PsItniB* pšafana v gotovini. ŠTEV. 205. V LJUBLJANI, torek, dne 14. septembra 1920. Posamezna številka Din 1.—, LETO III. ■ - *u&»B*acrisv v etik dna opoldne, izvseasil nedelje in praznike. _ naročnina: V Ljubljani to po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30 —. ig&iita političen list. UREDNIŠTVO: SIMOK GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 652. © UPRAVJTCSTVO: KONGRESNI TRG STEV. $. Rokapki g« a« vračajo. — Oglasi po tarifu. PUmenias vprašanjem naj se prilcSi za odgovor. Račun pri poštnem ček uradu štev. 18-888- Vlada in TPJJ. Sila kola lomi, pravi pregovor in njegovo resničnost nam kaže tudi delo naše vlade. Zaman so bili vsi opomini naših gospodarskih krogov, da se neizogibno bližamo gospodarski krizi, če se ne bo Pričelo delati drugače. Preslišani so bili 'si ti opomini in tako smo danes radi težke gospodarske krize, ki ne tlači samo nase gospodarske kroge, temveč tudi vlado. Na vseh koncih in krajih manjka vladi denarja in sedaj, ko je sila najvišje, je spoznala, tudi vlada, da je treba vzeti denar tam, kjer ga je, ne pa ga vedno iskati samo pri revežih.' Dosledno temu smo na tem mestu ope-tovano opominjali vlado, da naj vendar nastopi proti pretirano dragemu premogi opozarjali smo jo, da je vlada dolž- str"° ne samo zaradi naše indu-„P_j ln drugih konsumentoV, temveč ii ]’on Zar«re/- kruha in bo morala vlada e delavce rediti. Da bi pa odpust de-avcev tem usodnejše učinkoval, se je v istih na široko pisalo o odpustu delavcev in apeliralo na socialno pravičnst. eToda'"rt8l‘0 organizacije so delale isto. jasno, da bn,^ Pričetka spora je bilo sti samo na stratf vi^ simPatije javno-r®li delavci čim najbolj Pa ino" Ni veudar v vsem sporu v'af*°' zmanjšanje produkcije premoga,/'atei1^1^ j je narobe bilo v intencijah vlade, da se | produkcija še poveča. Zalo pa tudi ni 4 moglo biti nobenega vzroka za redukcijo ’ obratov. j Mesto tega pa smo videli, da je javnost ; &sto pustila vlado na cedilu, da je celo j Pomagala izvajati na vlado s pomočjo ’ kričanja o bedi odpuščenih delavcev pre- i odneha od 'svojega pravičnega ; ■ a is a. Zaradi nepotrebnih posredni- j kov, zaradi ogromnih dobičkov tujih del- ! nicarjev m zaradi blagra onih oseb, ki so v zvezi s premogokopnimi družbami, naj bi })lacevaJa dizava drag premog in naj bi ga plačevali konsumenn. Ni bilo kmalu grše stvari v našem javnem živ-ljenju, ko to izkoriščanje delavske bede! Cena premoga se zniža. Beograd, 14. sept- Včeraj so se ves dan vršila pogajanja med prometnim ministrom in zastopniki rudarskih podjetij. Končno je bil dosežen sporazum na tej podlagi. Rudarska podjetja znižajo ceno premogu za 15 odstotkov. Dobijo pa zato nekatere koncesije. Zagotovljena jim je enoletna pogoba za dobavo premoga. Na drugi strani so si podjetniki izgovorili pravico, da smejo na novo urediti položaj rudarjev glede delovnega časa. (To se pravi, da se bo delovna doba povečala. Op. ur.) Prav tako so jim bile dane neka- tere obljube glede dobave SO vagonov premega, ki ga mora do 1. novembra 1.1. dostaviti Madjarska. Ko je bil ta sporazum dosežen, so delegati brzojavno obvestili Trbovlje in sinoči ob 6. se je v vseh rudnikih začelo zopet delo. V zvezi s krizo premega je sinoči dr. Korošec poselil prometnega ministra dr. Vaso Jovanoviča in protestiral pri njem, da je bilo celo vprašanje rešeno na škodo rudarjev, t. j. da so premogovna podjetja dobila pravico na novo urediti delovni čas. Trenja v radikalni stranki. Beograd, 14. sept. Izjave, ki jih je podal Nikola Pašič v Monte Carlu, so v beograjskih političnih krogih napravile najgloblji utis, to pa tembolj, ker so Paši-čeve izjave zelo jasne in precizne in imajo značaj odločnosti. Zaradi teh izjav je posebno v skrbeh okolica Bože Maksimoviča (?). Zaradi vsega tega je skupina Bože Maksimoviča ukrenila vse, da prepredi vse proti njej naperjene akcije in da učvrsti svoj položaj, V. tem cilju se je Boža Maksimovič včeraj v notranjem ministrstvu dolgo časa posvetoval s svojimi prijatelji in pa tudi s samim predsednikom vlade Uzunovičem. Ta posvetovanja se spravljajo v zvezo z zadnjimi Pašiee-vimi izjavami. Predsednik vlade Uzunovič se pri svojem delu v vladi kol v stranki strogo drži programa, ki si ga je postavil ter dela v nekem smislu celo v sporazumu s samim šefom stranke. Včeraj se je moglo opaziti, da Uzunovič pri vsem političnem delovanju pazi na vsako gesto in da prav nič ne izgublja izpred oči niti interesov države niti interesov stranke. Trde, da stoji on v ozkih zvezah s Pašičem in z njegovo okolico in da namerava popolnoma urediti odnošaje v radikalni stranki. Vsa osebna vprašanja naj bi se kar najhitreje likvidirala. Ta stvar pa mu za zdaj ne gre prav od rok, ker okolica Bože Maksimoviča slabi odnošaje v stranki in njeno kompaktnost. To se najbolje vidi iz odnošajev | dveh se do včeraj najintimnejših prija- | teljev in prvakov radikalne stranke: Krste Miletiča in poslanca popa Milana Ste- J panoviča. ki je odkrito prešel k skupini j Bože Maksimoviča. Sploh se je Maksimo-vičeva skupina v zadnjem času glede števila pristašev jako okrepila. Ta trenutek ni lahko urediti odnose v radikalni stranki. Toda zanesljivo se lahko reče, da so ti odnošaji neznosni in težki in da bo moralo priti v stranki do velikih sprememb, to pa tem prej, ker z Ljubo Zivkovičem ni v stranki nihče zadovoljen. Na Pašičev povratek čakajo nekateri s skrbjo, drugi pa z veseljem. Dobro poučeni krogi pa trde, da bo njegov povratek prinesel mnogo spremembe v politično življenje in da bo politični položaj zelo oživel. Kakor se doznava, se Boža Maksimovič odločno proti vi temu, da bi se vrnil v radikalno stranko Nastas Petrovič ali kak drug od izključenih radikalov, ker je prepričan, da je vse to v glavnem naperjeno proti njegovi skupini. V političnih krogih so včeraj trdili, da je položaj Bože Maksimoviča, Ninka Periča, Srskica, Ninčiča in Miše Trifunoviča radi njihovega dvoličnega vedenja, ki so ga v zadnjem času kazali napram šefu stranke, jako omajan. Oni se niso hoteli pokoravati navodilom in ukazom, ki jih je dajal zadnje čase. Očividno izhaja ta zelja iz pašičevskih vrst in jo je treba zato sprejeti tildi z vso rezervo. Pašičeva skupina se po navodilih, ki jih je prejela, drži sedaj precej mirno in samo nestrpm) čaka, da se Pašič povrne. . a vGl |e že javljeno, se pričakuje Paši-ie\ povratek v Beograd koneo tega meseca. Prejkone bo on prisostvoval že pr- vi seji narodne skupščine. V VLADI SE DELA BOLJ PRIDNO. Beograd. 14. sept. V finančnem ministrstvu delajo z vso vnemo na novem proračunu. Dr. Perič vodi dnevno borbo z raznimi ministri, da doseže čim večje prihranke. V notranjem ministrstvu z isto brzino pripravljajo vse potrebno za volitve, če bi eventualno do njih došlo. Prav tako pripravljajo v notranjem ministrstvu zakon o občinah, da se bo mogel čimprej predložiti vladi in nato meseca oktobra narodni skupščini. Opozicija s svoje strani željno priča-,hui® sestanka skupščine in zatrjuje, da ° zunoviceva vlada v skupščini padla, 1,e' 111 \ njej n*ii soglasnosti niti kompaktnosti. Sedaj se baje vzdržuje samo se z vesami operacijami g. Uzunoviča. IZVRŠILNI ODBOR N RS SE SESTANE OKTOBRA. Beograd, 14. sept. Kakor se poroča z zanesljive strani, se začetkom oktobra sestane v Beogradu izvršilni odbor radikalne stranke. PRITOŽBA KNJIGOTRŽCEV. Beograd, 14. septembra. Knjigotržci so se pritožili, da učitelji nakupujejo šolske potrebščine in jih v šolali prodajajo učencem. Pi »svetni minister bo to prepovedal. Sedaj je tega hvala bogu konec ker o zmag. Vlade ni nobenega dvoma,’ zlasti sedaj ne, ko ve IPD po imenovanju novega vladnega komisarja, da se vlada ne šali. Ne sme pa ostati vlada na pol pota in se zadovoliti s tem, da zmaga samo za sebe. Ona mora zmagati tudi za javnost in tudi premog za zasebnike se mora poceniti. če mora vse omejiti svoje izdatke, če zahteva vlada od vseh ljudi, da se žrtvujejo za blagor celote, potem naj tu- di delničarji preinogokopnih družb store svojo dolžnost in se zadovolje mesto s 60 odstotno, samo s BO odstotno dividendo. Ti morajo nositi stroške manjših cen, ne pa delavci! Celo zmago mora dzvojevati vlada! To je zahteva javnosti in upamo, da bodo ministri, ki so pričeli borbo in jo za vlado uspešno končali, storili celo delo in poskrbeli, da dobi prebivalstvo za zimo cen premog! Zasedanje Zveze narodov. BOJ ZA MESTA V SVETU ZVEZE NARODOV. Ženeva, 14. septembra. Včeraj je dr. Laza Markovič informiral naše novinarje o delu naše delegacije. Med tem časom je h:il dr. Ninčič na seji urada Zvezo narodov, da vidi, če je podkomisija prve komisije že izdelala elaborat o načinu izvolitve 9 nestalnih članov v Svet Zveze narodov. V rešitvi tega vprašanja so nastale velike težkoče zato, ker dobijo zdaj tri države nestalno mesto za eno leto, tri države za dve leti in ti države za tri leta. Razen tega je težko in dozdaj še nerešeno vprašanje, ali bodo mesta Španije •in Brazilije, ki po statutu ostaneta še dve leti članici Sveta, zasedena po njihovih delegatih ali pa bodo ta mesta začasno zasedle druge države. Chamberlain in Briand pritiskata na to, da se ta vprašanja čimprej rešijo, ker se želita čimprej mogoče vrniti domov, kjer jih čakajo mnogi važni in nujni posli. Po informacijah iz naše delegacije, se pripravlja med našo državo in Avstrijo sklenitev arbitražne in garancijske pogodbe. DELAVNOST ITALIJANSKE DELEGACIJE. Ženeva, 14. septembra. Italijanski državni podtajnik Grandi se* je včeraj dolgo razgovarjal s Stresemannom. Jutri odpotuje Grandi z rumunskiin ministrskim predsednikom generalom Avarešeom na podpis runiunsko-italijanskega pakta o prijateljstvu, za 'katerega so se že dalje časa vodila pogajanja. Včeraj opoldne je Grandi obedoval z Briandom. Doznava se, da se je ob tej priliki govorilo o italijanskih emigrantih, v Franciji. ODMEVI DR. MARKOVIČEVE NETAKTNOSTI. Ženeva, 14. septembra. Štefan Radič je na vprašanje novinarjev, kaj misli o izjavi dr. Laze Markoviča, da je samo on bil proti Markovičevemu članku v 'Tribune de Geneve«, kategorično izjavil: Obel oda nje,n je članka v »Tribune de Ge-neve so obsojali vsi člani naše delegacije. Ni pa bilo govora o vsebini članka, temveč samo o objavi sploh, ker .se je to zgodilo v najbolj neprimernem trenutku, ko je dr. Ninčič kot predsednik Zveze narodov pozdravil Nemčijo in ko so v teku pogajanja z Avstrijo za sklenitev arbitražne pogodbe. NINČIČ IN RADIČ NA KOSILU PRI AVARESCU. Ženeva, 14. septembra. Včeraj sta bila dr. Ninčič in Radič povabljena na obed k romunskemu ministrskemu predsedniku A varesen. PRIPRAVE ZA SKLICANJE SKUPŠČINE. Beograd, 14. sept. Iz okolice predsednika narodne skupščine se poroča, da se bo na seji narodne skupščine dne 1. oktobra kot nujen obravnaval davčni zakril in zakon o občinah. Na seji se bo prečitalo tudi poročilo anketnega odbora, ki bo do konca tega meseca končal svoje delo. Zaradi tega se je v predsedstvu skupščine že sedaj pričelo s pripravljanjem in urejevanjem gradiva za prvo sejo skupščine. V Beograd sta zato prišla poleg predsednika tudi oba podpredsednika skupščine. NOVA DEM*ARŠA PROTI BOLGARSKI. bofija, 14. septembra. Zastopniki Jugoslavije, Rumunije in Grčije so posetili ministrskega predsednika in mu izjavili, da bodo njihove vlade napravile novo deinaršo, ker zadnji bolgarski odgovor njihovih vlad ne zadovoljuje. St. Radie o trgovini z opijem. (Od našega ženevskega poročevalca.) Prvi delegat naše kraljevine g. St. Radič je sprejel našega dopisnika ter mu dovolil daljši interview. Povodom svojega govora v peti komisiji Zveze narodov je Stefan Radič izjavil: »Že pred odhodom v Ženevo je imela naša delegacija več sestankov v Beogradu, in tedaj smo sklenili, da bo naša delegacija ratificirala ženevsko konvencijo z dne 17. februarja 1925 o trgovini z opijem. Istega dne sem dobil od trgovinskega ministra formalno obvezo, da bo predložil predlog o ratifikaciji ministrskemu svetu in parlamentu v odobritev. Meni je bilo naročeno, da tu ne podam formalne izjave o ratifikaciji, dokler ne spoznam iz razprav v komisiji, kako stoji to vprašanje. To je bil razlog, da sem sledil razpravi z največjo pazljivostjo. Spoštovani delegat Italije me je v prvi polovici svojega govora tako zelo prepričal, da sem začel kolebati glede svoje odločitve za ratifikacijo, toda v drugem delu njegovega govora se je na njem uresničilo da: Kdor preveč dokazuje, nič ne dokaže. Hotel nas je namreč vse prepričali, da je liaaška konvencija z 1. 1912. boljša od one, ki je bila sklenjena 1. 1925 v Ženevi. Da to ni tako, mu je neovrgljivo dokazal odlični delegat Vel. Britanije. Njegova enostavna, a prepričujoča razlaga in njegove številke, ki so najbolj zgovoren dokaz, so me popolnoma prepričale. Zlasti še, ko jili je s tako dobrimi dokazi izpopolnil delegat Indije. Končno je na vse to izpregovorila še ostala Azija: Japonsko, Kitajska in Perzija. In tu sem jaz še bolj spoznal vso veličino in vso težkočo našega dela. Delegat Kitajske nam je odkrito povedal, da nima podatkov iz domovine vsled političnih dogodkov. In jaz mu pritrjujem, ker kdo bi mogel n. pr. zahtevati podatke iz 30-letne vojne ali od 100-ietne vojne med Francijo in Anglijo? Položaj naše kraljevine v tem vprašanju je zlasti delikaten. (Jaz vedno govorim o kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, da si naj naše ime zapomnijo, ker kakor veste, se v tem oziru naredi mnogo zelo smešnih napak.) Mi smo edina evropska dežela, ki proizvaja opij. Imamo v vsem le par producentov in ti so vsi kmetje iz Južne Srbije ljudje bistre pameti, delavni in pošteni, ki jih je zdrav razum obvaroval, da niso nikdar niti pomislili na uporabo opija in to je razlog, da nimamo dosedaj nobenega zakona proti uporabi opija. Naši kmetje producirajo od 50 do 400 kg, a vsi skupaj letno okoli 150.000 kg surovega opija. Ta količina pa zadostuje, kakor pravijo strokovnjaki, za potrebe vse Evrope. Strokovnjaki pravijo, da je naš opij najboljši in jaz vem, da se v najnovejši dobi zahteva naš opij iz Nemčije, Švicarske, Velike Britanije in Francoske. Kilogram opija velja od 650 do 1000 (celo 1200) dinarjev. Za vso našo produkcijo opija bi torej dobili letno od 100 do 150 milijonov dinarjev ter je zato vprašanje opija za našo državo, zlasti pa za Južno Srbijo, veliko gospodarsko vprašanje. Drugega vprašanja za nas ni. Mi smo pripravljeni z vsem srcem sodelovati pri pobija-uju tega mednarodnega zla, ali po mojem mnenju je stvar v tem: Neki poročevalec, ki je k sreči z dežele, ki ne ve za uporabo opija, — in to je naš spoštovani predstavnik Čehoslovaške — naj pomisli, če ne bi bilo najbolj praktično in namenu najbolj ustrezajoče da mi najprej Evropo obvarujemo te »šibe božje-'. Jaz sem o Ženeva, 11. septembra. tem nekaj slišal in mnogo videl v Londonu, Berlinu in Parizu. Ne spuščam se v podrobnosti, temveč samo omenjam, da so degenerirali v prvi vrsti višji sloji. Degeneracija potem opija prihaja od zgoraj in zadeva predvsem gornje družabne sloje. Organizacija naše demokracije precej močno napreduje od spodaj. Že 1. 1848. so Francozi proglasili načelo, da treba izvesti splošno volilno pravico. To smo vsi storili, toda ni zadosti storjeno, ker je ta posel od vseh najtežji. Treba torej družbo reševati od zgoraj. To pa se ne da doseči samo z efektivno kontrolo, kakor pravi lord Cecil. V naši kraljevini bi mogla biti ta kontrola prav lahka. Prvič zato, ker smo mi v Evropi in ne v Aziji ali na »Balkanu« (kajti tu se smatra Balkan kot nekaj hujšega od Azije, tako da moramo omeniti, da nismo na Balkanu v onem smislu, v katerem ga oni rabijo), drugič pa zato ker je danes življenje v Južni Srbiji ravno tako sigurno, kakor v Švici. Tudi imamo lepe nove ceste, sicer ne tako izvrstnih kakor v Švici, toda se po njih udobno potuje tudi z avtomobili. Tu je torej mogoče, da kotroliramo proizvajanje, kakor mi, tako tudi mednarodna kontrola. Ne stavim nikakega predloga, zato je prerano, toda priporočam vprašanje ponovno poročevalcu, kakor tudi vsej komisiji. Ta stvar je težka, poročilo posvetovalnega odbora pa dokazuje, da se dela resno in celo z navdušenjem. Nedostatki so odtod, ker še vedno ni podatkov, ker smo šele v začetku dela in ker se ženevska konvencija še ni mogla pričeti prav izvajati. (Anglija jo je pričela izvajati.) Kolikor je delo težje, tembolj nas vesele rezultati. Sreča je, da nam pri tem delu pomagajo tudi delegatinje. Tako je delegatinja švedske preprosto, toda iskrene izjavila, da jo je lord Cecil popolnoma prepričal in da daje samo zato izjavo o ratifikaciji v imenu svoje vlade. Slično sem izjavil tudi jaz. Tako je tudi potrebno, da ustvarja naša komisija živo delo, to je, da vzajemno izpopolnjujemo stare informacije in da izgradimo svoje socialno prepričanje. Tu nam bodo pomagale najbolje naše kole-ginje, ker so one boljši del človeštva. Vsa liga mora obstajati, posebno pa komisija, iz polovice delegatin — žena. Tu so zastopane vse vlade, prosim torej, da pošlje čez leto, vsako leto v to komisijo po eno delegatin jo. Narodi ne potrebujejo, da so zastopani samo po statistiki. Dokler niso žene tudi v javnem življenju je vsak narod za polovico manjši. Pri nas ni žen v javnem življenju, toda naša žena zlasti pa seljaška, to zasluži. Potem bodo socialne komisije v resnici ono, kakor se delajo: politika bo v teh komisijah služkinja, človečanska misel pa bo gospodinja. Na vprašanje o incidentu, ki se je pripetil med njim in italijanskim delegatom -v komisiji, je odgovoril g. Radič. Italijan, kakor govori živo in temperamentno, je rekel v naglici: kakor pravi gospod Radič«, jaz pa sem ga opozoril, da nisem v komisiji gospod Radič, nego delegat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ko sem ga vprašal, kaj je na stvari z izjavo italijanskega delegata, ki je približno sledeča: »Italija ne proizvaja opija, niti nima tvornic za predelavo surovega opija, toda za-njo pomeni nevarnost njena soseda, ki proizvaja opij' — je g. Radič skomiznil z rameni in ni odgovoril. M. L. Izjava dr. Alberta Kramarja. V Narodnem Djelu je podal g. dr. Albert Kramer obširno izjavo o volitvah v Zboiniem Najprej razlaga g. dr. Kramer volivni red za zbornične volitve in nato pravi, da so na čelu vseh trgovskih gremijev, obrtnih zadrug in Zveze industrijcev naprednjaki. Stališče SDS je bilo, da se v volitve ne vmešajo stranke (?). Nato pravi g. Kramer, da je bil g. Jelačin izvoljen za predsednika zbornice z enim glasom večine, ker je bil en del naprednjakov odsoten. (Poraz treba pač olepšati. Op. ur.) Nato popisuje g. Kramer pogajanja za skupen nastop pri volitvah. Mnogo ve v tem oziru povedati g. Kramer, tudi to, da je bil Koroščev govor v Domžalah eden vzrokov razbitja pogajanj, samo tega ne pove g. Kramer, da je bil glavni vzrok razbitja pogajanj ta, da je on izjavil, da se SI)S pogaja samo s SLS. Zakaj tega ni povedal g. Kramer, razumemo prav dobro, in ravno tako ludi vsi naši bralci. Vendar pa moramo vprašati pri tej priliki g. Kramerja, kako to, da je vodil on pogajanja za zbornične volitve, če je pa bila SDS čisto desinteresirana? Ali mar niso trgovci in obrtniki, ki so pristaši SDS. sami dovolj pametni.? Nato opisuje g. Kramer volivni borbo m pravi, da se je od 27 gremijev odločilo 24 za takozvano gremialno listo in da so samo trije gremiji za g. Jelačina in to v času, ko je ta načelnik Zveze gremijev. Vse to pa je absolutno neresnično. Proti g. Jelačinu so se pač izjavili nekateri načelniki gremijev, nikakor pa ne gremiji. Poživljamo g. Kramerja, da lepo navede Vseh onih 27 gremijev, ki da so se izjavili proti g. Jelačinu in da navede tudi dotične sklepe! Ker to je jasno menda tudi g. Kramerju, da o nezaupnicah načelniku Zveze morejo sklepati le občni zbori. Niti en občni zbor kakega gremija pa ni izrekel nezaupnice g. Jelačinu. Nasprotno je zadnji občni zbor Zveze gremijev, ki ja bil tik pred pričetkom volivnega zbora, ponovno izvolil g. Jelačina za predsednika, pa naj so se esdeesarji še tako trudili, da preprečijo izvolitev. Divna, da ne rečemo kaj drugega, pa je trditev g. Kramerja, da je g. Jelačin povdaril kot svoje glavno bojno geslo, borbo proti SDS in »tako sprejel program klerikalcev in postavil volitve na politično podlago. Svoje shode, da ima g. Jelačin v klerikalnih lokalih, središče njegove akcije pa da je tajništvo SLS. Če bi "to trditev napisal kak priprost esdeesar, se prav gotovo ne bi čudili, da pa napiše tako trditev g. dr. Albert Kramer, si velja kot ena prvih umstvenih potenc SDS, pa vseeno čisto ne razumemo. Zakaj vse te trditve g. dr. Kramerja so tako neresnične, tako revne in tako navadne ter obrabljene, da jih ovrže tudi najbolj navaden agitator. »Glavno bojno geslo g. J. je boj proti SDS«, pravi g. Kramer. Menda pa vendar ni tako! Glavno geslo je boj za napredek gospodarstva, boj za enakopravnost Slovenije in ker je SDS za dosego teh ciljev glavna ovira, zato se vodi tudi proti njej, v prvi vrsti boj. Ne mešajte vendar pozitivnih ciljev z negativnimi! »Je sprejel tako (kako previdno!) program klerikalcev. Tudi brez te .trditve smo vedeli, da je g. dr. Kramer direktor »Jutra . To je' ves naš odgovor na vseskozi neresnično trditev g.,dr. Kramerja, ki ga pozivamo s tem da se tudi potrudi svojo trditev dokazati ali pa da jo v nasprotnem slučaju prekliče, kakor se to spodobi. Končno pravi g. Kramer, da podpira SDS svojo »gremialno« listo samo žuraalistično. G. dr. Kramer nam bo moral že dovoliti, da o tem prav temeljito dvomimo. Efekt izjave dr. Kramerja pri razsodni in objektivni javnosti more biti samo ta, da je silno slaba pozicija SDS, ko je niti dr. Kramer ne zna braniti bolje! Slovenija za Jelačin-Ogrinovo listo. ZBORNICA JE DO VČERAJ PREJELA SDS izvablja GLASOVE. S kakimi obupnimi sredstvi si skuša prhlo- govskih glasovnic in sovnic. ečja, ker njih kandidati itak ne morejo pro- dreti, priča tudi dogodek v Šenčurju pri Kranju. Tamkajšnji esdeesarski kandidat je pod izmišljeno pretvezo izvabil štirim pristašem Jelačin-Ogrinove liste glasovnice. Ko so dotični obrtniki izvedeli, da bodo njihovi glasovi v prilog SDS, so vsi ogorčeni zahtevali glasovnice nazaj. Seveda tega agitator ni hotel storiti, pač je glasovnice izročil g. Sircu, dirigentu Slavenske banke, iz Kranja, ki se je pripeljal tja z avtomobilom v spremstvu nekega davčnega uradnika iz Ljubljane. (Postrežemo lahko tudi 2 imenom!) V evidenci imamo tudi, -kako je SDS izvabila nekaterim pristašem SLS glasovnice v drugih krajih (Orle, Cerklje in drugod) pod pretvezo, da gre za zmago Jelačin-Ogrinove liste. _ Tako ogabna sredstva rabijo esdeesarji. 1 oda vkljub takim sredstvom je zmaga Združene stanovske kandidatne liste že sedaj zagotovljena. Volilci, ne zaupajte svojih glasovnic nikomur, glede vseh informacij pa se obračajte na krajevnega zaupnika naše liste ali pa na našo Volilno pisarno, Kolodvorska ul. 8, Ljubljana, ali v Mariboru, Aleksandrova C. I. Vsak slučaj nedopustne esdeesarske volilne agitacije sporočite našemu volilnemu odboru. NE BO OSTALO BREZ ODGOVORA. Za ogabne okrožnice, polne napadov na g. Jelačina, ki jih razpošilja SDS volilcem, sta pravno odgovorna v ljubljanski oblasti gr Kaiser (tajnik Zveze obrtnih zadrug) za mariborsko oblast pa g. Špindler, ki sta te okrožnice podpisala. Te dva bosta tudi odgovarjala pred sodiščem. Moralno pa je odgovorna SDS, ki pa najbrže ne ve in ni nikoli vedela, kaj je moralna odgovornost. ONIM, KI SE NISO DOBILI GLASOVNIC! Vsi oni, ki -so se preselili, bodisi v drugo stanovanje ali v inozemstvo, naj javijo Zbornici svoj novi naslov ter naj urgirajo glede glasovnice. Sorodniki znanci, javite osebno ali po poštnem selu naslov preselivšega se volilca, da mu Zbornica pošlje glasovnico. Na vse dopise Zbornici napravite opazko Reklamacija! da Zbornica odpre dopis. POVEČAJTE ZANIMANJE! Na Zbornico prihajajo glasovnice v prav majhnem številu. Vse somišljenike poživljajmo tem potom, naj agitirajo za čim večjo udeležbo, tako, da ne bo volilca, ki ne bi oddal svoje glasovnice. Naša zmaga nad SDS mora biti čim Sastnejša. Vsi, do zadnjega moža, oddajte svoj glas za Jelačin-Ogrinovo listo! Gre za veliko stvar, za gospodarske interese Slovencev, za interese vsakega najmanjšega našega Človeka! Kdor ni prejel glasoi niče naj jo urgira pri volilni komisiji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Na te dopise napravite opazko: -Reklamacija!« da volilna komisija sploh odpre glasovnico. Volite vsi Združeno stanovsko listo in kandidate z Jelačin-Ogrinove liste! KROJAČI IN ŠIVILJE, POZOR! Okrog krojačev in šivilj hodi g. Kersnič in agitira za listo SDS. Opozarjamo vse krojače in šivilje, naj ne nasedajo besedam tega go-.spoda, ki kandidira na Rebek - Franchettijevi listi za — namestnika. Edina prava zastopnica vaših interesov je Združena stanovska kandidatna lista, lista gg. Jelačina in Ogrina, na kateri kandidira v II. kategoriji krojaški mojster g. Ložar, ter še dva druga krojaška mojstra. DRŽAVNIM USLUŽBENCEM IN URADOM PRISTOJ1 LE — OBJEKTIVNOST. Vse državne uslužbence, zlasti poštne in davčne uradnike ponovno opozarjamo, naj se vedejo v volilni borbi popolnoma objektivno, zlasti naj se ne eksponirajo za SDS. Časi SDS strahovlade so enkrat za vselej minuli in danes je dano jamstvo, da se vsako prekoračenje službenega delokroga primerno kaznuje. V »SLOV. NARODU« ŽE ZMAGUJEJO. Sebi in svojim vedno bolj redkim prista, šem dela popoldansko glasilo besedolomne SDS korajžo. Piše, da vse glasuje za esdees-arsko lislo, tudi klerikalci. Od 70 do 80 odstotkov volilcev da je že glasovalo za SDS in zmaga SDS je že v vseh kategorijah zasigu-rana, razven v IV. kategoriji, pa še tu več ' ko verjetna. Menda res ne misli »Slov. Narod«, da je bo tak prazen kvač* ljudi prepričal. Vsaj vsi vemo, da esdeesarji pred volitvami v svojem tisku vedno zmagujejo, pri volitvah pa so še bolj dosledno vedne tepeni. To pot bodo pa še prav posebno in ne samo z 70—80 odstotki, ampak stoprocentno! Tako je gospodje! Politične veeti. = Interview s Pušicami je objavi! v nedeljskem »Jutarnem listu Milorad K. Ivanič. V tem intervievvu zatrjuje Ivanič da je Pasic tako zdrav in krepak, kakor je bil pred tremi leti V razgovoru je bil Pašič zelo kratko-beseden in "je izjavil samo? da se v kratkem vrne in da bo 'skušal potem s svojimi prijatelji razčistiti situacijo. Nadalje je povdarjal Pašič, da treba graditi, ne pa rušiti. Končno je izjavil še Pašič: Kdor ne čuva in spoštuje pridobitev, ki smo jih z mukami in krvjo izvojevali v Času, ko se je dvignil ves svet za te pridobitve, ta tudi ne more obstati, ker je stopil v krog onih, ki hočejo rušiti. Šele v Beogradu bom določil pravec mojemu na-daljnenm delu in to bo posvečeno razčiščenju situacije. Uzunovič dela dobro. — O Radiču in drugih političnih vprašanjih se Pašič ni hotel izjaviti. = pašič se je vrnil v soboto zvečer v Cavtat, kjer ostane dalj časa pri svoji hčerki — Niko Zupanič o gerentstvu na UubUa"-skme magistratu. Dopisniku »prodnega L la« je izjavil dr. Niko Zupanič: »Obžaluj da se nadaljuje stanje na ljublianslcem J stratu. Samouprava je ena od temeljn našega programa. Slučaj ljubljanske občine dokazuje, da radikalna vlada, ali točneje, da notranjih minister ignorira potrebe in želje slovenskih radikalov, a v tem slučaju so :o zelje vseh Slovencev, ko daje pred nami prednost opozicionalni stranki. Ta slučaj pomeni za nas ponižanje. Zato odklanjamo vsako odgovornost, če naša stranka ne more napredovati v Sloveniji. G. Maksimovič je ob-Ijubljal spiemembo režima g. Puclju in meni. izgleda pa, da g. Baltič ni bil hiter, temveč je čakal na neko »višjo silo.« Vseeno upam, da to rešenje (o odstavitvi gerentov) ni uničeno, temveč samo odloženo in da bo skoraj izvršeno. — Mnenja smo, da bi bila stv; ir že davno izvršena, če bi g. Zupanič že pred meseci tako energično govoril. — Dr. Albert Kramer pa je dejal o isti stvari, da SDS komaj čaka na volitve, ker da bo sigurno zmagala. (Zato so menda dosegli esdeesarji odložitev že razpisanih ljubljanskih volitev. Op. ur.)Pristašem vlade, da ne gre za razpis volitev, temveč samo zato, da vidijo svoje pristaše na gerentskih mestih. (Kako bosa je ta trditev g. Kramerja, se vidi iz tega, da se za Ljubljano zahteva vladnega komisarja — uradnika in da se prav nihče ne poteza za esdeesarsko specialiteto gerentov. Niso vsi 0u4ie esdeesarji! g. dr. Kramer. Op. ur.) Nato zatrjuje g. dr. Kramer, da ni bilo z esdeesarske strani prav nič storjeno, da se prekliče odlok g. Maksimoviča. Pri nas v Jugoslaviji je torej vse tako veselo, da se gode stvari kar same od sebe. Op. ur.) Končno pravi dr. Kramer, da je izdal znani odlok o odstavitvi gerentov najbrže dr. Pernar. Vsaj tako pravi ena revizija. — Iz izjave dr. Kramerja se vidi, da je bilo čisto odveč, če se je obrnil dopisnik »N. I).« na dr. Kramerja, ker bi mogel vse to že davno preje čitati v — »Jutru . = Odgovor dr. Beneša klevetnikom. Češkoslovaški listi objavljajo odgovor dr. Beneša svojim klevetnikom. Krepak in učinkovit je ta odgovor in s sramoto so pokriti vsi klevetniki dr. Beneša. V svojem dolgem odgovoru navaja dr. Beneš podrobno vse svoje premoženje. Pred vojno je imel dve hiši, ki sta bili deloma zadolženi in neko posestvo. Vse skupaj je 1. 1921. prodal in ostalo mu je okoli 800.000 čeških kron. Iz plače si je prihranil okoli 100.000 č. K. Poleg tega mu je ostalo 60.000 č. K. od plače, ki jo je dobil 1. 1919, ko se je vrnil iz tujine. Kasneje si je kupil hišo v Bubenču in je na tej hiši danes dolga 900.000. Nikdar ni prejemal BeneŠ za svoja potovanja nobenih diet in posebnih nagrad, temveč živel je od svoje plače. Koncem vsakega odgovora pravi dr. Beneš, da se sramuje, da so razmere na Češkoslovaškem tako žalostne, da mora vse te stvari iznašati pred javnost. Uverjeni smo, da je z njim istega mnenja ne samo češkoslovaška, temveč tudi evropska javnost in da bodo po sedanjem polomu dali češki narodni »demokrati« — mir. Kratke vesti. Kongres Trade Unionov je sprejel resolucijo, v kateri ostro protestira proti angleški intervenciji na Kitajskem. Smrtno kazen namerava uvesti Mussolini za vse atentatorje. M. P. VZIDAVA KAMNA »GLASBENEGA DOMA« V DOMŽALAH. V nedeljo 12. t. m. se je vršila v prijaznem trgu Domžale velepomembna slavnost. Že dalj časa so zavedni možje intenzivno delali na to, da se postavi znani domžalski godbi, ki že preko 40 let neumorno deluje — lasten dom. Ta ideja se je že pred vojno srcu zavednih mož, ki pa se je vsled la razmer nekoliko zavlekla. . In tako so se v nedeljo popoldne ob o. zbrali vsi zavedni domžalci na slavnostnem prostoru, ki je bil okrašen z narodnimi in državnimi zastavami. Kako visoko cenijo to požrtvovalno delo, nam priča ogromna udeležba občinstva, zlasti iz ostalih sosednih krajev. Točno ob pol 4. je zastopnik domžalske godbe otvoril slavnost ter povdarjal pomen točasnega slavja ter podal nato besedo slavnostnemu govorniku prof. Emil Adamiču, čigar globoko zamišljen govor je napravil na vse navzoče zelo dober vtis. Govornik je povdarjal, da so Domžale prva občina v Sloveniji, ki si je postavila s pomočjo marljivih delavceh — svoj prvi slovenski glasbeni dom. Glasbeni dom, kateremu se vzida temeljni kamen, naj bo svetišče glasbe, naj bo shajališče ljubiteljev glasbe, ki naj bo v ponos trgu Domžale. Naj bo trdnjava, ki naj tudi poznejšim rodovom priča, da je bival tu ze od-nekdaj marljiv narod, ki je stremel po napredku kulture. . - Za tem je govoril splošno priljubljeni župan trga Domžale, g. Anton Skok; povdarjal ie važnost tega dne, ki naj ostane nepozabna v srcu vsakega. Velika čast me je doletela, da morem kot župan trga Domžale vzidati temeljni kamen, prvemu slovenskemu glabe-nemu domu. Sledila je vzidava kamna, nakar je mengeška godba zaigrala Triglavsko koračnico. Govoril je še zastopnik glasbenega društva Domžale, ki je povdarjal, naj se oddolžim0(11i-di spominu onega, ki je dal prest ,>a žal cijativo za ustanovitev godbe, — k»* to je po- že desetletja počiva na Goričico -e pjj ...... kojni nadučitelj Franc ribo. katera pa KUJIII IlilUUL-llt ij « * " godDU. Kčilcl ki je ustanovil Dom/^ls^^l v cejj Sloveniji, se je danes uveljavila * nm0 še šest njegovih Omenil je, da ž”'dJ 'drugi so odšli tja zn svo-učencev, zaka! ponovno se je hvaležno spojim moja domžalske godbe, nakar je goti-™igrafa »Naprej zastava Slave ... , ‘,Po slavju se je vršila ljudska veselica na vrtu g- Oseta, kjer je bila animirana zabava. Ne smemo pa pozabiti lepih narodnih nos, katere tudi niso izostale. Domžalcem se pridružimo tudi mi, ter jim čstitamo na zavednem kulturnem delu tei kličemo: »Krepko naprej! Dnevne vesti VOLILCEM V ZBORNICO! Esdeesarski agitatorji love glasovnice s sleparijo, da so agitatorji za Jelačin-Ogrinovo listo. Zgodili so se tudi že slučaji, da jim je ta sleparija uspela. Zato je nujno, da vsak volilec pazno pogleda kandidatno listo in da nalepi samo 1,110 z imeni kandidatov Jelačin-Ogrino-ve liste. Nosilci te liste so: *a trgovski odsek — modre glasovnice: y prvi kategoriji: Josip Verlič, drugi kategoriji: Leopold Bruder- v man V kategoriji: Stanko Lenarčič, v četrti kategoriji; Ivan Jelačin ml. za obrtni odsek — rdeče glasovnice: v Prvi kategoriji: Jože! Hafner, v drugi kategoriji: Jernej Ložar, v tretji kategoriji: Ivan Ogrin, v četrti kategoriji: Janez Vrečar. Za industrijski odsek — bele glasovnice: Samo ona lista je prava, na kateri ni: L Avgusta Praprotnika, '2. Franja Sirca, 3. Ivana Rebeka. Sporazumno listo kandidatov za industrijski odsek objavljamo na drugem mestu. — Uradniška stanovanja. V ministrstvu za Socialno politiko je izdelan načrt nove uredbo o fondu za zgradbo uradniških stanovanj, .predvideva zadnji finančni zakon. Ured-lu *lz Prewf1!kova*' stanov-domu jih je pozdravil župan"}; v Celjskem Ogledali so si mesto in okolico, nakar odpeljali opoldne v Maribor. Tudi tam so°bnj lepo sprejeti. V imenu mesta jih je pozdravil na kolodvoru podžupan dr. Lipold, na glavnem trgu z balkona mestne hiše pa župan dr. Leskovar. Mestna občina jim je priredila zakusko. Ogledali so si mesto in oko-,lc&, nakar so se odpeljali zopet domov, ue-ogt>rju se Je našel 1 t,- ■ .(i'!.ovn daljnogled. Dobi se v dru. tvem pisarni Šelenburgova ulica 7.-II. , 'V a «a Kamniškem sedlu je od 13. septembra med tednom zatvorjena, v slučaju lepega vremena bo odprta v soboto 18. in v nedeljo 19. -septembra, eventualno tudi naslednjo soboto in nedeljo. Ljubljana. t— Umrla je po dolgi mučni bolezni gospodična Brigita Souvan -iz ugledne rodbine Soii-van-ove. Pogreb b-o danes ob 15. uri iz Šelen-burgove ulice 1 ik Sv. Križu. Bodi pokojnici lahka zemljica, prizadetim sorodnikom pa naše sožalje! — Udruženjc rezervnih ofieira i ralnika —, pododbor Ljubljana sklicuje na dan slave Udruzenja dne 15. septembra 1926 ob 20. uri v proslavo ošine obletnice prebitja solunske fronte svečani članski sestanek v lastnem lokalu v drugem nadstropju Kazine na Kongresnem trgu v Ljubljani. Na dnevnem redu je slavnostno predavanje o pomenu Solunske fronte, nato pa razgovor o stanovskih zadevah. Udeležba članov častna dolžnost. O udeležbi se bo vodila evidenca. — Uprava pododbora. l"7 .Pi»“n. natakar v Ljubljanici. Ko je šel te dni neki višji stražnik ob pozni nočni uri mimo Ljubljanice, je začul iz j>ol metra globoke vode milo stokanje. Ko je stopil bli-žje, je videt, da se opoteka po vodi neki človek. Pozval ga je, naj pride vendar na breg, češ da voda ni nikjer globokejša. Nato je jel mož v vodi tarnati: .»Za božjo voljo, pustite me vendar umreti!« Kmalu nato se je prevr-nil v vodo, kjer bi bil res utonil, da ga ni rešil stražnik, ki ga je izvlekel iz vode ne- zavestnega. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico. Ko se je mož zavedel, je povedal, da je brezposelni natakar Adolf M., ter, da ne ve ničesar o tem, kar se je zgodilo. Napil se je bil v družbi svo-jih prijateljev do popolne nezavesti. Na samomor pa da ni mislil še nikoli. Maribor. m— Pojasnila za volitve dobite vsi mariborski volilci v volilni pisarni Aleksandrova 6 I. Mnogi ne vedo, kako je izvršiti to komplicirano volitev, zato si naj poiščejo pojasnila tu ali pri naših somišljenikih. Film. »Na lepem plavem Dunavu.« Z veliko reklamo je napovedal »Elitni kino Matica« svoj otvoritveni film »Na lepem' plave-m Dunavu . Reklama je bila tako velika, kakor da bi hotel kino povdariti, da je film tem slabši, čim bujnejša je reklama. In za film »Na lepem, plavem Dunavu« velja prav gotovo. Nismo še videli tako kičastega filma, s tako vzorno glupo vsebino in tako nezdravo sentimentalnostjo, kakor je film, v katerem mora celo »lepi, plavi Du-nav« delati reklamo za posili mlado Lyo Maro, da prikrije njene napake. Če tak film ugaja na Dunaju, kjer se še vse joka, če vidi avstrijske uniforme in kjer še vse zdihuje za »plemenitimi« grofi in »dobrimi« nadvojvodi, se človek ne bi še čudil. Ampak da se taka habsburška neumnost servira za otvoritev od »vodečega« kina Ljubljani, je pa vendar malo preveč. Da ne bo »Elitni kino Matica« mislil, da že vsa Ljubljana nori za takimi reakcionarnimi •glupostmi, smo napisali to kritiko. LJUBLJANSKA POROTA. iPrva razprava, s katero so se pričele letošnje jrorotne obravnave, se je vršila proti mladoletni služkinji A. J. Senatu je predsedoval višji sodni svetnik dr. Kaiser, votirala sta v. sod. sv. Vidic in sod. sv. Avsec. Državni jtravdnik je bil dr. Ogoreutz, obtoženkin zagovornik pa dr. Modic. Družina, pri kateri je deklica služila, je odšla na počitnice, ona pa je morala ostati v Ljubljani ter čuvati gospodarjev dom. Hitro se je polastila, po kratkem oklevanju, gospodarjeve knjižice na račun, s katero si je nabavila pri domačem trgovcu raznih dobrih reči za sladkosnedena usteča. Pri drugem trgovcu pa se je predstavila kot gospodarjeva kontoristinja ter si je nabavila razne fine obleke in par shymy čeveljčkov. Pri razpravi je zatrjevala, da je morala podpirati svoje stariše, česar je pa porotniki niso mogli verjeti ter so na edino glavno vprašanje pritrdili. Senat je obtoženko obsodil na 15 mesecev težke ječe. Pri tem je upošteval razne olajšil-ne okolnosti. Gospodarstvo. GOSPODARSKI KONGRES V BEOGRADU. V soboto se je pričel v Beogradu kongres gospodarskih organizacij iz vse države. Na kongresu je zastopanih okrog 150 delegatov raznih gospodarskih zbornic iz vse države. Zborovanju je predsedoval preds. beograj ske Trgovske zbornice Gjorgje Radojlovič. Vlado je zastopal minister za trgovino in industrijo dr. Krajač. Iz poročila glavnega referenta posnemamo, da smo izvozili letos za 8,129.399.000 Din blaga, dočim smo računali, da ga bomo izvozili za 10 milijard.Od ujedinjenja do danes je znašal naš uvoz 42.296,115.000, naš izvoz pa samo 34 milijard 651,510.000 Din, torej je naša trgovinska bilanca pasivna, pasiva pa znašajo 7.644,000.000 Din. V nedeljo se je kongres nadaljeval. 'Razpravljal je o važnih gospodarskih vprašanjih, med drugim o nevarnosti poplav in o potrebi regulacije več rek. Referenti so soglašali v tem, da naj bi ftil temelj vsega regulacijskega načrta regulacija glavne vodne poti Beograd—Zagreb. Sekcijski šef Maksimov je pripomnil, da znaša dolgost celokupnega rečnega omrežja 1900 km. Savo bi bilo treba regulirati že od Krškega dal je. - Posebno pažnjo bi bilo treba posvetiti sektorju Beograd— Šabac. Za regulacijo rek v splošnem bi bil potreben kredit ene milijarde dinarjev, ki naj bi se amortiziral z letnimi odplačili po 100 do 120 milijonov dinarjev. Vsota naj bi se krila iz rednega budžeta. Končno je bila sprejeta obširna resolucija o zahtevah gospodarskih krogov. Kongres ugotavlja predvsem, da naš izvoz za leto 1926-27 ne obeta dobrega uspeha. Treba bi bilo, da bi merodajni faktorji vpošte-vali predloge, ki so bili izvršeni v posameznih sekcijah kongresa. Dalje’bi morali začrtati ti faktorji po zaslišanju vseh gospodarskih organizacij program državne gospodarske politike za več let naprej. Končno bi morale delovati državne oblasti v vseh gospodarskih vprašanjih vedno v sporazumu z gospodarskimi organizacijami. Posebna resolucija se peča s kritičnim stanjem našega gozdnega gospodarstva. Po sprejetju resolucij je bil kongres zaključen. IZID VINSKE RAZSTAVE. Dobro vspeva vinska razstava v normalnem oziru, ne tako v gmotnem — se bliža svojemu koncu kakor kažejo jako zredčene steklenice na obširnem razstavnem prostoru v pavilonu E. Vendar je skoro od vseh vzorcev toliko, da je prišel v nedeljo še vsak obiskovalec na svoj račun. Točilo se je po kozar-cll)^ ter se je cena nekaterim vinom zelo znižala, da se je omogočila poslcušnja teh izvrstnih in vsem slojem. Posebno smo priporočali posel te vinske razstave interesentom iz onih krajev, kjer takih vin pri najboljšem kletarjenju nemorejo pridelati, namreč naši južnejši kraji. Stroga ocenjevalna komisija, ki je vsa razstavljena vina ocenila dan. pred razstavo in še v soboto ter na podlagi tudi ljudsko sodbe, je praznala I. diplomo tvrdki: Clotar Bou-vier u Gornji Radgoni, Štajerski hranilnici v Podlehniku ter Drž. mariborski vinarski Soli. Dalje II. diplomo: Celjski vinarski zadrugi, Drž. kmet. Grmiski šoli tvrdki J. R. Pril er ju v Mariboru ter Kleveški in Brežiški graščini; III. diplomo pa (netaksirano kot buteljska marveč kot prav dobra, komerzna vina pa V. Bonu v Krškem A. Sušniku v Ljubljani in Kakovniški graščini. Slednji potem še diplome IV. in V. vrste. Kar bo razstavljenega vina še ostalo se razproda v celili steklenicah. LJUBLJANSKA BORZA. Pondeljek, dne 13. septembra 1926. Vrednote: Celjska posojilnica d. d.. Celje den. 193, bi. 195, zaklj. 195. Blago: Trami merkautilni, od 6/8—7;9, od 6—11 m, fco vag. meja 1 vag. den. ‘280, bi. 300, zakjj. 280; bukovi železniški pragovi: 2.51/2.61 m, 23/24 X 13K/14. X 14 30 vag. den. 38, bi. 38, zaklj. 38, 2.45/2.50 m, 22 23 X 1254/13 X 12 30 vag. den. 32, bi. 32, zaklj. 32. oboje fco vag. meja. BORZE. Zagrel), dne 13. septembra. Devize: Ne\v-yo.rk ček 56.295—56.595, London izplačilo 274.2—-275.4, Pariz izplačilo 166—168, Praga izplačilo 167.24—168.24, C urili izplačilo 1091.949—1095.949, Berlin izplačilo 1343.72 do 1347.72, Milan izplačilo 202.88 do 204.08, Dunaj izplačilo 795.8--799.8. Curih. dne 13. septembra. Beograd 9.14, Xe\vyork 517.625, London 25.13125, Pariz 14.90, Praga 15.34, Milan 18.635, Berlin 123.25, Dunaj 73.0875, Bukarešta 2.575, Sofija 3.7375, Budapešta 0.00725. Šport B-reprezentancaiASK Primorje — 0:3. B-reprezentanca je predvedla raztrgano igro, brez najmanjše skupnosti in se nam zdi v tej postavi popolnoma ponesrečena. Tudi Primorje ni bilo dosti boljše, tako da dosežen rezultat ne odgovarja realnosti. I. SSK Maribor : SK Ilirija — 2:8 (1:5) za podsaveztii pokal. Ilirija takoj prevzame vodstvo, ki ga i izjemo nekaterih prodorov obdrži do konca igre. Napad Maribora je bil brez kombinacije; tudi krilska vrsta ga ni podpirala. Dobri so bili pri Mariboru srednji napadalec, desni branilec in vratar v drugem polčasu. V prvem polčasu gredo pa brez dvoma trije goali na njegov račun. Ilirijanski napad ni bil ravno na običajni višini; vzrok temu je najbrže dejstvo, da se napad ni razumel s svojim vodjo Martinakom, ki ni znal voditi napadalne vrste in poleg lega zastre-lil več sigurnih šans za Ilirijo. Najboljši v napadalni vrsti je bil desno krilo Herman, s kojega pomočjo je padla večina goalov. Krilska vrsta še precej na mestu. Kakor že zadnje čase običajno, je bil tudi danes najboljši mož na igrišču desni branilec Pleš, ki je razbil vsak napad, katerih pa itak ni bilo dosti. Njegov partner Beltram je za njim zelo zaostajal; vratar ni imel dosti posla, kar pa je padlo je bilo neubranljivo. V zadnjih minutah Maribor obupno pritiska in tik pred koncem rezultira drugi goal. Sodnik g. Smole prav dober. Publike mnogo. Nurmi premagan. V -soboto so se kosali v. Berlinu v teku na 1500 m trije najboljši svetovni tekači: Doslej nepremagani Finec Nurmi Šved Wide in Nemec dr. Peltzer, ki se jim je pridružil še Nemec Boclier. Na notra-| nji kurvi je stal Wide, poleg njega Boclier, i Nurmi in Peltzer. Na dano znamenje je pre,- I vzel vodstvo W.ide, toda že po prvih 300 m j ga je prehitel Nurmi, ki je vodil tudi skozi drugo rundo. V tretji rundi je pretekel Peltzer v ostrem spurtu Wideja in se je držal tik za Nurmijem, Boclier je tekel kot zadnji, ko se je pričela poslednja runda. V prvi kurvi te runde pa je začel Wide s silnim spurtom, dobrih 350 m pred ciljem in prevzel vodstvo. Nurmi se je takoj pridružil ravno tako Peltzer, toda kratko pred ciljem je pasiral Pel-Izer Nurmija in začel odločilni končni boj z \Yidejem. Ta -e sicer brani, toda Nemec je liiliejši, prehiti Wideja 15 m pred ciljem in reže cilj dva metra pred \Videjem v svetovno rekordnem času. Nurmi pride na cilj kakih 5 m za zmagovalcem. Boclier je 300 m pred ciljem nehal. Navdušenje 30.000 gledalcev je nepopisno; godba igra »Deutschland, Deutsdiland liber alles-c, ki jo ljudstvo stoje poje. Nurmi je pričel tek sicer v zelo ostreni tempu, ki ga pa ni mogel zdržati do konca. Prvih 300 m je J pretekel v 45.5 sefk, 400 m v 61 sek, 700 m i v 1.47 min, 1000 m v 2:34.8. Rezultat: 1. Dr. i Peltzer v 3:51 (svetovni rekord, prej (3:52.6 od Nurmija), 2. Wide v 3:51.8, 3. Nurmi v 3:52.8. Nurmija je torej premagal tudi Wide, ' ki se je doslej moral vedno ukloniti Fincu. Rudyard Kipling: 40 Knjiga o džungli. Po tem dogodku se je učil plavati; vlegel se je v lokvo na obali in pustil, da so ga pljuskajoči valovi ravno pokrivali in vzdigali, on pa je veslal s plavutami ter venomer imel oči odprte, da ga ne bi zopet zajel velik val. Dva tedna se je učil rabiti plavute; ves ta čas je kobacal v vodo in iz nje, kašljal, krulil in lazil po obali, malo zadremal na pesku, pa šel zopet nazaj, dokler ni naposled spoznal, da spada v resnici v vodo. Lahko si mislimo, kako krasno ge je potem zabaval s tovariši; včasih se je potapljal v velike vale, potem zopet priplaval nazaj vrh preklicujočega se vala in se ustavil sredi pljuskanja, ko se je ogromni val valil še daleč naprej po obali; drugokrat pa se je postavil na rep in se popraskal po glavi kakor stari ljudje. Včasih se je igral po polžkih, z merskim mahom poraženih skalah, ki so baš štrlele iz valov, znano igro: Jas sem kralj na tem gradu.« Tupatam je videl blizu obale plavati drobno plavuto, podobno plavuti velikega morskega soma: vedel je, da je bil to morilec kit, ki je majhne morske pse, ako jih le ujame; tedajci jo je Kotik udrl preti obali liki puščica, nakar je plavuta počasi zavila drugam, kakor da ne bi bila sploh uič iskala t-cd. Pozno v oktobru so morali psi začeti zapuščati ct-ck St. Paul in so po družinah in rodovih odhajali proti globokemu morju. Boji za domačije so prenehali in holuščiki so se igrali, ker jim je bilo všeč. »Drugo leto,« je Matka dejala Kotiku, boš holuščik; ampak letos se moraš še naučiti, kako še love ribe.« Skupaj so se pedali na pot čez Tihi ocean. Matka je pokazala Kotiku, kako se spi na hrbtu, plavne noge pritisnjene ob telesu, mali nos pa ravno iznad vode. Nobena zibelka ni tako lagodna kakor dolgi, zibajoči se valovi Tihega oceana. Ko je nekoč Kotik začutil, da ga ščemi po celem životu, mu je Matka povedala, da se uči »vodo čutiti« in da ščemenje in srbenje pomeni, da se bliža slabo vreme. »Kadar se ti tako zgodi, moraš plavati in se umakniti.« Čez nekoliko časa,« je dejala, >se boš že naučil, kam moraš plavati,.ali sedaj borno sledili morskemu prašiču, kajti ta je jako moder.« Tropa morskih prašičev je potapljajoč se pridrvela po vodi in mali Kotik jo je udrl za njimi tako hitro, kakor je le mogel. Kako pa veste, kam morate iti? s je sopihal. Vodja trope je zasukal bele oči in se potopil v vodo. : Po repu me I ščemi, mlade,« je rekel. - To pomeni, da je za menoj vihar. Pojdi z nami! Kadar si južno od Lepljive vode (menil je ravnik) in te ščemi po repu, pomeni, da je vihar pred tebe j in da moraš odriniti na sever. Pojdi z nami! Voda je tukaj slaba.« I o je bila ena od prav mnogih reči, ki se je je Kotik naučil in učil se je venomer. Matka ga je učila, kako se zasleduje treska in kambalo ob podmorskem kleeevju in kako se izvleče morskega menika iz njegove luknje med morskim mahovjem, učila ga je, kako se obkroža potopljene ladje, ležeče sto sežnjev pod vodo, in švigne kakor krogla iz puške skozi eno odprtino nad ribe notri, skozi drugo pa ven; pokazala mu je, kako se pleše vrhu valov, kadar švigajo strele* po nebu, in kako se vljudno zamahne v pozdrav s plavuto trdo-repeniu albatrosu in sokolu, kadar plavata po vetru. Še dalje, kako se skoči tri, štiri čevlje visoko iz vode kakor delfin, plavute zleknjene ob straneh in rep zakrivljen; učila ga je, da naj pusti leteče ribe pri miru, ker so vse koščene, in kako odgrizne v globini desel sežnjev treski v polnem teku kos pleč, in pa, da se ne sme nikdar ustaviti, če zagleda čoln ali ladjo, posebno čoln z vesli ne. Kar Kotik koiicem šestih mesecev ni vedel o ribolovu v globokem morju, ni bilo vredno, da bi bil vedel, in ves ta dolgi čas ni postavil plavute na suho zemljo. Opr. št. 27.182/24 ad 12. RAZGLAS. Gospod minister socijalne politike v Beogradu je s svojim odlokom z dne 29. julija 1926 O broj 167/IV. znižal počenši s 1. avgustom 1926 prispevek za delavske zbornice, določen z odlokom z dne 12. avgusta 1924 S broj 49/1 V., od 0.5% na 0.3% zavarovane mezde, ki služi za podlago pri odmeri prispevkov za bolniško zavarovanje. 'Prispevek za delavske zbornice se predpisuje samo za one osebe, ki so uvrščene v VI. do vštevši XVIII. mezdni razred. Prispevek za delavske zbornice znaša v mezdnem razredu: VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. 0.10 0712 0.14 0l7 0.21 0.25 0.30 XIII. XIV. XV. XVI. XVII. XVIII. 0.72 Javna dražba. V nedeljo, dne 26. septembra 1926 ob 11. uri dopoldne se vrši javna dražba najemnine lesnega skladišča s pisarno in lopo na prostoru odsotnega Jakoba Slebirja v Zg. Dom-Žalah št. 110. Najemna doba traja 3 leta in je obojestransko določena 3 mesečna odpoved. Domžale, dne 10. septembra 1926. Županstvo trške občine Domžale. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din i —. Proda se po ugodni ceni dal-nogled »Trider« tvrdke Zeise, kateri poveča šestkrat. Naslov pove uprava lista. 0.61 0.86 0.36 0.43 0.52 Din na teden. Prispevek za delavske zbornice je dolžan plačevati delodajalec, ki ga pa sme v celoti odtegniti od nainesčenčevega zaslužka. Ob priliki znižanja prispevkov za delavske zbornice je izdal Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu nove tablice prispevkov, ki si jih delodajalci morajo nabaviti pri podpisanem uradu po Din 1— (en dinar) komad. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 26. avgusta 1926. Ravnatelj: dr. Bohinjec s. r. Srajce, promenadne, bele in barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toa e n - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezen no. Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA blizu Preiernovega spomenika ob vodi Knjigovodja -korespondent popolnoma samostojen delavec, bilanci6t, i znanjem slov., srbo-hrv., nemSSine in italijanščine, strojepisja, 10-letno prakso išče prinemo službo. Ponudbe na uprav« lista pod »Naslop takoj«. MOBROCE z najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane, dekoracijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tapetnik Ljubljana, Krekov trg 7„ Potnike | dobro vpeljane sprejme vinska trgoviua. Ponudbe in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/III. pod t vinska trgovina« KOKS-ČEBIN Voltov« 1/11. - Telat. 58. Oglašujte v ,Nar. Dnevniku6. Stekleno itreino opeko imajo *tal-io v zalogi Združene ope (tarne d. d. v Ljubljani. ptxr tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi naj ti ne j ši in najokusnejši namizni Ris iz vinskega kisa. ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 '•t Tehnično In lUoljeniCno najmoder-ne j e urejena klsarna v JugoslavIJI. Pisarna: I|ubl|-m«, Dunajska cesta 6t- la, II- nadstropje. Brez posebnega obvestilu. Umrla je po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. Zakramenti naša ljuba sestra, oziroma teta, stara teta in svakinja, gospodična Brigita Souvan Pogreb predrage pokojnice bo v torek, dne 14. t. m. ob 15- uri (3) popol. iz hiše žalosti Šelenburgova ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Krnu. Svete maše zadušnice se bodo brale, v sredo 15. t. m. v cerkvi rijinega Oznanenja ob 6. in 10. uri. Ljubhana-Trst, dne 13. septembra 1926. Marjan« Kump, roj. Soiivan, Mfere Marie Fran* de Sion. se Matlja Rump Souvan, bral. — Leonija Souvan, roj. Souvan, s*"'n'“j«8kl in pranečaki kapetan v pok., svak. — Vsi nečaki in nečakinje, pr Dr. Hubert kr. pranečakinje. (g odgovor*! *xed»lk iUKlilDB — C* Hi« iti«irtwr< t LfeMfani IrtrH