Postalo* plaćana ▼ gotovini.
Uto LXI. ftev. 8.
v UDDiloni, u toreli 10. lonuorlo 19Z8.
Uno Din r

Izbaja  vsak  dan  popoldne,  tzvzemši nedelje   ic   praznike.   —    Inserati   do   30 petit a Z~- Din, do 100 vrst 2.50 Dio, večji inserati   petit   vrsta   4.—   Din.   Popust   po dogovoru.   In?eratDi   <iavek   posebej.
>Slovenski  Na rod <  velja  letno v Jugoslaviji 240.—   Din,   za   inozemstvo   420.—   Din.
* Uoravnlštvo: K nafto v a ulica št 5, pritllčfe. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica ŠL 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Razprava o vojnem proračunu
Danes je iinančni odbor zopet začel z defom. — Ekspoze ministra vojske in mornarice. — Stanje   naše   vojske«   —   Stvarna kritika opozicije. — Zahteva po znižanje službenega roka.
—  Beograd, 10. januarja. Danes dopoldne je po kratkim   odmoru   vsled praznikov plenum finančnega    odbora nadaljeval  razpravo o državnem proračunu. Na dnevnem redu je bil proračun ministrstva vojske in mornarice, ki bo najbrž že dopoldne sprejet. Popoldne bo finančni  odbor pričel  razprav-Ija-ti o proračunu  ministrstva za javna dela.    Na    dopoldanski  seji finančnega odbora     je     vojni     minister     general Hadžić podal   daljši  ekspoze o proračunu  svojega  ministrstva.    Posamezni govorniki so v svojih izvajanjih nava-jali popravke, ki bi jih bilo treba izvršiti  v proračunu.
Ob 10. dopoldne je ministrski pred-sednik Velja Vuktfčević odšel na dvor, r>o avdijenci pa se je sestal s predsed-nikom Narodne skupščine dr. Ninkom Perićem. Njun šestanek se spravlja v zvezo s sklicanjem sestanka Narodne skupščine.
Popoldne bo imela sejo sekcija za-konodajnega odbora, ki bo razpravlja-la o sodnišk»em zakonu. Ker je vlada morala kapitulirati pred zahtevarni opozicije, se bo vprašanje sodniških plač resilo v samem zakonu o sodnikih, kar se bo popoldne izvršilo.
—   Beograd,   10.  januarja.  Seja  finančnega  odbora  se  je pričela  ob  10. dopoldne.
Minister   vojske   in   mornarice   general
Hadžić
je v svojem ekspozeju podal pojasnila o posameznih postavkah svojega proračuna. Prvotno je bil določen proračun ministrstva vojstoe in mornarice na 3.936,000.000 Din, radi težkega finančnega stanja pa se je morala ta vsota zmanjšati in znaša sedaj proračun le 2.428,571.222     Din,     torej   za   poldrugo
milijardo manj. Od lanskega proračuna je sicer za 79Vs milijona večji, vendar pa naglaša vojni minister, da se je lan-ski proračun izkazal kot nezadosten zlasti v postavkah za hrano in krmo, radi česar so se morali povećati toza-devni krediti. Osebni izdatki so določen i po stvarnih potreban in se ne mo-reio zmanjšati. Pri tem je treba zlasti vpoštevati naraščajoči oficirski kader. kakor tuđi potrebe raznih vojaških de-lavnic. Efektivno stanje vojske je ostalo od lani neizpremenjeno. Imamo 95.000 kapfarov in redovov, kar predstavlja minimum. Velik del vojakov se med službovanjem pošilja na dopust kar znatno olajšuje proračun. Dalje imamo 8854 podoficlriev In 5323 gnjen-cev raznih vnjaških §ol. tako da znaša ves kader 109.575 ljudi. Za posamezne-ga vojaka so preračunjeni izdatk* na dan 7.60 Din.
Debato
je otvoril posl. Avgust Košutić (HSS), ki je najprej naglašal. da je proračun prevelik z ozirom na težko gospodarsko stanje, v katerem se nahaja država. Opozarjal je na najnovejše dogodke. ki streme za zagotovitvijo svetovnega miru in se zavzemal za ustvaritev balkan-skega Locarna. Zahteval je zmanjšanje roka vojaške službe, ki je v mnogih dr-žavah še manjši od našega. Končno je naglašal potrebo izpopolnitve naše mornarice in avijatike ter popolno depoliti-ziranje v armadi.
Naslednji govornik posl. Voja Lazić se je isto tako zavzemal za zmanjšanje roka vojaškega službovanja. Za njim je govori] posl. Pavle Radić.
Debata ob 13. še traja. Proračun ministrstva vojske in mornarice pa bo vsekakor sprejet že na tej seji.
Polletna doba za pogajanja
z Italijo
Šestmesečno podaljšanje odpovednega roka prijateljske pogodbe-— Italijanski pogoji za podaljšanje še nišo znani — Nadaljni razvoj odnošajev zavisi tuđi od pogajanj med Francijo in Italijo-
__ Beograd, 10.  ianuaria.  Kakor  poroca-
jo listi, je italijanska vlada spreiela predlog jugoslovenske vlade, naj se rok za odpoved jugoslovensko - italijanske prijateljske pogodbe podaljša do 27. julija i. 1. Podrobne informacije iz zunanesa ministrstva, pod kakimi pogoji je italijanska vlada sprejela ta predlog, šc ni. Splcšno pa je znano, da je svoječasno Italija stavila kot pogoj za podaljšanje odpovednega roka pogodbe, da ratificira iugoslovenska vlada nettunske konvencije. Za enkrat je znano le dejstvo, da je italiianska vlada spreiela predlog naše vlade glede odgoditve, ki naj prepreci, da bi se z odpovcdjo prijateljskega pakta  od-
nošaji med Jugoslavijo in Italijo še bol] pooštrili. S sprejetjem predloga naše vlade po Italiji je za enkrat premagana zagata, v katero so zašli odnošaji med Jugoslavijo in Italijo, in so omogočena nova pogajanja. V beograjskih diplomatskih krogih motre bližnja pogajanja z Italijo precej rezervirano. Opozarjajo pa na dejstvo, <Ja se bo s temi pogaanji mednarodni položaj na iu-gcvzhodu Evrope vsekakor premakrril z mrtve točke. Ali se bo to zgodilo v smeri zboljšanja ali poslabšatija naših odnošaiev z Italijo, je v veliki meri odvisno tuđi od razvoja diplomatskih pogajanj meti Fran-cijo in Italijo.
Neverjetna brezbrižnost naše vlade
Ladjedelnica v Kraljevici v konkurzu,
— Sušak, 10. januaria. Konkurzno posto-panje ladjedelnice v Kraljevici traja žc tri in pol meseca. Bančni stol v Zagrebu je odklonil predlog, naj se postavi Ijadiedel-nica en bloc na dražbo z motivacijo, da se t&ko ni izvršila niti zaplemba, vsled česar se tuđi dražba ne more izvršiti en bloc. Na podlagi tega sklepa se bo v kratkem vi šila dražba posameznih predmetov kakor so bili zaplenjeni. Doslei se oficijelno še nobeno pođjetje in nobena skupina z do-mačim industrijskim kapitalom ni zanimala za to, da bi kupila ladjedelnico. Tuđi država sama ni pokazala v tem pogledu nobe-nega interesa. Gospodarski krogi pričaku-jejo, da se bo vsaj v zadnjem času posre-čilo privatni incijativi ali pa državi resiti ladjedelnico oziroma vsai najti kupca za njo. Oblasrna skirpščina primorsko-krajiške oblasti je pri svoiem zadnjem zasedanju sprejela soglasno resolucijo, v kateri poziva merodajne činitelje in gospodarske kroge, naj v interesu ugleda jugoslovenske pomorske politike in prebivalstva v Primorju sto-re vse za sanacijo ladjedelnice v Kraljevici, ker bi bilo v nasprotnem slučaju ljudstvo v Primorju silno prizadeto.
Nova madžarska afera
Tihotapstvo madžarskih rent v Francijo.
— Dunaj, 10. januarja. Ni se še poleglo ogorčenje nad tihotapstvom orožja na Madžarsko, že se je pričela baviti evropska javnost z novo senzacijo, katere središče je isto-tako na Madžarskem. Iz Pariza prihaja vest, ki napoveduje nov konflikt med Francijo in Madžarsko. Pariški >Populairec je včeraj ob-javil faximile pisma, po katerem je madžarski policijski komisar Nadossv, ki se je poleti 1927 službeno mudil v Parizu, prodal tamkaj za IO milijonov frankov madžarskih ront. Policijski komisar ni identičen z znanim policijskim Sefom in sokrivcem v Win-dischgratzovem procesu. >Populaire< pi5e, da so madžarski policijski uradniki, ki so vodili preiskavo v aferi ponarejanih madžarskih rent, prišli z diplomatskim! potnimi listi v Pariz. Na ta način jim je bilo mogoče preslepiti franeoske carinske uradnike in vtihotapiti madžarske efekte v Francijo ter jib  tamkaj  prodati.
Pariška sodiŠča so se že priSela baviti s to novo afero. Splošno se pričakuje, da bo madžarska vlada zapet poskuSala naslikati vso stvar tako, kakor da bi bilo Nadossv-jevo poslovanje njegovim predstojnikom po-polnoma neznano. Kljub temu so v Parizu mnenja, da bo imela afera resne diplomatske posledice.
Tragična smrt uglednega ljubljanskoga zdravnika
Danes opoldnc je odšel prostovoljno v smrt šef-zdravnik OUZD g. dr. Demetcr Bleiweis. — Vzrok samomora je bila bolezen?
Danes opoldne Je prišel šefzdravnik bolnice zavarovalnice g. dr. Demeter B1 e i w e i s naj svoj dom na Kongres-nem trsu. Odšel je najpreje v svojo studijsko sobo, se vsedel k mizi ter na-pisal več pišem. Nato je mirno odšel v kopalnico in se v njo zaprl. Par hipov na to so domači siišali iz kopalniče re-volverski stre!. Ko so prihiteli in kopalnico odprli, so našli dr. Bteiweisa v krvi in nezavestnega, z rano v desnem sen-cu. Hitro so pokucali v sosedni hiši sta-nujočega zdravnika dr. Dereanija. ki je nudil onesvešCenemu prvo zdravniško pomoć. O tragiCnem dogodku je bilo obveščeno policijsko ravnateljstvo.
Vzrok tragičnega dejanja uglednega in priznanega zdiravnika, odličnega
znanstvenega delavca, je zavit \" popolno temo. Nihče od njegovih svojcev in znancev ni sluti!, da bi soiil take used-ne naklepe. Najverjetncjc je, da ga je dovedla do sklepa, oditi prostovoljno iz življenja, njegova bolezen. Bolehal je namreč že dalj časa na srčni nervozi in vnetju reberne mrene ter imel radi  tega  trimesecni  dopust.
Ob zaključku lista nam poročajo. da je g. dr. Demeter Blei\veis kliub takojšnji zdravniški pomoći podlegel poškodbam in po! ure po nesre^nem dejanju   iz d ih ni U  ne  da   bi  se   zavedel.
Njegova tragična smrt bo vzbudila v vsej ljubljanski javnosti globoko ob-žalovanje in iskreno sočutje s težko prizadeto rodbino.
Pred delno rekonstrukcijo vlade
Gosp. Vukičević odloži notranje ministrstvo, ki ga prevzame minister dr. Vlada Andrić, dočim dobi agrarno reformo minister
brez portfelja Velja Popović.
— Beograd, 10. januarja. Davidovičevi demokrati se bavijo s pripravami za kongres svoje stranke. Seja giavnega odbora demokratske stranke bo v četrtek ter se bo ob tej priliki sklepalo o referatih na kongresu. Po trditvah gotovih političnih krogov se ima izvršiti v najkrajšem času manjša rekon-sirukcija vlade. Ministrski predsednik g. Velja Vukičević namerava namreč prepustiti notranje ministrstvo drugi politični osebno-sti, ker je preveč okupiran s posli kot predsednik vlade in ker se namerava tuđi v večji meri posvetiti delu v Narodni skupšei-ni, ki bo zlasti v prihodnjih dneh postalo in-tenzivnejše. Kot kandidat za notranjega mi-
nistra se omenja sedanji minister agrarno reforme dr. Vlada Andrič, dottm bi minister brez portfelja Velja Popovič prevzel minisli-stvo agrarne reforme.
Kakor se Čuje iz vladnih krogov, namerava vlada pospešiti delo v finančnem odboru, da bi se mogla činiprej pričeti proračunska razprava   v  plenumu Narodne  skupsčine.
Po trditvah iz vladnih krogov je vlada sklenila dovoliti kredit 16 milijonov dinar-jev za povišanje sodniških plač. O tem skle-pu bo minister pravde dr. Subotič poročal v sekciji zakonodajnega odbora, da odobri zakonski predlog o sodnikih in ga predloži Narodni skupščini v vzakonitev.
Požrtvovalen čin služkinje
Služkinja Malka Žganjerjeva resila življenje starinarici Bratov-ževi, ko je v njenem stanovanju nastal požar.
Po novem letu je bilo v Ljubljani že več manjših in večjih požarov. Skoraj ne mine dan, da ne bi stopili gasHci z motorno brizgalno v akcijo. V desetih dneh so bili že 4 požari. V so-boto okoli 22.30 ponoči je nastal požar v stanovanju zdravnika dr. Kanca na TržaSki cesti. Požar je nastal v kuhinji na ta način, da so se vtiele saje, nakar se je ogenj razširil na leseni strop in kuhinjsko pohištvo. Skoda zna§a okro* 10.000   Din.
Snoči pa je na Gallusovem nabrežju nastal požar, ki bi lahko zahteval tuđi človeško žnev, da   ntso  nevarnosti   pravoČasno   Qpazili.
64-!etna starinarica ga. Franja Bratovževa ima na Gallusovem nabrežju št. 7 blizu Cevljar-skega mostu skromen lokal, kjer prodaja razno starino, zlasti pohištvo. Lokal ji služi obenem za stanovanje in ponoči prenočuje v njem skupno s svojim sinom Ivanom. Dokler sin ponoči ne priđe domov, pušča sa. Bratovževa vrata proda-jalne odprta in žaluzije so le na pol priprte. To je storila tuđi snoči, ko je legla spat. Ugasnila je luč, a na stolu, ki je stal kraj postelie ob vzglavju, je  pustila  goreti  košček  svece.
Okoli   22.   ponoči   je   šel   nekdo   mimo   proda-
jalne in je opazi!, kako se vali iz lokala gost dim. Hitro je obvestil stanovalce niše št. 7. Prva je prihitela na pomoč služkinia Malka 2sa-njarjeva, ki je uslužbena pri prof. dr. Tasiću. Odprla ie hitro vrata in nudil se ji je grozen prizor. Lokal je bil ves v dimu. V kotu pa je opazila, da gon postelja. Sredi lokala je videla tavati starinarico Francko. Hitro jo je pograbila in potegnila iz lokala. Bila je že nekoliko omamljena, a kmalu si je opomogla. Služkinja Malka je nato skočila po škaf vode ter požar, ki se je naglo   širil,   hitro   pogasila.
Starinarica prlpoveduje, da je ponoči, ko je že trdno spala, naenkrat začutila, da jo v glavo silno peče. Zbudila se je m vse presenečena opazila, da v lokalu gori. Vstala je in skušala priti do vode. Bila pa je že tako omamljena od dima, da ni vedela, v katerem kotu stoji voda in je tavala okrog. Bila bi se onesvestila in zuduSila, da   je   ni   resila   požrtvovalna   služkinja.
O požaru so bili obveščeni ljubljanski gasilci, ki so prihiteli takoj na pomoč, a nišo stopili v akcijo, ker je bil požar že prej pogašen. Bratovževa trpi 1000 Din škode, ker ji je ogenj uničil posteljnmo.
--------------------1:
Kitajska pred ponrirjenjem
— London, 9. januaria. »Times« poročajo iz Pekinga, da je izjavil ministrski predsednik zastupnikom kitajskega tiska, da bo kmalu prišlo do miru med severno in južno Kitajsko. Sklenje-no bo bržkone obojestransko premirje kot pred-pogoj za raz-pravo nerešenih političnih vprašanj. Na drugi strani pa je izjavil Cangkajšelc, ki je zopet pTevzel vrhovno poveljstvo nad nacionalno arrnado, da je njegov edtn cilj nadaljevanjc vojne proti severu in da se namerava po končani  vojni  umakniti iz javnesa življenja.
Prijateljska pogodba med Bolgarijo in Rumunijo
— Sofija, 10. januarja. Vladno glasilo »Slovo< poroda, da je vprašanje preosnove vlade stopilo v akutno stanje. Zunanji minister Burov smatra v interesu mednarod-nega položaja za potrebno, da vstopi tuđi za-stopnik Cankove skupine v vlado. Tuđi minister za kmetijstvo Hristov je za preosnovo vlade in sicer še prsd sejo glavnega odbora »DemokratiČeškega zgovora:. Ministrski predsednik LjapČev se v tem pogledu še ni odločil  in  caka  na  sklep  glavnega  odbora.
Pred rekonstrukcijo bolgarske vlade
—   Sofija.   10.   januarja.   Povodom   božičnih    praznikov   so    posamezni    diplomatski zastopniki objavili razne izjave v listih. Ru-munski  poslanik Bileiurescu  je  izjavil  v  listih,  da  bo  v  kratkem  pod pisan  bolgarsko-rumunski  sporazum,   po  katerem  bo  razve-1 ja vijena   konfiskacija   imetja   bolgarskih  dr-žavljanov   cim   izplača   bolgarska   vlada   popolno  odskodnino.  Tozadevni  spor je  bil  sicer likvidiran že pred tremi leti, vendar pa bo sporazum podpisan sele sedaj             k
IZMIŠLJENE VESTI GRŠKIH LISTOV
—   Beograd.  10.  januarja.  Tiskovni   urad zunanjega   ministrstva   demantira   vesti   solunskih  listov   »Progres«   in   >Tahydromos«, da  so jugoslovenski   vo'aški   krogi  pripravljeni priznati Italiji vse pravice v Dalmaciji ter  izreci  svoj   desinteresement  na  Jadran-skem  morju  pod  pogojem. da omogoči  Italija Jugoslaviji  izhod  nn Solun, kot popol-noma izmišljene.
Londonska policija
Zvesti ciiaulji JctckuN, sk-li roma-iiuv, zlasti pa toli ixjDularnesra Scher-Itcka Holmcsu. dobro vedo. da imii AiiKii.ia najboljšo policiio na svetu. Ii-nicJ \ seli mest predniači London. Niku r pa ne mislimo, da ic svetovnozna-na »S^otlmid \ ord« — kakor se imenuje londonska nolieiiska organizacija — že kdo ve kako doliro na svetu. Nje z:srodovina je primeroma kratka. Prav fiiitiule Uni io ic pripovedovj! neki lon-uoiiiiki lisr. Se i. 1812. se te nekdo v časnikih norčeval iz p«liciie in pozival v šuljivcm oglasu, da nai se nri^Iase v službo londonskih stražnikov (policije sj nišo poznali) vsi kruliavi in napol slepi ljudje. če^, taki bodo za nočne stražarje najboliši.
Da bomo prav razumeli to šalo, ne pozabimo. da je bil po sodni statistiki iz 1. 1820. vsak četrti Drebivalcc Londona — zločince. V večernih in noćnih urah si pošten človek snloh ni upal na cesto: če pa ie le moral iz hise, ga je spremltalo par stražnikov. ki iih je moral drago Dlačati. oa še vzlic temu ni bil nonolnoma varen živlienia in imetja. Poglavitni povod k ustanovitvi prve policijske organizacije ie dal krvav dogodek 1. 1817. Takrat ie reševal londonski parlament nekatera pereca vpraš.'in.ia verskesa in sociiilnojja značaja. To pa ni bilo všeć naix>l hlaznemu lordu Georjjeiu Gordonu. ki ie razširil v siromašnih londonskih četrlih poziv, da naj se l.iudje zberejo v »ulični proti-parlament«. Res se ie zbralo nod nje-Kovim vodstvom 60.000 liudi. ki so vdrli naiprei v ne\vjjatsko iero in iz-pustili 300 tatov. morilcev in vlomil-cev. Nn to so se pomikali proti anj;!e-ški banki — Bank of England. Na hitro roko se je zbralo par sto mož. ki so jo branili, vendar Da ne dolv:o: sele vo-jaški oddelki so demonstrante razpr-šili. pri čemer je bilo 210 mrtvih in 200 ranjenih. 21 voditelicv u- bilo obsojenih v smrt na vislicah. 1 akrat se je London spametoval. Pokazalo se je — prav kakor minule dni na Punniu — kaj lahko nastane v velikem mestu, če ni dobro orsanizirane in vešee policije. Dojjodki so dali povod k ustanovitvi rednih policijskih oddelkov. ki pa so bili izprva prešibki. zato se razmere še dolso nišo izbolišale.
V samem Londonu ie bilo 8000 pro-dajaln, kjer se je jtavno prodaialo ukradeno blago. Nobena banka ni bila var-na pred vlomilci. ki iih ie kar mrgolelo po mestu. Otroci so kradli knkor sra-ke; najboliši dokaz ie to. da s/> morali v new2atski jetnišnici osnovati posebno solo za otroke. L. 1830. je mesto naka-zalo policiji večio subvenciio in ji je na ta način omoeočilo razvoi. Policaji so bili oboroženi s samokresi, sabljami in palicami. L. 1S42. so dobili 12 detek-tivov. a tuđi s temi so imeli slabe iz-kušnje: docrnalo se ie. da sr> hili češče soudeleženi pri naiboli dobičkanosnih repih in vlomih. $ele nočasi so se jele stvari obračati na boliše. oolicija je stalno rastla po številu in se rtstila jrle-de kakovosti in zanesftvosti. Iz nje je nastal »Scotland Yard<. organizacija najboliših policaiev in detektivov. Naj-bujnejša domišljija si ne more predstaviti, kako bi bilo v tem aeromnem č!oveškem mravliišču. če hi čez noč izginili vsi, ki vzdr?uieio red in mir v Londonu,  »glavi .sveta«.
Borzna oorocila.
LJUBLJANSKA   BORZA.
Devize: Berlin 13.51 — 13 54 (13.525), Cu-rih 1002.9—1095.9 (1094.4). Dunaj 8.0015—8.0315 (8.0165). London 276.5—277.3 (276.9), Newyork 56.63-56.83 (56.72. 56.73), Prašta 168-168.80 (168.40),   MiJan   299.285—301.285   (300.25,   300.40).
Efekti: Celjska 164 den.. Ljubljanska kreditna 135 den.. Kreditni zavod 160 den., Vevčc 135 den.. Ru*e 265—2S0. Stavbna 56 den.. SeSir 125 den.
L e s n i trg: Tendenca mirna. Zaključeno 6 vag. in sicer 5 vaz. desk, smreka, jelka, 18 mm. tercia, fr. vagon meja po 420; 1 vag. suhih  bukovih  drv, fr.  vag.  meja  po  22.
Deželni   pridelki:   Tendenca  Čvrsta  ra žito. Zaključeni 5 vag. pSenice in 1  vat. krom-pirja.   Cene   pšenici   so   se   nekoliko   dvijpiile. ZAGREBŠKA   BORZA.
l>e?iie: London 27ti.5 — 277.3, Newyork 56.648 - 56.848, Pariz 222.93 - 224.93, Mi-lan 299.8 — 301.8, Curili 1092.9 — 1096.9, Amsterdam 22.94 — 23.00, Berlin 1351 — 1354, Dunaj 800.13 — 808.15. Pra^a 168 — 108.8.
Efekti: 7% invest. posojHo 1921 86 in četrt. Vojna škoda 422—424, Agrarna 53, Hipotekama banka 57—57 in pol. Ljubljanska kreditna 135—140, Praštediona 875, Tr« boveljska  474. Vevče  135.
INOZEMSkE   BORZE.
Curih: London 52.293, Newyork 519, Pariz 20.395, Milan 27.4625, Berlin 123.575, Dunaj 73.23, Beograd 9.12, Praga 15.86
Stran 2.
•SLOVENSKI    NAROD* dne  10. januarja 1928.
Ste*     8
Kaj je z nagradami za odkup
tramvaja
VLadni komisar g, Mendnger ocUočdo zanOca informacijo, da bi bila komurkoli izplačana kaka nagrada.
V sobotni Stevilki je v članku «Na-grade za odknp cestne električne železnice » v zvezi s poročik>m o stran-karski scstavi novega upravnega sveta cestne železnice zabeleŽH naš informa-tor tuđi po Ljubljani razširjene vesti, da so dobili nekateri gospodje okrog magistrata novoletne nagrade od družbe, ki je bila do odkupa Iastnica ljub-Uanskega tramvaja. Komisar mestne občne vladni svetnik g. Menclnger nam je na ta Članek podal naslednji odgovor:
>Z ozirom na članek ^Nagrade za odkup ljubljanskoga tramvaja« v Vašem cenjenem listu z dne 7. januarja 1928 št. 6. blagovolite vzeti na znanje ter v prihodnji številki ce-njenega lista lojalno priobčiti, da so povsem neresnične vesti, ki so se baje raznesle po Ljubljani, »SeS da so gotovi ljudje prejeli od družbe električno železnice za. novo leto prav lepe vsote«. Družba električne železnice ni niti za novo leto niti kdaj preje ali kasneje dala bodisi uradnim potom bodisi direktno kakim osebam, ki eo imele v imenu mestne občine opravka povodom odkupa cestne JSeleznice, prav nooenega zneska v de-narju ali blagu. Kdor bi zamog-el tej trditvi nasproti bodisi katerokoli osebo imenovati, naj ime dotične osebe ali dotičnih oseb ime-nnje ali pa vsaj naznani javnosti imena do-
tične osebe ali dotičnih oseb, ki so to vest v javnosti sproiile ali tuđi le rasnaŠale, da se napadeni more braniti. Dokler se oseb ne imenuje, so pa take vesti le klevete. Ravno tako tuđi ni lojalno nadaljno sklepan je, Čefi da so bodisi katerokoli saeski (dasi nikdar in nikomnr dani) bili dani kot nagrada osebam, ki so na škodo mestne ob-Čine varovale interes druSbe ali z drugimi: se dale podkupiti.               >*        i*     *■■*■•
Pred vsem opozarjamo, da g. vladni komisar s svojim molkom sani prizna-va točnost naše informacije o sestavi novega irpravnega sveta cestne železnice. Ta sestava je sama na sebi taka, da jo bo moral občinski svet temeljito razjasniti, kakor bo moral podvreči stvarni raziskavi rudi ves posel z odku-porn tramvaja. Kar se tiče novoletnih nagrad, vemo, da so bile nekaterim gospodom res izplačane. Ako tega ni storila tramvajska družba, je prišel de-nar pač iz drugega vira. Ako pomislimo, da ogromna večina magistratnih nameščencev letos ni dobila niti običajne skromne božićnice, so te izredne nagrade posameznikom vsekakor vred-ne čim več je pozornosti in potrebne tuđi pojasnila.                                #
SLS v boju proti
avtonomiji Ljubljane
Ker se boje vpogleda v občinsko gospodarstvo zavlačujejo kle-rikalci potrditev ljubljanskega ž pana. — Klerikalni nacrti proti
ljubljanski občinski avtonomiji.
Od začetka oktobra leta 1926. že sedi na liubljanskem magistratu vladni komisar. Doba njegovega gospodarstva v ljubljanski otčinski upravi gotovo ne spada med naj-plodonosnejše. Pose-bno od trenutka, ko mu je bil dodeljen sosvct, sestavlien iz kleri-ka!cev in od njih odvisnih radikalov, je za. vel v ljubljanski občinski upravi duh skrai-nega partizanstva in zapravljan.ia občinskc-ga premoženia.
Dočim je prejšnji gerentski svet v tolfki mcri sanira! mestne finance, da je lahko zrižal gotove mestne davščine. so se pod kk-roradikalnim komisarijatom uvedie zo-pet nove In mesttia občlna se ie tekom lan-skesa leta zadolžila za 60 railiionov Din.
Znan je način, kako so se pod komisari-jatom oddajala pod vplivom SZ- Pirea in Pusta občinska dela, posebno značilna za niestno občinsko gospodarstvo v preteklem fetu pa je bila slovila kupčija s pogrebnim društvom usmiljenk »Concordijo«, česjar koncesijo je odkupila mestna občina za 450 tisoč dinarjev, da je lahko dobil potem pogrebe iz javne bolnice klerikalec sospod Gajšek. Nlhče danes ne ve, kako stoii s sta-novanjsko akcijo in obligacijskim posojilom v to svrho. Vemo samo, da so se mestne stanovanjske hiše pričele zidati na jesen, da so morali kupiti posebne stroje za njihovo oiuševanie, koliko pa je oblisacijske^a po-soiila vplačanega, javnost doslei še niče-sar ni čula. In vendar ifc tu za nad 30 mt-lijonov javnega premoženia liublianskih prebivalcev!
Znano je, da se je pod kleroradikalinm fcomisariiatom nastavljalo v mestni službi novo osobje preko potrebe, tako da so se personalni Izdatki pomnožili za nad 100.000 dinarjev mesečno. Vse to se ie zgodilo iz partizanskih nagibov z ozirom na lanske volitve in do kakih tragično - komičnih re-zultatov je to gospodarstvo privedlo, se je najbolje pokazalo ob noveni letu, ko vsem tem usliržbencem mestni magistrat ni moscel Srplačati njihovih plač.
Gospodarstvo kleroradikalnega komisa-rijata ni z ničerner opravičilo njegovega na-dnlinega obstoia, ker se je izlcazalo kot Škodljivo za liuDljansko mestno občino. Splošno je znano v Ljubljani, da se nad po-stopanjem gg. Pirea in Pusta, ki sta angela varuha vladnega komisarja. zgražajo ćelo mnogi poštenejši klerikalci, in da se ta dva sospoda izogibata v zadnjem času ćelo za-upnih sestankov klerikalnih pristašev, kate-rim bi morala poročati o svojem delu v so-svetu, ker se brzkone zavedata. da je nju-no delo močno omaialo postojatike SLS v Ljubljani.
Vse kaže, da je baš to zavožeoo gospodarstvo ljubljanske mestne občine vzrok, da se klerik alci še vedno branilo izročiti mestno gospodarstvo pravilno izvoljenemu občinskemu svetu in da še vedno s svojimi intrigami zavlačujejo potrditev pravilno iz-voljenega ljubljanskega župana in s tem redno  poslovanje obeinskega sveta.
Četrti mesec že poteka od ljubljanskih obćinskih volitev. Med tem je bila že davno odbita klerikalna pritožba proti volitvam in klerikalci so imeli tuđi dovoli časa, da bi utemeljili svoje pomisleke proti potrditvi dr   Dinka Puca za  ljubljanskega  župana.
Na javne odgovore dr. Puca proti njihovim obrekovanjem so umolknili in navest! ne more}o nobeneKa razloga, zakai se za-vlačnje potrditev župana fn redno poslovanje občinske«a sveta.
Trdovratno molče o potrebi obnovitve ljubljanske občitiske avtonomjje, za katero so se tolfleo zavzemali še dan pred občin-skimi volltvami. Za avtonomiio so klerikalci pač samo takrat, kadar slepo složi njihovim partizanskim namenom po zgledn znanega nemškega pregovora »Und der Konig absolut, wer*n er unseren Willen tut«. Tnko je v oblastni sTc«p§činI i<n tako ie tuđi v podežeiskih obČtaa*.
Vemo. da bo ljubljanski župati potrien« ker ni nobenega razloga, da bi se potrdltev odrekla. Vemo tuđi to, da klerikalci s svo-jirai intrigami samo zato zavlačujejo pro-gl&sitev te potrditve. ker hočelo Čim bolj skrajšati dobo poslovanja avtonoranega ijubljanskeia občinskega sveta, zakaj klerikalci bi radi onemogočili poslovanje ob-činskega sveta, čim bi se sestal, z abstinen-co pri razpravi o občinskem proračunu. S tem bi izzvali razpust občinskega sveta ter postavili na mestni magistrat svoi izključ-no strankarski gerentski svet. ki naj bj v<£-dil nove občinske volitve, ker zadnje nišo žanje dovolj ugodno izpadle.
Na ta način tipajo doseči, da javnost ne bi debila dovolj vpogleda potom izvolienega ob-čirskega sveta v njihovo dosedanie občinsko gospodarstvo in da bi popravili do pri-hodniih volitvah slab vtis, ki ga je zapustilo to gospodarstvo v ljubljanski javnosti. Ce pa bi vse skupai nič ne pomagalo, naj bi jim novi ^erentski svet pomaga-i pri bo-dočih volitvah z raznim! nasilnim! in nedo-pustnfmi   sredstvl   koHjdrati   volllno   srečo.
Mnenja pa smo, da se bodo v svojih ra-Čunih temeljito zmotfli. Že vse to. kar Javnost doslej ve o klerikamem gospodarstvu na mestnem magistratu, zlastl pa njihova podla igra z ljubljansko občinsko avtono-mijo, zadostuje za pravilno oceno njihove skrbi za napređek Ljubliane in koristi nje-nega prebivalstva. Preblvalstvo Ljnbljane ima vsak dan priliko opazovati to »skrb« in zato se mu vedno bolj odpiraio oči. Čim dalje bo trajalo klerikalno nasftie v Ljubljani, čim bolj bodo ubijali avtonomtfo Ljubljane, tem težji bo obračun za kterlkaice. Ljubliančan ve, kaj je sebi in svoji časti dolžan!
Ova poskušena samomora
Na udmatsko stražnlco je ponoći okoH 1. ure prihitela vsa zbegaoa 15Wetna dekli-ca Pavla, stanujoča na Selu ter prosila stražnike, naj hite na pomoč njenetnu oče-tu, ki trpi silne bolečme in se bori s smrtjo. S stražnice so tak oj obvestili rese valno Postajo, ki je na Selo odi>oslala rešllm" avto.
Na Selu stanuje v skromnem stanovanju brezposelni zidar, 5O-letni družinski oče Janez J. Že več tednov ni imel nikakega zaslužka. Družina je trpela veliko pomanjkanje. Zato Je oče v obupu sfrtenfl končati si življenje.
Kakor ie deklica Pavla na stralnici po-vcdala, je njen oče okoli 21 legel spat ter iz manjše steklenice nekaj izpil. Domaći se sprva zanj nišo mnogo brigali, misleč, da je pil žganje. Čez nekaj časa se je začel oče po postelji zvijati in toflti, da ima bude bolečine v želodcu. Končno se je mož one-svestil.
Z avtom so ga prepeJjali v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in mu irprali želodec. Btori se smrtjo. Kolikor je bilo mo-goče ugotoviti, je izpfl precejSnjo koHčhK) octove kislinc.
Z gorenjskim jutratijfem vlakom so prepe-Ijali v Ljubljane 241etoe2a prtpravnDca fi-nantte kontrole P., kl je bil oslnZben na postaji fmančne kontrole v Dovjem pri MoJ-strani. Z reSHnira avtomobilom so nato tež-ko ranjenega prepeljali v bolnico. Kakor zatrluje)o, je hotel Jos*p P. Izvršiti samo-mor. Ponoći je vzel službeno puško ter si nastavil cev na prsa. Ko je sprožil, je Svig-nlla krogla nekaj milimetrov nad srcem hi predrla desna prsa. Finan5ni organi so takoj prlhfteli v njegovo sobo. Vldeč ga v mlaki krvi so naglo pokllcali domačega rdravni-ka, ki mu ie za silo obvezal težko rano. Zdravnik ie odredil prenost nesrečneža v ljubljansko javno bolnico. Vzrok posknSe-oes« samomora ni znan.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Senzacionalna aretacija t KraljevicL — Samomor Slovenca pod vlako«L — Potres v Dubrovniku in Kraljevici. — Samomor ob-
dnsketfa beležnika-
Včeraj je sušaška obrnejna policija aretiralm nekega Av^usta Hendla, ki je dolgo neopaženo špijoniral za Italijo in proti nafl državi. Hendd je po pokliču inženjer, rodom iz Ankone. Nameščen je bii od 1. 1921 v ladjedclnici v Kraljevici. Bil je našim oblastim znan kot ne-varen tip in je bil pod nadzorstvom. Popolnoma so sa razkrinkali nedavno. ko so iz ladjedelnice v Kraljevici izgi-nili neki nacrti. Včeraj ga je policija are ti rala na njegovem stanovanju in preiskala vse prostore ter našla dokaze, da je liendel špijoniral v prid Italije. Izkazalo se je, da je Hendel pisec štev'Inih v »Popolo di Trieste« objavljenih člankov proti naši državi. Tuđi članek *Kralj in admiral«, s katerim blati in žali državo, našega kralja in admirala Pričo, je napisal Hendel. Pri njeni so našli tuđi legitimacijo fašistič-nega »Popolo di Triestes ki potrjuje, da je dopisnik tega lista za vso državo SHS. Radi Člankov, ki jih je Hendel na-pisaJ. je bil »Popolo d Italia« prepove-dan v naši državi. Da bi zabrisal sled, je Hendel datira! vse dopise iz Beograda. Hendel je bil najprej nameščen pri nekem tehniškieni pod je t ju v Trstu. Med volno je bil v Budimpešti in odtod je priSel 1. 1921 v Kraljevico. Kot stro-lOovniak se ni posebno izkazal. Zaradi njegovega šamotarskega in nenavadne-ga značaja so sa prijatelji nazivali »vodeni Kristus«. Zaplenili so mu tuđi Šte-vilno korespondenco, ki dokazuje, da imajo fašisti dobro organizirano špijon-sko-provokatorsko službo. Pri naših ob-lastih si je znal pridobiti zaupanje in zanimivo jet da je v Jadranski Straži razpravJjal in predložil nacrt o zgradbi narodne reprezentativne kraljeve j-ahte. Njegova žena z dvema otrokoma je pravočasno zbežala na Reko, Hendla so pa odvedli v sušaške zapore. Gotovo bi ćudi on pobegnil na Rek>o, ker je dognano, da je pred kratkim dobil stalno služ-lx> v Livornu.
*
V Susedgradu je pred dnevi našel neki železničar na progi truplo moške-ga. ki mu je vlak odrezal glavo. Truplo je ležalo med tračnicami. Vse je kazalo, da gre za samomor. Obveščena je bila orožni§ka postaja v Vrapcu, ki je takoj uvedla preiskavo, da ugotovi samomo-rilčevo iderrtiteto. Pri samomorilcu so našli ključe in beležnico z raznimi ime-ni. Med temi je bila tuđi mariborska tvrd ka «Balkan». Orožniška postaja je obvestila mariborske* policijo o dogod-ku in poslala rudi vse pri neznancu naj-dene stvari v Maribor. Mariborska po-licija je najprvo obvestila Frančiško Za-kušek, ki je policiji javila, da je njen 37-letni mož Vinko žc meseca januarja lami nenadoma izginil m se ni več vrnil.
Tvrdka »Baikaa je pa prijavila, dta je Vinko ZakuSek poneveril nekaj deoarja in izginil. Frančiška je takoj spoznala stvari svojega moža. tvrdka -Balkan« pa beležnico in različna potrdila. Fran-čiška se je odpeljala v Zagreb in odtod v Vrapče. Izjavila je, da je njen mož rad pil in kvartal. Zapravil je več tiso-čakov tvrdVe >Balkan« in iz strahu pred kaznilo je pobegnil v Zagreb. Ži-vel je v veliki bedi in končno je šel ves obupan prostovoljno v smrt.
I Suoči okoii 9. ure so v Dubrovniku Čutili dva potresoia šunka. Seizmograf pomorske vojne akademije je zazna-moval pr\i sunek ob 9.13. Sunek je bil vertikialen in je trajal Jve sekundi. Drugi potres je zaznainoval is^ti seizmograf ob 9.17. Sunek je bil valovit in slab. Trajal je tuđi 2 sek. Epicenter obeh potresnih sunkov je Popovo polje. Potresni šunki so povzročili malo paniko v gledališču in kinematografu. Ko se je zemlja zamajala, je nekdo od gostov v kinu zakričal: Potres! V dvorani je nastala velika gneča, vsi so hi-teli k izhodu. V ložah so se podirali stoli in inahoma je bil vestibul poln kino obiskovalcev, ki se nišo upali vr-niti v dvorano. Predstava se je odigra-ga samo pred 20 gledalci, ki so se oju-načili in vrnili. Ves dan je vladala v atmosferi nenavadna tišina in barome-ter se je visoko dvignil, na mor ju je bila močna oseka. Iz Beograda poro-čajo. da so tuđi v Kragujevcu Čutili ob 17.30 več močnih potresnih sunkov. Prvi šunki so bili najmočnejši, sledili so potem vedno slabejsi. Škode potres v Dubrovniku in Krasrujevcu ni povzro-čil.
V Adi pri Subotici je včeraij izvršil samomor bivši orožniški kapetan Čcn-kić. Pognal si je fcroglo iz samokresa v glavo. Čonkić se je vrnil pred dvema dnevoma iz zapora. Zaradi neke pone-verbe kot občinski beležnik v Baranji so ga obsodili na več let težke ječe. Ko je zapustil zapore, ie takoj odšel k svoji bivši ženi, ki se je med tem dru-gič omožila. Hotel je od nje izsiliti večjo vsoto denarja. 2ena ga je odloč-no zavrnila. Nato se je Čonkić obrnil na ženinega očeta Melzla, kH je velepo-sestnik in zelo bogat. Tuđi ta mu denarja ni hotel dati. To je dalo povod, da je med obema nastal prepir. Čonkić je potegnil samokres in dvakrat ustre-lil na Melzla. K sreči ga ni pogodil. Čonkić je pobegnil in se včeraj javil sam orožniški postaji ter priznal svoj drugi zločin. Preden ga je poveljnik orožniske postaje zaslišal, se je Čonkić sam sodil in si pognal kroglo v glavo.
Obupen položaj orožniških vpokojencev
Vprašanje orožniških upokajencev ie ne-dvomno ena največjih sramot, kar iih trpi naša državna uprava. Že opetovano smo opozarjali merodajne kroge, da je treba priskočiti tem nesretnikom na pomoč in jfrn omogočiti vsa] skromno življenje, da jim ne bo treba z rodbinami gladovati, tcaJa zdi se, da naleti vsaka trezna beseda na gluha ušesa. Ta kulturni Skandal je našel odmev tuđi v Narodni skupščirri, kjer se je poslanec dr. Kramer energično zavzel za nesrečne orožniške upokojrnce, tcxia vlada, v kateri sede todi on! gospodje, ki so vzeli v zakuD krščansko ljubezen do bližnjega, je dr. Kramerjev predlog glede zbolj-šanja pololaja orožniških upokoiencev slad-ko odklonila. Lani so imeli orožniški ui>oko-jenci enomesečni post, ker Jim država za mare ni izplačala zakonito zajamčenih pokoj nln, ki so Itak tako mizerne, da niti uuo-kejenec sam ne more 2Iveti od te beraške poicojnine, kai Sele njegova rodbina. Letos je prtvoščfla država tem revežem post že za novo leto in kakor se sli§i, bo trajalo to obupno stanje ćele tri mesece, do konca proračonskeea leta, to !e do 31. marca \928. leta.
Danes smo prejeH od nekega oroŽniSke-ga upokojenca pismo, Iz katerega je razvidno, da je mera trpljenja že polna. Do-trčni upokojeni orožmk ima ženo in tri ne-PTeskrbljene otroke v starosti od 2 do 7 let. Nesrecflez" prosi javnost, naj mu svetuje, kaj početi z družino »daj sredi zime, ko ni-ma trfti toliko denaria, da bi si nabavil drya. Nesrečna družina mora prezebati In živeti ob drnein krnhn. Pa 5e teea ima malo. Kako je očetu pri srcu, ko vkU Ženo in otro-Q5e prezebati m gladovati, si lahko mislimo. Moža, ki je dolga leta zvesto služil državi vn javnosti, so pripravili tako daleč, da se obraća na državno upravo s prošnjo, ntj se ga nsmili in naj mn preskrbi vsaj stropa, da more resiti sete tn svojo družino vedno večjih muk. Vse kaže. pravi ne-srečni oče, da nas misli država tmstiti po-ginHi od glađu te zato je boUe. da pospeSimo neizocfbno snrrt.
Ćlovek bi ne verjel, da se more kaj ta-kega dogajati v državi, kler se mečejo mi-Ujond za razne korupcijske fonde in kjer je ljudstvo že itak tako obdavčeno, da itna pravioo zahtevati, da država poskrbi za svo]e aktivne hi upokojene nameŠČence. Zdi se, da so gotovi gospodie pri nas zame-njali pojetn država in da mislijo, da so država oni sami. Povsod PO svetu se vlada ozira na želje fn zahteve preblvalstva, samo pri nas se je udomaćila navada, da ostane vsak protest in vsaka pametna beseda das vpljočega v mucavi.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 20. uri  zvečer.
10. Januari a,  torek:   Zaprto.
U. Jaauar)a,   sreda:    Gostovanje   ScntjaJcobskega
gledaliSkesa   odra:     I era   v   gradu.    Z nizane
cene. Izven
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
10.  iaauarja,   torei:     Hoffmannove    prtpovedke. Ljudska   predstava   pri   izređno   zniianih   cc-nah-   Izven.  Gostuje   z.  Josip  Križaj.
11.  Januarja, sreda: Čarobna piščal. Red B.
Koncert ge. Dane Kobler - Golijeve
Koncert se Je vrSil sinoči v filharmonični dvorani In je bil prvi klavirski koncert te-koče sezone. Pianistkija Koblerjeva nam je znana že izza dosedanjih koncertov kot iz-vrstna interpretinja klavirskih skladb. Na sinočnjem koncertu ii moramo šteti zlasti v dobro, da si ie izbrala program, ki je v prvem deru vseboval tuđi skladbe naših domaćih komponistov, ki jih le redkokdai sli-šimo na pianističnih kancertih. V tem pogledu oai složi za vzor vsem naSim reproduktivnim umetnikom, ki naj jim bo vrhovno načelo v prvi vrsti spoznavati občinstvo z đomačo produkcijo. Na koncertu je bil zastopan L. M. Škerjanc kot, po mojem rmertju. naizanimivej^i tipično klavirski skladatelj, katerih miamo Slovenci Ie malo. Njegovi dve predvajani klavirski skladbi (naj^rej Andante, potem Allesro) sta g!o-boko občuteni Wavirski pesmi, kojih vsebl-no Je pianistinja Koblerieva docela izčrpala. Morda bi si želeli le še večje«a diferenciranja v tempu. Andante cantabil« Marija Kofioja, ki setntertja ^ommja na Chopino-ve preludije, je šAkeiša skladba, ki nam ni mogla seči do srca in tuđi občinsrva ni vfgala. Premrlova tema z varijaciiami Je 'morda edlna skladba te vrste, kar jih imamo Slovenci- Tema je zelo močac tn nudi v svojih varijacijah pianistu Iepo priliko, da pokaže svole tehničae vrline. Gospa Koblerjeva je skladbo sljaJno izvajala in žela obilno zahvalo publike. Ravnikov veliki karakterni valček je istotako vžja!, kax skUdba in tndi izvijanje v pole i meri za-shifi.
Irmed tuierodnih komponistov sta aam bila naJbližja Skrjabin Is Balakirev. zlasti sadnji, ki v svoji pristalo orijentalski fantaziji poslušalca naravnost zadivi. D' Inđyje-va klavlrska sottata je bila v vseh treh stavkih brezhibno podana in Je tvorila lep uvod h koncertu, ki je docela utrdil sloves naše priljubljene Dane ki bi jo prav radi kmahi zapet slikali <na koncertnem odru.
£Beležnica
KOLKDASt.
Dauefc:   Torek,   ia jacuar>a   1928;   kalo-
iiani: Pa vel; pravoslavni: 28. deoMbri 1J>27; 20 muč,
imtri: Sreda, 11. januArja 192S; kmtoliča-ni: Higiu; pravoslavni; 19 tle* ^nobra 1927i Df^ca  Betlehemska.
DANAŠNJE  PB1BEDITVE.
Opera:  »Hoffioannove prntovedkec.
Kino Matira:  >Pinkantni  >k*ndali'.
Kino DTor:   >Sv   Franfi^k/.
PrmTljiee za de«# ob 17. v beli dvoran L'nionn.   Pripi>veduje  Manica   K'oduoovi.
DE2TTRXE LEKARSt.
Dui€>s: Bohinr, Riro«k.T r-»«ta; Lpvef**k, Rrsljeva cesta.
Jutri: Peccolj, Dunaj^k:i i-pMa: Bak;ir-čicf   Karlovska   cesta.
Sokol
Občni zbor sokolskega društva Ljubljana-Matica
V petek 6. t. in. ob 9. dopoldne se je vr5il v društveni sejni dvorani v Narodneni domu rfdni letni občni rbor uajsLarejie^a ^okol-skega JruŽtva JSS Ljubljana - matica. Občni ibor je otvoril in vodil starosta brat K a j -
j e 11. Pozdravil je vse Stevilno na\-zočo brn-te in sestro, me<l njiini starosto JSS bratn Q a n £ 1 a in posebno starejše brate, ki so se v lepem Jtovilu udeložili občn^^a zbor.i. Za tem se je spomni] s toplimi, bralskinu r>*-»edarai med letom umrlih članov. Se poseb*j je omenil brat starosta pokojne^a Oro*lav:k Dolentm, ki je stal ob zibeljki >Južsega Sokola c. Zadnji ča9 sicer ui bil društveni član. a se je spomnil na smrtni postelji društva •• tem, da mu je zapustil 500 Din. Veii5antni Tjršev dom v Pragi je bU sezidiin z voli]i. Tuđi naših Sokolov dolžnost naj bi bila. da se na smrtni postrlji spominjajo svojih dnt-3tev. Sokolstvo jim bo večno hvaležno. — V nadaljnjem svojem porocilu ugotavlja brat starosta, da je doseglo društvo v teloviidbi jako lepe uspehe. Društvo pro*lari leUs 65. letnieo ^Tojega obstoja. Ta naj bo lepa m vredna jugoslovenskega matičnega društvu. Pokaže naj Sokostvu širom ujedinjenja domovine sadove nesebičnt'ga in \-z,trajnega sokolskega dela v vseh ozirih. — Letos se vrše v Amsterdamu olimpijske lekme. Ljubljanski Sokol je dal vedno za mednarodne tekme veČino telovadcev In brat starosta upa, da bo tuđi v bodoče tako. — Caka ha« pokrajinski ilet v Skoplju. Naša doižnosl j^, da pokažemo bratom na jugu vso moć in le-poto sokolske telovadbe in ideje — Koiičnu se ie zahvali! starosta vsemu članstvu za nesebično delo v preteklem letu: toplo zahvalo ie izrekel tuđi vsemu Sokolstvu na-klonienemu časooisiu. Nato ic orcčital »Poslanico« stareSinstva JSS. kf ie napravila na vse Klobok vtis. Odobren je bil zapisnik lanske^a občnesca zbora.
Sledila so izčrpna poročila ix>edinih dru-števnih funkcijonariev, v katerih ie zaDopa-den-o vse osromno delo druStva v preteklem letu. Načelniško poročilo ie Dodal brat Vr-hovec: v njem ie w>dal iasen in točen piegled tehničneira dela z navedbo vseh javnih telovad. nastopov, akademij itd. Po-ročiio je bilo sojriasno in s posebnim odobravanjem spreleto. Tako so bila spreieu tuđi naslecLnia porobila sestre načelnice Mužlnove, tainiško — brat Milost, presvetno — brat S u k 1 j e. blajsainiško — brat ŠtTavs in gospodarsko — brat SI. Si m o n č i č. Brat O. P e h a n i le predlacal blagajniku in celokupnemu odboru absolu-torij. ki £a ie potrdil zbor soglasno in z aplavzom. Predloženi proračun za tekoče leto ie bil spreiet brez ucovora.
Po teh poročilih se ie prešlo k volitvam. zato je starosta brat K a i z e 1 i izročH dobno predsedsrvo občneea zbora po letih nai-stare'šemu odborniku bratu J u v a n c u. Na pređlog brata Q a n z I a ie bil izvoljen po> novno za starosto neumorni brat K a i z e 1 j, ki se ie iskreno zahvalil za poverieno inu zaupanie. Izjavil je. da sprelme to odlikovanje, častno mesto in mesto dela — rad! dela: za podstarosto le bil izvolten so-sriasno in z odobravanjem brat dr. Kan-dare. PredniaŠkI zbor je predlazal za načelnika br. Vrbovca, ženskf predniaški zbor pa za oačelrrico sestro Mužinovo, kar le občni zbor soglasno potrdil. Za druStve-neca prosvetaria ie bil tzvolien sosrlasno brat Suklje. Soglasno ie bila tuđi spre-jeta celotna predlagana lista od-bornikov in odbornic, ki je z malimi spremembami ista kot Lansko leto. Po lastni proinji in upravi^eno nišo **eč v odboru bratie štravs. Ćobal In dr. BrenČič. na novo pa sta bila izvoliena v odbor brata dr. O. K r a i c in R. More.
Po volitvah in slučainostih ie bil dnevni red občnesa zbora izčrpan. Brat starosta Kajzeli je pozval vse navzoče — kar velja za vse članstvo društva — na krepko i:i složno delo za procvit in čim lepšo 651etni-co matičnesa društva iiMeoslovenskejra So-kolstva. Na svidenie pri delu! Zdravo !
Samo še danes ob: 4. pol 6, pol 8 in 9.
1,1», 4**«»
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2121
Stev. 8.
•SLOVENSKI   NAROD« dne 10. januarja 1928.
Sttan 3.
Dnevne vesti.
—   Z ljubljanske utriverze. Profesor na pravni  fakulteti ljubljanske irnrveTze g. dr. Ltonid Pitamic >e pomaknjen v 2. skupino I. kategorije <fržavnih uradnikov.
—  Potovanje prosvetnega ministra.     V Zagrebu je bila včeraj pravcata zrnesnjava, ki je nastala v prosvetrrih in političnih kro-gih radi odpovedanega prihoda prosvetneg* ministra g. čr. Koste Kumanudija.  Mi-nister bi imel pri ti včeraj ziutraj v Zagreb. K ju-tranjemu  beogradskomu brzovla-ku  so prišli na  glavni  kolodvor  zastoptiik  velikega župana, zastopniki univerze in srednjih Sol. Ker Pa ministra ni bilo, so se razočarani zastopniki prosvetnih ustanov razšli In ne-kdo Je  sarkastično  pripomnil:   »Gotovo   ne prtde, ker ie najbrž dobro obvesčen, da se pripravljalo proti  njemu demonstracije.«
__ Iz zdravnlške službe. Z odlokom ljub-
lianskega oblastnega odbora sta imenovana dr. Josip M u h v i č za okrožnega zdrav-nika v Fari pri Kostelu in dr. Leopold U k -mar za okrožnega zdravnika v Lltiii.
—   Razpisane službe. Osrednii urad    za zavaravanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za izpraznjeno  mesto  uradnika po-možno - tehnične stroke in referenta lekar-niške  stroke. Prošnje  je  treba  vlo/iti  naj-kasneje do 12. t. m. popoldne.
—  Devetmesečna vbiFčarska tečaja. Veliki župan mariborske oblasti razpisuje    pTi državnih  trtnih nasadili in drevesnicah    v Pckrah,   pošta  Limbuš,  in  v  Kapeli,   pošta Sl2tina - Radenci, dva devetmesečna vini-carska tečaja, ki se bosta vršila od 13. fe-nruarja do 15. novembra. V vsak tečaj se sprejme po  10 gojencev, ki bodo imeli prosto stanovanje in  domačo hrano. Poleg tega   pa  bodo  dobivali   mesečno   100  Din   za pranje perila in razne manjše potrebščine. V tečaj se sprejmejo vrniča-rski in kmetiški mladen-iči iz mariborske oblasti, ki so stari najmani  16 in ne ve£ kot 34 let. Prošnje je treba   vložiti   najkasneje    do     1.     februar ja osebno pri  upravniku  državnega  drevesne-g.a  nasada v Pekrah, odnosno Kapeli.
—   Inkvizicija.  Pred  stoletji   so  morale ženske,   osu-mljene     čarovnišrva.     prestati preizkušnio z vodo, ki pa revi ni nikoli pomagala. Će  se  ie vzdržala nad vodo,    so rekli, da zato ne utone, ker jo ščiti hudič. Ce se je potapljala, so pa dejali, kriva je, ker se potaplia. Dokaz Je bi tu   da je ea-Tovnica in obsojena je bila na grmado. To ie bila srednjeveSka inkvizicija. Poleg te pa imamo  tuđi  sedanjo  davčno inkvizicijo. Če davčni administraciji poveš, da si imel skoro polovico dohodkov od prejšniega    leta, pereko: Davkov boste klju-b temu  plaćali ptav  toliko, kakor poprej, ker so jih vam zaračunali   prej  premalo.  Če  pravite  na   to, da bo primoran marsikateri obrtnik opustiti svojo obrt, odgovore:  »Nič ne de. Če bo manj obrtm'kov, bodo ti več zaslužili, žaro bodo pa  tuđi  lažie plaće\ali  višje davke«. Inkvizicija ne pozna pardona.
—   Vpis    v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: Kladnik & Carrcp., trgovina z lesom in apno-m na drobno in na debelo   v   Kamniku,   Kobi   &   Medeai,   Iesna industrijska  in  trgovska  družba  z o.  z. v Ljubljani, Lampret &  drug, komisijska trgovina z avtomobili in tehničnimi predmeti v Ljubljani, Hodnik &. Voirk, trgovina z lesom v Logatcu,  »Tbeseus«, veletrgovina z dražami    v Marrbom    in  I. Ulfcr & drug, .splošno   kovaštvo,   ključavničarstvo   in   vodovodne instalacije v Spodnjih Gorjati.
—  Iz »Uradnega lista«. »Urađni list« St.
3. z Une 9. t. m. objavi ja navodila za voli tve delavskih in nameščenskifi zaupnikov v podjetjih. ki spadajo pod zakon o zaščiti delavstva, poslovnik o delova-nju delavskih in namaščetiskih zaupnikov ter nacrt za IV. amortizacijo otoveznic loterijske ?lA% državne rente za vojno škodo za proračunsko leto   1027/28,
—  Razpls uradnišklh mest pri Okrozttem radu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki smo ga te dni omenili, se nanaša samo na napredovanje uradirlStva, ki je prf uradu že lislužbeno.
—  Z oblastnimi tak sami so nezadovoljni tuđi v Splitu, kjer profestirajo zlasti lastniki kinematografov  in   rudarska   azdrugra.  Tuđi splitski  industrijalci  se  nameravajo    prito-žiti   pri   finančnem   ministrstvu   radi   novih oblastnih   taks, ki  pomenijo    po    njihovem tnncnju nekako izvozno carino.
—   Škrlatinka  v  Dalmaciji.      Epidemija Slcrlatirtke  v  Drnišu in drniški  okolici    se vedno boli širi. Doslej se je pojavila že v 42 vaseh drniške občine.     Ker ima občina samo'enega zdravnika, je uspečno pobijanje epidemije izkllučeno.
—    Zasrebške   sole   brez   razsvetljave. Ker dclgujejo šolski in <iru«i državni javni zavodi   zagTebški  m-estni   električni  centrali ogromne svote za dobavljeni električni  tok in ker občinski proračun za leto 1928. se ni od finančnesra ministra odobren, je vodstvo centrale  prejelo  od  mestne   občhie  nalog, da takoj ustavi dobavo etektričnega toka za Sole in druge javne zavode. Od včeraj so sole brez razsvetljave fn se ne more vrSitt popoldanski pouk.
—   NaSJ rojaki v Amerlkl. V Olevelandu se   je   smrtno   r>anesrečil   rojak   Henrik   Ma-vec   Zadel ga je tovomi avto in povozil do smrti. Pokojni, ki je bil star 21  let, je bil doma iz Iške vaši. V Ameriki ie živel 12 let V Clevclandu je umrla ga. K&rmen 2u-žt:k,   rojena   Kregar,   žena   odvetnika    dr. A^ojzija Zužka. Pokojna ie bila doma z Re-ke, stara  ie bila Sele 30 let   — V Detroitu ie  umri   rojak  Josip  Kotar.  Doma   je bil  iz Polšnika  pri  Litiji. — V krahi De Kalb 5e umri nagle smrti Fran Kokalj. Pokoini je bil doma iz vaši Trata pri SkofH Loki. V kraju Kenosha je električni tok ubil edinega sina rodbine Kastelic. V kraju  Pueblo  je  umri ro'ak Rudolf Kralj v starosti  28 let. — V Chicagu je po đolgi fn mudnf boleznf preminula  ga. Avgusta Mehlin, doma iz KrSkejfa na Dolenjskem. V kraju Kansas je preminula v visoki starosti 80 let  Margareta  Znidar-šič, doma iz BnčTce na Dolenjskem. V North Chicagu ie na posledlcah operacij umri 19-
letni Josip Kaučnik. — V blizini naselbine Glendale je umrla rojaktaja Roia Slokan v starosti 50 let. Doma je bila iz celjske okolice. _ v kraju Pueblo je umri roiak Anton Štupnik iz Zagorice pri Dobrepoljn Star je bil 70 let, v Ameriko je prišel pred 35 leti.
—   Smrtna  kosa. V Kratiju je preminul vćeraj   po  dolgotraini  težki  bolezni  pravni vladni pripravnik in rezervni poročnik gosp. Franci š t i r n. Pokojni je bil vzor vestne-sa  uradnika,    zavednega    naprednjaka    in skrbnega    družinske^a    očeta.      Napredni Kranj je izsubil z njim enega najagilnejših javnih delavcev. Pogreb bo jutri ob Siirih popofdnc     na   domačc   poko-pališče.     Bodi r>hranren vrletmu možu  trajeti spomin! Tež-ko prtzadeti rodbini na-še iskreno sožalje! — Danes  zjutraj je zadel  rodbino  vseuči?i§ke-ga   profesorja   s.   dr.   Janka     Polca     težak udarec. Neizpros-na smrt ii ]e usrabila sim-patičnega.   nadanenega   in   marljivesa   sina Marijana,  starega komaj   18 let. Pokojni je bil slušate!] juridične fakultete in med kolegi  splošno prilhrbljcn   Njegove zemske ostanke  prepeljejo  v  četrtek  ob  pol  dveli popoldne   v   Kaimirk,   kjer   se   bo   vršil   ob V4I6. pesreb. Bodi  mu  lahka  domaća  zemlja.   Uredni   rodbini   naše   iskreno   sožalje!
—  Podjetniki •**» opozarjajo na  razpis direkcije  »irž.  želf-zni«- v   Ljubljani  za  zgratlbo šhrina^stropne   \\\*v   v   Ljubljani,   ki  je   bil prvic objavljen v Službenih  Novinaii  §t. 295 z dne 28.  decembra   1927.  Licitacija  se vrši 30. januar ja  1928.
!? Ljubljane
—U   Francosok   predavanje  na   univerzi.
V petek \3. t. m. ob 18 bo preda val na uni-verzi s profesor \Varaier iz Zagreba o re-nc-sanci. Predavanje bodo izpopolnjevale skioptićne slike. Ljubitelji franeoske kulture dobrodošli!
—Ij Zakaj je bila odpovedana sobotita operna predstava »Hoffmannove pripoved-ke« z gostom g. Križajem. GJedali^ka uprava nam piše: Prvotno je bilo določeno, da poje basistovsko partijo v »Hoffmanno-vih pripovedkah« g. Rumpelj. O. R»mpelj je obole I. Uprava je nato pozvala g. Kri-žaja, <3a bi pel on to vlogo. Slučajno je bi! St. Križaj iz Zasreba odsoten in bi se moral vrnitf v petek zvečer. To ie javila g. so-proga upravi. Q Križaj je zamudil vlak in priSel v Zagreb sele v soboto ziutraj in povrh u je Se prehlajen. ObvestH ie upravo ob 11.. da mu ni mogoče priti pravočasno v Ljubliano in da je indisponiran Edini pe-vec v Jugoslaviji, ki to partijo poje, je g. Jurjenjev v Beogradu. Tndi on ne bi mogrel dospeti pravočasno. Dati kako drugo opero, je bilo nemogočc, ker ie tuđi gospod Gospodinov bolan. Dalje J*e odigrala opera od 1. do 8. že osem predstav m je bil ansam-be! izčrpan. Igranje operete je bilo nemo-goče, ker je celokupen operetni an^ambel zaseden v »Mnogo hrupa za nič«. Uprava prosi občinstvo, da vzame navedene raz-lcge na znanje, upoSteva okolnosti, ki so posledica preobloženosti članov, iz katere izviralo vse slične nepriffke ter oprosti v podobnih   slučaiih.
—Ij Pojasnilo, Z ozirom na včerajšnji članak 2. F. Q. glede odpovedi operne predstave »tloffinannovih pri^povedk«, v kate-rem sem omenjen tuđi jaz, sporočam, da sem odpovedal sodelovanje pri tej predstavi zaradi bolezni že v četrtek ;n ne smem glasom zdravnilke SA'edočbe nastopiti vsaj osem dni. Že pri zadnjem nastopu v operi »Ples v maskahe sem Ie parlandiral, ker radi akutnega katarja sploh peti nisem mo-gel. Tolfko v pojasnilo radi svoje esebe. — Emil R u m p e I operni pevec.
—li MihiČ prepeljan v Uabljano. Danes ob 14 30 so pTepeljali Iz sodnih zaporov v Novem mestu v ljubljansko umobolnico znanega požigalca in ubijalca Mihiča, ki se je radi požiga in umora zagovarjal pred novomeSko poroto, a ie bil si>oznan za sla-boumnega in na podlagi mnenja psihijatrov oproščen. MrhiSeva afera ie kot znano vzbndila mnogo pozornosti v naši javnosti ker so ljubljanski in zagrebŠki psihijatri za-stopali   popolnoma  divergentno  stališČe.
—Ij Gostovanje Šentjaltobskega gledalt-škega odra v dramskem rledaliSču. Jutri sostuje Šentjakoteki gledališkl oder v dramskem gledališču z izborno Molnarjevo komedijo »fera v gradu«. Vse đosedanje predstave te krasne komedije so dosegle velik uspeh. O6činstvo vabimo, da z obilnim posetom dokumentira svojo simpatijo napram marljivim Šentiakobčamom. Vstop-nioe se dobe po znizanih cenah pri blagajni opernega ?rledali§ča.
—Ij Trrovskl ples. Tradicionalni »Tr-eovski ples«, ki ga prireja Trgovsko društvo »Merkur« za Sloveniio v Ljubljani, se vrši prihodnjo soboto dne 14. ianuarja 1928 ob pol 9. zvečer v veliki dvorani hotela Union, tloteč zadovoljiti vsestransVe želje, je prireditveru odsek razposlal veliko §te-\-ilo vabil in se je potrudil držati se koli-kor mogoče popolne in obsežne liste vab-Ijencev. Ob naiboliši volji pa je danes ob pomanjkanju dobrega in zanesliivega adresara skoro izključeno, da ne bi bil ta in oni prezrt, seveda brez slabega namena, kajti prireditelji imajo interes zadovoljiti občinstvo v vsakem pogledu. KdoT ne bi debil vafcHa, prosimo, da javi svoi naslov društveni pisarni v Ljubljani, Gradišće 17-1. Pri pisanju vabil se je zgodila, kakor Su-jemo, pri nekaterih naslovili neljuba napaka v ekspediciji, pa prosi prireditveni odsek, da prizadeti oproste ne ljubo pogreško. — Kdor ie vabHen na svoje fme, pa ima so-progo alf rodbino, naj blagovoli vzeti vabilo zase in za rodbino, odnosno zase in za so-progo. Zaninimanje za to prireditev je jako , veliko in je računati z Obilno uđelefbo te j prUjublieoe vsakoletne priredltve.           30n »
—Ij Tečaj za sobne stifcarie. Kakor smo že javili, priredi mnerniSka 5ola »Probada« v dogovoru z oradom za pospeSevasje obrti praktični tečaj za sobne slikarje. Na tera tečaja bodo imeli naši slikarski mojstri in pcmočniki priložnost, da se izvežbajo v inodenii ornamentiki na temelju domaćih motivov. Poleg predavani o barvnm sesta-vah m o moćemem in narodnem ornarnerrtu se bodo vrSile vaje v sestavtjanju ornamen-tov v rezanju patron in v pretiašanju istih na steno. Tečaj, ki je za udeležence brez-plačeti, se prične 16. t. m. ob 8. uri zjutraj v poslopju tehnične srednje sole. Interesenti raj ne zamude te priHke ter naj se prija-viio pravočasno uradu za pospeševanje obrt!, Krekov trg 10, kjer izvedo posamez-nosti.
—li Društveni ples Sokola L na Taboru bo letob prihodnjo soboto dne 14. januarja ob 8. zvečer. Kakor vsako leto, bo tuđi te-tos ta prireditev domača in neprisiljena zabava ob zvokih lastnega drtištvenega orkestra. Prostrana taborska dvorana bo nudila piesalcem dovolj prostora, da se naužijejo plesa, za ostale pa bosta stranski dvorani na razpolago za prosto zabavo. Kdor hočc prežive ti Icr> večer, naj priđe v soboto na Tabor.                                                       l9n
—\\ Tvrdka M. Drenik, Kongresni trg, nabira denarno prispevke 2a stradajo^e Hercesovce. Vsak naj se spornni, kadar se nositi, da so drugi, ki nimalo srižijaja kruha   Kdor hitro da, dvakrat da!
-Ij Vreme. Snaći ob 20. je kazal baro-meter 766, termometer -r-3*C, danes ob 7. zjutraj barometer 767, termometer -HPC. opoldne barometer 767.5, termometer -f-^C. Najvišja tmperatura je bila včeraj 4-4.2°C, najnižia -r\.2C. Danes zjuirai megleno, do-poldne  jasno.
—Ij Pmvlj'co za <!eeo bo zopet pripove-tiovala sploSno znana pi&ateljica Manica Ko manova v sredo 11. t. m. ob 5. uri popoldne V beli dverani Uniona I. nadstropje, vlnvi Frančiškanska ulica 2. — T. K. D. * Atena: vabi   vse.  ki   radi  posluga jo lepe pravi jice.
__Ij   Lot   na   divjega     prašila.     Xekateri
ljubljanski Nimrodi eo dobili veselo novico, da se je v blizini Dobrunj pojavil divji mer-jasec, pravcat orjak. Zadnji ?as sploh priha-bajajo v Ljubijano iz raznih krajev vesti o divjih prašicih. Dotični ljubljanski Nimrodi se se v nedeljo preskrbeli z vsemi lovski-rai potrebžčinami. Gospod Suhač — nomen et omeo — se je dobro oborožil, kakor da se odpravlja na junaski pohod v albansko gore. Vzel je s seboj kar dve puški in browning. Njegov debeluhasti, konkurent g. Svetilnik je vzel sicer samo eno puiko-dvo-cevko, toda nabasal jo je s sibranii in nabo-jeni- In tako sta jo mahnila vrla lovca iz Dobrunj v gozd in prišla po trudapolni hoji vrh Pugleda, kjer sta opazila prave sledove divjega prašiča. G. Suhač je takoj napravil strategični razj>ored lovcev in se sam posta-vil za debelo smreko, g. Svetilnik pa jo je malinil še nekoliko dalje ter se zacel ozirati okrog. Kar pridrvi v neposredno blizino zaj-ček. Dobri lovec Svetilnilc je nameril in spro-žil. Mesto s šibrami pa je zajeka zadel v zndnjo nego e kroglo, ki je siromaku-dolgo-uhu od trgala nogo. Dolgo časa sta se lovca sukala po Pugled u in iskala sledove za div-pm praiiČem. Zaman. Brez trofej sta se vračala zvečer v Ljubijano.                        -v
—Ij Nesreća pri delu. Dane3 dopoldne si je pri delu v mestni elektrarni moćno poško-doval desno oko delavec RudoII Miklavac". Po prvi pomoči so ga odpeljali v javno bolnico. Poškodba je te&a.
—Ij Pobeg od doma. Na Mestnem trgu stanujoča 26-letna gospodična Helena Marolt je odšla včeraj popoldne z doma ter se ni vee vrnila. Helena je male postave in slabo oblečena. — Odšla je ćelo brez nogavic.
—Ij Tatvine. Na Trnovskem pristanu stanujoći zasebnici Luciji Sebenikovi je neka brezposelna služkink odnesla 700 Din vreden žensfci p!a*č. Shižkinja je pri njej stanovala, a v soboto jo je prosila, naj ji posodi plašČ, da gre iskat službo. Služkinla se ni več vrnila k Šefcenikovl. Kokožarji so zadnje čaše marljivo na' poslu. Zlasti na periferiji mesta so tatvine kokoši skora] rta dnevnem redu. Snoči je posetil kokošji tat posestnico Marjeto Trebarjevo na DolenJski cesti. Ik nezaklenjenega kurnika na dvorišcu ji je odnesel 4 lepe kokoši, vredne 170 Din. Kokošji tat je bil Se kavalir, ker je pusti! dve kokoši v kurniku.
—lj Drobiž policijske kronike. Policija je zaprla dva uamoviča. ki sta za<inji čas v okolici kradla domače zajce. Radi kro§-njarstva sta bila priieta dva Dalmatinca. Policiji sta bili včerai prijavljeni dve ta-tviri, dalje večji izgred v gostilni, slučaj pijan os ti In 1 gostilničar radi prekoračenja policijske ure. Neki mladeniC Ie prijavljen, ker je kadli v gledaliSCn, 5 voznlkov pa radi  prestopkov cesto-policijskega reda.
Iz Celja
—c Odvetnikov imamo ▼ Ceiji po iz-
kazu v »Uradnem Ustuc 18.
—c Društvo bBoIh posestnlkov za Celje ta okolico bo imelo svoj občn! zbor v četrtek dne 12. januarja ob 8. uri v resta-vraciji Narodnesa doma. Ma občnern zboru »ovori tuđi e. Prelih \z Ljubljane.
—c Olepievalito In tnjsko - orometno društvo v Celin ima svoj občni zbor dne 13. januaria ob 8. uri v restavraciji Narod-nega doma po običainem dnevnem redu.
—c Policijski T©st. Te dni je nek<k> ukrade! g. AruoMu Z. Iz njegovega stanovanja v Gregorčičevi ulici zimsko suknjo, vredno 1000 Din. Tatvine je osamljen neld 3Dletni moški, ki je tišti dan beračil v hili.
—c Rezervflhn peladijskin 9«|pora&iL kom ie imenovan zasebni uradnik g. Oton Oolob, sin mestnega uradnika g. Goloba v Celju.
—c Ribarsko dnfštvo v Ccflo je imdo v seboto občni zbor v hotelu »Balkan<. Padala so se običajna poročila in se spreme-nila v pravila v nekaterih točkah. Predsed-nikom je bil fzvoljen s. dvorni svetnik <ir. F- Kotnik.
Življenje in oporoka Alf reda Nobela
Znameniti švedski izumitelj |e zapustil nad 43 mittfard dinarjev za pospesevanje znanosti. — Nobel je bil čudak, ki je živel samo za svoja podjetja in svoje eksperimente.
Minil je 10. december in poročeval-ska služba Noblove ustanove v Stock-holmu je zopet umolknila. da čez eno leto znova oznani vsemu svetu imena petih srečnih izvoljencev, iiagrajenih z visokimi nagradami iz Noblove ustanove. 10. december ie spominski dan ob-letnice smrti znamenitega švedskoga izumitelja. 10. decembra 1896 je nam-reč Alfred Nobel v svoji vili v San Re-mu umri. Ustanovil je dobrodelni fond. ki je znašal ob njegovi smrti 30 milijo-nov švedskih kron ali v naši valuti 45 milijard 420 milijonov dinarjev.
Alfred Ncbel je bil znamenit izumitelj. Izumil je med drugim dinamit, s katerim je neverjetno obogatel. Sele na stara leta je začel razmišljati, kako bi s svojim ogromnim premoženjem kori-stil človeštvu. Iznajdljivost je Alfred podedoval že \K) svojem očetu Emanu-ehi, ki se je dolga leta pećal s problemom eksplozivnih snovi, pozneje je pa to eksperimentiranje opustil in začel konstruirati v Rusiji brzostrelne topove in torpede. Po povratku na švedsko se je ponovno lotil dinamita. Nekoč je eks-perimentiral in nastala je eksplozija, ki je pogtiala v zrak delavnico in njegove-ga najmlajšega sina. Ta udarec je No-blovega očeta zelo potrl. Mož se je hitro staral in kmalu po strašni nesreći je od žalosti umri.
Vsi njegovi sinovi so bili zelo nudar-jeni. Dva najstarejša sta poskusila sre-čo y peterograjskih Noblovih tvorni-cah in petrolejskih podjetjih, ki so bila takrat največja v Rusiji. Najbolj nadar-jen pa je bil Alfred, rojen leta 1S33. v Stock'holmu. Že kot 17-letni mladenič je kemča! studije, nakar je odpotoval za svojim rojakom Ericsonom v Ameriko, kjer je gradil mostove in parnike. Toda očetova ideja mu ni šla iz glave in po njegovi smrti se je z vso vnemo lotil eksperimentiranja z cksplozivnimi snovmi. Ustanovil je tvornico nitrogli-cerina, v kateri je pa nastala kmalu eksplozija, ki jo je do tal porušila. Novim poizkusom se je upiralo prebival-stvo švedske prestolice. Zato je zgradil mladi Nobel novo tovarno ob jezu Mii-larskega jezera, v kateri ie izdeloval eksplozivne snovi, ki so jih z uspeh om vporabljali že pri vrtanju stockholm-skega predora. Izumitelj je kmalu za-siovel in Noblove tvornice so se začele ustanavljati po vsem svetu. Nobel je živel večinoma v tujini in si na vse načine prizadeval  izpopolniti    razstrelivo
tako, da bi ne bilo nevarno. Sćamkiiu je izpopomil svog izum tako, da ^o portale nesreće redke. Zadnja veČja katastrofa vsied eksplozije dinamita je za-dela neko ladjo, W je zletela blizu obale v zrak. Ladia, ki je vozila večjo množino dinamita, je štela 70 nioi po-sadke. Po eksploziji ni bilo o posaditi ne duha ne sluha.
Dinamit se je prvič z vdikim uspe-hom uporahljal pri vrtaflju Gotthart-skega predora in dohodki Noblovih tvornic so zapeli rapidno naraščati. Nobel je zna? izborno ščititi svoje trgo^-ske interese. Dokler je živela njegova mati, se je rad vračal domov, da je prt-živel nekaj dni v rodbinsktem krogu, po njeni smrti je pa Živel večinoma v Parizu odnosno na rivijeri. Osebnih prijateljev je imel malo. Vsi so videli v njem starega samca, ki je Živel samo za svoja podjetja in nove eksperimente. Do-pisoval je z Berto Suttnerjcvo, znano avtorico proglasa »Razorožite se!«, ki je sklicala tuđi več pacifističnih kon-gresov. Nobel se pa ni mogel ogreti za pacifizem, češ, da bo dinamit prej one-mogočil vojno, kakor pa akcija Berte Suttnerjeve.
Noblovi soTodniki nišo računali z dedščino, ker so imdi itak dovolj ćt-narja. fn takta je napisal Alfred Nobri oporoko leto diii pred smrtjo v Parizu, takoj nato je pa kupil švedsico tvornico za izdelavo topov, da bi mogel konkurirati s Krirppom. Tri leta pred smrtjo je začutil, da mu srce peša. Zdra\Ttik mu je uasvetoval, naj se leci z angio-neurozinom, s kemično sestavino nitro-glicerina. Toda -razstrelivo« se to pot ni obneslo.
Noblova oporokia, ki so jo podpisak-štiri priče, obsega samo 34 vrstic. Napisal jo je sam brez odvetnikov in dolo-čil med drugim, da se morajo nagrade podeljevat; neglede na narodnost Prav-niki so našli v oporok1! mnogo napaJv. Nobel sploh ni določil, kdo je pravi dc-dič in kdo mora skrbeti za razdelitev nagr^-d. Lniel je hišo v Parizu, vilo v San Remu in veliko posestvo na Šved-skem. Izkupiček za te nepremicnine so si razdelili njegovi sorodniki. Noblova ustanova je znana na Švedskem pod imenom Nobelstiftensen. Vsaka nagrada znaša zdaj okrog 120.000 švedskih kron ali v naši valuti nad 181 milijonov !>in. Prvič so bile NoWove nagrade raz-deljene leta 1901.
Smrt intimne prijateljice rumunske kraljice
V Parizu je podlegla te dni vnetju pljuč znana. Ajneričanka L. Fuller, k4 je bila svojčas najznaimenitejša plesalka in intimna prijateljica rumunske kraljice Marije. Zemski ostanki plesalke ostanejo na pokopali^Cu Pere Lachai^e v Parizu, kajti umetnica je ljubila Fran-cijo kot svojo drugo domovino. Pokojna je bila stara 59 let Okrog leta 1893. je nastopala v Parizu s tolikim uspe-hom, da je služila za vzor vsem znamenitim pariškim plesakem. Zadnjič je na-stopila 1. 1914. v »gadjem plesu«. Kritiki pišejo, da se ima moderni oder Fuller-jevi zahvaliti za svetlobne efekte, ki jih je ona prva vporabljala pri svojih ple-sih. Tuđi Anatole France je bil zelo na-vdušen za njeno plesno umetnost. Nekoč je izjavil, da je Fullerjeva velika učiteljica in velika umetnica.
Še tik pred smrtjo je mislila na svojo umetnost. Fullerjeva je ustanovila tuđi svojo plesno solo in balet, ki gostuje v Egiptu. Svojo staro domovino je videla zadnjič povodom bivanja rumunske kraljice v Zedinjenih državah. Spremi jala je namreč kraljico kot njena prijateljica Princ Karei je zelo po-gosto zahajal k Fullerjevi, ki mu je da-jala nasvete, kako naj uredi svoje raz-merje do matere-kraljice.
Smrt znamenitega bandita
Romantična Kalabrija je bila vedno eldorado raznih roparskih glavarjev in proslulih banditov, ki so strahovali ljudstvo, zlasti premožnejše sloje. Lju-dje se jih spominjajo s strahom, pa tuđi s spoštovanjem, kajti med njimi so bili plemeniti junaki, ki so radi pomagali siromakom.
Razbojniska romantika je pa začela zadnja leta izumirati. Baš te dni je v selu Cataranzo umri zadnji kalabrijsk« brigant Pasquale Scalzo, ki je bil eden najbolj krvoločniri in nasilnih zločlncev v preteklem stoletju, zvan pod imenom »Silski volk«. Scalzo je bil eden onih brigantov, ki so po padcu Bourbonov deloma iz političnih, deloma iz pusto-lovskih nagibov napovedali človeSki družbi boj na življenje rn smrt. Šest let je trajala njegova strahovlada. V tem času je izvršil nebroj zločinov in urno-rov. grozil je vsakomur. o katerem je vedel, da je pristaš nove vlade. L. 1860 je umoril sedem, drugo leto pa šest pa-stirjev. Bil je tak orjak«, da je vola za-davil z rokami. Dve leti kasneje je umoril nekega svečenika, toda mera njegovih grozodejstev še ni bila polna. Leta 1865 je postalo žrtev bestHafnega zločinca devet sroniačev. 1. 1866 je pa umoril nekega seljaka in njegovega sina, ker mu ništa dala prenoČiSSa,
To je bil njegov zadnji Čin, kajti prišel je karabin jer jem v roke. Bil je obsojen na dosmrtno ječo. Presede4 je 50 let v ječi, potem ga je 1. 1915 kraljica pomilostiJa. Sivolasi brigant se je vrnil v svoj rojstni kraj, kjer ga ni sko-raj nihče spoznah Zadnja leta je živci v miru, hodil je mnogo v cerfcev, bil Je pravcati asket in rad je pomagaJ, ko-mur je Ie mogel. Star je bil 93 let.
Krvni davek
Te dni se je vršil v Londonu občni zbor društva za zdravje otroka, na katerem je londonski zdravnik dr. R. C Brien izjavil, da mora dati vsak bomik; ki preboli ospice, nekaj krvi za blagor svojih bližnjih. To bi bil nekak krvni davek, da bi ga morali piačevati zlasti otroci, med toaterimi so ospice najbolj razširjene.
Svoj predlog je utemeljeval dr. 0' Brien s tem, da proti ošpicam faktično ni leka in da preboli to bolezen večina brez vsakih Iekarstev. Ospice so zelo razširjene med deco, vendar so pa kot nalezljiva bolezen malo znane. Nedavno so zdravniki ugotovili, da pomaga bolnikom injekcija krši zdravih oseb, ki so že prebolele ospice. Gre za tako zvani rekonvalescentni serum, v katerem so kemične sestavine, ki vplivajo na bolnitoa tako, da v kratkem ozdravi. Doslej zdravniki ne poznajo drugega načina iidelovanja tega seruma, kakor iz krvi zdrave osebe, ki je ospice pre-bolela. Bolnice imajo zdo malo tega seruma in zato ga lahko vporabljajo Sii-mo v najtežjih primerih. Zato dr. O* Brien predlaga, naj bi vsi bolniki, ki prebole ospice, žrtvovali nekaj svoje krvi za one, katerim preti ta nalezljiva bolezen s smrtjo. Vp rasa nje je seveda, kak»o bodo sprejeli predlog glede krv-nega davka oni, ki pridejo prvi v po-Štev.
Ženi odgriznil jezik
Pred budimpeštansko ubožnico se je v soboto odigrala originalna rodbinska tragedija. Tik pred zavodom sta se sestala čevHar$k«i mojster Ladislav Sos in njegova žena. Mimoidoči so videli, kako sta se zakonca prisrćno poljubila, takoj nato pa je žena zamahala z rokami in se nezavestna zgrudila na tla. Mož ji je namreč odgriznil jezik.
Odgriznjeaii jezik je našel na cesti neki stražnik in ga vzel kot corpus de-licti s seboj. Bestijalnega čevljarja so seveda aretiralL Pri 2asli5anju je policija ugotovila, đa se zakonca že doteo ništa raziimela. Zadnje čaše sta bila tuđi Iočeiut V soboto pa sta se zopet sestala in mož je ženi predlagal. da se v znak popolne sprave poljubita na ulici Na policiji je izjavil, da ga je pri poljnbn napacBa Ijubosuntiiost In ne da bi se zavedal, kaj dela, je ženi odgriznil jezik.
Stran «.
•SLOVENSKI   N A R O D» dne 10. januar ja 1928.
Stev S
Mamice Renard — Albert Jean:
Skrivnostni mrliči
Roman*
.    — Da, seveda, — je vzdihnil Erik.
—  Tako, zdaj pa zrem. Mudi se mi. Na delo, Marcelin, na delo, sinko moji — Ali hoćete današnje novine?
Imel jih je potae žepe in dal jih je Eriku.
—  Zbogom, dragi moj!
Erik je še slišal, kako hiti po stop-" nicah.
Novine! Na prvih straneh so pruia-šale senzacije pod tako debelimi naslovi, da #o se nazivi novin kar izgubljali nad njimi. To ni bil več »Matin«, ne »Journal«, ne »le Petit Parisien«, ne »r Oevre«, ne »Echo de Pariš«, ne »le Petit Jaurnal«. Zdelo se je, da izhaja v Parizu    samo en list    pod naslovom
»Slučaj Richarda Ciruguea.« - Erik je kar požiral podrobna poroci-la o dogodkih zadnjih dni, razne do-mneve,, v naglici zabeležene pogovore novinafjev z odličnimi predstavniki biologije, antropologije in fiziologije, previ dne odgovore učenjakov, javno mne-nje, znanstvene disertacije, ki nišo bile v nobeni zvezi s pomnožitvijo Richarda Ciruguea, literarne in filozofske napo-Vedi itd. itd.
Toda Erik si je ustvaril iz tega kaosa domnev in ugibanj jasno sliko o tem, kaj menijo o strahotni zagonetki Richarda Ciruguea znanstveniki vsaj v glavnih potezah na podlagi dotlej znanih dejstev.
Nepobitno dejstvo je, da so našli šti-ri trupla enega mrliča skoraj istočasno. In vendar je to nemogoce, absitrdno. Verjeti to bi pomenilo postaviti na glavo vse, kar je tekom mnogih stoletij dognala pozitivna znanost. To bi pomenilo, da ćelo tako eksaktna veda, kakor je medicina, ni vredna počenega groša.
Kaj naj si torej mislimo? Kaj početi?
Skrivuost Richarda Ciruguea se da
pojasniti na dva načina:
Mogoce je, da stojimo pred fenomenom povsem nove vrste, ki je morda ed>instven, nenaden, začasen pojav aJi pa nenadna posledica ćele vrste doslej neznanih pojavov, ki se bo ponavljala in množila, da bo živelo človeštvo (a morda tuđi vse stv-arstvo) v bodoče na docela nov in nepričakovan način. Vse-kako bi pomenilo to bistveno kršitev naravnega zakona, ki bi uničila ravno-težje življenja na zemlji, katero je smatrala znanost za  dokazano. Po rnnenju
učenjakov bi mogle omajati ravnotežjč življenja na zemlji samo elementarne sile, ki so že od postanka vesoljstva skrite v njem, ali pa posledice posebno naglih in velikih izprememb v vsemirju.
Druga možnost je ta, — kakor pri-znavajo nekateri učetijaki, — da sploh ničesar ne vemo in ne razumemo, da je znanost včerajšnjega dne še vedno znanost današnjega, da je to strahotno razmnoževanje nekaj čisto drugega, kakor mislimo, in da moramo iskati pojasnila tam, kamor še nihče ni pogledal, ker nikomur niti na misel ni prišlo, da vodi ta pot do cilja.
Toda Charlotta mora zvedeti za če-trto truplo.
»Pogum!« — si je mislil Erik.
Prestopil je zdaj tako znamenit hodnik.
Charlotta je bila sama doma. Tuđi ona je čitala novine, ki jih je imela cei kup na mizi. Znano ji je bilo vse. Sirota je bila bleda. oči je imela rdeče, obraz zabuhel.
Erik jo je vzel v naročje, ji grel hladne ročice in jo začel poljubljati. Toda čutil je, kako je apatična, kako se pusti poljubljati in kako hladne so njene  ustnice.  Polubov mu  ni  vračala.
—  Charlotta, angel moj!
Pokleknil je k njenim nogarn. Charlotta se je naslonila nazaj in si zakrila obraz z rokami. Erik io je nežno objel okrog pasu.
—On! On! gospod Erik! Ce bi ve-deli, kako me je sram!
—  Zaka pa, bože moj?
—  Za vse to! — je vzdihnila in zaplakala.
In pokazala je na novine pred seboj. SolnČni žarek je obseval naslov članka o skrivnosti  Richarda Ciruguea:
CIRUGUE BRE7  KONCA  IN KRAJA.
Sirota je štirikratna vdova. Ali je imela štiri može istočasno? Morda jih je imela še več? Kdo ve. Novine so ne-usmiljeno vpraševale :kaj bodo vsak dan našli novo truplo Richarda Ciruguea? In kdo bi se čudi! novinarjem? Saj so imeli prav, kajti štiri trupla enc-ga mrliča — to ni vsakdanji dogodek.
—   Charlotta,    pomirite  se,    prosim vas! Položite svojo usodo v moje roke. Ne razmišljajte več o tem. Nehajte se mučiti. Kmalu boste moja žena.
Chalotta   ic   skomignila   apatično   z
rameni. Zrla je Eriku naravnost v oči in t se vsa tresla od groze.                             I
—  Nisem povsem sigurna, da je mr- ' tev, — je dejala. — Sem vdova tolikih * mož, da ne morem verjeti, da sem res ovdovela. A Richard — a>li tišti, ki sem jih nazivala Richarde — so grozna bit-ja...  Kaj  ko  bi   se  Richard   naenkrat vrnil?  Bože  moj. kar groza me je, če pomislim, da niti to ni izključeno.
Zadrhtela je in se izvila Eriku iz objema.
— Saj vas vendar ljubim, sladka moja! Branil vas bom.
—   Proti  Richardu?    Saj  ne  veste, kakšen človek je to... ali kakšni ljudje so to... Tako ste dobri, gospod Erik, jaz vas pa mučim.
—  Ali me vsaj ljubite?
—  Kaj imam pravico ljubiti vas?
—  Da, da, da, tisočkrat da! Zakon, ki vas veže z nestvorom, ni veljaven... Ne, ne, Charlotta, ne jočite — nisem rekel to, kar sem hotel. Prepričan sem, da ste bili žena samo enega Ciruguea.
—  A ka, če baš ta ni mrtev? Našli so štiri trupla Richarda Ciruguea. Kaj pa, če so na svetu še drugi Richardi, če eden še živi    in če je baš ta    moj mož? Kaj, Če se ta hip smeje nekje moji nesreći in strahu?
—  Charlotta, saj me tirate v obup! Vaš mož je mrtev!
—  Ah! Dokažite, da je res!
Ko se je Erik vrnil domov, je veno-mer ponavljah
—  Dokaži,    da je Richard Cirugue mrtev!
To se pravi z drugimi besedami: pojasniti zagonetko štirih trupel? Odgovoriti na vprašanje, kako je mogoče, da je zapustil Richard Cirugue Štiri trupla, ki so popolnoma enaka tako, da niti učenjaki ne dvomijo, da gre za enega mrliča. Če ne pojasni te strašne zagonetke ne bo Charlotta nikoli njegova žena Ali naj se loti tega težkega dela sam?
Ne. Cesar Marcelin. A morda bi mu pomagal tuđi Claude?
Claude? Tu je. Pravkar je pozvonil. Sama usoda ga je privedla. Dobro znamenje.
Claude je vstopil.
—   Claude, potrebujem te.  Prihajaš kot nalašč.
—  Jaz pa potrebujem tebe, Erik! Oči se mu nekam čudno iskre. Ćelo
je namršil, glas se mu trese. Govori hitro, nervozno:
—   Erik, kakor veš, sem  bil  včeraj v ulici Bonaparte. Povedati ti moram, kaj sem tam videl in doživel. Da, imel sem gotov namen. Namenov sem imel zadnje dni sploh mnogo,    odkrito pri-
znam,   da   se  nisem   mogel  premagati.
V   soboto   zjutraj,    ko  je     Muxencc solznih oči  izdala  svojo  tajno,  sem  se skrivaj  veseli!   Rivliardovc  smrti...  in hvalil boga. da mi je poslal \>aj žarek upanja.
Včeraj, ku sem zuslcdal v unatu-mičneni institutu tri trupla, >em se še bolj prepričah da iahko upam na srečen izid. Opazoval stm tvojo sestro z ena-kini zanimanjem, kakor RLhurdova trupla. Zd«lo se mi je, da se z lahkoto premašuje Bilo je, kakor da stoji v muzeju in ogleduje razstavljenc zxo-dovinske predmete. Z;man sem iskal na njenem obrazu zuakov razburjenja ali ginjenosti. Bila je samo radovedna.
In tako sem pod vplivom nade in hrepenenja mislil, da mi bo sre^a mila. In da se o tem prepričam, sem šel v ulico Bonaparte. Nestrpno sem priča-koval, da mi Maxence na ta ali oni način dokaže, da me še vedno ljubi.
Toda  našel  sem  fanatično  bitje  v ekstazi.  Maxence se je udajala najne-varnejšemu praznoverju. —Spiritizmu?
— Da. Sirota ljubi mrliča. Ljubi nje-govega duha z divjo radostjo, da ga ljubi sama, in v trdni veri, da se z njim kmalu združi Je na pragu posvećenja, toda udaja se temu z veliko napetostjo. da bi čim prej napoči! čas, ko se n R\-ehardov duh prikaže.
Oh! Erik, če bi Šio za kršćansko vero in večno resnico, da je duša ne-umrjoča, da se dviga molitev živih jrori k nji, da Iahko ta duša prosi za nas boga, bedi nad našimi deli ter nam sve-tuje, kaj smemo in česa ne smemo de-lati. Ce bi šio za vero, za kršćanske resnice, za pobožnost in udanost v voljo božjo!
Toda v resnici gre za spiritizem v najslabšem pomenu besedc. Duša? Ne: duh. Duh blodi po svetovju in nevidna bitja ga oživljajo. Duh, ki privzdiguje mizico in igra na tamburico. Duh, ki se vrne v telo, preide iz enega telesa v drugo. Kult iluzijonistov! Vera čarov-nikov. Parodija!... Oh! Oh! In Ma-xence se udaja tako ponižujočemu praznoverju! Kakšna profanacija vere in same sebe!
Ta duša sili sama v pogube, — sem si mislil. — Ta, ki jo ljubim, je zaljubljena. Kako naj jo resim, kako osvobo-dim iz krempljev praznoverja?
V  nepopisnem obupu nisem več &o-voril  o problemu štirih  Richardov.  Instinkt mi je narekoval, naj se ne doti-kain te skrivnosti.
Vidiš, kako malo se zmeni Maxen-ce za Richardova trupla. V njenih očeh je to Čudo nekaka šala, navadna ča-rovnija, igra narave s tvarino. Po nje-
nem rnnenju Je živel Richard normalno in je bil vedno samo ena oseka, toda iijegova smrt je povzročila potom nc-kega psihološkeiia fenomena, da se je truplo razmuožilo. Ta razlaga -padu mimogrede rečeno med nesiimle, ki so med okultisti spSoh zelo priljubljeni. Cc presojamo to zagonetko pod vpli\oni .piritizma, ne pridemo nikoli do pamet-nega zaključka. Pač pa ni izključeno, da je skrivno^t Richarda Ciruguea v zvezi z iluzijo.
Od te mMi do misli, da je tuđi Ri-chardo\a smrt samo iluzija, je pa samo en korak.
A če RicharJ še živi, je jasno, da Maxence nima nu skupnega z njegovim duhom in > spiritizmom, ker je za-grobno življenje ne more več zanimati.
—   Toda,   Claude,   .saj   to  bi  bilo  v tvojo škodo. M.ixence ...
—  Bila bi samo njena rešitev in to je glavno.
—Torej?
—   Torej,   dragi   Erik,   zdaj   moram dokazati   Maxenci,   da   Richard   ni   mrtev.  In  ti mi moraš pri  tem pomagati.
—   2al  ne  gre  samo  za  tvoje  interese.  Če   Richard  ni  mrtev.    izgubiva t/ba najdražje. kar imava na svetu. Ti izgubiš Maxenco, jaz pa Charlotto.
—  Misli na svojo sestro, dragi Hrik. predno misliš naše. Ne glej samo v člo-veško življenje, ozri  se više nad zemljo.
—   Ko si vstopil,  sem  te  baš  hotel prositi pomoći. Mislil sem, da združiva svoje   sile   in   z   združenimi   močmi  po-jasniva to skrivnost
—  Saj to je tuđi moja želja.
—   To je  res.  Imava  sicer  različne vzroke. toda najin cilj je isti.
—  Torej pričneva borbo s temo?
—  Parbleu!    In prepričan sem,    da bova   imela   uspeh.   Prepričan   sem   pa tuđi, da je Richard mrtev.
—  Mora hiti še živ!
vRninci
STOJI MOGA
viče z /iGon;
MJt(
najboijše, najtrajnejše zaio najcenejše!
tSret   posebnega   naznanila.
Zapustil  nas je v neznosni bolesti in žalosti naš nadvse ljubljeni  in  nepozabni  soprog, oče, sin, brat. zet in svak. gospod
Franci Štirn
pravni vladni pripravnik in rez. por.
danes po  dolgotrajni  težki bolezni v cvetju svojih let.
Vsem, ki ste ga poznali, javljamo, da se  vrši pogreb v sredo, ' dne 11. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti v Kranju št. 171 na tukajšnje pokopališče.
Kranj - Ljubljana, dne 9. januarja 1928.       i      *
Globoko žalujoči ostali.
Mestni  pogrebni  uvod.
Vseh nas Ijubljenec, naš  predobri  edini sin, brat,  vnuk, nečak
Marijan Polec
stud. iur.
nas je danes ob pol 3. uri zjutraj, prejemši sv. zakramente, po dolgi bolezni, star komaj 18 let, za vedno zapustil v našo neizmerno žalost.
Zemeljski ostanki našega nepozabnega preljubljenega se blagoslove v četrtek 12. t. m. ob pol 2. uri popoldne pred nišo žalosti, Puharjeva ulica 16 — Bleiweisova 30, nato pa prepeljejo v Kam-nik, kjer se polože istega dne ob X 4. na ondotnm pokopali scu I večnemu počitku.
Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 10. januarja 1928.
Dr. Janko Polec,  univ. prof.; Marila Polec,  roj. Lukanc,  star si: Anka, sestrica in ostali sorodniki.
Budilke
BudilVe
Budilke
Bddikt
F. CUDEN.Pnitnoni
Železnato vino
tekarnarja dr G Piccoiija v Ljubljani — krepka oslabele, malokrvne   odrasle    in    otrolte
113 L
Snežne čcvHc in tfalošc
sprejema v popravilo tvrdka F. Trebar,   $v    Petra   cesta   it.   6.
Opremljeno sobo
zračno, $ posebuim vhodorn in električno razsvetljavo — od* dam takoj boljšemu gospodu. — Ponudbe pod «Soba/24« na upravo «lS1ov. Naroda*.
Blagajničarka
z večletno prakso, vajena tuđi vseh pisarniških del — išče službo v večjem podjetju. — Dopisi pod cVestna/34» na upravo «Slov. Naroda*
Francošcina, nemšcina,
1TALIJAN5CINA. — Ukcija 6.— Din; govorilne ure od 11. do 2. — «Joscfmum».           37
Prodajalka
dobro izuTJena v mesa ni trgo* vin, zmožna slovenskega in nemškega jezika — Uče službo poslovodkinje. Nastopi Iahko s 1. febmarjem. — Ponudbe na upravo «Siov. Naroda« pod «PTodajalka/41».
Lokal za mizarsko obrt
Iahko na dvorištu, s stanova« njem — isčem za takoj, event. tuđi pozneje. — Ponudb« pod •Lokal/40» na upravo «SIoven# skega Naroda*^_____________
Enodmžinsko hiso
z lokalom, na prometnem kraju v mestu ali na periferiji mesta — kupkn takoj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «V đobrem stanju/43».
Prcmog, drva
POGACNIK. Bohoričeva 5. — Telefon 2059.                     2619
Prati   NAHODU   sifi»»> nCJiki!e praick « atsliaije
..NUHAN-
i don M« 5   -   Prip*r«ta: ckam Mr. BABOVEC Ljab
G. Flux, Ljubljana,
Gosposka ulica 4/1. Strokovni posredovalni zavod za boljše službe. 35 let obstoječ — išče nujno pfačilnega natakarja, več finih samostojnih kuhane za izven Lubljane, hišnika za tu, II. kuharico v hotel poleg še* fa itd. — Priporoča vsake vrste osobje za tu m izven Ljubljane. Za zunanja naročila prosim priložite  znamke.                3164
Sfetovn oatent .Zephir,
Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo
z 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur.
«ZEPHIR».   tvornica   peči,   Su> botica   Zastupstvo v Ljubi lani:
BREZNIK & FRITSCH
Lovske puške
rlobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER  puškar, Ljubljana, Selenburgova ^    —   Kupujem   in  pre ^zemam staro oro^je v komisijske) prolajo
Zv.šali   smo  našo enemjo ter  zni2ujemo cece m>ih
prohvodov za   mebaoiCno  umetno vezenje,   entlanje.
ažuritanje, predtiskanje
Matek & Mikeš, Ljubljana
Da'm^linova  ulica  li polt?g hotela  rŠtraelju       ,,(
J79 IvOR luKOmln 379
mestoi  tesarski  moister,
«_____—      LJUBU AS 4    Otrna/f**   cmstt   4t      -    —   —   -
i'sakovrsina   tesarskt   4et*    moćernt   <s*en*   ttavbt   ostreijt rh   oelače    hri«    vue,   tovarn*    cerkvt    *n    rvon/fc«     -     S'ror»i •ama   tla    »fopnic*    ledttntct    pan/yom,  vntand*    '*-strr«t   ocreu tta     —    Gmdbt    fesenih    rnottov.   fctov    in   miinuv
»iRNA   2AGA                    16.1        TOVARNA tURSIk**
—V—ini—I'—*r~*:»—!?—>*—»r »•   *j—»r~"»fTir.M .'V'"1'                  »»
file pozabite takoj naročiti
LJUBLJANSKI ZVON 1928
Poleg mnogih krt*-ih povesti, pesmi in esejev izpod    peiesa    naših najboljših pisateljev in pesnikov bo vse leto izhajal
izvinii zgodo vinski roman
SERENISSIMA
ki se vrši v Benetkah in je pisan s pnpovednim ia/košjem Sienkie« wiczevih povesti.
UMETNI&K1 PORI %ETl slovenskih pisateljev in ume trti kov bodo krasili tuđi letos vsako Stevilko.
Ljubljanski Zvon izhaja vsak mesec ter velja za ćelo leto 120 Din. za pol leta 60 Din, za četrt leta 30 D; za inozemstvo 150 Din. Naroča se v
Knjigarni Tiskovne zadruge   v Ljubljani ali   njeni   podružnici v Mariboru*
Ui*juj9; Jorfp 2upui€i&  — Za cNarodoo tfr»k«rno»: Prao Jimiik.  — Zm. «pvmvo te teMestal dcl a*t*; Otot» ChrHtpl. — Vai f Ljobi^uU.