Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV Lendava, 18. aprila 1937 Štev. 16 Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 30 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarov: letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi há. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Naša živlenjska moč. Človek hrepeni po sreči. Niedna stvar, niedno bitje na sveti nemre popunoma osrečiti naše düše, vmiriti človečega srca. Vse prehaja, vse nestane. Odkec te nemir v naših srcaj ? Odkec to večno hrepenenje ? Ali je hrepenenje samo zato dano srci, da ga nigdar ne prestane mučiti, ar nigdar ne de spunjene? Trplenje dava poslednji smisel živlenja ? — Nesmiseo ! Mora biti nindri mer, tolažba, sreča i če ne tü, te konči z drüge strani groba, kak lepo spevle slovenski pesnik: Če sonca ni, odkod to hrepenenje ? .. O, sonce je! Je, ker ga slutimo, ker ga v globini duše čutimo ! Tüdi rusoski modroslovec Tolstoj lepo pravi: „Prebüdo sam se na živlenje, gda sam spoznao Boga. Ne je mogoče, pravila mi je düšna vest, da bi biona sveti brez vzroka, brez smisla, brez značenja, kak ptičica, štera je spadnola iz gnezda. Brez Boga tak nemrem živeti. Že bi davno skončao svoje živlenje, če ne bi vüpao, da ga ednok palik najdem ... Vera davle živlenji moč i smiseoˮ. Brez vere nega niti jakosti. Sklad-nost ne je mogoča med sebičnostjov i človekolübjem, če ne priznamo, da se to živlenje nastavla po smrti... Skladnost stvarjajo do nekše mere med interesi poedincov i celote voza i cela vrsta zakonskih predpisov i kazni. Ali samo ograničeno i z grobov silov. Popunoma to dosegne samo vera v brezsmrtnom živlenji. Oni, šteri so odvrgli vero, spodobni so v živlenji pokvarjenoj bandi. Nedo nikaj drügo, nego slobodna igra slaboga nagnenja — neprestana borba za obstanek sebičnih človečih strasti ... I gda de mera brig i norij prepuna, šli bodo malo na samoto i postavili bodo revolver pred čelo, vože okoli guta ... A tek živlenja se ne zastavla pri njihovih telaj, nego teče mimo njih naprej, brezbožno, nemarno. Človek, šteli je svojevolno odvrgao vero, sam se je postavo v red nerazmete živine. Končno, brez vere drüštveno živlenje sploj ne je mogoče. Če se iz živlenja odstranijo verska načela, te človečanstvo postane divja Čreda lačnih živali, od šterih edne grizejo drüge, vnožina razvüzdanih divjakov. Vera i jakost sta potrebniva i nüjna stebra javnoga blagostünja i reda. Tisti je ne mož domovine, šteri podkapa te močne stebre človeče sreče. Glasoviti vučenjak Benjamin Konstanc lepo pravi: „Gda se približava čas, da vera i verske ideje v narodi popüščajo, te se onomi narodi približava tüdi čas, da zgübi svojo narodno slobodoˮ. Zgodovina nam to tüdi potrdjava. Narodi, šteri so zgübili verski i jakostni temel, prejšli so s površja zemle. Edino vera rešava drüžino, to osnovno celico vsakše države, človečega drüžtva. Gde je Prejšla vera, tü razpada drüžina, a zavolo razpadanja drüžine gine i slabi tüdi država. Jaj narodi, šteroga dosegne i zadene ta najvekša nesreča. I na konci, gda človek skonča svoje potüvanje toga zemelskoga živlenja, vera ga vsigdar sprevaja i odpira njemi dveri v drügo živlenje. Vpliv vere preživlava vsako zemelsko veselje, on postanjüje vse močnejši, medtem, gda človeki organizem slabi i telo se približavle svojemi raspadanji. Vera je slična svetloj zvezdi večernici na obzorji našega živlenja, štera, kak smo gotovo osvedočeni, v drügom časi postane Zvezda danica i svoje žarke razširjava skoz sunce i tmično smrt. Vera je v istini edina naša živlenjska moč, edini pravi temel našemi živlenji, edina svetla zvezda voditelica, ar kak spevle isti pesnik: Vse je mračno, duh nam seva, k Bogu pota razodeva . . . Grački V i 1 i. Čuvajte se lažnih prorokov! „Ne dopüstim, da bi se mojemi deteti vsilljavala vera. Za to se naj kesnej samo odločiˮ. Zakaj pa dopüstiš vsiljavati svojemi deteti znanost računstva i pisave, zemliške i državne znanosti? Za to se ja lehko kesnej samo odloči i izteče od toga sam svoje mnenje. Nato praviš:„To ne sme biti!ˮ I v tom naj se kesnej ravna po svojem lastnom svetovnom nazori, ka so tüdi najbole bistri preiskovalci narave, zdravniki, filozofi brez pomoči Cerkve spregledali i pri šterom so že na tak Čüdno smešne ideje prišli ? Po tvojem pa naj bi bio sposoben eden nedoraščeni i nezreli mladenec sam sebi stvoriti lasten svetovni nazor ? Ka pa vse lehko postane iz njega do tečas brez vere? To so Sprobali v Francuskoj v tak zvanih lajičnih šolaj. Sam Protestant Busson, ki se je 20 let borio za lajične šole, je morao priznati: „Vsi smo priznali jakostni bankrotˮ. Uradna Statistika od hüdobij je pokazala, da je od 100 dece, ki so prišli pred sodišče, 11 procentov bilo iz katoličanskih šol, 89 procentov pa iz brezverskih šol. I v najnovejšem časi je tüdi Sovjetska država pokazala, ka bi bilo iz mladine brez vere. V Rusiji je prepovedano pod kaštigov ednoletne voze, včiti deco verske stvari. V Moskvi je pa postavljeno semenišče za vzgojo „brezversko orijentiranih vučitelovˮ. V petrogadskih šolaj tej brezversko orijentirani komunistični vučitelje morajo z nazornim podukom v mladini zatreti vero v Boga. Tej vučitelje to na priliko etak delajo: Vučiteo pravi: „Deca, molite se Bogi za pogače!ˮ Potom pita: „No, kde so pogače ?“' — Dugo mučanje. „Iz toga lehko Viditeˮ, nadalüje vučiteo, ˮda nega Boga, ki bi vas poslühno i vam poslao pogače !“ — „No, zdaj pa prosite sovjetsko vlado za pogače ?“ Deca v zbori odspevlejo svojo prošnjo. Nato segne vučiteo v žep i vrže sladščice med deco, štera se vesela vrže na razlüčane sladščice i je pobira. Iz toga morajo deca priti do etoga zaklüčka: „Nega nikšega Boga i je zabadav k njemi se moliti. Ali namesto Boga stoji Sovjetska republika, štera poslühne vsakšo prošnjoˮ. Deca potom pripovedavlejo doma, da je vera v Boga pripovedka. Ne opravlajo niti jütrašnjih, niti večernih molitev. Kajpada ne izostanejo potom žalostne posledice te brezverske vzgoje. Socijalistinja Dr. Ginsburg pripovedavle v svojoj knigi „Mrtelnost ruske deceˮ: ˮPri deci se razvije nemarnost i zanemarjenost do šole, ki jim itak nikaj ne more dati . . . Med decov se širi düh nedrüžabnosti i nepoštena. Deca, ki vsigdar čüjejo samo od rüšenja drüžine, deca, štera so dobila pravico, da smejo ogovarjao svoje Vučitelstvo, gledajo za tem, da kem bole oslabijo svoje dužnosti do šole i da pridejo do kem vekše sloboščine. Popuno pomenkanje discipline, reda, vsesplošna razburjanost vodijo deco do kraje v šoli i zvün šole t petepanja po vulicaj i k vsemi, ka Delo naših banskih svetnikov. Člani banskoga sveta: Klekl Jožef i Bajlec Franc. Prošnja, naj se posredüje, da dobijo katehetje, ki zdaj brezplačno včijo na srednjih šolaj, za to primerno nagrado. Kak je znano, je v zadnjem časi na slovenskih srednjih šolaj zavolo pomenkanja kredita vnogo katehetskih mest je praznih. Keliko nam je znano, se je dozdaj javilo 6 katehetov, šteri včijo na srednjih šolaj, posebno tam, kde je bilo pitanje nezasedenih katehetskih vür prav posebno pereče. Teh 6 katehetov je začnolo včiti, da tak odpomore konči nahitrejšoj potrebi po verenavuki, nieden od njih pa ne ve šče dnes, ali dobi za te svoj trüd i za to svojo delo konči kakšo nagrado, štera njemi po vseh človečih i zakonih predpisaj ide. V Soboti je začno na isti način včiti tüdi katehet Šoštarec Alojz, ar gimnazija v Soboti sploh ne mela niednoga kateheta za dijake katoličanske veroizpovedi. Tüdi te gospod ne dobo zaednok šče nikšega zagotovila, da bo to njegovo delo na kakšikoli način nagrajeno. Vložo je tüdi že davno prošnjo, naj bi bio nameščeni, kak honorarni nastavlenec za katoličanski verouk, pa tüdi ta prošnja šče ne rešena. Zato vlüdno prosimo kr. bansko upravo, da blagovoli posredüvati, naj se pereča pitanja zavolo pomenkanja katehetov na srednjih šolaj kemprle vugodno rešijo i tak tüdi pitanje kateheta v Soboti. Člani banskoga sveta: Klekl Jožef i Bajlec Franc. Prošnja, naj se podeli na šolskom izleti ponesrečenomi vučenci Hari Alojziji proteza. Leta 1935. se je na šolskom izleti ponesrečo lüdskošolski vučenec Hari Alojz, sin Hari Matjaša, posestnika iz Sodišinec, pošta Rankovci. Imenüvani vučenec je bio jako priden v šoli i se je na šolskom izleti ponesrečo samo zavolo pomenklivih prevoznih sredstev. Oča je vložo prošnjo, naj bi se njemi dala kakša primerna odškodnina ali pa konči proteza, ar je pri nesrečnom padci z voza dečko zgübo edno nogo. Ar je za stariše, pa tüdi za dečka to velika nesreča, vlüdno prosimo, da blagovoli kr. banska uprava posredüvati, da se imenüvanomi podeli kakša podpora ali pa konči proteze. Član ban. sveta: Bajlec Franc v Soboti. Prošnja, da se povišajo krediti za nabavo zdravil v bolnici v Soboti i za nastavitev šče ednoga sekundarija-kirurga. Uprava bolnice v Soboti je vložila banskoj upravi dve prošnji i to edno za dovolitev izrednoga kredita za preminočo proračunsko leto, ar je zavolo izrednoga porastka operirancov (od 690 operirancov vleti 1935 na 1122 operirancov v leti 1936) bilo vnogo več izdatkov za nabavo zdravil, obvezavo itd., kak je pa bilo to v proračuni Predvideno, drügo prošnjo je pa vložila za povekšanje že predlaganih kreditov v proračunskom leti 1937/38. Ar sta obe prošnji z uradnimi podatki od porastka bolnikov povsem dobro vtemeljeni, vlüdno prosim kr. bansko upravo, da blagovoli obe prošnji v punoj meri vpoštevati ino stavleno predlogom vugoditi. Iz velikoga porastka operirancov, posebno, od kdaj delüje v bolnici v Soboti izvrsten kirurg g. dr. Vrbnjak, je tüdi razvidno, da eden sam kirurg težko zmore veliko delo kirurgičnogá oddelka. Primarij dr. Vrbnjak je takrekoč noč i den navezani na svoj oddelek i se ne more nikam genoti, tak da opravla skoz i skoz dežurno slüžbo. Zdravniški strokovnjaki lehko sami priznajo, da je število operacij, kakšo izkazüje bolnica v Soboti v ednom leti, za ednoga samoga kirurga zaistino preveliko. Zato vlüdno prosim, da blagovoli kr. banska uprava prošnjam i potrebam bolnice v Soboti v punoj meri zadovoliti. je s klantüvanjom zdrüženo. Dečinske hüdobije so se v zadnjih letaj šestkratno povekšaleˮ. Od 36.000 dečinskih hüdobij pride edna petina na deco od 8—12 let staro. Samo, da so lüdje, šteri tepeše i hüdodelnike čtejo med najbolše pristaše.ˮ „Zdravniško znanost pravi, da je vzdržavanje od zakona škodlivo za zdravje". Če to trdi eden ali drügi zdravnik, je to ešče ne vsa zdravniška znanost. So bili tüdi takši zdravniki, ki so trdili, da je vzdržnost od alkohola škodliva, dasi je v Kölni leta 1908. na zdravniškom i naravoslovnom preiskovalnom zborovanji bilo izrečeno, kak splošno veljavni sklep, da : „Dela proti že črstvo potrjenomi dejštvi i zavzema nevredne mesto v zdravniškoj praksi tisti, ki ešče vüpa alkoholi pripisüvati okrepčevalna, redilna i kulturna svojstvaˮ. Ešče nigdar so ne vsi zdravniki ednoglasno proglasili, da je spolna zdržnost za zdravje škodliva. Nego Vnogi i to najbolši so se izjavili za nasprotno stališče. Naj samo dva omenim. Profesor Dr. May iz Heidelberga pravi: „V svojoj tridesetletnoj praksi sam meo priliko obžalüvali vnoge žrtve nečistosti ali niti edne zavolo kre-postne vzdržnostiˮ. I brezverski profesor Forel, edna priznana prvaautoriteta na tom poli pravi: „Navuk, da je vzdržna čistost škodliva za zdravje, izvira iz bordela (kupleraja)ˮ. Vnogi znajo dosta šinfali pope i redovnike, rekši, da se njim — po njihovom zgledi — dobro godi. Istina je, da tej vse to, ka drügi zafüčkajo s svojimi nebrzdanimi strastmi, upotrebijo za okrepčilo i vtrditev svojega tela. Norost je dnesdén se skrbeti za deco . „Kda sam si vzeosvojo ženo, sam jo kak zakonsko drugarico pelao k oltari i ne kak vlačügo je pravo neki zdravnik, kda so se njemi smejali zavolo mnogobrojne dece. „ I što je nori, se bo le v par letih pokazalo. Moja deca se včijo biti skromna t nema jó velikih zahtev v lüknji. Jaz se držim naravnoga zakona, šteroga kršenje se vsigdar maščüje. Rajši mam deset dece na vankiši, kak edno na düšnoj vesti !“ I da ti živiš čisto vzdržno živlenje, to ti ne morem vervati. To je splošno nemogoče brez vere, brez prejemanja svetih Svestev. Tam sam te pa že dugo ne vido. „Katoličanci so vozkosrčni z pogledom na umetnost, posebno na slovstvo, na kino i gledališče. Čistomi je vse čistoˮ. Katoličanci verjejo ravno v poprijétni greh i razvüzdanost poželivosti, štera se preveč lehko vužge i zato si prizadevlejo, da podjarmijo to, ka je v človeki živinskoga. „Ogrinjala iz kož je dao Bog človeki, ki je spadno v grehˮ. Tak je rešeno eto pitanje: „Ali greši umetnost z nagočov?ˮ Kak daleč pridejo lüdje s svojov „čistov nagočovˮ, se da presoditi iz sodnijskih aktov, šteri gučijo od jakostnih prestopkov tüdi na nedužnoj deci— i iz šterih se da dnesden vnogo čteti. Pa da: „Čistom! je vse čisto — kanžor modrüje, I v gnojšnico prelübleno se ves zarijeˮ. Lüdem, šteri potüjejo po Rusiji, kažejo sovjeti dečinska zavetišča, kakša mamo tüdi mi pri nas. Ali milijoni osirotele dece ne vidijo teh zavetišč. Neka sovjetska komisija je ugotovila, da se v samom Ljeningradi potepa okoli 100.000 dece, ki nemajo nindri postele i svojega doma. Vsaki 5 den dobijo takša deca 1 liter mleka. Papir se je podražo. Papir, ki ga rabijo tiskarne za časopise, se je po vsem sveti podražo. Na Vogrskom je zato odrejeno, da novine morajo za edno četrtino menše biti. To pa zato,ar papira doma ne delajo, nego ga z inozemstva uvažajo i vogrska valuta bi trpela, če bi se ga dosta notri vozilo. — Našim naročnikom pa teliko povemo, ka čeravno se je papir podražo, zaednok ne podignemo naročnine, prosimo pa za redno plačilo naročnine i ki more, naj pošle kakšo podporo, kakše nadplačilo, 2 NOVINE 18. aprila 1937. NEDELA po Vüzmi tretja. Evangelij (Janoš 16). Tisti čas je pravo Jezuš svojim vučenikom: Edno malo i že me ne te vidili, i pali edno malo i vidili te me, ar idem k Oči, veleli so zato nik! z vučenikov njegovi eden drügomi: ka je to, ka nam pravi: edno malo i ne te me vidili i pali edno malo, i vidili te me, i ka idem k Oči? Pravili so zato: ka je to, ka pravi, edno malo? neznamo, ka guči, Spoznao je pa Jezuš, ka so ga šteli pitati i pravo je njim: od toga zvidavate med vami, ka sam velo: edno malo i ne te me vidili, i pali edno malo i vidili te me? Zaistino, zaistino velim vam: ka te se skuzili i jokali vi: svet de se pa radüvao: Vi te se pa žalostili, ali žalost vaša obrne se na radost. Žena, gda rodi, žalost ma, ar je prišla nje vöra: gda pa porodi dete, že se ne spomene z boleznosti za volo radosti, ka se je človek narodo na svet. I vi zato zdaj toti žalost mate, ali bodem vas pa vido, i radüvalo de se srce vaše i radosti vaše nišče od vas ne vzeme. Razgled po katoličanskom sveti Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o gospodarski in Socialni stiski naših dni. — Takti ka komunizma. Komunizem se po programu komunistične internacionale v Moskvi pri svojem delovanju poslužuje različnih načinov (taktike), kakor že to zahtevajo posamezne dežele in časovne okoliščine. V taktiki je poln protislovij, toda glavno je, da se pride do cija — do socialne revolucije in proletarske diktature. Po danem navodilu morajokomunisti s komunistično stranko odkrito pripravljati revolucijo tam, kjer ni treba velikih žrtev. Kjer pa bi bilo nevarno odkrito pripravljati tako revolucijo in diktaturo pod komunističnim imenom, tam naj prepričani komunisti izrabijo vsako nezadovoljstvo v sedanji „kapitalistični družbiˮ. Tako naj se v deželah, kjer se kapitalistična moč še ni toliko razvila, da bi bil mogoč boj proti njej, marveč prevla-duje politično-strankarska moč, komunisti spretno postavijo v vrste voditeljev za pravice tlačenih narodov; naj venomer s Štrajki izzivajo majhne socialne nemire; zlasti pa naj vzbujajo nezadovoljstvo proti meščanskim diktaturam in se izdajajo za branitelje republikanskih ustav in vseh demokratskih zahtev. Vsi ti nemiri in vse te borbe za manjše socialne in demokratske pravice naj se pod vodstvom zavedne komunistične manjšine postopoma pretvarjajo v socialno revolucijo. Taktika komunistov gre za tem, da se izkoristi vsako vretje in nezadovoljstvo v „meščanskih državahˮ. Nesposobnost delavskih voditeljev naj se izrabi tako, da se komunisti previdno in potihem polaste njihovih mest in postanejo oni duhovni vodje delavskih sindikatov, katere bodo potem vodili tako, da bodo v določenem času pripravljeni za socialno revolucijo in diktaturo proletariata. Po načrtu komunistične internacionale naj komunisti čimbolj zaostrujejo gospodarsko stisko posameznih stanov. Na vse mogoče načine naj si osvajajo zlasti kmečke sloje, obenem pa izpodnašajo in osamljujejo Srednje meščanske stanove („malo buržuazijoˮ). Kadar pa so ljudske mase pripravljene za boj in žrtve, ukazuje komunistična internacionala, naj komunisti mase pouče, kako se je treba v boju postaviti zoper napake „meščanske družbe in kar najodloč neje naskočiti celo „meščansko državo". Besede: „meščanˮ, „meščanska drüžbaˮ, „meščanska državaˮ pa pomenijo po komunističnem besednjaku vse, kar ni komunistično. Komunisti inteligenti imajo nalogo vriniti se v meščanska kulturna društva in tam zmešati duhove ter jih obraziti za svoje komunistične cilje. Taktika je povsod ta: skaliti mir v meščanskih krogih in neprestano ustvarjati nezadovoljstvo zaradi nezadovoljstva, Štrajk zaradi štrajka, revolucijo zaradi revolucije, da se na razvalinah meščanske družbe zgradi komunistična. Da se prikrije ta način borbe, nastopajo komunisti v svetovni politiki po meščaaskih organizacijah kot nositelji in činitelji miru, kot čuvarji napredka, „narodove volje in narodove suverenitete (demokracije). V resnici pa so tam, kjer dobe zaradi razmer oblast v svoje roke, najhüjši despotje, oligarhi, absolutisti in zatirali vsake svobodno besede svojih „podanikovˮ. (Dalje) Tretjeredniški kongres v Črensovcih. Frančiškanska provinca v Sloveniji se je odločila, da bo odsehmao obdržavala leto za letom tretjeredniške kongrese, da širi düha svetoga Frančiška, ki je svoj čas rešo grešni svet i ga ponovo v jakostnom živlenji. Prvi tretjeredniški kongres se bo vršo v Slovenskoj krajini i to v Črensovcih junija 6. v nedelo. Spored kongresa je sledeči: 1. Dühovne vaje za tretjerednike i tiste, ki namenijo v tretji red stopiti, od 4. do 6. junija. Dühovne vaje bodo vodili O. Hajnšek Odilo iz Ljubljane. 2. V nedelo 6. junija ob 10 vüri sveta meša z spevanjom vsega lüdstva in z predgov. Predgali bodo tajnik Prosvetne zveze, Camplin Ivan, tretjerednik. Pri sv. meši se bo spevala tüdi himna sv. Frančiška, ki se jo te- čas i tüdi med dühovnimi vajami vsi navčimo. Pesmi, štere se bodo spevale, se naštampajo v naših listaj. 3. Po svetoj meši tabor. Na njem bodeta dva govornika govorila iz Slovenije, dva pa z domačega našega kraja. 4. Popoldnevi ob poltreh precesija z Najsvetejšim. Po procesiji drži sklepni govor voditeo črensovske tretjeredniške sküpščine. Po tom govori je papov blagoslov z popolnimi odpüstki. Oprosite se vsi tretjeredniki i tretjerednice Slovenske krajine, da se vsaki den Spominate v svojih molitvah toga kongresa, da nam ga dober Bog blagoslovi, ka najobilnejši düševen sad obrodi. Od kongresa potrebne reči bomo večkrat objavlali v našem tiski. Vodstvo tretjega reda v Črensovcih. Naš človek sodnik Stola sedmorice. Dr. Kočar Jožef, naš domačin iz Skakovec, fara Cankova, dozdáj sodnik prizivnoga sodišča v Zagrebi, je dosego mogočo najvišišo stopnjo v sodnijskom stališči, imenüvani je na ednoglasni predlog Stola sedmorice od 17. februara 1.1. aprila 6. za sodnika Stola sedmorice v 2. grupo i 1. stopnjo. Dober krščanski mož, vučeni pravnik, stalni naročnik naših listov i goreči lübiteo svoje rojstne zemle, je s tem imenüvanjom dobo tisto, ka si je s svojim nevtrüdlivim, nesebičnim i napornim delom zaslüžo. Čast je dobila s tem imenüvanjom tüdi Slovenska krajina. Mi g. sodniki Stola sedmorice iz srca čestitamo i njemi želemo punost božega blagoslova na novo slüžbo. Politični pregled. Domači. Po obiski predsednika Čehoslovaške, dr. Beneša, piše vso svetovno časopisje, da Jugoslavija vodi pametno politiko. Njej se ide predvsem za to, da občuva svoje meje, zato pa išče zaveznike okoli sebe. Prvo se je zvezala v Maloj zvezi z Čehoslovaškov i Romunijov, poznej v Balkanskoj zvezi še z Grčijov i Türčijov. Pred kratkim je sklenola prijatelsko pogodbo z Bolgarijov i Italijov. Obisk čehoslovaškoga predsednika pa pomeni novo pot, da se bliža Austriji i Vogrskoj. Francoski listi so raznesli vesti, da se prej Nemčija i Rusija bližata. To pa zato, ar njim je ne povoli, ka Jugoslavija ne sprejela ponüjane vojaške pogodbe z Francijov. A dosegnoli pa nikaj ne so francoski spletkarje pri komunističnoj vladi, ar kak vsi trezni francoski politiki povdarjajo, Jugoslavija ma ne samo pravico, nego tüdi dužnost, da se skrbi za svojo varnost. Pravoslavni svetki so meseca maja. Bode U pozvan parlament pred njimi na Zasedanje ali ne, ešče dozdaj neznano. Te dni je obiskao našo državo i bio v Belomgradi slovesno sprejeti predsednik türske vlade Izmet Ivenij. S tem obiskom je vrno obisk predsednika naše vlade, dr. Stojadinoviča lansko leto v Ankari i potrdjavao politiko mirü v Europi Svetovni. Rusoski krvnik zaprt. Jagoda, rusoski židov, ki je ustanovo boljševiško tajno policijo, je bio aretiran. Te človek je do kolen gazo v krvi nedužnih žrtev i spoklao nešteto siromaških kmetov, naj ostane na vlasti i naj se obogati. Zdaj so pa prišli na sled vnogim sleparijam i hüdobijam, štere je doprineso te razvüzdani, tovajski krvnik i ga zavolo teh zaprli. Prle je bio načelnik tajne policije, na zadnje pa komisar, to je minister za pošte i telegraf. Eden za drügim idejo tisti, kak najvekši hüdodelniki, kak smeti človeče drüžbe, ki so sodili drüge, po svojo zaslüženo kaštigo, v vozo i v smrt. Tü spozna človek bole jasno kak je nebo jasno, kda niti sence oblaka se na njem ne prikaže, ka nemore biti pravi tisti navuk, šteroga glasijo takše smeti, kak so rusovski voditelje komunizma. Pa indri so ravno takši. Austrija. Ar so Nemci iz Nemčije pri obiski groba Hitlorovih starišov delali politične manifestacije, je austrijska Vlada prepovedala te obiske. Zavolo toga so nemške novine grdo napadale austrijsko vlado. A zdaj sta se pa obe vladi sporazumele i je obisk pali dovoljen a brez političnih govorov. Rusija. Strelo se je Sibienski Peter, zapovednik telovne straže Stalinove, vladara Rusije. Zakaj se strelo te oficer, komi je Stalin popolnoma zavüpao, je teško pa tüdi lejko vgoniti. Voze se punijo po Rusiji, borba v komunizmi trpi naprej i bo tüdi tak dugo trpela, dokeč se ne spremeni komunistična Rusija v narodno Rusijo. Romunija. Romunskomi knezi Mikloši je vlada z kronskim svetom vzela vse pravice, ki je je vživao kak kralevski sin i ga je pregnala iz kralevske hiše, ar se je brez dovolenja kralovoga oženo z Dolette Joanov, rojenov Dumitresco. Španija. Ar Rusija pošila vsikdar več orožja v Španijo i tüdi drüge države rdečim na pomoč, se je Italija odločila, da izstopi iz odbora, šteri je skleno, da pazi, naj se niedna se bojüjoča stranka v Španiji ne podpira, ka de hitrej konec bojne. Rdeči so veroborce na vse kraje napadnoli a so bili odbiti. Veroborci lepo napredüjejo. Rdeči so prepovedali pozdrav A Dios-Z Bogom, i so pod ostrimi kaštigami vpelali pozdrav Sin Dios-brez Boga. Poleg toga so pa že na jezere dece iztrgali starišom z naročja i je odpelali ali odpelajo v Rusijo, kde se iz njih odgojijo brezbožniki i agitatorje za brezbožni komunizem. Poljedeljskim delavcem na znanje! V Soboti je ustanovljena delavska organizacija. Imenuje se „Zveza poljedelskih delavcevˮ. Pisarno ima v delavskem domu. Uraduje vsak delavni dan od 8 do 12 in od 14 do 18 ure. Društvo je strokovno, ni politično, ne strankarsko, goji Stanovsko, državno in narodno zavest. Vsak zaveden delavec mora biti član organizacije. Delavci in delavke! Brez odlaganja in člmpreje Pristopite vsi k svoji domači organizaciji. Edino ta more prav ščititi vaše interese in se boriti za zboljšanje položaja, ker dobro pozna razmere doma in v tujini. Pristopnina znaša 5 D., članarina pa letno 12 D., katero pa član plača samo tedaj, če dobi delo in zaslužek, če pa dela ne dobi, ni dolžan plačati članarine. Zveza polj. delavcev hoče zbrati fond in zgraditi dom, ki bo zavetišče za siromašne, stare in onemogle delavce. Zveza polj. delavcev v Soboti naznanja, da bo v nedeljo dne 18. aprila 1937 dopoldne ob pol deseti uri po rani službi božji imela sestanek delavcev v hotelu Krona v Dolnji Lendavi. Govorilo se bo o pomenu in namenu delavske organizacije. Potem se bo vpisovalo tiste delavce, ki hočejo pristopiti k društvu. Vabljeni so vsi delavci iz vseh vasi sledečih občin: Lendava, Lendava okolica, Orešje, Gaberje in Genterovci. Zveza polj. delavcov v M. Soboti. Bog živi ! Odbor. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Žele misijonara. Misijonski č. brat, Meolic Števan, nam je z Kitajske poslao edno lepo razglednice, na šteroj eden Kitajec vodo grabi z posebnov zajimalkov v svoje vrče. Na dopisnico je napisao sledečo želo: „Želem vam teliko božega blagoslova i milosti v vašem velikom deli za ubogo lüdstvo, keliko kaplic vode te Kitajec zagrabiˮ. Gda se mi iz srca zahvalimo za te lepi pozdrav, isto želemo č. misijonskomi brati i vsem našim misijonarom i misijonarkom na njihovo misijonsko delo. Krog. Edna naša deklina je pi- sala z Francije domo, da njej je Titan Ivan, boljševiški agitator, razčesao edno sveto podobico, štero je v Martinišči za dar dobila. — To je dosledno delo, ki Boga taji i sovraži, mora sovražiti vse, ka na Boga spomina. A tak je samo do smrti. Po smrti de pa samo Bog gučao. Na sirotišnico Deteta Martike v Turnišči je nabrao Vinčec Jožef v Canadi 20 dolarov. Darüvali so sledeči: Kolenko Martin i Kalman 1, Vinčec Cecilija i Štefan 1, Hanc Roza i Martin 1, Vučko Štefan 1, N. N. 1, N. N. 2, N. N. 1.50, Koštric Aga i Štefan 0.50, N. N. 0.50, Tonai Jožef O.50, N. N. 0.25, J. V. 8, B. J. 1.75. Č. g. Jerič Ivan, dekan 785 Din., Holsedl Anton, kaplan 132 Din., Litrop Štefan, preds. občine 100 Din. vsi iz Turnišča, Kralj, banska uprava 1.000 Din, Dom sv. Frančiška, Črensovci, 4 kranščake za deco. — Devica Marija zavolo svoje mladosti naj vsakoga darovnika obilno blagoslovi ! Pod vlak se je vlegeo.Vpondelek predpoldnom ob pol 11, gda ide vlak iz Lendave proti Čakovci, se je ne daleč od kolodvora vrgeo pod železnico Wortman Jožef, medicinec, sin nadvse poštüvanoga trgovca, Wortman Armina iz Lendave, šteroga je železnica na dvoje vrezala. Nesrečnoga dečka, ki je bio okoli 21 let star i je bio jako prilübleni, je pognala v smrt žalost, ar je ne mogo položiti izpita za doktora. V svojem poslovilnom pismi prosi svoje stariše odpüščenje za vse, s kem jih je samo malo zbantüvao. Sprevod se je vršo v tork popoldnevi pri velkoj vdeležbi naroda. Starišom i rodbini Želemo naše sožalje. Strukovci. Z velikov vdeležbov je bila zakopana Bako Žüža, 88 let stara mati šolskoga upravitela, Bako Karola. N. p. v. m. Beltinci. Na Jožefova smo meli v prosvetnoj dvorani akademijo na čast sv. Jožefi. Pripravila jo je gdč. Krabonja Tončka, gančka vučitelica. Gančki dečkeci so izvajali lepo sliko „Mornarjiˮ. Lepa je bila tüdi slika „Marija na Golgotiˮ. Igra, ki je bila na sporédi, se je popolnoma posrečila. Spevali so dečki iz Ižakovec, ki je navčo vučiteo ižekovski, g. Sreš. Obisk je bio tak velki, kak dozdaj šče nikdar, nazlük tomi, ka so ravno v tom časi igrali Sokoli Kristušovo trplenje. Med gledalci smo opazili tüdi g. ing. Zobca, ravnitela sobočke gimnazije. Stare kovače i jezerke lejko zmenite na davčnih upravaj, ki je še mate. Tü zvedite, štere deset i jeze-rodinarske banke se zmenjavajo i kak dugo. Tolvajije v Soboti. Dnes so že tolvaje tak predrzni, ka tüdi po dnevi roparijo. Preminoči tjeden so neznani potepašje opoldne, gda so trgovine zaprete, vdrli v trgovino Bata i odnesli do 5000 Din. gotovine. Tak tüdi pri vnogih drügih posestnikaj so probali vdreti, gde se njim je pa ne posrečilo nikaj odnesti, ar so jih pravočasno splodili. To more biti edna vekša banka. Orožniki jako zasledüjejo za njimi i mogoče pridejo v roke pravici. Ognji v okolici Sobote. Skoro ne mine noči, da ne bi gorelo v ednoj ali drügoj občini v Sobočkom srezi. Misli se, da te goste ognje povzročüjejo kakši plačanci. Dobro bi bilo priti na sled tem agentom, da bi konči lüdstvo malo bole mirno počivalo. Lendava. Vmro je po dugšem betegüvanji Kovač Štefan, jamar, ki je duga leta bio jamar. N. p. v. m. 18. aprila 1937. NOVINE 3 Vančaves. Za vsikdar nas je za- püstila Zverova Lujzika. Bolečina je stisnila naša srca, kda smo zvedeli to žalostno novico. Tak nepričaküvano si nas zapüstila, da skoro vervati ne moremo, da te nega več med nami. Doletela te je neizprosna Usoda i nam zadala te težki vdarec. V zakonskom živlenji si preživela samo 10 mesecov, vmrla si na Vüzemsko soboto, kak žrtev materinstva. Ešče pred letom si bila v Marijinoj dekliškoj drüžbi. Bila si lepi vzgled vsem drüžbenkam. Kak si bila prilüblena, je svedočo tvoj pokop na Vüzemski pondelek. Punoštevilno so se zbrale drüžbenke i vsi, ki smo te lübili, pri tvojem preranom grobi. Drüžbenke pesmarce so ti zaspevaj pri odpretom grobi za slovo: „0, enkrat . . .“ Draga Lujzika, komaj 24 spomladi si doživela, pa že si se odpaščila pred nami ta, kde je večna pomlad. Žalüjočemi oči, moži, tvojemi malomi sineki, bratom ino sestri naše sožalje. Tebi Lujzika pa: vmiri božem zdaj počivaj i sveti raj vživaj. — Drüžbenka. Vsem regrutom, našim naročnikom Želemo srečno pot i zdravje i boži blagoslov v vojaškom stani. Po končanom stani pa veselo vrnitev. Bomo molili za vas. Naš širiteo regrut. Naš dugoletni širiteo, mladenec Majer Jožef iz Satahovec, se je tüdi obleko v vojaško süknjo i odišo krala slüžit. Vrlomi i vernomi širiteli naj bo vojaški stan lehek. Bog ga blagoslovi. Da li do šli delavci v Nemčijo, ali ne? Do zdaj, kak to pišemo, ne smo ešče dobili odgovora. Borza dela bo dala pojasnila vsakomi, ki se zanima za to. Teliko znamo, da se naša i nemška vlada pogajata zakliring, to je za plačilo dugov v ednoj i drügoj državi, več dozdaj ne smo zvedeli. Naši trmašje. Z neke ravenske občine nam pišejo: Mamo kakši deset trmašov, štere tüdi za komuniste zovejo, sami se pa za mačkovce držijo. To navado majo, ka tisto raj zaprejo, ka bi mogli za dobro čtenje dati. Zato se po istini na vero, na komunizem i na mačkovstvö tak razmijo, kak krava na boben. Gda bi trbelo k meši iti, te raj kartajo, mesto spovedi raj pijejo, zato njim pa alkohol zmeša glave, da šče listo ne razmijo, ka čtejo. — Mislimo, ka je takših trmašov, ali bole pametno povedano, takših tupašov, več na vse kraje. Beltinci. Dnes v nedelo, 18. aprila po večernici priredi kat. prosvetno drüštvo dramo: „Lepa Vidaˮ. Pazite pri prošnjaj, štere pošilate na bansko upravo. Te prošnje ne smete od 1. aprila naprej več kolkovati z državnimi kolki (štemplni), nego z banovinskimi, štere istotak dobite v trafikaj za küpiti. Prikeli se pa na vsako prošnjo gor kolek za 10 Din., za rešenje se pa plača 20 Din, kolek, ki se pri ednom kraji tüdi prikeli na prošnjo. Na priloge se mora prikeliti kolek za 4 Din. Na pritožbe se prikeli kolek za 30 Din. Vsi ti kolki, štemplini morajo biti banovinski. Na vloge, ki idejo na državne urade, se pa prikeljavajo kak dozdaj državni štemplni, ali koleki. Ki šče polagati privatne izpite na srednjih šolaj, mora do 10. maja vložiti prošnjo na ravnatela tistoga kraja Srednje šole, kde stanüjejo njegovi starišje. V prošnji mora naznaniti svoj točen naslov, priložiti pa mora šolsko svedočanstvo od prvejšega razreda, krstni list, svedočanstvo od oponašanja i kakšo slüžbo majo njegovi starišje, (lejko pošle tüdi svojo fotografijo potrdjeno od pristojne občinske oblasti mesto občinskoga Svedočanstva od oponašanja i se te na fotografijo zapiše gor) i nazadnje Potrdilo davčne oblasti, keliko dače Plačüjejo letos njegovi starišje i tüdi on, če je dači podvržen, Malo odgovora. V 13. številki „Murske Krajineˮ smo čteli, ka so prej obmejne vesnice v občini Prosenjakovci nej zadovolne s premestitvijov sedeža občine iz Prosenjakovec v Selo. Tomi se pač ne čüdivamo, če je vsakomi ta sprememba nej po voli. Vej je Bog modro stvoro ete svet i dönok se ništernim, šteri s praznov glavov prisojajo, Njegovo delo i ravnanje, Vnogokrat ne vidi. V ostalom pa nam je znano tüdi to, ka se je obmejno Prebivalstvo s tov spremembov že popolnoma sprijaznilo, samo ništerni rovarijo i hujskajo lüdi, naj ne popüstijo i zahtevajo drügo razdelitev, štero sami spoznajo, ka je nemogoča. S pisanja omenjenoga članka povzememo kakša nedovolena reč se kaže v tom nakanenji. Tej „nezadovolnežiˮ pravijo, naj bi se Fokovci, Ivanovci i Selo priklüčili k novoj občini v Kančovcih. Ka pa s tem modrüvanjom ne bi prišlo do vekšega upravičenega nezadovolstva? Ki pozna terenske prilike i nenavezanost omenjenih krajov s Kančovci, de lejko presodo, ka bi se s takšov razdelitvijov napravila velka krivica. Vej se je potreba zdrüžitve občin pokazala najbole v tom, ka so te postanole tak gospodarsko močnejše. Tü bi pa delali proti zakoni i potrebščinam. Gospodarsko bi oslabili tri občine, štere se že zdaj borijo z visikimi dokladami. Kakše obč. doklade bi pa bile, če bi se občine raztrgale, si lejko mislimo. Občina Prosenjakovci sploh ne bi mogla obstojati, vej ne bi mela niti 1200 prebivalcov i malenkostno davčno podlago. Za ustanovitev nove občine v Kančovcih bi bilo potrebno odtrgati najmenje 3 kraje iz občine Križevci, štera je že itak zgübila kraj Ivanševci. Zato je nesmiselno takše trganje občin, ar narod od toga nema nikšega haska, liki samo škodo. To je pa nej delo za narod. — H. Vmrli so: v Črensovcih Žižek Ana v 40 leti starosti, kotriga Marijine drüžbe i tretjega reda. Pobožna deklina, trpela je dosta, edne noge v oglavi ne mela. V cerkvi se je vüre dugo reda müdila. Bila je naročnica Marijinoga Lista. — V Žižkih so vmrli v 81 leti starosti siromaški človek Kolenko Jožef. Pokojnoga hiša, kak je bila siromaška, a itak je rada podpirala dobre namene, posebno veliko podporo je pošilao sin iz Francije z teškoga dela Domi sv. Frančiška. — Vučko Ana z G. Bistrice v 76 leti starosti, naročnica vseh naših listov i goreča tretjerednica. — Na Dolnjoj Bistrici pa je Vmrla žena občinskoga slugo, Vučko Ana v 38 leti starosti na jetiki. Zapüšča drovno dečico. Naj vsem tem bo Srce Jezušovo smileni sodnik i plačnik. Molimo za vse. Občni zbor Kmetske zveze v Beltincih je dnešnjo nedelo, 18. aprila predpoldnom ob 9. v dvorani Prosvetnoga drüštva. Dnevni red je sledeči 1. Čtenje zapisnika ustanovnoga občnoga zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo delegata občnoga zbora. 4. Volitev odbora. 5. Določitev članarine. 6. Slučajnosti. Žižki. Dne 1. aprila se je pri nas po staroj navadi volo veški sluga i pašnina vö davala .Pri toj priliki, gda nas največ vkup pride, smo sklenoli, ka si ešče letos, či de količkaj mogoče, postavimo novo kapelo na čast Sv. Forjani. Velki ter smo si s tem naložili na rame i to tembole, ka smo lansko leto zidali gasilski dom, letos pa naj bi že pa kapelo. Potrebno nam je pa to zato, ka nam stara razpada i se niti popraviti ne da. Nišče nas pa naj zatoga volo postrani ne gleda, če mi ne spimo, liki delamo. Lansko leto, gda smo zidali gasilski dom, se je po nešternih vesaj naše upravne občine razneso glas: Žižkánje lejko zidajo, da je predsednik občine z njuve vesi i je on podpera z občinske blagajne. Kakpa, ka smo se na takše guče mi debelo smejali, zato, ka kaj takšega samo prazne butice lejko zmislijo. Najbole grdo bi pa šče bilo, če bi obč. odborniki kaj takšega gučali. Mi si naš ter lepo soglasno navržemo na vrednost i ga z Božov pomočjov i Bogi na čast po vrednosti vsi vednako nosimo. Či pa što ščé kaj darüvati na čast Sv. Forjani i nam stem s par dinari priskočiti na pomoč, se njemi za vsaki najmenši dar zahvalimo. Dari se naj izročajo ali pošilajo na predsednika občine, ki je tüdi predsednik odbora za Zidanje naše kapele. Pa šče nekaj smo pri toj priliki sklenoli. Delali bomo si edno novo cesto, samo zdaj ešče ne vemo, ali de navadna, ali pa asfaltirana. Gde bo ta cesta, to nikomi ne ovadimo. To Povemo samo zato, naj se indri tüdi giblejo, pa nas te nedo po strani gledali, če mi kaj novoga delamo. Igra v Žižkih. Predpreminočo nedelo po večernici so šolska deca pod naslovom Pomladka Rdečega križa igrala lepo igro: „Žrtev zlobeˮ. Deca so jako lepo i odločno igrala, čeprav so ništerna bila prvič na odri. Najlepše je pa igrao Marijan i Sima berač. Igra se süče okoli siromaškoga dečkeca Marijana, koga hišo kre Soče so razstrelili, oča njemi je spadno v boji, mati pa nekam preminola. Sirota se smili trem dobrim dečkom, ki ga pripelajo v hišo bogatašovo, ki ga poslovi. En hüdoben, nevoščeni dečko pa se splazi skoz okno v bogatašovo hišo, tü vkradne peneze, nekaj jih skrije v Marijanovo knigo, drüge potroši, Marijana pa zatoži, da si je s pajdaši cuker küpo za nje. Bogataš siroto ztira, ki pri Marijinoj podobi od glada i mraza vmerje, a po berači Simi se zve za njegovo nedužnost, ki je vido hüdobnoga Tončka z pajdašom priti skoz okno bogatašove hiše. Med djanji so deklice lepo deklamirale, žižkovska godba pa igrala lepe Marijine pesmi. Nazlük slabomi vremeni, se je šola žižkovska napunila z gledalci. — V zabavo nam je Kralova Rozina pokazala „Ronclčkoˮ, kak je bila prvič v gledališči i sedela na dvema stocoma za veliko vstopnino i kak je zbežala z kina, gda je Vidla na platni, kak Prihaja vlak, ar je mislila, da v njo zleti. Drüštvo lastnikov parnih mlatilnic za srez M. Sobota, vlüdno vabi vse mlatilničare sreza D. Lendava na sestanek, šteri se bode vršo 28. aprila 1937. predpoldnevom ob 9 vöri v dvorani gostilne Balažic v Turnišči. Razpravlalo se bode odorganizeranja mlatilnicaj v Dol. Lendavskoga sreza, od novoga pravilnika za odmero taks i povračilo Potnih stroškov inženeri, inšpekcije parnih kotlov, pavšaleranje mlatilničarov itd. Ar so to sama Važna pitanja, se naj vsi mlatilničarje sestanka vdeležijo, da tak pravočasno damo naša mišlenja i prošnje na merodajna mesta. — Odbor. Plemensko senje v Beltincih priredi kral. banska uprava s sodelüvanjom Zveze selekcijskih drüštev v soboto, dne 24. aprila 1937 na sejmišči v Beltincih. Na senje naj se priženejo biki v starosti od 12 do 18 mesecov. Posestniki si morajo priskrbeti za vsako žival potni list, redovniški izvleček i tehtni listek od teže prignane živali. Prodajalec jamči zvün za zdravje odane živine tüdi za plemensko sposobnost za mesec dni po odaji. Vsi biki morajo biti že ob 7 vüri zajtra na sejmišči zavolo pravočasne ugotovitve vseh rodovniških podatkov. Nagrada za dogon se bo izplačüvala samo posestnikom, ki bikov ne bodo odali i to članom selekcijskih drüštev, šterih sedež je oddaljen od Beltinec nad 15 km. Din. 50, za od daljenost nad 30 km. Din. 100, za oddale nost izpod 15 km pa ne pripada nikša odškodnina. Kral. banska uprava namerava naküpiti 9 bikov za občine i 9 bikov za tükajšnja rodovniška drüštva, če bodo odgovarjali podpisanim zahtevam prvovrstnih plemenjakov. Zvün teh pa se bo še naküpite tüdi več bikov s prispevkom sreskih kmetijskih odborov. Bistrica. Po vnogom deževji je Mura prestopila svoje bregove i nas je polijala. Povoden je skoro tak velika, kak je bila lansko leto, samo to je sreča v nesreči, da zdaj nega nikaj posajenoga ešče na poli. +Kolman Terezina. Bila je šolska sestra iz province Slov. Bistrice, bivša prednica pri sv. Petri poleg Maribora č. sestre Andreje, ki je na upravi našega lista pomočnica. Zato se je spominamo, ar je v zvezi z našimi listi. Vmrla je na jetiki na Golniki i bila dnes tjeden zakopana. Pokojna je nosila ime Male Jezušove Trezike i ne zaman. Bila je svetniki po jakostaj jako spodobna, ponižna, čista, prava hčerka sv. Frančiška, lübila je kriš, zatajüvanje, mirno i veselo trpela i vse žalitve z lübeznivim smehom odpüstila. Posebno je pa lübila Najsvetejše Oltarsko Svestvo i se vüre dugo müdila pri dragom Jezuši. Gda se te dobre düše, ki je tretjerednica po svojih pravilaj, spominamo, prosimo naše čtevce, naj se je v molitvaj spominajo i jo tüdi z ednim prosijo, naj nam sprosi po sv. Maloj Treziki obilnost düha te svetnice, z šterim je bila tüdi ona puna. Sv. Jurij. Po dugom časi se znova oglasimo iz našega goričkoga kota. Ne mislite, ka spimo, liki delamo tak, ka niti nemamo časa pisati. Na Vüzem pa na Vüzemski pondelek smo igrali Meškov „Pasijonˮ, Kristušovo trplenje. Obisk je bio nazlük strašno deževnomi pa snežnomi vremeni, izredno velki. Igralci so se nepričaküvano dobro vživili v svoje vloge. Celo igro je pa ešče pozdignola lepa obleka iz Kristušove dobe, štero so nam preskrbeli g. tajnik Camplin iz Maribora. — V nedelo, 11 aprila so pa isti g. tajnik meli skioptično predavanje od Kristušovoga trplenja, Device Orleanske i Španije. — Najbole razveselivo je pa sledeče: že od novoga leta naprej so hodili g. provizor od hiže do hiže i pobirali prostovolne dare za cerkev. Ščemo najmre že letos napraviti leseni pod v cerkev, da bo v zimi toplej i tüdi novi stranski oltar sv. Terezije Deteta Jezuša ali pa celo cerkev poslikati. Zdaj smo se ešče ne odločili, štero prle napravimo. — Čiravno, ka so težki časi, so lüdje itak prostovolno obečali i dali okoli 20 jezero Din. Zdaj pa namenimo pisati vsem našim izseljencom, naj nam tüdi oni pomorejo. Vüpamo se, ka naša prošnja najde odpreta srca. Pri tej svojih obiskaj so g. provizor odkrili vnoge rane naše fare v verskom pogledi; te de trbelo kemprle zvračiti. Zdaj tüdi natenci! Znamo stanje naše fare. Mamo 4680 düš, izmed teh 1175 takših, šteri nikaj govenski ne vejo (večina naše fare zna oba jezika) pa 83 cigane; pa ne mislite, ka so cigani zadnji bili, gda je trbelo dati za cerkev: po 50 Din. so dali. — Gda kaj začnemo delati, te se že pa oglasimo, samo či bomo meli čas za pisanje. Pogled naprej in nazaj. Pameten človek se večkrat ozre nazaj na pretekle dogodke in se iz njih uči ter dela načrte za bodočnost. Tak ozir nazaj je potreben pri vsaki stvari ... Pri tej priliki poglejmo nazaj na zadnje tri mesece dela in uspeha zavarovanja „Karitasˮ. Iz statističnih podatkov je razvidno sledeče: Meseca januarja je pristopilo h Karitas 729 novih članov, meseca februarja 706 in meseca marca (do Velike noči) 605. Istočasno je „Karitasˮ izplačal zavarovanje: meseca januarja za 26 umrlimi člani, meseca februarja za 23 in meseca marca (do Velike noči) za 22 člani. V prvih treh mesecih je torej „Karitasˮ dobila 2040 novih članov, zavarovalnino pa je izplačal po 71 umrlih danih . . . Iz podanih številk je dvoje razvidno: 1. „Karitasˮ uživa veliko zaupanje; 2. Mnoge drüžine so bile ob smrti družinskega člana deležne njene pomoči . . . Kaj bi storili, če bi vam kdo zagotovo povedal, da boste v času prihodnjih treh mesecev umrli ali da bo v tem času umrl kateri član vaše drüžine? Gotovo bi takoj obiskali domačega zastopnika „Karitasˮ in bi zavarovali sebe, oziroma tistega Člana drüžine, ki bi o njem vedeli, da bo umrl. Kar bi v tem slučaju storili, storite tudi sedaj, ker ne veste niti za se, niti za domače, kdaj se bo treba posloviti od življenja. V negotovih stvareh človek ne sme odlašati, marveč porabiti prvi trenutek. Pri zavarovanja »Karitas* je to tem bolj prlporočljivo, ker je zavaro-vana vsota v veliki meri odvisna tudi od starosti. Čim mlajši je kdo, ko se zavaruje, tem večja je zavarovane vsota. Nikar torej odlašati 1 Obrnite se že danes na zastopnika »Karitas* ali na Vodstvo v Mariboru (Orožnova u. 8.) in se zavarujtel Ne bo vam žal. — Glavni nastopnih (potnik) za Slovensko krajino je g. I. Šinko v Dolnji Lendavi. NO. 406| 37. Razglas. Rim. kat. verska občina v Dolnji Lendavi razpisuje ofertno licitacijo za tesarska, zidarska, mizar-ska, kleparska dela pri popravita cerkve. Celotni proračun znaša 130.273 D. Pismene ponüdbe je vložiti do 22. aprila. Licitacija se vrši 22. aprila ob 10 uri v pisarni verske občine. (Kantorija). Pred licitacijo je položiti 10% kavcije v denarju ali vrednost-nem papirju. Vsa druga pojasnila in navodila so na razpolago v župnijski pisarni! Verska občina si pridržuje pravico oddaje ne oziraje se na najniž-jega ponudnika! Dne 10. aprila 1937. Rim. kat. verska občina Dolnja Lendava. Pintarsko pomočnike (sodarske) sprejme pri prosti hrani, stanovanja in perilu FRAN REPIČ, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nastop takoj. 2 NOVINE 18. aprila 1937 Pisma naših iz tüjine. J. M. J. Prečastiti g. uredniki So dnevi v človečem živlenji, ki se nikelko ločijo od drügih. Že prle se večkrat spomnimo na nje i sledkar pa zapüstijo bole vidne sledove, kak navadni dnevi. Nega jih dosta, ali tej so včasi kak svetle zvezde, štere nam šče dugo bodo svetili na poti živlenja. Preč. g. uredniki Obhajali te svoj god. Ob takšoj priliki si prijateli i znanci navadno častitajo i si želejo vse dobro. Pri vsem tem je Vnogokrat dosta zvünešnjosti. Tüdi jaz čütim dužnost, da Vam za Vaš god prisrčno častitam. Ali ne je to samo zvüneš-njost, nego globoko v srci mi gorijo tihe žele, prošnje i zahvalnost. Želem, da bi Vas dober Bog občuvao ešče vnogo let. Naj Vaše poti obseva vsikdar žarek nebeskoga sunca, ki bo vničo vsakše trnje. Prosim Boga, Križanoga Jezuša, žalostno Mater Marijo, sv. Jožefa, naj Vam podelijo obilo blagoslova, moči i zdravja za vse Vaše nevtrüdno veliko delo za vse nas izseljence. Jezerokrat Vam Bog plati. Iz dna düše se Vam zahvalim za vse trüde, ki ste jih meli ali jih bodete šče meli z nami. Kak sküšen düšni paster, ste spoznali, da je žmetno varno hoditi po škliskoj poti mladosti, brez posebnoga vodstva. Koliko mladih zablodi tak, da več nigdar ne morejo priti na pravo pot. Čista lübezen do nas izseljencov i naših düš, štere bi radi rešili od večnoga pogüblenja, Vas je napnola do toga, da nas krepite i tolažite s temi prepotrebnimi listi. Neizmerno ste me razveselili, ravno v tej zadnjih številkaj, gde ste nam naznanili te preveseli glas za nas izseljence, da dobimo dühovnika. Do skuz me genolo, gda sem si prečtela, keliko trüda mate z nami. I vse za naše düševne i telovne koristi i za naše rešenje. Taki sem pokleknola pred Križanoga Jezuša, šteroga sam tü dobila v spomin na prvo spoved ino se globoko zahvalila njemi, ki je vretina vseh dobrot i milosti, za veliko milost. V zahvalo Vam, sem se odločila, da Vam spletem venček iz najlepših rožic dühovnih. Ravno v tom meseci, ki je posvečeni Vašemi patroni sv. Jožefi, tüdi lansko leto sem Vam ga delala i sem Vam ne omenila, kajti vse to bodete najšli v nebesaj. Blagovolite ga sprejeti, Prečastiti g. urednik, čeravno ka že po godi Vašem pride to pismo. Bog Vas živi šče vnogo let. Hvalen bodi Jezuš Kristuši Vüzemsko spoved sem že opravila, ne v našem, bole v polskom jeziki 15. marca. Prišli so esi gospod. Bilo nas je nad štirdeset i sami polski lüdje obojega spola, samo dve slovenki sve bile. Oh kak želem našim izseljencom, bratom i sestram, ka bi tüdi jaz smela ž njimi zaspevati veselo Alelujo. Pozdravlam Vas g. urednik i vse sotrüdnike teh listov, svoje domače, vso dühovščino Slov. krajine, posebno pa izseljeniškoga dühovnika, ki pride med nas. Molim za vse i vsem znancom želem vesele vüzemske svetke i Zednim tüdi zahvalim se za pozdrave. Naročnino dobite po mojih starišaj, ka sam domo poslala, 25 Din., bi Vam najraj vse vküp poslala, da pa šče zdaj izda kaj rišavlem, ka smo se zadüšili pa malo slüžim. Z Bogom. Drügoč več. Priporočam se v molitev. Slovenska krajína mili moj dom ve resan te nigdar pozabla nebom. Bodi'Zdrava domovina Ti mila, moj slovenski kraj, oh Ti lübleni slovenski kraj, boš moj zemelski raji Povsod Boga, Devico Marijo 1 Krampač Katica, Hazebronek, iz Trnja, Bridgeport, Conn., 24. jan. 1937. Prečastiti gospod! Nedavno ste pisali v Novinah, da se zopet močno poživlja ljudsko petje po vaših žup-nijah doma. Prav rad bi dobil najpo-ljudnejše cerkvene pesmi ž njihovimi napevi. Zato Vas lepo prosim, če mi moreta to oskrbeti, oziroma mi naznaniti, kam se naj obrnem za to. Razume se, da stroške zato rad in točno poravnam. Novo leto nam je prineslo dosti bolezni. Ljudje jako umirajo na pljüčnici. Sinoči je umrl dober farnik Jurij Ferenčak, doma z Odranec, še ne 50 let star. Bil je veren naročnik Vaših listov. Težka zguba za našo malo faro. Povodenj znova hudo gospodari na sredozapadu naše krajine. Do 100 tisoč ljudstva je brez strehe. Škoda je neprecenljiva. Erunt signa (Bodo znamenja...) Slepi svet pa le ne vidi... _____ M. J. Golob. Pozdrav pošilajo: Toplak Anica i Lackovič Trezika, Hotiza, Saclas; Sukič Anton, Presle, Moravci; Kustec Terezija, Tontenay,Črensovci, gospodom dühovnikom, dekliškoj Marijinoj drüžbi, starišom, bratom, sestricam, vsoj rodbini i celoj črensovskoj fari; Kolenko Agica, Menendelle, Črensovci. — Fartek Jožef i sestra Trezika, Dolič, iz Francije svojemi rojstnomi kraji Doliči, oči, materi, bratom, sestram, celoj gračkoj fari i tej dühovnikom. Naše liste redno dobivata, ki jiva tolažijo v tüjini. — Nemet Marija i njena mati Rozalija, Kruplivnik iz Francije pošilate pozdrave svojim domačim i celoj gračkoj fari i pišeta, ka sta se na Vüzemske svetke z žalostjov i žalostnim srcom pridrüžile obredom v domačoj cerkvi v dühi i gledale i sledile vsem obredom. Pozdravile tüdi vse domače, rodbino i dühovnike gračke fare i se zahvalüjeta za redno pošilale naših listov. Ciglar Engelbert z Korošec iz Francije: Lübi Bog vam naj povrne trüde, štere mate pri vrejüvanji Novin. Je redno dobivam i se iz srca veselim Slovenskoj reči. Pozdravlam očo, brata z familijov, sestro, prijatele i celo Koroško ves. Tajniško poročilo za leto 1936. na plenarnem zasedanja srezkega kmetijskega odbora v Murski Soboti. Sadjarstvo. Zlasti lansko leto je pokazalo, da brez brige za Sadno drevje ne bo šlo. Hladno deževno vreme je povzročilo odpadanje listja in širjenje škrlupa na listju in sadü, tako da je bilo kljub velikemu po-vpraševanju mogoče v letu 1936 naložiti in izvoziti iz sreza le 50 vagonov jabolk in še ta niso bila posebno primerna za izvoz, dočim se je prejšnje leto izvozilo 160 vagonov. Škoda, da je kljub ugodnim legam, zlasti po Goričkem, premalo sadnega drevja posajenega, kajti, dočim ima manjši ljutomerski srez 150.000 jablan, ima po statistiki naš le 60.000. SKO je lani prispeval po Din 1'- po komad za 3103 drevesca ter podani na jesen 9 kmet. nadalj. šolam v srezu po 30 drevesc brezplačno, da so jih v svrho pouka skupno posadili in da se fante bolj pritegne v kmet. nadalj. šole. Zanimanje za prispevke za škropilnice in zaščitna sredstva proti škodljivcem in boleznim je še vedno premajhno, posebno, ker ni sadjarskih organizacij, da se še tozadevni kredit ni izrabil. Vinarstvo. Pravi vinogradi s Cepljeno trto so v srezu le malo zastopani, saj je po štatistiki komaj 70 ha teh, v resnici jih je pa še manj. Pač pa se dobro drži in deloma tudi raste površina samorodnic, katerih je nad 250 ha, kljub temu, da prispeva kr. banska uprava Cepljeno trsje za izkrčeno šmarnico. SKO je prispeval le za njeno precepljevanje. (Dalje) CENE. Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 4.50—4.75, poldebeli 3.75— 4.25, biki za klanje 3.20—3.50, krave za klanje 3—4, plemenske krave 2.90—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 3.70—5.50, teoci 6—7.50, praščiči 5.50—7.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 70—110, 7—9 tjednov stari 120—130 Din. po falati. Konji 3000—3500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 180 do 200, žito 130—140, oves 110—120, kukorica 80—85, grah 250—260 Din. Banaue S. Baruch et Cie, 11. Rue Auber 11. PARIS - 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkclantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekoyne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Lu-xembourg. - Na zahtevo pošljemo brez-plačno naše čekovne nakaznice. 24-16 1 1446|36 - 6 Dražbeni oklic. Dne 3. maja 1937 dopoldne ob 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dra-žba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Čentiba vl. št. 67 a, b, pare. Štev. 491 vinograd in travnik sedaj v naravi njiva in travnik z sadnimi drevesa 97 B 4 b pare. št. 525 travnik in vinograd, sedaj v naravi vinograd in njiva, ceniina vrednost: 615 Din., vrednost pritikline: .|’ najmanjši ponudek: 166 Din. Pravice, katere bi ne prlpuičale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 30. 111. 1937. I 561136 - 9 Dražbeni oklic. Dne 3. maja 1937 dopoldne ob 11 uri bo prí podpisanem sodišču v sobi št 22 dra-žba nepremičnin, zemljiška knjiga Trnje vl. št. 46 B 23, 24, 295 B 16, 319 B 8 in 9, 378 B 4, 5 — hiša št. 116, dvorišče, vrt in njive, ceniina vrednost: 10.575 Din. vrednost pritikline : 575 Din, najmanjši ponudek: 3.526 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 17. 111. 1937. , . 1 1085|36 Dražbeni oklic. Dne 3. maja 1937 dopoldne ob H uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 22. dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Lipa vl. št. 171 B 25, 193 B 28 — njivi, ceniina vrednost : 3.600 Din., vrednost pritikline: ,|- najmanjši ponudek: 2.401 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, _____ dne 17. III. 1937. I 1112)36 - 6 Dražbeni oklic. Dne 3. maja 1937 dopoldne ob H uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Turnišče vl. št. 23 B 44|a pare. št. 1133 travnik, 731 B 42|a njiva, 859 B 10ja pare. št. 1125 travnik, 903 B 19|b pare. št. 877 pašnik, ceniina vrednost: 4.750 Din,, vrednost pritikline: .)’ najmanjši ponudek: 3.168 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 30. Ili 1937. I 1037|36-10 Dražbeni oklic. Dne 10. maja 193.7 dopoldne ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi Štev. 21 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Dolnja Lendava vl. št. 763 B 11 in 13 1|2 pare. št. 1279, vinograd brez kleti in travnik, ceniina vrednost: 5.000 Din, vrednost pritikline: ,|‘ najmanjši ponudek: 3,334 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepre-mične v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča: Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 1. IV. 1937. Lepo posestvo pri Ormožu na prodaj. Posestva je 8 oráli, pribl. 3 oráli lepih travnikov, 3 oráli lepih njiv in 1 oral jako lepega sadnega drevja, 1 oral šume. Drži se vse vküp, hiša na sredi, ma 4 sobe, 1 kuhinja, 1 špeis, lepa betoni-rana pivnica, kravji hlev, svinjski hlevi, klet, listnjak, skeden, huta, drvarnica, vse z novim ciglom pokrito in strelovod. Je četrt ure od Ormoške cerkve. Tudi je koncesija za gostilno. Po jako niski ceni se proda. — Vprašati pri gosp. gostilničarju V ORMOŽU. RAJH, Za spomladi Manufakturno blago, srakice, nogavice i špecerijsko blago dobite najfalej v velikoj izbiri pri FERDO HORVAT, manufakturno] i špecerijsko) trgovini, BOGOJINA, Slov. Krajina. Vika Razlagova: Slovenska domovina, — v svetlosti svete vere! Tujina nam je že vzela mnogo najboljših moči. Cvetoča dekleta in mladeniči ter možje polni zdravja in življenja, zapüščajo dan za dnem rodne kraje, ter hite v tujino iskat dela in sreče. Tujini darüjejo svoje najboljše moči, svoje zdravje samo zato, da jih osreči. AH po letih se zopet vračajo I Preveliko je njih hrepenenje po rodni domači grüdi, iz daljave jih kliče domovina in jih vabi nazaj kot ljübeča mati, hrepeneča po ljubezni svojih otrok.-------Vsak človek ljubi svojo domovino, vsak ljubi kraj, kjer mu je tekla zibelj. Kdor pa pozabi zemljico, na kateri je bil rojen, ni vreden, da ga domovina kdaj sprejme v svoje naročje! Domovina je mati, — in kateri otrok zataji ali ne ljubi svoje matere, ta ni vreden, da mu je dala življenje! Naša domovina ima za seboj burno preteklost in zgodovino! Pre- pojena je s krvjo mučenikov, ki so iz ljubezni do Boga in do nje darovali na njen oltar svoje življenje. Branili so sveto vero naši predniki, — hiteli so v boj zoper krivoverce, ki so jim hoteli vzeti svobodo! Za križ sveti in svobodo zlato so žrtvovali tisoči in tisoči svoje življenje. Mučeniška kri naših prednikov nam govori mnogo, — mnogo! Ona je tista tajna govorica, ki je pred stoletji pregnala iz naše domovine temo nevere in prižgala zopet svetlost svete vere v srcih njenih otrok. Slovenska zemljá skriva v sebi dragocene zaklade mogočne domovinske ljubezni! V njej počivajo mogočni borci in glasniki in büditeli večne resnice! Iz njenih tal žari poseben Žar, ki omamlja srca vseh, ki so kdaj stopili na njo. Tujec Prihaja v našo domovino, da se naužije njene lepote v lepih mesecih pomladi cvetja in solnca ! Vse jo občuduje, ljubi in visoko ceni. Kako bi je ne ljubil tisti, ki mu je mati ! Kako bi je ne ljübili mi, ki smo izšli iz nje in nam je na | Iz bolše hiše Sprejmem ednoga mesarskoga vajenca vsaki den. Alojz Pozderec, mesar, Beltinci njenih rožnih tratah tekla zibelj. Slovenska mati nas je učila ljubiti to zemljo, učila nas je ljubiti Boga; prve naše besedice so bile posvečene njej, samo njej ! Naša domovina je bila že od nekdaj prva glasnica, — svete vere. Nešteto njenih sinov in hčera je poneslo med tuje neverne narode — božjo besedo. Ljubezen do Kristusa Kralja je postala goreča baklja, ki je zažarela po otrocih Slovenske domovine, in užgala v srcih poganskih sirot — ljubezen do Boga ! Med ostrim trnjem je pognalo nežno rožno cvetje, ki ga ogreva večno solnce — božje ljubezni. Po prestanom mučeništvu je zasijalo v tisočero in tisočero duš, ki so tavale v temi nevere, zlato solnce, večnih resnic ! - - - O domovina — mati! Bodi in ostani večna glasnica božje besede, — postani večna svetlost vsem tistim, ki jih še ni ogrela tvoja toplota, — tistim, ki še tavajo v temi nevere in zablod ! Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest. Dolnja Lendava. — izdajatelj in uradnik. Klekl Jožef, župnik v pok.