanskih delavcev, katerim so se pridružili številni italijanski delavci. Zgradili bodo osnove novega življenja in premagali vse ve-
Ce hočemo dobro razumeti sovraštvo špaski delavcev proti Francovemu režimu in proti vsem onim, ki ga v inozemstvu podpirajo, moramo predvsem upoštevati obupno bedo, v kateri žive. Poleg tega pa jih režim mučenja in umorov zatira z vsem svojim policijskim aparatom. V kakšnem obupnem gospodarskem stanju žive španski delavci, nam najbolje pove nekaj številk.
Leta 1936 za časa republike je moral strokovni delavec delati 22 minut, da si je zaslužil kilogram belega kruha. Pod Francovim režimom mora delavec delati 48 minut, da si zasluži obrok 150 gramov črnega kruha, ki sploh ni prebavljiv. Ce pa si hoče delavec zaslužiti kg belega kruha, mora delati celih 6 ur. Iz tega primera se najbolj jasno vidi, kako velika lakota vlada po vsej državi. Kar se nanaša na kruh, velja tudi za vse ostale najbolj nujne življenjske potrebščine, ki jih rabi delavska družina.
Lahko pa izberemo še en primer. Za časa republike je imel kovinar-
likanske težkoče, ki so v vezi z ogromnimi nalogami petletnega plaana.
»Bodite tudi vi dosledni v borbi, kakor ste bili doslej«, so bile zadnje besede tovariša.
Na koncu je spregovoril na kratko Se tov. inženir ravnatelj tovarne. Poudaril je, da je v Jugoslaviji danes omogočena gradnja velikanskih objektov, ker so se uresničili trije pogoji; ker je oblast v rokah ljudstva samega, ker so za vedno zatrli izkoriščevalce in domače škodljivce in ker vlada med delovnim ljudstvom sloga in enotnost. Zaključil je: »Pozdravite tovariše delavce Tržaškega ozemlja in povejte jim, kar ste danes tukaj videli!«
skl ali ladjedelniški delavec srednjo plačo 16 do 18 pesetas na dan. Danes je plača delavca približno 25 pesetas. Toda medtem ko ni bilo tedaj na plači nobenih odtegljajev, odtegujejo sedaj delavcem tretjino plače za razne dejatve, s katerimi morajo delavci podpirati Francov državni aparat za zatiranje delovnega ljudstva samega.
V primeri z letom 1936 je po fa-langističnem statističnem uradu dejanska plača dosegla leta 1947 182,5 odstotkov, toda indeks cen za živila se je v tem času zvišal od 100 na 596,3 odstotke, splošni indeks cen pa na 490.2 odstotka.
2e te številke, ki jih je izdelal falangistični statistični urad in ki zato ne morejo biti preveč verodostojne, nam kažejo, da mora španski delavec delati štirikrat več kot leta 1936, če hoče živeti kakor tedaj, kar pa je seveda nemogoče. Ker pa je to nemogoče, je jasno, da živi špansko delovno ljudstvo v grozni bedi.
V okraju Ilirska Bistrica bodo letos zgradili 11 zadružnih domov. V Knežaku je bil otvorjen prvi dom v okraju že 1. maja, sedaj pa so v delu na Tatrah, Pregarjah in Novi Kra-čini. V kratkem bodo začeli zidati še v Trnovem pri Bistrici. Tu bodo preuredili in povečali zgradbo, kjer je bila prej zadružna posojilnica. Zidali bodo tudi v Bitnjah, Slivju, Obrovu, Podgradu, Zabičah in Jelšanah. Največji zadružni dom bo v Trnovem, eden izmed najlepših pa oni v Pregarjah.
Pregarje so bile med borbo vse požgane, toda vaščani, med katerimi je mnogo zidarjev, so marljivo prijeli za delo in vas bo v kratkem vsa ob-
PRVA TOVARNA ELEKTROD V JUGOSLAVIJI je začela obratovati 11. maja na Hrvatskem. To je hkrati prvi obrat te vrste v jugovzhodni Evropi. Doslej so morali uvažati elektrode v Jugoslavijo za drag denar iz tujine. Elektrode domačega izdelka so se izkazale za boljše od tujih. Tovarno so zgradili v petih mesecih.
JUGOSLOVANSKA LETOVIŠČA bo letos obiskalo okrog 1.100.000 gostov. Zato so se v letoviščih zelo dobro pripravili na tujsko prometno sezono. Povečati je bilo treba zmogljivost številnih gostinskih obratov, obnoviti in preurediti mnogo hotelov, zlasti v Hrvatskem Primorju, Istri in Dalmaciji. Letos bo imela na primer samo Opatija 40 hotelov in penzionov. Korenito so izboljšali tudi promet. Avtobusno podjetje za Hrvatsko Primorje in Istro je uvedlo več avtobusov domače izdelave. Obnovili so tudi več potniških ladij. Med gosti bo letos tudi mnogo Cehov, Slovakov in Madžarov.
V BEOGRADU 5000 NOVJH STANOVANJ. Letos bodo v Beo-
novljena. Veliko lepo šolo so obnovN li že lani, letos pa zidajo svoj zadružni dom, ki bo ponos vasi. V domu bo? do prostorne dvorane in ko bodo na? peljali elektriko, bo tam tudi kino-aparatura, klub, čitalnica, trgovina, več pisarn za zadrugo in druge množične organizacije, sejna dvorana ter stanovanje za upravnika. Poleg doma pa bo še veliko skladišče za zadrugo.
Vaščani so zelo zadovoljni in poma? gajo s prostovoljnim delom, da bo dom čimprej dokončan. Med Tatrami in Pregarjami je začelo pravo tekmovanje, kateri dom bo prej pod streho. Po teh vaseh, kakor tudi po ostalih, se vsi pogovarjajo le o zadružnih domovih in o letini, ki prav dobro obeta.
gradu zgradili 5000 novih stanovanj za kar bodo porabili - milijardo 300.000.000 din. Pred vojno so v Beogradu zgradili največ po 3060 stanovanj na leto. Toda v Beogradu ne gradijo le stanovanjskih hiš. Vrednost drugih gradbenih del bo znašale 3 milijarde dinarjev.
NAMAKALNA DELA V UKRAJINI. Ministrstvo poljedelstva ZSSR je izdelalo načrt za izgradnjo namakalnega sistema v Ukrajini, s katerega pomočjo bodo čez dve leti namakali 150.000 ha zemlje ter tako zagotovili visok žetveni pri-nos ne glede na vremenske razmere. Letos opravljajo poskusna dela za izgradnjo namakalnega sistemu v stepah južne Ukrajine.
TRBOVELJSKI RUDARJI so v tekmovanju rudarjev v Sloveniji dosegli prvo mesto. Rudnik Trbovlje je v mesecu aprilu presegel plan za 0,7%, zmanjšal proizvodne stroške za 2,4%, na razstrelivu pa je prihranil 40%. Od vseh rudnikov ima rudnik Trbovlje tudi najboljše uveden način dela po normah, dela nad 64% osebja po tehnično postavljenih normah.
TEKSTILNA INDUSTRIJA SE V JUGOSLAVIJI LEPO RAZVIJA
Beda španskih delavcev
ei OD VSEPOVSOD«
Poskusi
razbijanja
sindikalne enotnosti v Italiji
^ zadnjem času se tudi v Italiji nože poskusi razbjianja sin-. ^alne enotnosti. Imperialistom _ reakcionarjem ta enotnost ne v p v račun, ker preprečuje njiho-je sPletke in je najbolj odporen Proti vsem poskusom izkori-
klavni razbijač delavske enot-je zastopnik krščanskodemo-ske struje v Italijanski sploš-*vezi dela Pastore. Najbolj otip-
je
odhod Pa-
hosti
»trat; bi
dokaz tega razbijanja ,, n° demonstrativen
sto.
ffj''o* s proslave prvega maja v čeprav ni noben demokri-
*!“
«idi
delavec sledil njegovemu -ei° važno razdiralno vlogo ima
hje 0rganizacija ACLI (Udruže-Cey,lta'*janskih krščanskih delav-adrri* ^rve dni maja je imelo tu
artiž ■	■nuj.,	...
Se „^e.riIe v Rimu zborovanje, ki udeležil tudi delegat nmc-Svet sindikatov na zasedanju ^aPad-ne sind‘kalnc zveze Carey,
''•bZo - je Svetovno sindikalno 6eja lr> Italijansko splošno zvezo te PatT°- Verovanju pa je obiskal js in, , a- Pri tem je zanimivo, da ^ Ua' 0 ACLI to zborovanje kma-VPs°e V°u‘vah.
bost n,10 dokazuje tesno poveza-*b wjlp<* italijansko duhovščino
tstreetskjmi bankirji, ki ho-
čejo razbiti italijansko splošno zvezo dela, ker jim je na poti pri izvedbi njihovih načrtov. Vsi poskusi, razbiti to zvezo, so doslej klavrno propadli, saj je zveza vedno branila koristi delavcev in kmetov, ki so se je tesno oklenili. Zveza je namreč dosegla mnogo zmag, poleg tega pa se stalno bori za izboljšanje italijanskega gospodarstva sploh.
Vsi dosedanji poskusi razbijanja enotnosti delavcev in kmetov, včlanjenih v italijanski splošni zvezi dela, niso imeli nikakega uspeha, ker so bili desničarji v zvezi vedno v manjšini. V sindikatih je namreč nad 80 odstotkov komunistov in socialistov, a raznih desničarskih skupin le 17 %; ostalo odpade na neodvisne skupine. Toda dober dej demokristjanskih delavcev tudi noče razbijanja sindikalne enotnosti. Zato je začela italijanskega reakcija v službi ameriških imperialistov zahrbtne spletke ker ni imela uspehov v odkri-
za razbijanje sindikatov la dve smeri.
ristjani in drugi desniča-o in sabotirajo vse akcije er skušajo ustvariti opor-a oporišča v sindikatih Demokristjan Pastore je
dobil od Vatikana naročilo, naj polagoma pripravlja teren za ustanovitev neodvisnih sindikatov. V ta namen skuša duhovščina vriniti v terenske sindikalne organizacije razne oportuniste in politično neopredeljene ljudi, da bi se v sindikatih ojačal oportunizem in s tem demokristjani. Dotok takih oportunistov se v zadnjem času opaža zlasti v uradniških vrstah. S tem se reakcija pripravlja na nove volitve v sindikatih, o katerih je govoril tudi sam De Gasperi. Pri tem je dejal, da je treba izvesti v sindikatih »svobodne volitve«. S tem namenom so tudi drugi predstavniki vlade zahtevali spremembo volivnega postopka v sindikatih. Pri vseh teh spletkah pa naj bi bil glavna opora ravno ACLI.
Formalno je to organizacija za »sindikalno predvzgojo delavcev v duhu katoliških načel«. Organizacija ACLI je naslednja: v podjetjih so nekaka »jedra«, ta jedra tvorijo občinske skupine, te pokrajinske, a pokrajinske nacinalne skupine. Nacionalne skupine raznih strok tvorijo tehnično predsindi-kalno zvezo.
V teh organizacijah so tudi »cerkveni asistenti«, ki se zanimajo za duševni blagor članov. Asistent v osrednjem odboru ACLI je znani zagovornik fašističnega korporativizma monsinjor Luigi Civardi. V krajevnih organizacijah zavzemajo najbolj vidna mesta ravno duhovniki.
Krajevne organizacije ACLI imajo svoje klube in biblioteke z reakcionarno literaturo. V teh klubih vzgajajo delavce in njihove družine v mržnji proti demokratičnemu gibanju. ACLI ima tudi svoje časopise, preko Vatikana, to je papeževe komisije in Američanov, pa dobiva razno blago in denar, da s tem korumpira in kupuje delavstvo. Poleg tega ima ACLI nalogo, da organizira »študiranje vprašanj, ki zanimajo delavce«. Resnični namen teh študijev pa je, odvračati pozornost delavcev od perečih vprašanj in od njhovega reševanja. Da bi se ustvarila »resnična sindikalna krščanska zavest«, zahteva ta organizacija od delavcev ponižnost in strpno sodelovanje. Prav zaradi tega so postale notranje komisije, v katerih imajo demokristjani — kakor na primer v Bielli — večino, pravi prirepniki delodajalcev. Iz tega se popolnoma jasno vidi, da je ACLI odkrito sredstvo reakcije za razbijanje delavskega gibanja. Lastniki tovarn sodelujejo z ACLI-jem se pogajajo z njim kot sindikalnimi ter organizacijami ter sklepajo sporazume.
Tako je tekstilni industrijec Mar-zotto v Vičenci sklenil z ACLI-jem mezdni sporazum, ki je bil mnogo ugodnejši kakor oni, katerega je predlagala Italijanska splošna zveza dela. Zveza je seveda to spletko takoj razkrinkala kot manever aa razbijanje sindikalne enotnosti.
Dejansko pa uživa med delavci ACLI sloves, da je orodje najhujšega izkoriščanja. V Bergamu de-ia na primer veliko žena v vzgojnih ustanovah v najslabših pogojih. Razne nune silijo te ženske, naj izstopijo iz delavskih zbornic in se vpišejo v ACLI. Geslo ACLI je, da je treba za vseh 52 sindikalnih organizacij ustanoviti 52 pred-sindikalnih. Zato posveča duhovščina ACLI-ju toliko pažnje. ACLI ima namreč nalogo, da zbere okoli sebe politično neaktivne delavce, jih korumpira in vrine v sindikalne organizacije ter tako okrepi v njih desničarske in reakcionarne položaje.
Delavci pa odločno odgovarjajo na te poskuse razbijanja sindikalne enotnosti. V Firencah je bil pred kratkim kongres rudarjev. Pri volitvah na tem kongresu so dobili komunisti in Nennijevi socialisti 66.463 glasov, demokristjani pa samo 2329 glasov. Tako niso mogli dobiti niti enega predstavnika v nacionalnem sindikatu rudarjev. Rudarji pa so khratu odločno postavili zahtevo po industrijski reformi in nacionalizaciji rudnikov.
Italijanski delavci odločno branijo svojo enotnost, krepijo Italijansko zvezo dela ter bodo nikoli dopustili, da bi se spletke demokristjanov in raznih oportunistov nemoteno razvijale. Giato pa so te spletke obsojene na propast.

Vezane cene v Istrskem okrožju
dokaz velikega napredka v gospodarstvu
V istrskem okrožju se je žačeia le dni trgovina po vezanih cenah. Po vezanih cenah prodajajo kmetje svoje proizvode kmečko nabavnim in prodajnim zadrugam ali pooblaščenim trgovinskim podjetjem. Za prodano blago po vezanih cenah dobijo poleg izplačila v gotovini tudi nakupne bone. S temi boni si bodo kmetje ali ribiči lahko nabavili industrijske proizvode po nižjih enotnih cenah za svoje potrebe pri kmečko-nabavnih prodajnih zadrugah.
Kmet bo torej pripeljal v zadrugo vino, žito, krompir ali drugo, dobil pa bo za svoje blago denar in posebne bone za nakup raznovrstnega blaga, tekstila, železnine, obutve ali podobnega. Potrdila, ali boni bodo služili kmetu kot dokaz, da je prodal svoje blago po nižjih cenah, zato bo imel tudi manjSe davke kot oni, ki bodo prodajali svoje pridelke v prosti prodaji.
Vsi kmetje nimajo še pridelkov, ki bi jih lahko prodali po vezanih cenah, lahko pa sklepajo že sedaj pogodbe s' svojo zadrugo. Na ta način lahko dobijo na račun denar in bone za nabavo raznih potrebščin po vezanih cenah.
Kmetje, ki ne predelajo dovolj niti za svojo preskrbo, bodo dobivali ži-vifske nakaznice za toliko mesecev, kolikor potrebujejo. Tako bo mali kmet, ki pridela le za tri mesece, dobil nakaznice za devet mesecev. Delavci, uradniki, in kdor nima zemlje, bo pa dobival še v naprej nakaznice za zagotovljeno preskrbo.
Zadruge bodo kupovale, namreč že kupujejo, po vezanih cenah, žito, koruzo, semena, živino, ribe, surove kože, volno, krompir, fižol, vino, olje in perutnino ter nekatere druge predmete. Trgovina po vezanih cenah j« prostovoljna. Kmet lahko proda svoj pridelek zadrugam po vezanih cenah ali pa na prosti prodaji, O koristi trgovine z vezanimi cenami ne bomo govorili, naši kmetje se bodo sami v kratkem času o tem prepričali.
Nekaj navodil
Zadruge bodo kupovale po vezanih cenah sledeče proizvode po navedenih Cenah:
PŠENICO po 14 L. kg, rž po 12.50 L, ječmen po 12.— L, oves po 12.50.
Blago mora biti dobro, zdravo in suho In mora imeti hi težo ki je za vsako žito določena. Ce ima žito večjo ali manjšo hi težo kot je določeno, se za vsak odstotek teže določena cena dvigne ali zniža za en Odstotek. Prav tako se odbije določeni odstotek pri cenah za odgovarjajoči odstotek smeti, zrnja drugih vrst žita ali črvivih zrn.
KORUZO v zrnu po 9.50 L, v storžu pa po 7— L kg. Za koruzo veljajo isti predpisi kot za pšenico.
SEMENA morajo biti zdrava in čista. Krompir »zgodnji labinskia bodo kupovali po 33.— L kg, «Ida» po 20.
L kg, fižol od 30,— X, do 60,— L kg, pšenico «mentana» po 17.— L kg, semenski oves 14.— L, ječmen po 14.— L, grah od 80 - 90,— L, špinačo po 120,— L, čebulček 100—L, česen po
140,— L, paradižnik po 200.— L, lucerno 150.— L, triletno deteljo 100.— L, enoletno pa po 130.— L.
KLAVNO ŽIVINO bodo kupovali po navedenih cenah za en kg žive teže: govedo od 32 - 56.— L, po odstotku mesa v zaklanem stanju; teleta od 48 - 49.— L, stara do dva meseca, ovce od 30-40.— L kg, PITANE PRAŠIČE od 63 do 88.— L po odstotku maščobe; mesnate prašiče prve vrste po 80,— L, druge vrste po 77,— L: mršave prašičke za pitanje po 92.— L kg, do 20 kg teže pa po 100.— L. Živina ne sme biti hranjena in ne napajana 12 ui pred prodajo. Prepovedano je kupovati na število, «na čez» ali na kak drug podoben način.
CENA HIB za odkup je po vrsti in kakovosti od 14 - 134.— L kg.
SVINJSKO MAST odkupujejo po 104.— L za kg. Mast ne sme imeti nobenih tujih primesi. Suho meso, svinjsko gnjat, pleča in kare plačajo po 133,— L, meso brez kosti po 146,— L, ovčje, meso > kostmi po 93.— L, brez kosti po 113.— L, suho slanino po 128,— do 132.— L za kg.
ZA SUROVE KOZE veljajo pa te cene: goveje in bikove kože do 30 kg, od 12 2do 58,— L kg po kakovosti, bikove kože od 31 - 40 kg, po 10 -52,— L če so pa bikove kože težje, velja cena od 8 - 47.— L. kg. Telečje kože z glavo in nogami po 16.— do 78.— L kg, če so brez glave in nog pa od 20 - 98,— L kg Konjske kože po 8 - 40,— L za kg, oslovske kože po 4 - 20.— L kg. Nesušene kože ne smejo imeti nog in ne rogov ter morajo ihieti suho dlako. Suhe kože morajo biti pravilno razpete na trdem, lesu.
Volno bodo kupovali po vezanih cenah finejšo belo po 167.— L ostalo volno pa po 150,— L kg.
ZA KROMPIR veljajo pa te cene: zgodnji mladi krompir po 33.— L kg. mladi krompir po 20,— L, druge vrste krompirja pa po 7.— L kg. Krompir mora biti zdrav, čist, enake vrste, povprečne debeline, zadnje letine in ne sme imeti več kot 10% gomoljev.
Cena fižolu je od 19.50 do 32.50 L kg. Fižol mora biti zdrav, suh in zadnje letine ter ne sme biti mešan z drugo vrsto fižola.
ZA ODKUP VINA se določi povprečna vezana cena L 2.— za vsak maligan jakosti, sortirano vino «mo-škat» pa po 2.80 L. Vino mora biti zdravo in enkrat pretočeno.
OLJČNO OLJE se kupuje po 127.— L liter, SIR po 80— L do 127 za kg, PISCANCI po 63,— L kg, KOKOSI po 60,— L kg, PURANI po 60,— L kg, KOKOŠJA JAJCA za 100 kom. 407,— L.
Kaj bomo lahko kupovali po vezanih cenah
Kmetje in ribiči, ki bodo prodajali omenjene pridelke po vezanih cenah, si bodo lahko nabavili v zadrugah za svojo potrebo raznovrstne predmete in industrijske izdelke. V skladiščih naših zadrug ste morda že
lahko opazili tekstilne izdelke, kmečko prejo, sukanec, domače platno, tkanine za moško in žensko perilo obleke, brisače, rute, robce in drugo. Izdelke volnene iz naravne in umetne svile, vrvarske in jutine izdelke, tkanine za gospodinjstvo, bombažno, svileno in trikotažno konfekcijo, nogavice vseh vrst moške čevlje, ženske, otroške, nizke in visoke z usnjenimi in gumijastimi podplati. Zadruge imajo v zalogi in že prodajajo kovinske izdelke, kolesne obroče, betonsko jeklo, žico, žeblje, verige, motike, lopate, krampe, srpe, sekire, vile grablje, škarje, žage, klešče, kladiva in drugo gospodarsko orodje, čebelarske priprave, Svetlike, jedilni pribor, peči, štedilnike in druge potrebščine. Imajo tudi steklo, modro galico in druga umetna gnojila, barve, gume za bi-cikle, lončarsko posodo, žagan in tesan les, zidake, strešnike, apno in cement, vozove, sode. tekoča goriva In mazila, ribarske potrebščine itd.
Ker smo navedli nekaj cen za proizvode, ki jih bo kmet prodal po nižjih cenah, bomo v naslednjem navedli nekaj cen industrijskih proizvodov, ki jih bodo lahko kmetje in ribiči nakupili po vezanih cenah.
Kmet ali ribič, ki bo prodal zadrugi vino, krompir, ribe ali slično po vezanih cenah, bo n pr. lahko nakupil sladkor po 110.— L kg, gorilni špirit po 96,— L liter. Za 1 tisoč cigaret «Ibar» bo dal samo 667.— L, za 1.000 kom. «Zeta» pa 750.— L, za liter petroleja 19 L, za eno tono cementa 4.917.— L, za en zaboj strešne lepenke od 593,— do 1.044.— L, za en kubični meter jelkovih desk 7.160.— L, za eno kuhinjsko plcskano pohištvo, mizo, kredenco, 2 stola, dva kuhinjska stola in zaboj za drva pa bo dal 17,383 — L, za 1 kg karbita 44,— L. za 100 kg superfosfata pa 650.— L, Modro galico bo lajiko kupil po 74.— L, betonsko železo po 57,— L kovane lopate po 120.— L, motike 134.— L, sekire 119.— L in emajlirano posodo po 242.— L za kg. Za en štedilnik, velik 75x51 bo dal 6.110.— L, za vi-nogradske škarje iz kovanega jekla pa 167— L, za en m2 šip 234,— L. En par delavskih čevljev iz goveje kože in usnjenim podplatom bo dobil za 1.717,— L, čevlje za praznik iz telečjega bolesa z dvojnim usnjenim podplatom pa za 2.000.— L. Zenske si bodo lahko kupile čeveljčke za 1.334.— L, sandale pa za 980.— L. Vašim otrokom boste kupili čevlje iz, boksa za 577,— L do 1217,— L par. Moški si lahko kupijo obleko za 5.390.— L, zimsko suknjo za 5.357.— L, sukno pa po 1.283— L meter, tkanino od 410.— do 733. —L meter. Zenske bodo lahko kupovale platno 85 cm širine po 88,— L, cefir za srajce po 152.— L. flanelo po 129— L, platno za žensko perilo po 133.— L, ženske maje iz bombaža po 220.— komad, ženske nogavice od 84.— do 117.— L par. Moški pa si bodo lahko kupili hlačevino po 390— L meter, spodnje hlače po 377.— L komad.
Omenili smo le nekaj proizvodov in cen. Zadruge so začele že prodajati po vezanih cenah. Uvedba trgovine po vezanih cenah in količine industrijskih proizvodov, ki so v prodaji,
so dokaz gospodarskega napredka m prvih uspehov jugoslovanske petletke. Te sadove uživamo tudi mi v istrskem okrožju, ki je pod jugoslovansko u-pravo; naša dolžnost pa je, da z načrtnim gospodarstvom in dviganjem našega kmetijstva tudi sami prispevamo tej borbi za napredek delovnega ljudstva in utrditev ljudske oblasti.
Seveda, to ni prav gospodi v Trstu, ki je občutila silen udarec in zato nima miru.
Sledeč vzgledu gradnje zadružnih domov v Jugoslaviji, je naše kmečko ljudstvo v istrskem okrožju sklenilo, da noče zaostati za svojimi brati onkraj meje.
Naše vasi so še posebno potrebne takih domov, zlasti one izven obalnega pasu, ki so bile ali porušene in požgane od fašizma, ali pa ker se ves čas italijanske okupacije ni nič gradilo zaradi težkih gospodarskih razmer.
V teh vaseh, katerih poslopja ne ustrezajo niti potrebam posameznikov, ker so bila zgrajena takrat, ko naš človek na vasi_ ni še imel takih potreb, je težko najti primernega prostora za otvoritev zadružne poslovalnice ali celo skladišča, kaj pa šele prostore za telesno vzgojo ali pa v kulturne namene.
Zanimanje za gradnjo domov je po vseh vaseh veliko, ker je tudi potreba velika, kajti našemu Ijhdstvu se je obzorje razširilo in so se potrebe povečale. Samo pomanjkanje sredstev je vzrok, da se niso začeli povsod pripravljati na gradnjo zadružnih domov.
Vasi, ki sq najbolj prizadete zaradi pomanjkanja prostorov, ki so gospodarsko na boljšem, ali kjer je duh
Novi zadružni tečaji v Istri
Zadružni sektor gospodarstva 'v Istri se vedno bolj širi in krepi. Zato potrebuje novih sposobnih ljudi, ki bodo znali dobro voditi zadruge in jih upravljati v korist vsega prebivalstva. V ta namen je bil med zimo ustanovljen prvi zadružni tečaj v Portorožu. Tečajniki so dosegli lepe uspehe pri učenju, sedaj pa že delajo po uradih in zadrugah.
Drugi tečaj se je začel 3, maja. Trajal bo dva meseca ali morda več. Med 21 tečajniki so trije invalidi, 11 borcev NOVJ, in 12 žensk. Velika večina jih je kmetov in delavcev.
Na tečaju, ki ga vodi tov. Furlan Janko, poučujejo slovenščino, računstvo, knjigovodstvo in zadružništvo.
Poleg tega tečaja, ki je v Portorožu za Slovence, sta še tečaja v Piranu za Italijane in v Bujah za Hrvate.
Nabirajte kumino!
Marsikateri naš kmet ali gospodinja ne ve, da se lahko dobro proda kuminovo seme. Malokateri ga nabirajo le za svojo potrebo. Koristno je, da ga nabiramo, ker ga lahko prodamo tudi v večjih količinah. Nabiranje samo ni težavno in je prav enostavno. Kot krma je kumina ničvredna, živina je niti ne pogleda, ker je pretrda in neprebavljiva. Kadar kosite, naj vaši otroci ali gospodinje pobirajo za vami iz trave kuminova stebla. Nekaj dni jih stavite sušit na som ce, če le mogoče stavite spodaj podlago, vrečo ali drugo da se ne porazgubi seme.
vzajemnosti jačji, so se odločile na to smelo akcijo.
Prvi so bili Pučanci, ki so že začeli z gradnjo doma in ga bodo kmalu spravili pod streho. V svoji naglici in svojeglavnosti so sicer naredili nekaj napak, ki se pa drugod ne smejo ponoviti.
Marežani so prvi dali pobudo za resno zamišljeni dom. Izbrali so si odbor za gradnjo zadružnega doma iz predstavnikov vseli množičnih organizacij. Le zaradi prostora, kje naj bi stal dom, se niso mogli iakoj zediniti. No, končno so si izbrali krasen prostor, ki nudi vse možnosti razširjenja za vse bodoče potrebe kraja in to ne samo gospodarske, marveč tudi kulturne, socialne, telesno vzgojne in za razne prireditve, tako na prostem kot pod streho. Napravili so sami skico doma in se sedaj po njej dela načrt.
Tudi Vanganel se marljivo pripravlja za svoj dom. Izvolili so si odbor za gradnjo doma, nalomili že precej kamenja in ga privlekli na gradbišče Vsa vas se je z zanimanjem posvetih* gradnji svojega doma, ker v kraju, ki je precej velik in obširen, ni niti enega primernega prostora, ki bi le" žal na pristopnem mestu v vasi. Ta potreba je združila vse vaščane v misli in dejanju, da se mora <i°in zgraditi v najkrajšem času.
Požgane Šmarje so se tudi odločilf' da si vzporedno /. gradnjo zasebnih poslopij zgradijo tudi zadružni dohi-Tu sicer ni opaziti takega poleta, kul v ostalih omenjenih krajih, in sicer zaradi tega, ker je mnogo Smarcev še v skrbeh, kako in kdaj si bodo sebi postavili streiio nad glavo.
Izvoljen je tudi odbor za gradnjo d0" ma in tudi izbran prostor ali, kako' že omenjeno, več kot toliko ni hil° storjenega.
Ta velika vas bo rabila tudi velik zadružni tom, ki ne bo služil sarn° potrebam domače vasi ampak 16“' bližnjim vasem tako na gospodarsken1 kakor na prosvetnem torišču. Ta do'1' bo moral biti pravo žarišče vasi koprskih hribih.
Tudi po ostalih vaseh bi bilo P° trebno zgraditi zadružne domove sebno v Kortah, Koštaboni, Novi va si, Sv. Petru, Pomjanu itd.
Dočim vasi kot Dekani, Pobesjj Škofije in druge imajo na razpol?* lepe prostore, ki so, kakor v PobeS1^ tudi last zadruge to je konzunin*® društva.
O gradnji zadružnih domov
ISTRANI PA NISO
s češnje padli
Ob cesti se vrstijo nizka drevesa, med zelenimi listi se ti smejejo žlahtne češnje in te vabijo. Nisem tak-res da ne, ampak se ne morem vzdržati. žejen sem, češnje so pa tako lepe, da bi jih zobal kar naprej. Veje so nizke, ni mi treba na drevo. Eh, kaj hočete, Istrani so v tem pogledu bolj brihtni kot Kraševci. Ali so sc navadili od njih, tega ne vem. Vem samo to, da me je oče svaril, ko sem bil še pobalin in sem rad obiral češnje na domačem vrtu, da mi je dejal, kako je Usti «s češnje pal, pa hi več vstali). Preklemano sem se bal na češnjo, pa sem se vseeno splazil nanjo, padel pa vendar nisem nikoli.
No, ko sem tako zbiral bolj debele ali črne, sem zaslišal pogovor. Roka mi je kar padla sama od sebe, sit sem bil češnj. Spomnil, sem se tistega dne, ko sem zobal ob poti tam pod Salaro grozdje. Bilo je pred pet-
najstimi leti. Bil sem dijak s polno glavo številk in imen, v žepu pa niti križa. Na sadje pa sem bil vedno nor. Odtrgal sem mali grozdič, pa je zrast-la pred menoj iz trave postava krepkega kmeta. Tresel sem se «ku žiica», zgrabil me je za roko, zavpil in spustil.
Zdaj pa nisem bežal, obrisal sem si usta, da se ne izdam, in šel za njivo pšenice, kjer sta se pogovarjala dva kmeta. Pepi iz Vanganela je slonel na škropilnici. Toni iz Matrezig pa si je zvijal cigareto. Sel je v Koper po o-pravkih, spotoma pa se je ustavil pri prijatelju, ki je ob cesti škropil trte.
Nisem se jima pokazal, da sem laže sledil pogovoru. Zdaj pa vam bom povedal, kaj sta se pogovarjala. Nista stara, eden je poročen in ima več otrok, drugi pa je še fant.
Gledala sta pšenico, prijemala klas-
je v roke, štela zrnje. Lepo se jima je zdelo.
Tone: Letos pa bo dobra «entrada», lepo zaliva.
Pepi: Skoraj da bi bilo za sedaj zadosti za nekaj tednov.
Tone: Prav imaš, zdaj je treba škropiti in žveplati, zdaj je treba sonca za trte in za žito, pa tudi za češnje, da ne segnijejo, in za krompir, da odebeli.
Pepi: Dobro bomo pridelali, da ne bo kakšne toče.
Tone: Kaj govoriš o toči, povej rajši kam boš prodal in kaj boš kupil. Ali si slišal o nekih cenah, o zadrugi?
Pepi: To že dobro vem. Mi v Vanganelu bomo dali v zadrugo na vezane cene vino, krompir in še marsikaj.
Tone: To so se pa pametno izmislili. Kdor bo več pridelal, bo lahko več prodal in si bo kupil lepih stvari. Mi v Merezigah nismo ravno bogati, nekaj se bo vendar dalo prodati.
Pepi: Veš, ti! V zadrugi pa bodo imeli polne roke dela, če bodo hoteli vse v redu opraviti. Ne vem, kam
bodo vse to spravili, ko jim bomo začeli voziti.
Tone: Kaj ne boste zidali zadružnega doma? V Marezigah ga bomo sezidali. Pravijo, da ga boste tudi vi. Bo kaj? Ali bi radi skrivali, da bi nas prehiteli? Vi ste po streli. Vam ni verjeti. Kar lepega dne bomo zagledali nov zadružni dom. Pa se vam ne bomo dali kar tako mi iz Marezig.
Pepi ga pogleda, kakor bi ga hotel prebosti. Prav tega mu je bilo treba. Skoraj pozabi na trte in škropljenje, približa se Tonetu In začne pripovedovati, kaj vse so napravili v njegovi vasi (To boste pa čitali kje drugje v tem listu).
Pepi: Pa ga boš videl, ko se boš peljal mimo v Koper. Gotovo se boš vsakikrat ustavil in pokukal noter. Boš videl, da vas bomo povabili na otvoritev, prej ml vas, kot vi nas. In lepši mora biti naš in večji kot vaš. Ko bomo mi začeli, bomo prijeli vsi kot en mož. Ali boste gledali in se čudili! In elektriko bomo napeljali v vas, pa jo bomo poslali še vam gor v vas, da vam bo svetila ponoči. Mla-
dina pa pravi, da bo »skomandira ^ še kino, da bodo hodili vanj tud' bližnjih vasi. To pa ne vem, kdaj ^ Zadružni dom moramo pa čimpr^i zidati.	„
Tone ga kar posluša, ni S" ^ slišal, da bi tako vneto govoril.^.| se zavzemal za kako stvar. P0*1 „
si je, če so vsi taki ti Vang""* bodo res kaj napravili.
Tone: Tudi mi ga bomo sezidal*.
nas ne bo sram. Tudi mi znamo ** j napraviti. Si videl popravljeno = r. Kamion tudi imamo sami, samo z jev je še premalo. V Šmarjah Pra'| 5r
da bo tudi nekaj. Pepi moj me"',.
zdi, da bo tam. največji. Kakšno ^ imajo zdaj! To tl povem, dra£l f Pepi; vas je velika, ko se bodo ^ ^ fani zavzeli, bodo napravili vra* pol.	vSi»-
Pepi se spomni na trte, nag'0 yi< ne in škropi naprej, da bo do'0^^: na. V pozdrav zavpije pr*1" jjr' Toni, tega bomo (Vil, ko boš v Vanganel k otvoritvi doma! jt Pohitel sem tudi jaz v KOP %fit luS*1 S
vam napišem, kar sem pos za (»Senico, ki že zori.
V'
k
N
Is