St. 105 MHn >UttH i imuil (ma imati« n i * »♦nm, v p«M 4; mala 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIir fkhtj«, Izvsemfi poodelj Jisllkega »t 20. L ^ pisna te ne sprejemajojlrt^ Antan Oerbec. — znafc u mese: L 7.—, £t Inozemstvo mesečno 4 Iv, »rmr — UređniStvo: ulica ljajo ured *vu Iadajatdj In w^wt«i> Tisk tiskarne Edinost leta L 33.— In celo leto uradniJtv* in sprave it \\4B< Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Mrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20« L nadstropje. — Telefon aredniitva in uprave U-67. Nacionalizem in Imperializem Pod naslovom «0 pravu manjšin* je izšel ter Szagunn v 2. zvezku letošnjega letnika znane publikacije «Archiv fur Politik und katera izhaja v Berlinu, tej razipravi z vpraša- Greschichte», Pisatelj se bavi v njem, ki je tudi za nas kot narodno manjšino življenske važnosti. Pravice narodnih manjšin so še tako nejasne in problematične v teoriji in praksi, da mora vsakdo pozdraviti z največjim odobravanjem vsak poizkus znanstvene formulacije manjšinskega prava in njegovih podlag. Zadnja svetovna vojna je povzročila poleg drugih kriz tudi krizo v takoimeno-vanem mednarodnem pravu, ki pa bi ga bilo treba imenovati pravzaprav meddržavno pravo, ker ne gre pri tem za pravo veljavno med posameznimi naredi, temveč med posameznimi državami. V tem dejstvu tiči tudi vzrok sedanji krizi, ki je nastala v pojmovanju meddržavnega prava v .nasprotju s pravim mednarodnim pravom, ki se je začelo razvijati in uveljavljati še le po vojni in katerega vsebino ne sestavljajo pravice držav, temveč pravice narodov brez ozira na državo in kolikor toliko neodvisno od nje. Dosedanje meddržavno pravo je zadobilo svojo obliko v času mogočnosti zapadnoevropskih držav, kjer se med narodom in državo ne dela nikaka razlika, kjer se pojma toaroda in države krijeta ter se v navadnem in tudi znanstvenem pojmovanju ne razlikujeta. V takšnih razmerah, ki seveda prevladxijejo v zapadni Evropi tudi danda-nes, je naravno, da se smatrajo za pravne osebe v meddržavnem pravu edino države, medtem ko nima nobena druga skupina, aiaj bo še takol močna, nikakega «mednarodnega« pomena. Zapadnoevropski značaj dosedanjega c med narodnega*, t. j. meddržavnega prava se je tako utrdil, da ga nacionalizem, ki se je začel uveljavljati v začetku 19. stoletja, Tli mogel prav nič omajati ali zabrisati* Zmagovalci so se po vojni še bolj zarili v to pojmovanje ter so zastopali pravice države do skrajnosti- Toda ravno s tem sa zabredli v zagato, v kateri je moralo državno pravo obstati, ker je prišlo na konec svojega razvoja, medtem ko je šlo življenie v istem času po svoji lastni poti, ki je bila popolnoma drugačna. Vladani ali podvrženi narodi so odprli oči in kmalu so videli, da države, ki jih vladajo, niso njihove države- Zavesa je padla in na pozornici sta se jasno videli dve različni stvari: r.a eni strani država, na drugi narod. Že ta hip pa so biil vsi tlačeni narodi postavljeni tia važno razpotje: ali naj se odločijo za državo ali za narod. Niti za trenutek se niso obotavljali, temveč so se takoj odločili za narod in tako s« je postavila proti stari državni moči nova moč narodov, ki zahtevajo od države svoje pravice in svoje svoboščine. Na ta način je nastalo poleg državnega prava novo narodno, poleg meddržavnega mednarodno pravo. Mednarodno in meddržavno- pravo imata torej različen izvor in služita različnim ciljem. Vslcd tega se nahajata sedaj med- državo in mednarodno pravo v hudi borbi med seboj. Na eni strani stoji star in prekanjen politični nauk in vsa teža zapadnoevropskih državnih ekupin z vsemi svojimi priveski, na drugi pa sama neodrešena "ljudstva. Toda na strani teh poslednjih, ki se borijo v sto in sto krajih sveta za ohranitev svojega bistva proti državam tlačiteljicam, stojijo strasti bede in zahteve potlačenega življenja. Vsled tega ni nobenega dvoma, da »i bo narodno pravo priborilo mesto, ki mu gre. Tedaj bo kriza meddržavnega prava na vrhuncu in na. koncu in vstalo bo novo mednarodno pravo, ki bo ravnalo narodne in državne zaednice sveta in: bo, stoječ nad narodnim in državnim pravom, zlivalo obe v enoto višjega reda. Taki so po mnenju g. Szaguima izvori novega narodnega in mednarodnega prava. Zapadnoevropski zavezniki so jih ob času zadnje vojne vneto naglašala v obliki tako-knenovane samoodločbe narodov. Kmiaiu pa se je pokazalo, da je bila ta « samoodločba* le sredstvo, ki so ga spretno izrabljali za države in proti narodom. In res sa zmagovalci to načelo popolnoma opustili, a v zameno so dali določbe o zaščiti manjšin, pri čemer pa so bili tako enostranski, da je prišla njihova igra očitno na dan. Kljub temu se lahko smatra, da tvorita načelo samoodločb« narodov in načelo zaščite manjšin, naj bo njuna usoda danes še tako klavrna, prvo podlago novega narodnega in mednarodnega prava, ki se je postavilo po robu državi in začelo borbo proti njeni vsemogočnosti z namenom, da izvojuje narodom enakopravnost z drža- vami. Ta borba med državo, m narodom za ravnopravnost tega poslednjega je sedaj osredotočena v boju raznih narodnih manjšin za obstanek. Vendar -pa bi bilo zgrešeno misliti, da bi morala biti ta bort>a omejena v bodočnosti le na tor&če drugo-rodnih manjšin. Ako pogledamo globlje njihovo borbo, uvidimo takoj, da je borba za uveljavljanje pravega in resnične- v to manjšine doseči, obstoji v tem, da bi se normalno razmerje med državami in narodi, ki ga je pokvaril državni imperializem v prejšnjih dobah svetovne zgodovine, zopet vzpostavilo, tako da bi države zopet postale sredstvo v rokah narodov, in to vseh narodov brez razlike. Da se to doseže, je seveda treba, da pride narodno pravo, kakršno zastopa g. Szagunn, do popolne ravnopravnosti poleg sedaj vsemogočega državnega in meddržavnega prava. To je — se lahko reče — končni cilj pravega in resničnega nacionalizma, ki se mora zasledovali v enaki meri na kulturnem, socialnem in gospodarstvenem polju. Zakaj na vseh teh poljih lahko pride med državo in narodom do spora in spopada, in to ne samo med drugorodno manjšino in državo, temveč med narodom in državo sploh. Ta spor se pa se mora rešiti povsod in po vseh državah s popolno zmago nacionalne ideje nad državno ali imperialistično idejo. Tedaj bodo vsa narodna vprašanja in obenem z njimi tudi vprašanja narodnih manjšin rešena — rekli bi — kar avtomatičnim potom. Do tega je seveda se daleč. Potrebne bodo nove revolucije duhov, ki bodo morda nastale kot posledica novih vojn v bližnji bodočnosti. Prepad v pojmovanju naroda nosti in narodnega vprašanja je tu in g. Szagunn ga je izvrstno orisal. Vendar pa se zdi, da ni podali v svoji razpravi nič izvirnega. Predvsem pa ne drži, da bi bil ta prepad — prepad med zapadno Evropo in Nemčijo, kakor bi se dalo čitati med vrstami da misli g. Szagutnn. Kakor pri vseh važnejših vprašanjih ,gre tudi tu za prepad med Rusijo in ostalo Evropo. Nova Rusija je namreč narodna vprašanje na svojem ozemlju temeljito reMla in ustvarila je cius natkmum^, na podlagi katerega so vse njene narodnosti deležne v okviru države popolne samoodločbe. V tem pogledu je bila ruska revolucija nacionalistična v mnogo večji meri nego socialna in nova preuredba te države v smislu narodnih avtonomij si orni na najdoslednejšem izvajanju najdoslednejšega nacionalirma. In to v dobi, ko je po drugih državah os-tal državni in protinarodni imperializem v popolni in neokrnjeni veljavi! Gre torej za prepad med pravim naravnim nacionalizmom na eni in požrešnim državnim imperializmom na drugi strani. Županiča. Ministrstvo trgo*Sne Ko upravljal provizorično minister saobraćaja dr. VeHzar Jankovič, ministrstvo poljoprivrede pa minister za izjednačenje zakonov Marko Trifkovič. Popoldne ob 5. je novi kabinet položil prisego. BELGRAD, 3. Tekom zadnjih dni je začasni predsednik narodne skupščine dr. Dušan Peleš imel daljše konference z ministri. Določeno je, da se plenarna seja skupščine skliče za danes 3- t. m. ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu skupščine je volitev verifikacijskega odbora, ki ima v šmislu poslovnika odobriti oziroma pregledati seznam izvoljenih poslancev ter njih mandate verificirati. Minister Ljuba Jovanovič ima nalogo, da sestavi deklaracijo vlade, ki se ima prečataii v narodni skupščini. G. Ljuba Jovanovič obenem sestavi parlamentarni delavni program. BELGRAD, 2. Zaradi praznika 1. maja danes belgrajski tisk še ni izrazil svojega stališča o nalogah in pomenu radikalne vlade. V javnosti je sestava homogene radikalske vlade napravila deloma dober vtis. Značilno je, da sedaj demokrati napovedujejo strogo opotzicijot Svetozar Pribi-čević, ki je bil še včeraj zvečer v daljši avdijenci na dvoru, je danes v «Pravdi» objavil oster članek proti novi vladi, nagla-Šujoč, da način, kakor je bila rešena kriza, potmenja kapitulacijo države pred Radićem. Pribičević dalje skuša ugotoviti, da se more sedanja homogena radikalska vlada naslanjati edino le na antidržavne elemente in da demokrat je odklanjajo vsako odgovornost za slučaj, če bi bilo državno in narodno edinstvo v nevarnosti. Demokrat) e so odločeni se boriti kot levi, ako bi se skušalo delo junakov, ki so prebili solunsko fronta*, zrušiti. Francija Nemški predlogi za poravnanje spora s Francijo izročeni zaveznikom. — Nemčija ponuja kot vojno odškodnino 30 niljord zlatih mark in je pripravljena na kakršenkoli dogovor za zajamdenje miru. — Pogoj za pogajanje: izpraznitev zasedenega ozemlja. PARIZ, 3. Danes je nemški poslanik izr>očil ministru vnanjih stvari noto nemške vlade s predlogi in pogoji za pogajanja. Opravičil se je, da ni prinesel note v francoskem besedilu, pač pa v nemškem. Storil je to zaradi tega, da čim prej izroči predloge svoje vlade. Nota je bila takoj prevedena in predložena ministrskemu predsedniku, ki bo danes poročal o njej ministrskemu svetu. « Nemška vlada — začenja nota — je vedno smatrala, da se vprašanja, od katerih rešitve so odvisni obnovitev opustošenih pokrajin ter gospodarsko ozdrav- im versailleslce pogodbe, izprazni, da se v Porenju vzpostavi stanje, odgovarjajoče mirovni pogodbi, da se aretirani nemSki državljani izpuste in da se izgnanci vrnejo v svoje domove in na svoja mesta. Razočaranje v Londonu ttodi nemške note PARIZ, 3. V uradnih francoski in belgijskih krogih se smatra nemško ponudbo v splošnem za nesprejemljivo. Ravnotako poaroča «Journal» iz Londona, da je nemška nota razočarala najhujše obsojevalce francoske politike v Poruhrju. Brez dvoma bo noto proučeval ministrski svet, ki bo na vsak način moral zavrniti ponuđenih 30 miljard, ko je pred komaj 4 dnevi lord Cur-zon vztrajal pri zahtevi 50 miljard v smislu izjav Bonarja Lav/a januarja meseca. Razen -ga vsebuje nota dosti točk, ki so poseb- ljenje Evrope in njen mir, morejo rešiti le po- no za Anglijo nesprejemljive in je zelo Demokratski klub je imel včeraj dopoL dne sejo, na kateri se je razvila kratka de- rabi posojila od zunaj, za kar pa bata o nadaljni pottfcčm taktiki Sklenjeno i, vzpostavitev njenega kredita. N; tom vzajemnega sporazuma. Na protizakonito zasedbo ruhrske kotline je odgovorilo nemško prebivalstvo s pasivno resistenco. Nemška vlada se pridružuje želji vseh treznih ljudi, da naredi konec vedno rastoči napetosti in brezposelnemu uničevanju gospodarskih dobrin. Sklenila je vslecf tega narediti nov poizkus, in ni opustila svoje pravno stališče in se odrekla pasivni rezistenci, katera se bo nadaljevala, dokler se ne doseže izpraznitev ozemlja, zasedenega v protislovju z določbami versailleske pogodbe in dokler se v Porenju ne vzpostavi stanje, odgovarjajoče mirovnim določbam. Vkljub dogodkom zadnjih mesecev je Nemčija pripravljena izročiti odškodninske pogoje in posebno še doprinesti po vseh svojih močeh k obnovitvi opustošenih krajev. Toda vsak poizkus, da bi to svoje razpoloženje tudi udej6tvila s praktičnimi predlogi, onemogoča dejstvo, da finančno in gospodar sko stanje ne dovoljujeta točne in definitivne precenitve nemške zmožnosti: Vsled tega mora vsaka rešitev vsebovati gotovo elastičnost, ki naj upošteva, to dejstvo- Pripomniti je treba tudi, da je Nemčiji ki ne beleži nika-kih aktivov v produktivnem gospodarstvu, za .bližnjo bodočnost nemogoče preskrbeti z lastnimi močmi večje kapitale in da vsled tega rabi posojila od zunaj, za kar pa je predpogoj "a tej podlagi je: 1. da se imajo vsi iz Relgrada odsotni j.predtaga vlada z ozirom na vprašaje odškod poslanci takoj p£*va*i v sk^ščino, 2. daM»» » vprašanja, ki so z njun v zve Grško zanikanje vesti o preganjanju muslimanov v zapada« T raci) i RIM, 5. Tukajšnje grško poslaništvo poroča, da so vesti o izpadih grške vojske v zapadni Traciji proti muslimanskemu prebivalstvu brez vsake podlage. Odvedenih je bilo le nekoliko oseb, ki so bile osumljene sabotaže napram grški vojski, a njihova premoženja niso blfca zaplenjena. Razpustitev čete lašastovske miKce v Milanu radi napada na delavsko zbornico RIM, 3. Vsled znanega napada na delavsko zbornico v Milanu 1. maja je bila tamošnja četa fašist ovčke milice «Bak&nti» razpuščena. Direktorij milanskega fašja je nostna ^predstava vgledališću «Costan-j izročil sodišču dva fa^sta ki sta se proti r . 4 < * 1 1. i - rl o rum nrvvnrrom »i.lrtiv rwv i^Honot-i «> < o^f a na_ i talila Spoicd obiska angleške kraljeve dvojice v Rimu RiiM, 3. V pondeljek, 7. maja bo prispel -tu sem ob 15. uri angleški kralj s kraljico. Uro po svojem prihodu bo sprejel v avdijenci ministrskega predsednika Mussolini-!a. Ob 20. boi svečanostni obed v Kvirinalu. V torek zjutraj bo kraljevska dvojica Vb iskala Pantheon, grob nepoznanega vojaka in bo sprejeta v mednarodnem zavodu za poljedelstvo- Ob 12. bo družinski obed v Kvirinalu in ob 20. kosilo diplomatov na dvoru s predstavitvami. V sredo ob 20. bo družinsko kosilo in ob 21. slav danim poveljem aktivno udeležila tega napada. Preiskava se nadaljuje in bodo krivci zbrisani iz vrst fašistovske milice. zi ■ V četrtek in petek bosta visoka gesta prisostvovala konjskim dirkam, bosta obiskala Campidoglk> in angleško poslaništvo, nakar bosta zapustila Rim v soboto ob 19. i pri', atni obliki. -t i____AtKrt^nf' Po sestavi radikalske vlade — Sestanek skotom o nastopanju dmhovscine _— Jugoslavija na eventuehri poziv demokratje odklanjajo vsaka pogajanja «n vsake razgovore s homogeno radikalsko vlado, 3. izvoli se odbor, ki ima sestaviti proglas demokratske stranke na volilce, v katerem se bo točno ocrtalo razvoj parlamentarne krize in stališče demokratske stranke. V ta odbor so bili določeni dr. Kumainudi, dr. Šumenko-vtč in Wilder. ' _ fohoslovaika Bolezen Masarykove žene PRAGA, 3, Ko so bila avstrijska ciblast va v času svetovne vojne izvedela, da je prof. Masaryk pobegnil v Italijo in da je v inozemstvu vneto deloval za osvoboditev čehoslovaškega naroda, so začela takoj kruto preganjati mjegovo ženo, ki je bila ostala z družino na avstrijskem ozemlju. Posledice njenega trpljenja pa niso izostale in Masaryk je našel svojo ženo težko bolno, ko se je po štirih letih napornega dela vrnil v ttmgo kot prvi predsednik čehoslovaške republike. Bolezen gospe Masarykove ni šla od tedaj nikakor na boltfe, temveč je dotsegla r&vno te dni svoj višek v obliki arterijoskleroze, ki je zdru-žena z mrtvoodom na jeziku in na desni; potlačitvi nemškega zi, to-le: Ves nemški dolg, v kolikor gre za pla čila in dobave v naravi, določene od versailleske pogodbe, naj se določi na 30 miljard zlatih mark. Od teh si bo morala potom razpisa posojil pod rednimi pogoji poskrbeti na mednarodnem tržišču 20 miljard do 1. julija. 1927., 5 miljard do I. julija 1929. in 5 miljard do julija 1931. 1) Prvih 20 miljard zlatih marki se takoj stavi v podpisovanje. Obresti do 1. julija 1. 1927. se vplačajo iz dohodkov posojila in vložijo v fond, ki bo pod kontrolo odškodninske komisije. Del teh 20 miljard, ki ,se ne bo dobil do 1. julija 1927. od posojil se bo moral od onega časa obremeniti s 5% obrestmi in amortizirati z \%. — 2) Ce bi se obe svoti po 5 miljard ne mogli do predpisane ga roka dobaviti v celoti od posojil, bo morala odločiti mednarodna nepristranska komisija, ali, kedaj in kako naj se preskrbi manjkajoča 'svota. Ista komisija bo morala določiti julija 193!., ali, kedaj in kako dobe še ne predvidene obresti za čas od 1. juli-ja 1923. dalje. Treba bo nadalje določiti, kakšna naj bo ta mednarodna nepristranska komisija. — 3) Na račun svojih dolgov bo Nemčija po obstoječih mirovnih določbah še nadalje izpolnjevala svoje obveze glede dobav v naravi, kakor bo določeno s posebnimi dogovora. Nemška vlada — nadaljuje nota — je prepričana, da je prišla s temi predlogi do skrajne meje svojih moči. Po novem hudem potresu in gospodarstva vsled zada • š. i r> i •______,r Isedbe ruhrske kotline se res boji, da njem strani telesa Bolmca se nahaja v nevar-: raor4 celo prek^]Q it^no nem stanju, ki se do see v z&vmI «Zclf»cga fcriia, kjer mu $e zdravnik razkužil in ofrrezal globoko rano na levi roki. Dre deaihrfci lhitoi Prott sinoćnjim sta dve ženski naraami« m poltajskem komisarja tu ▼ ulici Cbioua, da «U |ima zmanjkali denarnici, ki sta jih spravili v neki predal v kavarni «Venezia», kjer «ta zaposleni. Ženski se imenujeta: Veronika Tomasincach stanujoča v ulici Marco Polo št. 4 in Arista Ive-nich, staiujoča v Chiadinu 5 t 64; prva je imela v denarnici spravljenih 62 lir, druga pa 75 lir. *>rago plačano prerokovanje usode. Vdova z načelnikom na , _ ^______ w____ r rpfp brežinskib fašistov Scozzi-jem ter nekaj orož-jAna Zorzenon, stanujoča v uiici Bergamasco „ . v enem au vec reie- fn-ki T{ ^ deia^ce pozvaUi naj gre(j0 na delo, j št. 6, je včeraji drago plačala svojo lahkover- rahh. 2. Glede spkvuh smernic ne name-; če- dfl b(>do drugače odpuščeni. Delavci sojnost. Okoli 10. ure zjutraj je namreč prišla v rava nihče razpravljati o monarhiji, katere sc presfrašili in so šli na delo. Kljub temu i njeno stanovanje stara ciganka, ki se je ponu- ali pa t sta bila dva delavca napadena in pretepena, j dila, da ji bo prerokovala bodočnost. Lahko-prekasno prišla na delo. Proti ve- • verna vdova je pristala na predlog ciganke, prišel iz Nabrezine zopet kamijon fa-! Ta je privlekla iz svoje cule šop umazanih šistov, ki so si ogledali vas ter zopet odšli.; kart, jih zmešala ter jih začela z važnostjo Hujšega ni bilo. Ljudstvo, ki ima še v spominu j razvrščati na mizi. Pri vsaki karti, ki jo je dogodke prejšnjih le!, je pa kljub temu pre-j položila na mizo, je ciganka znala povedati živelo nekaj ur razburjenja. [kak prijeten dogodek, ki ga bo vdcvadožl-Izlet tržaškega Planinskega društva. Preie-jvela v bodočem življenju; opisala je vdovmo klo nedeljo je naše Planinsko društvo kljub!bodočnost z rožnatimi barvami, pri tem pa ,o neorijaznosti vremenskih bogov, katero je iz-! je opozorila, da ji bodo števitot sovrazmKi zakupilo to pomlad, korajžno napovedalo po-i viđali njeno srečo, toda to ji seveda ne no poldanski izlet v Rožansko dolino in Botač. [škodovalo. Vdova je ves čas pazno poslusala 'čeravno vreme t"J* ___1 _■___- ciom nđanin ir» trn io ta kotncala svoie nrero- se je ob določeni in prrjatcijev društva veselo urezali mal dež, ki je po poti, SO bih OLM1V HUSKUtivvaiii s »»»v, «.1 :---- »------ V . . fo je nudila divje romantična soteska Rožan-; Kmalu po odhoAi ciganke jc ^ apa« preureditev uglave ne bi formalno kršila zakonitosti in ustave, čim bi bila izvedena na način predpisan od zakona, katerega ne nameravajo zapustiti ne vlada, ne stranica ne kcrpc-racije. Tudi bistveno ne bi bila ustava kršena, čim bi se, kakor se je io v zgodovini večkrat zgodilo po prevratih in tudi brez njih, ustanovile nove pravne, zakonodajne in posvetovalne, naprave povzročene cd novih socialnih potreb in spcpolnju^oče že obstoječe naprave, in čim bi se nadalje zopet pripomoglo do veljave takim upravam, ki so bile po krivici doi pred kratkim zapostavljene, kakor sc je to zgodilo pri državnem svetu na račun parlamentarne vsemogočnosti in nezmožnosti. Istrska vpvešaaia pred nriisistrskizn predsednikom. Davki za leto 1914.—1918. se ne plačajo. — 17 nuđeno* za jo je nuaua oivje ronidnutna suiesna --Z7 ..F. ----™ .\ oo lirami ske doline, posebno pa očamjoč pogled naifila. da »ie zmanjkala W I*™, slap Klinčiće, ki je bi!a v zadnjih deievnih ki p, » bila polofcla. na. mizo. "g™ dnevih narasla m je spominjata naravnost na 1 postregla S kavo. Takoj te fi,«n siap Bohinjske Savice. V S žen j u se je družba vrnila najboljšem razpolo-; ciganko; ogorčena je planda na ubeo, z upa-v Boršt, kjer se je Injem, da jo bo Se k,e srečala, toda n^n rud ^Tl^fr'v^' odpočila v znani gostilni g. Ferluge. Ob dobri, i« ostal brezuspešen. Končno se je podata na cbcme. Kakor,-^ , _______.. :K „dohro raz-'.orožnih postajo v ulici deliIstna, kjer re na- to crofcnitrom. dogodka ji ciganka se- Pted včerajšnjim t rame obligacije. Belgrajsna in orza sta začeli na predOog finančnega ministra notirati bosenske agrarne obligacije. Iz fngoeSovensfcega bančnega sveta. Na pod' tegi fuzije med staro Bačko prvo hranilnico in posojilnico z Bačko hranilnico in Bačko a. dr. za promet na Tisi je bila ustanovljena Bačka Kreditna banka za Tiso. — Ob priliki predstojećega zvišanja kapitala hrvatske eskompt-ne banke bo ta prevzela velik del delnic Anglo-banke. — Ravnatelj državne hipotekarne banke v Belgradu se pogaja s švicarskimi bančnimi skupinami za najetje posojila večje svote švicarskih frankov. To posojilo bi se porabilo izključno le za nove gradbe. M. Homek. Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 bar-vanisai prilogami in 92 slikami v tekstu. Ljubljana 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena Din. 120. Sijajna oprema, strokov«^aška vsebina, lep jezik In praktični nauki o sadjereji so ocena te knjige, iki goVori zase brez nadaljnih besed. Rabil bo krrjigo kmetovalec, rabil jo bo poklicni sadjar, služila bo diletantu sadjarju, našla si bo1 pot v šole, kupil si jo bo vsak in-teligent, ki ljubi naravo in brez nje ne bo izhajal nihče, ki ima zasajeno na svoji zemlji eno samo drevo, če hoče, da mu to drevo ne bo samo v jezo, ampak v veselje in korist. 2e davno pošli zvezki ^Slovenskega sadjarja« bo prinesli marsikako dobro drobtino o i ■ •* A * _ ___Z_ __ movIaJL* im in sadjarja in jih pomnožil s svofim bogatim kovnoim znanjem ter tako ustvaril delo, ki je b$o že davno nujna potreba. Iz ki^ige, ki je pisana za nase razmere, za naše kraje, naže sadje, se lahko pouči vsakdo, tudi samouk, o vsem, kar znu treba vedeti o sadjarstvu, posebno o gojitvi hruške in jabolka, ne da bi mu treba, segati po raznih drugih kzmgah, ki večinoma daleč zaostajajo za to. Prvo poglavje obravnava sadne vrele, ki so za naše kraje primerne. S tem poglavjem si prihrani marsikdo lahko nepotrebne, drage j eksperimente, ki rode samo fezo in kratijo rodnem gospodarstvu. Zato knjigo, ki je potrebna in koristna, prav toplo priporoCaroei vsakomur. Slike v barvah so vsaj za na&e raz«, mere, nuavoost razkošno lepe in dovrknej WittsasBovko bi človek kar nagrrznil in zlat4 ptumena naravnost vzbuja apetit. Cena kujifc< je vded tega res zelo nizka. Nali oslasl GOSTILNA v sredini mesta &e odda s kao* ce&ijo ali brez te. Iztoči da H»0 litrov dnevno. Shajališče naših ljudi. S. Maurizio 3. KOLO v dobrem stanju za potovanje prodam. Šalita Gret t a 13/1. 62? GOSTILNA s koncesijo m inventarjem, v bližini kolodvora, s prikladnim prostorom /j* vsako trgovimko skladišče, se radi selitve takoj proda. Pojasnila daje A. Pegan, Ma-tulje 617 GOSPODIČNA za otroka se išče za Dunaj, Vešča mora biti hrvaščine in nemščine, te* toliko glasovir ja, da bi lahko dajala otroku začetni pouk. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo pod «Du.naj». 61f» POZOR! Kpcste, korale, 2lato, platin in zobovje po najviS+ih cenah plačufe edini grosisl Bclieii Vtta, via Madonniaa 10, L 32 EK9TRAKTE za rum, konjak, malino v ec itd-ima lekarna v II. Bistrici. 78/3 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vednU dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares St. 6, I. 44 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15. II. 43 NRZHRN1LG. Moda štirka A. STABILE iz Trsta bo thju javlja agenciia bieiani sednik sprejel v srede stavljeno od poslanca ___________ ._____ , . _ , ,. . šislcv~ke zveze Zucconija, odv. Petrisa kol mesttt m kilCl SViaeT1)« zastopnika gornje Istre in prof. Raciicchia. MandcKnističru koncert. V dvorani «Tarti-l —Tr^-POTga, stanujoča v eKspermieme, ki roae samo ^^ «u , ^^ d g d t. m. v GORICI Pogovora so sc »d,.c«M .udi »bister ?a W « je P^oe^^Ugš^ & !, ^ »p,, trch kronah« (Tre co. i^V, tekmici .na | ^elitne ženske kktuke in potreb-stopical, igrajoč i se njen Zletni "C . e (Cacsa deposifi e prestiti) kom. Gallij virtuozno spretnostjo [posebno fresanj t"01 j tem, ko se ie ona za hip ter prof. Rosboch kot zastopnik finančnega pokazal, kaj se vse da doseči s tem godalom.. ^ - • vzfij raz sto| steklenico z ministra De Štefanija. Deputacija je poročala Na programu so bila imena Beetasoven, kislino *er iz-P^ iz nje par požirkov. n istrskih potrebah, s posebnim ozirom na i Bocchenni m Borodm. Foseono Horo je bil fino in umetniško podan ; j^cna ^shna Na j takorekoč potone no* v roko, motiko v ^ P0S3J IHSfi brSlUlfl CB llfij&l ' kvarteta, Presean, Ratzman, Michelcich, ier lliT- - - - i v usta! 1 naravnost v ljudsko-šol ske -kako požlahtnujemo sadno drevje^ in je pisano z veliko1 v ljubeznijo in tako nazorno, da bralcu ne zbudi samo veselja do eadjei^eie, ampak mu j (221J Čl C sklenilo vprašanja. Po dolgem razpravljan'u se je čimprej rešiti vprašanje okrajev, ureditev poslovanja prefekture, pošte in uradov drugih državnih uprav. Kazen te£a bo vlada daia mi razpolago za nujne poiri'be občin 17 milj on o v. Ministrski predsednik je tudi odredil, da se iroa;o brisati davki iz let 1914—1918, katere bivša avstrijska vlada ni izterjala. Kar se pa tiče javnih del, je ministrski predsednik naročil ministru Carnazzi natančno proučitev te zadeve in takojšnjo izvršitev nujno potrebnih del. O zadevah, ki se tičejo plovbe in luk, se bo razpravl alo jutri. Komisija je izrazila Mussoli-niju svoje zadoščenje in zahvalo vse Istre. Emigracija v Ameriko. Ker hod: nešteto naših ljudi te dni v Trst radi emigracije v Zedi-n:ene države in je to popolnoma nepolrebno z ozirom na določbe, ki jih je izdal kr. komisa-rijaL za izseljevanje v Rimu, smo se na pristojnem mestu tozadevno potanko informirali. Vsakdo, kdor hoče iti v Zedinjene države, mora vložiti prošnjo na kr. inspektorat za izseljevane. (R. Inspettcrato dell emigrazione) i borova seja. _ in sicer: kdor je pristojen v istrsko, tržaško, , Jutri ob 20 društveni sestanek. — Tunstic-irentinsko ali zadrško p-o^rajino, na kr. in-1-ni odsek priredi v nedeljo izlet v Bramco. Za spektorat za izseljevanje v Trstu, vsi oni, ki! Šentjakobčanc zbor ob 6 na postaji Kocol. Za so pristejn: v sedanjo furlansko pokrajino, pa | druge pa ob 6.15 ca postaji Guardiella. — na kr. inšpektorat v Genovi. Prošnjo je treba | Točnost! Kosno iz nahrbtnika, poslati v priporočenem pismn. Nikakor se ne! Športno društvo «Avniko- Na pot« razte^mtve: ,Uli^nske^a civibi^i:^^- wa z — zakonika na nove pokrajine. Uradni list ob-i s, i- v______:i ' lega zastrup^Shca v mestno bolnišnico, k?er t ■ ie revček. I^b zdravniški pomoči in skrbne-numo-;^ ubofe, matere, včeraj zjutraj Zlata ura ukradena. Železničar Edvard Kis-varday, stanujoč na sprehajališču pri Sv, Andreju št. 1. se ie pred v6erajšn$im popoidne nahajal v tramvaju na progi Boschetto -!Sv. Andrej. Ko i« tramvaj dospel v bližino ribje- združenih določb civilnega in trgovskega zakonika. Ženska podružnica Šolskega društva ima redno sejo jutri v soboto dne 5, t. m. ob 18. j Pridite vsi in točno. i MDP — Sv. Jakob. Danes ob 20 redna od- )->nii ]C priio t;; sledeče iisune: 1} krstni j stu 2adru in Boznu. list; 2) poročni ali samski list, 3) domovinski: ' --- list. 4) zdravniško spričevalo, 5) pozivni list [ iz Amerike, 6) spričevalo o dobrem obnašanju in 7) spričevalo o vojaškem službovanju. — Listine ped 3, 6 in 7 izda županstvo, 1., 2. župni urad, pod 4 katerisikoli zdravnik; po zivni lift mora poslati kiik znanec iz Amerike! Iz iriilkesa življenja Pri čiščsain tobaka v hangarju 19 v presti ':[.uki Duca d-Aosta je vded vdjhovanja tobai-'nega prahu postalo slabo trem delavkam mi™:* ___»,^.Kl^ns. in obče Iz tržaške pokrajine Senožeče. (Ruska prireditev). Jutri v soboto dne 5. I jd. in v nedeljo 6. t. m. priredi skupina ruskih potujočih gledaliških umetnikov veliko predstavo. Na sporedu je opera, opereta, drama in k»ncert. Prireditev re bo vršila v dvorani. K. i D. št. 94. Začetek v soboto ob 8. uri zvečer, v nedeljo ob 4 popoldne. nico m zrel sad v us-ta! «Sadimo drevje na zelcnjadnen* vrtu-> bo vile, veliko praktičnih migljajev in nasvetov O sajenju in gojitvi sadnega drevja so napisali poleg Humeka tudi Rohrman, Priol, Kiis, eami priznani strokovnjaki, prav lepe sestavke, ki se fim Štuparčevi, Beietovi in Zdolšekcvi prav lepo pridružujejo. Jako važno je poglavje, kako obvarujemo zadrupa z neomejeno zavezo vabi na ki se bo vršil . .v nedeljo, dne 13. maja 1823 ob 10. url sadno drevje pred zajedac*. 1 u beremo o usi- j oredp v AidovŠČlni V uradnih prostorih cah, raku, sršeni, voiuhan« (J pomenu j ■* r j _ tega pogkivja za vsakega sadferejca ni treba ' še posc-bej favoriti. V poglavju »O zrelem sadju- je pa toliko mleresanteefga, da bo vsaka gospodinja brala te strani 2 velikim veseljem in nemanrjšo koristjo. To poglavje spada ne samo v knjigo o sadje reji, temveč tudi v kuharsko knjigo. Mesečna navodila niso šablonsko sestavljena^ ampak kažejo vešče pero in umno roko. Sadjereja je pri nas na kmetih res panoga narodnega gospodarstva, za katero se le malokdo bS^a, a kateri je neizbežno, posebno v Julijski Krajku. usojeno eno prvih mest v na- Borzna Mrofiia. Teča&s Trst, 3. maja 1923. rijata za izsel;evanje natančna navodila. Le v pravnik rešilne postaje, ki je delavkam podal izjemnih slučajih dobijo interesiranci natančne prvo pocicč; Anna Faniini se je nahajala v inforniac^e pri uradu: Opera Bononielii per;precc.j težkem stanju, zato jo je dal prepeljati 1'aesistenza agli emigranti^. Urad ima svoj v me?(no bolnišnico, med tem .ko sta bili sedež v Trstu, via C. Bocaccio st. 3 in spre-^tali dve delavki spremljeni domov, fcma stranke od 9. do 12. in od 15.30 do 17.* ure. — Opozarjamo, da so vse listine, ki se tičejo izseljevanja, kolka proste. Roko si je p?ebodel. Mesarski vajenec Emilij Glessovich, star 14 let, stanujoč v Skednju, zaposlen v mesnici mesarja Abramovicba, v i. majsika v Sv. Križu pri Trstu. Križani ulici Canova št. 9, je pred einočnjim natikal so bili od nekdaj v svojih političnih prepriča- : kose mesa na kavlje. Pri tem poslu se mu je njih nekolike bolj temeljiti nego njihovi so-j prevrnila stolica, na kateii je stal in revež sedje daleč na okoli. Svojčh prepričanj se ži- si je pri padcu nabodel roko na kavelj. Zate- VastI x Goriikesa Zveza proevdtpib društev naznanja p- n. občinstvu, cTa se Je njeno tMkuštono preselilo iz Trgovak^a doma v hKo Modrce posojilnice v ulico » Giovansni žtev. 64._____ Vesti is Istra DekazdL — Ssnrina kosa. Dne 28. aprila soo Spremljali k večnemu počitku gx> Marip> Benko, vdovo neporabnega učitelja m narodnega butiitelja Ivana Benko. Pogreba se je udeležilo po?*£ sorodnikov. Aolska mladii^, dposlanstvo občine ter obilo ljudrtva iz dola če in sosednih vasi, kar je nayboi)ši ziuk: kako ie bila pokojnica priljubljena in obče spoštovana. Krepak in lepo umerjen pevski zbor pod vrlim vodstvom & Andreja Gregorič j€ pel žaloctmke. Sorodnikom naše sožalje, pokojnici pa večni mir! Gospodarstvo Četrta tovarna za vagone t Jugoslaviji. Kakor javljajo iz Belgrada, je ministrski svet «le> izmenjanih v dinarje 105 miljonov kron« CoscHcH / V • • • • • • • t • • • • • • • :J27 Palmatia ■ • • • • * • • • • • • • • • • • ■ 3*0 GeroHmJcb . • ■ • • • • • • • • • • • • 1300 Likera TrieHIa« • • • • • • • • • • • • • • • 422 Lliyd • • • • • • • • * • • • • • • • • • • 1405 Luasfno • • • • • • • • • • • • • • • • • • t?40 Hiitiiiollch • • • • • • • • • • • • • • • • • 126 Oceanfa * • «T 9 • • • • • • • • • • • • • 118 Pitni vda ( V« • m • • • • • • • ■ • • • • • 470 Tripcffvlch • • • • • • • • • • • • • • • • • 278 Ampclea . • • • • • • • • • • • • • • • • • 500 Cement Dalmatia • • • • • • • • • • • • • • 333 Ctinant Spalato . • • • • • • • • • • • * o « "J 63 Valuta na tržaškem trgu. Trst, 3. maja flfnfcckrone. ••• • • • avstrijske krone čeikoelovaifce krone • . . , dinarji • • le j i •••*••••••(■( muke • • • i dolnji •••••• f rancoskl franki • . » • švicarski trtokl • • • • asglcSkl funti papirnati • 1923. 0.40 0.45 0.0280 0.03 60.50.— m.75 21.75.— 22.— 9.25.— 9.75 0.0550 o.of. 20.30 20.40 135.25.—135.75 368.—.—370.— 91.S0,— 95.— DNEVNI RED: 1. Poročilo načelnistva. 2. Poročilo nadzomištva. 3. Odobritev računov za feto 1922. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelnisiva in nadzorništva. 6. Slučajnosti. NACELNISTVO. Opomba: Za slučaj, da bi bil la občni zbor nesklepčen, se sklicuje za isti dan ob 10 in pol predp. drug občni zbor, ki bo pa sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. (220) Proda se (219) 5 minut cd glavnega kolodvora, s 3 stanovanji, lepo zaprto verando ter vrtom, vse v najlepšem stanju. — V hiši je vodovod ter električna razsvetljava. Stanovanje je kupcu takoj na razpolago ! Cena Din. 215.000—. Natančnejši naslov in slika se dobi v upravništvu lista. PODLISTEK WILK1E COLLINS: €@ipi v belem IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE 69 Medtem ko je govoril, je ugasnila luč v gro- sco,da me je tvoj okostnjak pogledal? Čemu fičji sobi, in celo drugo* nadstropje hiše, se je nahajalo v temi. Kaj tu besedičiš! je mrmraj gospod Persi-val; če te človek posluša, bi skoraj mislil, da imam podpis svoje žene ie žepu. priznavam svopo radovedno®*? Ti ubogi, površni Anglež! samo zato, dft t« pokažem, kako se znam zatajevati Če bi le hotel, H izvlekel iz tebe t*o$o tajnost, kafcor vlečem ta pr*t po svoji dlani — to pač dobeo veš! Poraef mi LUUi J-rvM'IJ'*** a T Vjv AiVUV »»I^n* W » 7* .............f — m »O Izročil si stvar v moje roke, je odvrnil čisto priprosto, ali potrefcttjeS mojo pomoč. C • - 11____ 1 _________i__t__: n. i_ _______U iuMnvnril Pi>r- grof, in imam dobra dva meseca pred seboj, da se razgledam okoli sebe. Ne govori mi več o tem. Ko zapadejo menice, boi videl, če je bilo moje «besedičenje» koristno ali ne. In sedaj Persival, ko sva opravila z denarno zadevo, ti stavim «vojo pozornost na razpolago, ; ako me h oče 5 seznaniti z ono drugo težavo. Govori ludi zase kakor zame. Del denarja, ki ga sedai potrebujem, sem si ga izposodil zate. In ko govoriš o dobičku, tedaj bi smrt moje žene prinesla tvoji ženi je se t tiso č funtov. Kakor si prebrisan, vendar se mi zdi, da si pozabil na delež grofice Fosco. Ne, glej me tato! Preposvedujem si to! Pri tvojih i ki te je pred kratkim tako nepovoljno izpre pogledih govorih me izpreleta leden mraz menila, da te komaj prepoznam, po vsem telesu! No da, Fosco, je rekel Persival z obotav- Po telesu? Ali pomeni morda, telo v angle- ljajočim se glasom. Poznava se že dolgo časa; &čini: vest? Govorim o smrti tvoje žene kakor; in če si me kda> izvlekel iz kakšnega škripca, o nek* možnosti. In čemu tudi ne? Spoštovanja j sem jaz od svoje strani napravil, kar je bilo vreda* odvetniki, ki pišejo vaše listine in; v moji moči, da sem ti vračal usluge, kolikor oporoke, gledajo vendar smrti živečih I j ud i 4 se to da z denarjem. Glede dokazov vzajem-njtrafvviost v obraz. Ali vas pri teh listinah j nega prijateljstva si torej nimava kaj očitati; jKydi mraz izpreleta? Torej n« vem, če ti moje i pač pa imava, kar je naravno, tudi vsak svoje hranrftr povzročajo te občutke ? Za nocojšnji; tajnosti, — kaj? fimOer sem si stavil nalogo, da si natanko i Ti si pač imel tajnost pred menoj, Persival. predočim tvoj položaj, da kaf ne zgrešim, in Tu, v Blackwater Parku hraniš nekakšen jgjFaj —» pri koocu. Tvoj položaj je tak-le: če! okostnjak, ki \e v zadnjih dnevih prifiel pred tnstaoe tvoja, žena pri življenju, tedaj plačal oči tudi drugim ljudem razen tebe. tvoje menice z njenim podpisom, če umrje,' Persival je molčal. Ik clačaS z njeno smrti«. Ali sem iaz kriv, ie nadaheval vsHiivo Fo- Da, in sicer prav aupo, je odgovoril Per-sival, # J n ali zamore« sprejeti mojo pomoč, ne da aš sebe in svoje tajnosti Vsaj poskusim lahko« No torej, poskusi. Stvar je taka-le: povedal sem ti danes, da sem napravit kar je bilo v moji moči, da bi našel Ano Catherick, in da se mi ni posrečilo. Da, to je re». ^ Fc&co! jaz sem izgubljen, če je ne dobim, je izjavil Persival z razburjenim glasom. In sedaj mu je razložil svoje bojazni. Ana Catherick ve za skrivnost, katero je zvedela od svoje matere. Od materine strani se ni ničesar ba&. Ona bo molčala v lastnem interesu. Tudi je bHa ona, ki )e napisala Lavri tisto, po meni narekovano pismo, ko ie Ana Catherick izginila. Pa tudi Lavra in Hartright vesta, o čemer sem prepričan, dovoli da me pogubila. Hartright n je pomagal pobegniti iz norišnice, zato . se bojim povratka tega «prekletega {Hetepuha*^ f' (Mfe) CENTRALA TRST Delniška slovnico L 15,000.000 Rezerve L 5f189J}00 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. Afttirani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljapa, Maribor, Metković, No-vlsad, Prevalfe, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: VALPARA1SO: Frank Saksar Stata Vugoslavo Bank Chlia Izvršuje vse bančne posle. _ . PREJEMA VLOGE h hirihe kaira« h u tekoči račun ter R& okrestnie n 3W Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, Id jih Sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Dala v najem varnostna predale (ufes) Zavodov! uradi v Testu; II Risptrmio Hav. 5 —Via S. Nftcol6 s. m m mi uniju miiic m m t on n hm u &