V Ljubljani, v petek, 19. decembra 1902 Državni zbor. Dunaj, 18. grudna. Čeiki odgovor. Včeraj so češki poslanci odgovorili na nemške Bpravne predloge. Po zbornični seji so se namreč zbrale parlamentarne komisije mladočeškega kluba, konservativnih veleposestnikov in čeških agrarcev, da konečno določijo besedilo spomenice. Konservativni veleposestniki so bili sami izdelali posebno spomenico, da jo pred-lože spravnemu odboru. V zadnjem trenctku pa so podpisali spomenico, ki jo je na podlagi raznih nasvetov in načrtov izdelal dr. Kram« f. Posl. K u b r je v imenu agrarcev izjavil, da spomenice ne more preje podpisati, dokler se ne odloči izvrševalni odbor njegove stranke. Narodni češki sccialci Fresl, Choo. Se-bnal in Ozerny pa so pismeno naznanili, da ne soglašajo s spomenico, ker imajo proti njej državnopravne, politične in narodne po-misloke. Konečno so spomenico podpisali zastopniki mladočeškega kluba, konservativnih veleposestnikov in katoliško-n&rodne stranke na Moravskem. Zadnji so člani »Slovanske zveze«. Načelnik dr. P a c a k je Bpomenico razposlal vsem parlamentarnim klubom, izvzemši vsenemško zvezo. Spomenica je preobširns, da bi jo spravil v okvir navadnega poročila. Bistvena vsebina pa je ta: Ne tačasne politične razmere, marveč bodočnost države zahteva, da se rešijo najbolj pereča vprašanja, ki so vzrok narodnih bojev, ne samo v zemljah češke krone, ampak v celi Avstriji. Narodna vprašanja se morajo rešiti ne samo tam, kjer so Nemci v manjšini, kakor na Češkem, vsaj v tej meri, da ponehajo strastni boji in da more parlament reševati go spodarska, socialna in kulturna vprašanja. S tega stališča imajo nemški predlogi to napako, da se omeje le na c-eško. ne glede na Čehp na Moravskem ter na Cehe in Poljake v Sleziji. Ko bi bila sprava na Češkem, divjal bi narodni boj dalje na Moravskem in v Sleziji, in tako bi še .vedno ne bilo miru. Jezikovno vprašanje bi se moralo najprej rešiti v cesarskih uradih. V tem oziru Cehi ne zahtovajo novih koncesij, marveč le to, kar obstoječi zakoni določajo. Pogajanja bi morala torej določiti, kako naj vlada izvrši ta pravna načela Po zgodovinskem raivoju in po državnih zakonih imata oba deželna jezika enake pravice, zato češki poslanci ne morejo privoliti, da se kršijo ti zakoni. To pa bi se zgodilo, ko bi češki jezik veljal v uradih kot notranji jezik le za določene slučaje. Češki jezik mora v vseh deželah češke krone imeti iste pravice, kakor nemški. Ctšlri poslanci pa ne ugovarjajo, ako v armadi ostane nemški jezik. Nikdar pa ne dovolimo, da se nemščina proglasi za državni jezik. Kar pa se tiče vnanjega urad nega jezika, je češka zahteva ta, da vsak Ceh in vsak Nemcc v čeških deželah v svojem jeziku more iskati pravico. To je bilo že v davnih časih, to zahtevajo tudi današnje socialne potrtho. ? Češki poslanci menijo dalje, da raz-delitev dežele po okrožjih ne bode uravnala jezikovnih razmer. Rešitev jezikovnega vprašanja more šele biti podlaga upravne reforme, dasi češki poslanci načeloma niso proti nasvetovanim okrožjem, ki so na Češkem itak zgodovinska. Toda okrožja ne smejo po francoskem vzgledu biti naravnost podrejena minister-stvom, marveč cesarskemu namestništvu. Češki poslanci tudi ne morejo dovoliti, da bi se uradniki morali ločiti po občeval-nem jeziku. Občevalni jezik ni pravi kriterij za narodnost in ta določba bi tudi z državnim temeljnim zakonom ne soglašala. Ko bode rešeno glavno jezikovno vprašanje, mogoče bode rešiti tudi jezikovna vprašanja pri avtonomnih uradih, glede narodnih manjšin in njih šol, glede trgovskih in obrtniških zbornic in dež. vol. reda. Posebno nujno vprašanje je volivna reforma za Moravsko. Konečno izražajo češki poslanci željo, da se doseže premirje in moreta oba naroda vzajemno delati za skupne koristi. Češko-nemška sprava bi tudi pospešila nujna dela v zbornici. Zato so češki poslanci pripravljeni, da z nemškimi poslanci nadaljujejo spravna pogajanja. Mladočeški klub pa je sklenil še posebno izjavo, v kateri naglaša, da vzdržuje še vse druge kulturne in gospodarske zahteve, v prvi vrsti ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu. Trgovina a žitom Že včeraj je poslanec H e i m r i c h utemeljil nujni predlog, naj zbornica pritrdi sklepu gosposke zbornice. Kakor znano, je nedavno poslanska zbornica z enim glasom večine vsprejela Schoepferjev predlog, naj se v § 12. naravnost prepovedo razni načini žitne trgovine na borzi, ne pa šele v naredbi k zakonu. V bistvu je stvar ista, morda je druga pot še gotovejša, ker zakon more zadeti le sedaj navadne načine, dočim mnra vsaka iwr<«)l» fiiojJu»qil«tl luUt HOVe. Poslanec I r o je danes predlagal glasovanje po imenih, da se obnovi prejšnji sklep. Zbornica je ta predlog odklonila s 170 glasovi proti 93., in nato skoraj soglasno odobrila sklep gosposke zbornice. Uime. Zbornica je pritrdila soglasno nujnemu predlogu, da se vse prošnje za državne podpore vsled uim s priporočilom izročč vladi. Živinska Bol. Vlada jc včeraj ustregla davni in opravičeni želji živinorejcev, da se zniža cena živinske soli, kar so naši poslanci že od 1. 1897. vedno ponavljali. Danes je zbornica brez ugovora pritrdila zakonu, po katerem bode od 1. svečana 1903 cena živinski soli znižana od 10 na 6 kron met. stot. Kmetski poslanci storč še potrebne korake, da tudi gosposka zbornica hitro reši ta zakon. Državni »bor odgoden. Malo pred 3. uro prečita predsednik grof Vetter ces. odlok, s katerim se državni zbor odgodi na nedoločen čas. Govori se, da se državni zbor zepet snide dne 10. prosinca. Za krošnjarje. Dunaj 14. grudna. Pri § 3 sta izmej naših poslancev prišla na vrsto gospoda P f e i f e r in dr. Šusteršič. Poslanec P f e i f e r je govoril: Nasprotniki tega zakona so doslej vedno na-glašali, da bi sc zakon moral imenovati: „Zakon, ki prepoveduje krošnjarstvo." In v istini obseza ta zakon toliko težkoč, fiskalnih strogostij in upravnih določeb, daje prav lahko mogoče polagoma zatreti vse krošnjarstvo. Tako določbo, ki se more na razne načine tolmačiti, ima tudi § 3. Ta namreč določa, da mora oseba biti „neomadeževana", akn hno.p dobiti dovoljenj« UroSnjo. Ne more se tajiti, da je krošnjarstvo res dajalo tu in tam povod za opravičene pritožbe. To velja posebno tam, kjer kroš-njarji ljudstvu vsiljujejo na videz ceneno blago, ki pa je večkrat preplačano. To so v istini parasiti, ki vsiljujejo slabo blago tudi na obroke in potem s tožbami delajo še nove stroške. Tu je treba času primerne reforme in omejitve, nikakor pa ne tam, kjer živi pridno prebivalstvo v revnih krajih in se na svoji nerodovitni zemlji ne more preživljati, kjer je torej krošnjarstvo v tesni zvezi z obstankom celih družin.' Taki krošnjarji so že stoletja v črno-meljskem, novomeškem in kočevskem političnem okraju. V teh krajih je krošnjarstvo »značaj ljudstva"; zato je treba pustiti ljud- P% priti prajena«: u . eio Isto naprej 26 K — ta <•! leta , ittrt , , OSMe , 2 ■f «»r»vnlitva prsjs«aa: xa ojio leto naprej 20 K — h ■pol leta , 10 , — , iifcrt , , 6 , — r , 1 „ 70, Ra pošiljanje ra dom 21 b na mesec. Naročnino in tnsorata sprejema upravntitvt i Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne rraAajd, nefraakovana pisma ae »sprejemajo. Uredništvo je v Semenskih nlieah St. 2,1., 11 Političen list za slovenski narod. izhsis vsak Pan.izvzemftl nedelje in praznike, ob po) 6. uri popoldne. LISTEK. Dva dragocena darova Leonu XIII. ol) njegovi petindvajsetletuici. Odkar stoji katoliška cerkev, sta dva papeža »videla dni Petrove". Petindvajset-letnico svojega najvišjega pastirovanja obhaja zdaj Leon, kot ste jo obhajala Pij in ■veti Peter. Avstrija ima s cerkvijo skupno to, da ■e vsa njena ljudstva objemajo v skupni ljubezni in spoštovanju do svojega vladarja, ki je za časa svoje vlade doživel enako slavnost obeh pastirjev svete cerkve. Avstrija je politični, cerkev pa duhovni svet. Toda bolj kot vse drugo druži naše narode in si- ^ 7 C '/V . vega vladarja to, da se ž njim vred vesele skupno velikega praznika Leonovega. Med darovi, ki dohajajo svetemu očetu iz celega sveta, tudi od nekrščanskih vladar jev, sta tudi dva, ki Bta prav avstrijska in prav katoliška, polna duha in umetniške vrednosti. Nj. Veličanstvo cesar Franc Jožef daruje svetemu očetu Leonu XIII. kip dobrega Pastirja iz čistega zlata, ki je delo dunaj skega kiparja R. Marschalla. Skupina predstavlja dobrega Pastirja, ki stopa z ovčioo v naročju pred svojo čredo, ki pozna njegov glas in gre radovoljno za njim. Oblečen je v dolgo obleko in v desnici drži pastirsko palico. Z resnega obraza mu sije zajedne nebeška miloba in krot-kost. Kip je s Kristusom vred 33 om. visok. Vse, Kristus, ovčice in steza, po kateri gre Kristus, je vlito iz čistega zlata. Vitek, 128 metrov visok, zgoraj nekoliko izožen pod-stav je iz dragocenega vijoličastega afriškega mramorja. Na poldrugi meter široki strani mramorja jo zlat napis, ki ga je sestavil imenitni jezikoslovec, minister za uk in bogo-častje, dr. vitez pl. Ilartal: Pontifici Maximo Leoni Deoimo Tertio optimo fidelium pa&tori per quinque lustra ecclesiam singulari Dei providentia felicissime gubernanti eiusque thesauros uberrime recludenti hanc boni pastoris imaginem Franciscus Jcsephus Primus imperator Austriae rt x apostolious Hungariae pietatis signo d. d. d. Po naše bi se reklo: »Papežu (najvišjemu duhovniku) Leonu XIII., najboljšemu pastirju vernikov, ki vlada cerkev jako srečno že petindvajset let po posebni previdnosti božji, in ki odpira njene zaklade silno plodo-vito, da, podari in posvečuje (dat, donat, dedlcat) to podobo dobrega pastirja Franc Joief I., cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski v znak spoštovanja.« Nekoliko spominja ta napis na besede, ki jih je sestavil Leon XIII. sam za jubilej-sko svetinjo, dar dunajskega mesta. Tudi krščanski Dunaj hoče razveseliti svetega očeta z dragocenim darom. Poldrugi meter visoka plošča iz ravno takega afri škega mramorja ima zgoraj na sprednji strani dve zlati svetinji. Na eni je utisnjena glava sivega papeža tako izvrstno, da se težko dobi podoba, na kateri bi bile zanimive, živahne poteze duhovitega obraza Leonovega tako natanko in naravno izražene, kot tukaj. Utisnjena pa je glava od desne strani v profilu. Druga stran svetinje, ki je udelana ta koj zraven te, je simbolična. V daljavi se vidi za gajem košatih palm v nežnih obrisih kupola cerkve sv. Pttra. Umetnik je izbral podobo, kot se vidi, od Taasovega hrasta na Janikulu. Krog podobe je napis: »Re-clusit thesauros ecelesiae anno saneto — Leo P. P. XIII.« Slovenski: »Odprl je zaklade svetega leta — Leon XIII. papež.« Ta napis je sestavil sveti oče sam, in rokopis brani g. Marachall v spomin, ker je on napravil vzorec za svetinjo. Posvečenje pa izraža napis v zlatih črkah: Ecclesiae catholicae beatissimo patri Leoni XIII P. M. in piam pontificatus memoriam quir.que per lustra gloriosissime gesti hoc summae ve-nerationis ao singularis pietatis signum Vindobona imperii austriaci caput regnirjtie sede s A.D.MDCCCCII. Po naše: »Najblaženejšemu očetu katoliške cerkve, papežu Leonu XIII. v pobožen spomin veleslavnegapetindvajsetletnega papeže vanja t znak največjega spoštovanja in posebne ljubezni Dunaj, stolno mesto avstrijskega cesarstva in kraljestva, v letu Gospodovem 1902.« Pač dva dragocena darova, ki boBta bres dvoma v dno srca razveselila sv. očeta! Kako oddaljeni časi se tu dotikajo, začetek in koneo 1 A vse, kar razumemo pod temi imeni, kojih najstarejše je razložil sam Izveličar, vse to je ista vera, ista svetost, iBta neomahljivost. Prav v naših dneh se nam zdi izreden dar božji, da presegajo leta zadnjih dveh vladarjev svete cerkva pol stoletja. Navdušenje in zaupljivo veselje mora napolnjevati vsako katoliško srce ob teh mislih. stvu ta značaj, ker izvira le iz potrebe, ne pa iz nepoštene špekulacije. Za skromno in pridno tamošnje ljudstvo je krošnjarstvo vir dohodkov, brez katerih bi ne moglo obstati. Kdor to delavnost omejuje ali zatira, ta ljudstvu ugaša luč življenja. Zato je vlada preje z ozirom na take revne kraje dovolila krošnjarjem posebne olajšave, kakor je to razvidno iz raznih gubernialnih naredeb, dekretov in patentov, osobito pa iz ces. patenta z dne 4. septembra 1852. Tudi kranjska trgovska in obrtniška zbornica je za imenovane okraje priporočala olajšave, kakor so navedene v § 17. patenta iz 1. 1852. Tudi v fiskalnem oziru je dolenjsko krošnjarstvo opravičeno, ker daje prebivalstvu denarnih sredstev, da more plačevati cesarske davke in vedno rastoče priklade, kar bi bilo drugače nemogoče. Take olajšave je v zadnjem govoru priporočal tudi gospod trgovinski minister, ker bi sicer ljudstvo v onih revnih krajih popolnoma ubožalo, ako bi se mu prepovedalo krošnjarstvo z domačo lončeno in suho robo. Politične občine so prosile za izjeme v peticijah na drž. zbor in v resolucijah na shodih. Dokazale so, da bi se morali mnogi izseliti iz črnomeljskega, novomeškega in kočevskega okraja, ako se jim uzame mali dohodek krošnjarstva. Ako so bile izjeme za te kraje že pred 50. leti opravičene, so danes še v višji meri, ker so gospodarske razmere še mnogo neugodnejše vsled živinskih kug, trtne uši, vinske klavzule, rastočih davkov itd. Iz teh razlogov torej naj se pusti krošnjarstvo naštetim okrajem, da se more prebivalstvo za silo preživljati, kakor je bilo dovoljeno po ces. patentu iz 1. 1852. in kakor predlagajo posl. Tambosi in tovariši pri § 16. Ako pa bi ta predlog ne obveljal, potem že danes naznanim, da bom predlagal imperativno besedilo, ker fakultativno ne zadošča. Krošnjarstvo v teh krajih ne sme biti odvisno le od milosti aH nemilosti posameznih uradnikov ali istočasne vlade. B tciu avui UiauI »Mje in zalatovo cvrtjih volilcev in bodem v tem smislu tudi glasoval za potrebne premembe. (Živahna pohvala.) Dr. busteršič je govoril pri § 3 : Razne določbe § 3. ae mi zde neumestne. Pred vsem ne najdem nobenega pravega vzroka, zakaj bi moral kroinjar biti ravno 33 let star, dočim je bila v dosedanjem za konu starost določena na 30 let. Zato predlagam, da se določi 30 let, kakor je v zakonu iz !. 1852. Dalje predlagam premembo zadnjega odstavka v § 3 Ta določa, »da se more opustiti pod b) določena krošnjarjeva Btarost v slučajih, ki jih navajajo po paragrafi 12., 16. in 17.« Torej načelno se priznava, da more kom petentna oblast, v prvi vrsti trgovinsko mi nistrstvo, za cel okraj z ozirom na revščino krošnjaisko starost od 33 let znižati na 24 let. To pa je odvisno cd upravne oblasti, kar more dajati povod mnogim pritožbam Tu je potem prilika dana protekcijam za osebe, ki so morda okr. glavarju všeč, na drugi strani pa sitncBti in preganjanju takih oseb, ki okr. glavarju niso tako všeč. Saj vemo, kako je v praktičnem življenju. Okr glavar je tudi človek in ne angel, ki bi bil popolnoma brez človeških slabostij in na vse strani nepristransk. Tak okr. glavar ni bil še rojen in tudi ne bo, in tudi minister ne, ki bi v vseh slučajih mogel biti popolnoma pravičen. Tudi g. trgovinski minister nam je ob ljubil, da bode zakon izvrševal nepristransko. To mu radi verujemo; saj ni še bilo mini atra, ki bi bil rekel, da zakona ne bode ne pristransko izvrševal. To je naravno. Saj je tak človek nemogoč v službi, ki bi trdil, da zakona ne bode izvrševal nepristransko. Toda človek je človek, in v življenju Be bode še vedno dogajalo, da bode na uradnike vpli-vila tudi simpatija ali antipatija, kedar zakon dopušča proBto tolmačenje. Tega pa tukaj ni treba. Ako v zakonu načeloma kakemu kraju dovolimo posebne pravioe, potem res ne vem, -čakaj bi se za v s e krošnjarje določena starost ne znižala na 30 let, ako so dani vsi pogoji § 3. Zato nasvetujem, da se zadnji odstavek glasi: »Pod b) določena zahteva starosti odpade v slučajih, ki jih pod navedenimi po-goji navajajo paragrafi 12, 16. in 17.« Najbolj pa ae ugovarja določbi pod lit. e. V tem oziru je že dr. vitec Plaček nas veto-val premembo. Nevarnost ne tiči toliko v besedah „taupanja vreden", ker oblast more imeti nekoliko prostosti za svojo sodbo, katera oseba je „zaupanja vredna", da dobi kroinjarsko dovoljenje. Toda beseda »neomadeževan« sega predaleč. Naj nam vis. vlad« pojasni, kaj si misli pod besedo „neomade-ževan". (Posl. dr. Heilinger: Adelung pravi: Kedor ni storil nečastnih dejanj!) Adelung tukaj ni tako merodajen, kakor g. trgovinski minister. (VeselOBt). Juristi pravimo, da je človek „ neomadeževan«, ako ni bil še obsojen. Zdaj pa pomislite. Obsojen je Iabko kdo zaradi malenkosti (Dr. Heilinger: Pasja torba!) Da, n. pr. zaradi psa, ker nima torbe, zaradi prestopka proti telesni varnosti, ali zaradi druge neprevidnosti, zaradi zmerjanja v prepiru itd. Skoraj vsakteri iz mej nas se je že pregrešil zoper § 431. kaz. zakonika in le slučaj je nanesel, da ni bil tožen. Ako hoče oblast sitnost prodajati, mora to izrabiti in reči: Ti nisi „neomadeževan", zato obžaljujemo, da ne dobiš dovoljenja za krošnjarstvo. Mislim pa, da je v tem slučaji potrebna lako »neomadeževanost«, ki ne izključuje „vrednosti zaupanja", zato zadošča, ako se v paragrafu 3. reče »ki so zaupanja vredni«. Ne predlagam sicer nobene premembe, ker morda vis. vlada pojasni, kako si tolmači besedo .neomadeževan". V starem za konu stoji „v moralnem oziru neomadeževan"- To je mnogo jasnejše, kakor v novem načrtu. Zato hočem nasvetovati lečeno glasovanje o besedah «in neomadeževan«. V akrajnem slučaju glasujemo za predlog g. Plačekov, ki je vendar bolj jasen in ne dopušča toliko nagajivoati. Konečno prosim, da zbornica sprejme nasvetovane premembe. (Pohvala). Demisija vojnega ministra. Opetovano ponavljana vest o odstopu avstro-ogrsaega SKUputJg« vujncga ministra se sedaj vendarle uresniči. Napoveduje jo namreč včerajšnji cficiozni »Fremdenblatt". V parlamentarnih krogih je vest o odstopu barona Krieghammerja krožila že predvčeranjim zvečer, včeraj se je pa priznalo tudi z avtoritativne Btrani, da je minister res že podal ostavko. Kakor znano, vojni minister ni bil posebno priljubljen ne politiško ne osebno, kar vedo posebno vsa koletni člani delegacije. Glavni povod seda njemu odstopu je izjalovljenje nove v o j ne predloge, ki jej nasprotujejo y Avstriji, posebno pa še na Ogrskem. V na daljnji vrsti pride v poštev njegov nastop v aferi Tacoli-Ledochowski ter njegova posebna naklonjenost do židovskih tsrdk pri oddaji raznih del. Kratkomalo nabralo so je toliko gradiva, da je konečno minister moral po dati ostavko. Krieghammer je sedaj v 70. letu staro sti ter vojni minister od leta 1893. V armado je stopil kot poročnik 1. 1848., divizionar v Lvovu je postal 1886 , poveljnik prvega voja v Krakovu pa 1. 1889. V novembru 1. 1891 je bil imenovan generalom konjenice in v septembru 1893. vojni minister. Kot njegovi nasledniki se imenujejo ba ron S u c c o v a t y, dalje fml. pl. S c h o n a i o h, prvi sekcijski načelnik v vojnem ministeratvu, konečno namestnik načelnika generalnega štaba fml. P i t r o i c h. Trgovinska pogodba z Italijo. Leta in leta ie protestirajo vinorodni kraji Avstrije proti pogodbi z Italijo, ker je ta pogodba za te kraje pogubonosna. Zasebniki, društva, deželni zbori, da, celo državni zbor je sklenil, naj naša vlada odpove Italiji trgovinsko pogodbo, a le ni nič. Me-Bto da bi bila govorila naša vlada, oglasil se je v rimski zbornici minister za zunanje posle, Prinetti, in govoril, kakor govore avstrijski Lahi, ki kriče, da so zatirani od Slo vanov in vlade, dasi je vsemu svetu znano, da zatirajo Lahi s pomočjo vlade Slovane. Prinetti je trdil, „da je trgovinska pogodba med Avstrijo in Italijo veliko večje koristi za Avstrijo, nego za Italijo". Iz te ministrove i izjave moremo torej sklepati, da je pogodba Italiji na škodo, Avstriji pa na koribt. Morda bo temu zatrdilu verjel grof Golucho\vski, a čudno je na vsej stvari le to, da ae prebivalstvo v Italiji boji, da bi Avstrija odpovedala trgovinsko pogodbo, a da prebivalstvo v Avstriji odločno zahteva, naj preneha tr-govinaka pogodba z Italijo. Prinetti je nadalje zatrdil, da ni do sedaj še dobil najmanjšega obvestila od av« atrijake vlade. Do 31, decembra 1902 je še čas za odpoved trgovinske pogodbe in pogodba pride ob veljavo eno leto kasneje prav isti dan. Ce odpovedo pogodbo dne 1. januvarija 1903, ne bo torej več veljala dne 1. januvarija 1904. Italija ne misli odpovedati pogodbe, dasi je Avstriji pogodba v „ večjo korist". Ue pa pride do odpovedi, tedaj pa obdači Italija uvoz avstrijskega lesa in konj, kateri uvoz znaša 60 milijonov. — Ako je avstrijski vladi kaj ležeče na lepih avstrijskih gozdih, na obnovljenih vinogradih, ako jej je mar na tem, da nje podložniki ne uživajo salam iz onega mesa, katero pošilja v podobi konj v Italijo in ki se vračajo k nam v podobi laških salam, tedaj . . . „Los von Rom" mej Čehi. Glasilo katoliških Čehov „Katol. Listi" poroča, da se je sedaj tudi med Čehi pričelo zelo intenzivno gibanje za proč od Rima. Na čelu gibanja je giaBom tega lista snani profesor Masaryk. Te dni Be je vršilo v Pragi posvetovanje treh čeških auperintendentov, pred kratkim pa zaupen seatanek voditeljev Češkega pročodrimakega gibanja v Kolinu. Imenovani list dostavlja, da ta vest nikakor ni došla nepričakovano, ker so se v tem taboru vršile že dalj časa tajne priprave, le v javnost Bi doslej niso upali, ker je vobie znano, da prihaja ta agitacija iz Prusije. Sedaj so se pa agitatorji toliko ojunačili, da so stopili v javnost ter razvijajo svojo agitacijo pod plaščem češke ljudske stranke. Vojska proti Venezueli. Vojno stanje v Venezueli oziroma pred Venezuelo po soglasni sodbi poučenih krogov ne bo trajalo dolgo časa in je sedaj že skoro gotovo, da do vojske sploh ne pride. Pred- i sednik Castro s svojimi svetova jel umikati in newjorški „Evenii t. na? priobčuje brzojavko iz Caraca, . -. u o -katere je Venezuela že pripravljt vsem zahtevam vlasti razun eventuvelnih zahtev po odstopu ozemlja. Za razsojevalca se predlaga amerikanski poslanik Bowen. Nasprotno pa tudi blokada ni tako stroga, kot se je trdilo izprva. Velja namreč samo za venezuelske vojne ladije. To se je določilo bržkone vsled pritiska iz\Vashing-tona. Uradno se namreč razglaša, da je vlada prišla do sklepa, da se mirna blokada venezuelskih ladij, ker jc naperjena proti plovitvi Zjedinjenih držav, ne pripozna. Zavezniki smejo plovitev Zjedinjenih držav pretrgati le tedaj, ako je pripoznano pravo vojno stanje. Predsedniku C,astro preti torej sedaj večja nevarnost od strani domačih nasprotnikov, nego od zunanjih. To se razvidi iz naslednjih poročil: Načelniki ustašev, katere je dal predsednik Castro izpustiti iz zaporov, nočejo se pridružiti njegovi akciji, marveč zahtevajo, da se Castro odstavi, ker je njegovo vladanje v zadnjih treh letih pouzročilo sedanje neprilike. Zatrjuje se tudi, da 6000 ustašev koraka proti Caracasu. Ti imajo na svoji strani večino, ki odločno zahteva odstopa predsednikovega. Pravijo, da se je ta že moral skriti pred ljudsko nejevoljo. Iz brzojavk. Nagodbena pogajanja se nadaljujejo in završe v najkrajšem času. Koncem tega ali scačttkom prihodnjega tedna pride Szell na Dunaj. — Klub kršč. soo. v Nižjeavstrijskem dež. z b o r u se je včeraj konstituiral. Načelnik je dr. Lueger, namestnik pa princ L i-chtenstei n in dr. Gessmann. Deželni odbor se je včeraj poslovil od dosedanjega dež. maršala barona Gudenusa. — Ce ško-nemška spravna konfe r e n c a se prične Sele po novem letu. Vče raj je imel Koerber razgovor s poslancem dr. Pacakom. — N i ž j e - a v s t r. deželni proračun izkazuje za 1. 1903 33,058.277 K stroškov in 33,011573 K dohodkov. — Zamacedonske ubeg- 1 i k e je dovolila vfieraj srbska skupščina 55.000 frankov Obenem je minieterski predsednik naznanil, da je car daroval v isto svrbo 10000 rubljev. _ Dnevne novice. V Ljubljani, 19. decembra. Slovenoi ln spravni predlogi. Z Dunaja se porota »blov. Gospodarju«, daje imela tudi »Slovanska zveza« že posvetovanje zaradi spravnih predlogov, ki so jih izdali češki poslanci, in da ae bodo tudi štajerski deželni poslanci sestali kmalu k posvetovanju o tej stvari. Zahteve štajerskih Slovencev. N« občnem zboru katoliškega političnega društva v Slatini so bile sprejete naslednje resolucije: »I. Odlcčno se zahtevajo dvojezični napisi na vseh uradih ter železnicah, ako v tistem okraju vsaj tretjina prebivalstva govori drugi deželni jezik ; tak zakon naj se za vso državo sklene ! II. Najodločneje Be protestira zoper opustitev okrajnih zasto-p o v; ako pa dež. zbor štajerski tak zakon vsprejme, naj vlada za štajerske Slovence takoj osnuje slov. oddelek, dež. šol. sveta! 111. Ako se sprava na Češkem med obema narodnostima d o-žene, naj dotične določbe veljajo tudi za jugoslovanskemanj-šine!« Nevarno je obolel gospod Ivan Sla-kar, župnik v St Gotardu. Prisrčno se priporoča duhovnim sobratom in župljanom, pri katerih je deloval kot duhovni pomočnik v pobožno molitev. Učiteljske vesti. Nadučiteljem v Sto-pičah je imenovan učitelj g. Ivan R o d i č. — V Ljubljano je iz Ihana prestavljen na I. deško ljudsko fiolo učitelj g. S a d a r. Za poitarja na Rakek je imenovan gospod Friderik Lah, doslej poštar v Za-tičini. Fromoviran bo jutri na graški univerzi gesp. Iv. T e r t n i k, avskultant pri okrožnem sodišču v Celju. Enaj stoletnica »v. Pavlina. V Čedadu (Cividale) na Beneškem se je osnoval odbor za prireditev velikih dr-ernosti o priliki f;r.a]utGletc.i''a smrti «v. Pavlina oglej-»koga patriarha. Znano Je. da je ta veliki mež, prijatelj Karola Velikega, mkios« do brega učinil patriarbatu in njemu podvrženim škofijam. On je bil tudi odličen slov-stvenik in pesnik latinski in pa jako vplivna oseba v takratnih cerkvenih in političnih krogih. Med njegove zasluge se mora vpo-števati tudi pospeševanje krščanske vere med Slovenoi, katerim jo je pridigoval z boljšim duhom nego tedanji nemški poalanci. Čedad, kjer ae je rodil, pripravlja za leto 1904. nekaj izredno alovesnega v čast njegovemu spominu. Svoječasno bode objavljen vzpored slovesnosti, h katerim bodo povabljeni tudi Slovenci. V odboru je tudi znani beneški Slovenec g. prof. Trinko. Umrla je na Jesenicah 18ietna hčerka g. poštaija S c h r e y a. V Cerkljah so pokopali 18. t. m. č. g. Jožefa Pekovo, kurata v Zilogu. Štirinajst duhovnih sobratov ga je spremilo na mirodvor. V slovo mu je govoril in ga pokopal preč. gospod dekan A. Koblar. Kako je bil priljubljen, pokazalo je veliko število pogrebcev. R- I. P-1 Umrla je v Kamnici pri Mariboru č. sestra Armela rojena Marija Golob, šolska sestra ii III. reda sv. Frančiška Asi-škega. Rojen* je bila dne 11. junija 1878 pri Sv. Marjeti na Dravskem polju, redovnica je postala 15. avgusta 1898. Svetila ji večna luč! _ Božifinica v »Narodni Soli" v St. Rupertu pri Velikovcu. Vžitka, kakor se nam je nudil 17. t. m., koroški Slovenci že dolgo nismo imeli. Božičnioa v »Narod-nej šoh" je pokazala, kaj premore narodna požrtvovalnost, narodne šolske moči. Izmej došlih 18 duhovnikov omenjam samo veliko vškega gospoda dekana Janeza Wieserja. Gospod kanonik župnik Treiber pozdravil je vse došle goste, se na kratko ozrl na Šestletno delovanje „Narodne šole", ki je tako rekoč kras posebno za Spodnjo Koroško, naznanil, da se je blagohotnih darov za bo-žičnico nabralo čez 950 kron, in pristavil: „Narod, ki toliko žrtvuje za svojo deco, ne more biti zgubljen." Vse točke vsporeda, deklamaoije, govori, petje, posebno Aljažev .Triglav" in Laharnarjev „Bratje v kolo se vstopimo", bilo je do cela dovršeno. Ganljivo je bilo videti, kako je šestletna deklioa Franoika Gradišnik deklamovala, kakor bi bil le oder njena zibel. Na vspebu se mora častitim šolskim sestram le častitati! Bog pa povrni vsem blagim dobrotnikom, kateri «o s svojimi doneski pripomogli do veselja ljudstvu, posebno pa ljubi slovenski deei S.- Kipi slov. pisateljev. Mali doprsni kip Prešernov, kakor tudi kip Gregorčiča, katera sta bila pri tukajšnjem trgovcu gosp. Jerneju Bahovcu pošla, sta vnovič dogotov-Ijena, in se zopet dobita. Loveo Jakob Ahafiič, katerega so koroški tatinski lovci pod Košuto 30. no vembra napadli in težko ranili, bode težko okreval. Zdravniki so se izrekli, da je zastrupljena kri od noža, s katerim mu je bila zadana rana v vrat. Zaprta lovca bodeta v kratkem pripeljana v Medvode za Puterho-ijra k bolnemu lovcu, da bode ta izjavil, če je kdo teh dveh bil njega zavratno napadel. Fraiifiina dražbi. Predvčerajšnjim, v sredi, je bilo v Krškem na javni dražbi prodanih 27 prašičev. Štirje so bili vtihotap-ljeni iz Hrvatske, ostali last dotičnikov, ki imajo pač občutno škodo. Cena za klg. 45 do 50 kr. Svetovna razstava v St Lonis 1904. Amerikanci agitirajo tudi po Evropi za veliko svetovno razstavo, katero bodo otvorili 1. 1904 v St. Louis. Razstavni prostor bo obsegal 477 7, ha. Stroški so pro-računjeni na 40 milijonov dolarjev. St. Louis šteje zdaj 600.000 prebivavcev. Nemčija je votirala že kredit 500.000 dolarjev. Amerikanci vabijo tudi Avstrijo k udeležbi. Carinski dohodki Združenih držav od avstrijskih izdelkov so znašali 1. 1898. 4,716.520 dolarjev, 1. 1901. pa 10,154.031 dolarjev in so se torej zvišali za 115%. Nove orgije je dobila križevniška cerkev v Ljubljani. Izdelala jih je tvrdka Mayer v Feldkirchnu Delo je elegantno in fino. V Dravo skočila je gospa višjega ^eomatra E. Bollanda iz celovea. Trupla f « ni«o »r "-* Hržffci-jf? er.-Maski evet namerava na-jeti 4 2GC 000 kron novega posojila, a še le malo let je od tega, ko Be je občina zadolžila za 24 mil. kron. To je liberalno gospodarstvo. Napredek na državni železnici Dosedaj je bilo samo Nemcem in Lahom prepovedano, pljuvati v železniških vozovih na tia. Od 1. decembra nahajamo pa v nekaterih vozeh državne železnice še sledeče na st6nah nabito: „Prosi se, da se na tla vozov ne pljuva" in »Moli se, na pod kola ne pljuvati". Slovensko časnikarstvo „Naš Dom" na Štajerskem, ki je bil ustanovljen proti ^Štajercu" lepo napreduje, »Štajerc" pa nazaduje. Zadnja številka „Našega Doma" je izšla v 13.000 izvodih. Upanje je, da „Naš JDom" ob novem letu izide v 20.000 izvodih. Bolnik zgorel v peči V graški bolnici je ušel ponoči neki blazni delavec in se skril na hodniku v peč. Zjutraj so sluge peč zakurili, a niso zapazili v obširni peči skritega bolnika. Skoro na to je planil bolnik iz peči in strahovito ožgan nezavesten obležal. Tekom dneva je revež umrl. Sv. Jožef pri Maribora. Dobro vam je znano, predragi častilci sv. Jožefa, kako rad in obilno povrača ta mogočni varuh sv. Druž ne vse, kar se njemu v čast stori. — Dvojna komisija je spoznala in določila, da se mora zvonik misijonske oerkve sv. Jožefa pri Mariboru podreti, ker močno visi na cerkev in je tudi cerkev v nevarnosti, da se poruši. Misijonarji sami nimajo ničesar in torej ne morejo nikakor tega dela izvršiti; zato so ustanovili družbo za zidanje novega zvonika, za podaljšanje cerkve in za nove zvonove. V to družbo se sprejme vsak kot ud, kdor podeli na leto 1 K, — kot dobrotnik, kdor daruje na leto 10 K in kot usta-novnik, kdor plača enkrat za vselej 100 K. — Za vse žive in rajne ude se opravi sv. maša vsako prvo nedeljo v mesecu in ob dveh praznikih sv. Jožefa, ter se moli za nje pri vsakih večernicah. — Obračamo se torej z iskreno prošnjo do prefi duhovščine in do vseh dobrotljivih vernikov, naj bi za tako potrebno delo pošiljali svoje darove z naslovom: »Misijonska hiša sv. Jožefa pri Mariboru«. Frančišek Kitak, superijor, Vinko Krivec, Frančišek Birk, Frančišek Doberšek, misijonarji. Nezgoda na železnici. Dne 10. t. m. popoldne ob pol dveh sta skočila blizu polj-čanske postaje dva tovorna voza konjiške železnice s tira ter se prevrgla; ž njima tudi premog, ki je bil v njih naložen. Druge nesreče ni bilo. Roko Je odsekal s koso posestniški sin Martin Doki v Očeslavcih posestniku Antonu Doki, ko je ta šel zvečer živini po-kladat; pričakoval ga je b koso ter mu z jednim mahljajem odsekal reko. Storil je to iz maščevanja, ker ga je Doki večkrat posvaril, naj po noči ne dela nemira okoli njegove hiše. Ljubljanske novice. Božičnica 1. in II. mestnega otroškega vrtca je bila včeraj v veliki dvorani »Mest nega Doma« prav lepa. 130 otrok je bilo obdarovanib. Veseli otroci so peli in igrali nekai igric. Umr a je stotnikova vdova in lastnica tobakame gospa Karolina U r b a s. Nesreča mlekarice Na Poljanski cesti je danes zjutraj mlekarica Helena Žabjak iz Dobrunj na cesti padla in prevrnila voziček z mlekom in smetano, katera se je po cesti raztresla. Izgubljene in najdene stvari. Na poti od Rimske ceste skozi Gradišče do Erjavčeve ceste je bila zgubljena srebrna zapestnica. — V frančiškanski cerkvi je zgubila neka ženska denarnico, v kateri je imela 8 kron in nekaj vinarjev. Mogoče je tudi, da jej je bila denarnica ukradena. — Na poti od bpitalskih ulic skozi Prešernove ulice do deželnega gledališča je bila zgubljena srebrna ženska ura. — Od pošte do bpitalskih ulic je zgubil neki vojak izkaznico za vožnjo po električni železnici. Iz bolnice V gozdu pri Skaručni je včeraj ponesrečil To^iesov delavec Anton Šinkovec iz Sapa pri Šmarju. Pri pedseka-vanju dreves je padlo drevo na njega ter mu zlomilo desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico. — Na Viču je včeraj dveletni Fran Kremžar, sin uslužbenca pri državni železnici, doma v sobi padel a stola in Bi je zlomil desno roko. Prenesli bo ga v bolnioo. V Krisperjevi tovarni v Šiški je delavcu fc. ;iMu> 1 s peči in si izpahnil levo roko v komolcu. Prepeljali so ga v bolnico. — Včeraj popoldne je Koslorjev delavec Janez Peterca iz Dsv. Mar. v Polju pri kopanju padel na steklene črepinje in se na dlanu desno roke tako obrezal, da je moral iti v bolnico. Skesan tat Pred dnevi je bila Adolfu Ungerju, vrtnarskemu pomočniku pri Korziki iz stanovanja ukradena žepna ura. Včeraj je našel U.iger ukradeno uro pri vratih v cve-tličnjaku. Tat mu jo je prinesel nazaj. Tatvina Hlapcu Mihi Šusteršiču na Ra-deckega cesti št. 24, je bilo danes ponoči iz kovčega ukradenega 4 K denarja. Tat je b silo odprl kovčeg. Mož s šivanko Jakob Vidmar is -J^š-niče pri Mirni peči, krojaški vajenec v Spod. Šiški št. It, si je včeraj pri šivanju zabodel šivanko v desno roko tako globoko v meso, da je ni mogel sam odstraniti. Šel je v bolnico, da so mu jo odstranili. Ponesrečen vajenec V sredo zvečer je mizarski vajenec pri Šušterju v Vodmatu padel pri vratih Čez stopnice in si zlomil levo roko za pestjo. Sal je v bolnioo. Povožen deček. Na Kongresnem trgu je bil včeraj popoiu tuum praesidium ... — Kazimir : spomini. — Glasnik: IV. sestanek slovenskega krščansko mislečega dijaštva. — O prvem shodu slovenskih nepolitičnih društev v Ljub ljani. — Promocija. — Slovenski dijaki in menzure. »Zora« izhaja 5krat na leto in stane 2 K, za dijake 1 20 K. Urednik : Fran Verbic, stud. phil., Dunaj, IX, Porzellangasse 30. Upravnik : Rudolf Pregelj, stud. phil., Dunaj, XVIII/!, Schulgasse (Postfach). izpred sodišča. Šolskodtsciplinartla ovadba. Bivša učiteljica pri Sv. Martinu blizu Slo-venjigradca, Gizela D o m i n k u s, pa njen oče Ivan Dominkuš, d isluženi okrajnošolski nadzornik, sta pri deželnošol-skem svetu štajerskem vložila neko ovadbo zoper gospoda nadučitelja Simona S a 1 a m o n. Ta je zvedel za ovadbo in njemu neznane pregreške njegove. Ker pa si ni bil svest očitanih mu pregreh, zavoljo tega jo zadevo predložil c. kr. okrajnemu Bodišču v Gradcu, Tu je oče Dominkuš bil obsojen na globo 150 K, a Gizela bila je oproščena, ker so je sklicevala na zastarelost tožbe od strani nadučitelja. Pa Salamon se je pritožil dalje, in prizivni senat je prvotno razsodbo glede očtita odobril, oprostivno razsodbo glede hčere pa je razveljavil ter ji prisodil štirinajst dnij zapora. Oče in hči namreč nista mogla dokazati v ovadbi opisanih »grehov« Salamonovih. Zasluiena kazen! FfancoBki list „Pe-tit Bleu« bil je te dni obsojen na 2175 frankov globe in na vse sodne stroške, ker je lažnjivo in obrekljivo pisal čez neki samostan. Tako je! Taki in enaki listi tudi pri nas pišejo ti in ono čez samostane, vero in dušne past rje. Ali je res ali ne, to jim ni mar. Nemški agitator obsojen. Iz Š k o-lič ob vrbskeia jezeru Be piše: Pred 16 leti je privandral semkaj posestnik vile, Jos. Scbttrr, ki je dosegel tekom let tudi čast občinskega odbornika. Ko je zadnjič šlo za imenovanje častnih občanov, je temu nasprotoval najbolj in se repeačil SchUrr. Med drugim jo napadel dr. Pupovca, češ da je „8cbiibiger Aivokat". Dr. Pupovac je tožil in pri celovškem sodišču je bila dvakratna obravnava. SchUrra jo zagovarjal dr. Abuja, ki jo jahal zopet pril, ubij enega mu političnega konjička in dr. Pupovou očital visoko račune, ter hotel za oni izraz dognati dokaz resnice Zanimivo je bilo, ko jo dr. Pupovac prašal, kakšni so neki računi Abuievi! Te bi gotovo marsikdo rad poznal. SchUrr jo bil obsojen na 20 kron globe. Razno stvari. Najnovejše od rasnih strani Lov za H u m b e r t o v i m i. Iz Liza-bone se poroča, da se je francoski policiji posrečilo v Cunchalu aretirati brata gospe Humbert. — Potres jc v' Adishanu dne 16. t. m. kakor se poroča iz Taškcnda, uničil mesto, vse železniške postaje in železniške proge. Mesto Adishan je p o p o 1 -noma razrušeno. 150 oseb je mrtvih, 300 ranjenih. Okolu 10.000 hiš jc razrušenih. — O b s o j e n i g r o f. Na Dunaju je bil grof Potočki obsojen na dva meseca težke ječe, ker je osleparil dva izseljenca. — Divji p r e š i č je napal v gozdu pri Ungvaru gozdnega adjunkta Karola Matta-soviča in mu razmesaril trebuh. Adjunkt je na mestu umrl. ■ Svatovaolavska. Vlagatelji bo znižali svoj« vsote za 758 000 K. Občni zbor svato-utolavske založne bo 23. 1 m., ustanovni zbor »Pu čre« pa 4. jan. prib. i. »Die Zsit" prenehal Z veliko reklamo a« je napovedal nov „svetovni" list liberalni, Id je hotel stopiti v konkurcnoo proti ostalemu židovskemu časopisju. Sicer sovured niitvu BZeit" tudi judje, pa to nič ne do, znajo judje tudi v raznih smereh pisati. \ vse judovsko časopisje si je soglasno mi-B^lo: Kaj pa je tebe treba bilo? in začelo jg th?>, a strupeno vojsko proti novemu konkurentu. Trt Pikam, ki so hotele prodajati „Die Zeit", bo zagrozili z bojkotom, rszna*alci so svojim konkurentom, ki so ponujali „Die Zeit". trgali ta list iz rok itd. flNeues Wiener Tagblatt« ima zaradi tega ža nekaj tožba. Izdajatelja profesor Singer in dr. Kanner imata že en milijon kron izgube. SestnajBtim članom uredništva je do novega leta ža odpovedana služba, in najbrž celo podjetje kmalu preneha. l>ar«ri. Poslani našemu uredništvu. Za pogorelce vMartinjaku (aredništvu „'Venca") 20 K. Za škofove zavode: Neimeno-Tan iz Hrenovic 2 K. ZaJeranovo dijaško mizo: Neimenovan iz Hrenovic 2 K. Za družbo b v. Cirila in Metoda: Gosp Fr. ochvveiger. dekan v Les kovcu. 5 K. - Leskovšbi Mohorjani 5 K. Gdč. Helena Bavdek kct odkupnino cd novo letnih in drugih voščil 4 K. Bog plačaj I London, 19. dec. Sem prihajajo vesti, tla se bo spor z Venezuelo poravnal potom razsodišča. Razsodnik bo baje švedski kralj Oskar. Novi Jork, 19. dec. Listi poročajo, da sta vstaška voditelja Hermandez in Paredez ponudila svojo službo pred-sodniku Castro ter sta voljna z vladnimi četami skupno se boriti proti tujcem. _ Diurlt »u: 17. decembra Neža Bergant poSInega odpravi telja vdova, 62 let, Dunajska cesta 19, vsled raka V hiralnici: 16. de.embra. Ana Okorn, šivilja, 64 let, Tumor v moiganih . , _ IV decembra Fran Deklcva, čevljar, 30 let, De-mentia para'ytica progressiva V bolnišnici 17. decembra. Aleksander ŠiSkar, pleskar, 64 let, Haematusia earcinoma ru i». II u naliva dnž 19. decembra. Sknpui driavni do!g v notah..... Jfcupni drSimii dolg » »rebru..... irstrijsica zlata renta 4*...... ^vitriiska kronska renta 4£..... gerska. tlata renta 4%....... "igerska kronska renta 4* . • • • • Ivitro-ogerske bančne delnica, 800 gla. . »reditne delnice, 160 gld....... jando* vistn . . . ■ • • • komiki drl. bankovci xa KJO w. Bara drl, vel). 80 mark....... .... !0 frankov (napoleondor)..... italijanski bankovci kr. cekini . . Meteorologldno porodilo. Viiiaa nad moijem S06-2«, »rednjl »raSni Uak 73«U i 101 35 ioi ao 120 70 100-40 120 10 97 9J 1& 60 669— 239-2 2'/j 117 02\, 23-42 1906 96-26 11-31 Telefonska in brzojavni poročil«. Maribor, 19. dec. Danes ob 4. uri popoldne imajo slovenski deženi poslanci štajerski posvetovanje zaradi bodoče taktike. Dunaj, 19. decembra. Nižjeavstrij-liri deželni zbor je danes imel po vo-itvah prvo sejo. Krščansko-socialna večina je proti novemu deželnemu maršalu S c h m o 1 k u uprizorila demonstracijo s tem, da se ni vzdignila s sedežev, ko je Schmolk govoril. Manjšina ie stoje poslušala Schmolkov govor. Krščanski socialci so vstali, ko je pričel /ovoriti namestnik deželnega glavarja S t r o b a c h , ter so Strobachu živahno ploskali. Dunaj, 19. dec. (C. B.) „Frem-tenblatt" javlja iz Budimpešte: Iz dunajskih dobro informiranih krogov je lošla danes vest, da je cesar imenoval /ojnim ministrom namestnika načelnika generalnega štaba fml. Pitreicha. Dunaj , 19. decembra. Demisijo vojnega ministra Krieghammerja je ce-iar sprejel. Novim vojnim ministrom je menovan fml. Henrik vitez t> i t r e i c h. Dunaj, 19. decembra. Izid pravde f, Wolfom je tako vplival na Schalka, la leži nevarno bolan v tukajšnjem svo- ,em stanovanju. Lvov, 19. dec. Stavka lekarniških farmacevtov je končana. Stavkujoči so -lobili znatne poboljške. Pariz, 19. dec. Vlada je ustavila •ilačo tudi škofu v Nizzi. Žitne ceise dne 18 decembra 1902. (Termin.) Na dunajski boril: Za 61? kilogramo«. fHenic« i« spomlad.....K 7 8i 696 6-55 Rž za spomlad Soruia maj - junij 1903 Oves za pomlad . . • Na budinapefreansfcl borai PJenica za april ......K Ri za april.........»Ji Otss ta april ......." iok-uia za maj (1903) .... o-<9 igfektiT.) Dunajski trg Pšenica .............. t južne železnice .... I > » ... i Ječmen » ► .... ob Tisi....... Koruza ogrska stara » , nova Cinkrant » stari » '.. novi Oves srednji Fižol do 7-86 „ 697 " 667 do 7-75 „ 672 „ 627 . 680 Alojzij Sohrey, c. kr. poStar in posest-nik, in njega soproga Marija naznanjala v svojem in v imenu svojih otrok, da je Bog | Vsemogočni izvolil njih iskreno ljubljeno hčerko ZINKO po kratki bolezni v starosti 18 let poklicati k Sebi. Pogreb nepozabne preminule bode v nedeljo dne 21. decembra ob 4 uri popoldne iz hiSe žalosti na pokopališče v druž.nsko rakev. Jesenice, dnč 19. decembra 1902. 1 i i Cu op»-i ' »oTmj« Rtinj. baro-nietrt v Dim. Tamp.-ratura CaljlJa ————— Velr.rl N«t,o S? J jj^i f e* ——f P. jRfe.Vv««- 731 6"|—To pTm. zah. | dez ^ 3-6 -19' .„1 T. zjoti. I 730 91 —1-7 1 si. sver 1 megla 1112. popol.j 72rf-7 | -2 1 | si. jjv h (sk. ohluč. Srednja včerajšnja Ieuiptratura —3-1*, normale VABILO na V. redni občni zbor kmetijskega društva v Zgor. Tuhinju registrov, zadruge z omejeno zavezo kateri se bo vrSil dne 4. januvarja 1903 dopoldne po cerkvenem opravilu ob II. uri v društveni hiši v Tuhinju. Dnevni red: 1. Poroč lo načelstva. 2. Potrdilo računa za I. 1902 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Razpust društva. 5 Slučajnosti. K obilni udeležbi vljudno vabi 1102 i-i Odbor. Liiskinasto-oklop na barva je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vina.sti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trp6 vsled vremena, n. pr. mostovi, želeine konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami , shrambice za nlinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kraijsko pri tvrdki BRATA EBEHL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. Vzorci na zahtevo zastonj. 624 4 1\ry. 1406 1 Zaloga za Kranjsko pri flllH. KASTNER-ju, Ljubljana