fctaja vs* 4sa, adi ob se^k ta praanOđU	—
>.r»afti AJIM m.nimanu* — Dop« w»l
kda$ate!J ln odgovorni oredatk Stalan Oođta«. — LaMk gdinoatt. — Tiaic Mm« Eđtao*. — NatoCatas 8Mk M
leta L 1®-— la cek> teto L	— Telefon aređnUhra ln
m pošiljajo
»-------— IU.
ranroj nw
L 3*-% pal , lev. 11-57.
ftevOkc ▼ Trstu la okolici po 10 stottak. — Oglasi m račsnajo f BrokoM cne kolone (73 mm). — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 30 stoti —nrtnlf. zahvale, poslanice ln vabila po 40 stat, oglasi denarnih zavodov aut p» 80 afcot Mal oglasi po 10 stat beseda, najmanj pa L 1-—. Oglase •prejema hucatnl oddelek EdinostL Naročnina in reklamacije se pošiljajo tikljnčno aprav* Edinosti. Uprava ta Inscratni oddelek se nahajita v Trrtu. nL sv. Fcaačiika Aa.
Itolilonskn lodnmsko politimi o zasuti.
Italija npa na neposredna posojanja z jnjaslrolla.
Iz krogov jugoslovanskega mirovnega odposlanstva se <naon poroča:/
PARIZ, 16. dec Vse lfške vest! o pogajanjih med-Jugoslo-veni in Italijani so neresnične. Tpdfvest o spo-razomu glede ladij ne odgo*afyi resnici ▼ objavljeni obliki. Rešlte^-i€ga vprašanja ni bila odvisna od privoljenja Italije, temveč od milosti Angleške in Francije, ki sta se odpovedali tem ladjam na korist jugoslovenskih in laških bcodolastoikov in sta torej v tem ozira privolili v izpremembo avstrijske mirovne pogodbe, po ka eri bi morale biti vse avstro-ogrske ladje prepuščene zaveznikom ▼ ime odškodnine za potopljene ladje. Sporazum med Italijo m Jugoslavijo je obstajal le ▼ tem, da je imela Italija enak interes kakor Jugoslavija, da reši zase, kar se rešiti da.
Se manj se vrše pogajanja glede teritorijalnih vprašanj. Ako se z laške strani širijo s tako trdovratnostjo vesti o predstojećih ali vrtečih se pogajanjih, ima to svoj razlog v dejstvu, da je laška politika zašla v zagato. Upala je, da vendar izsili glede Reke svojim asptiracijam povoljno rešitev. Pri tem je ▼ zadnjem času posebno računala na oslabljenje odpora Zedi-njeaih držav. Ali ta račun je bil zgrešen. Amerika ostaja neomajano na Wilsonovem stališču, In ravno sedaj je moral Scialoja t Londonu slišati, da prepuščata tudi Anglija ia Francija odločitev v jadranskem vprašanju — Ameriki.
Italija upa sedaj, da z neposrednimi pogajanji z Jugoslavijo doseže več, nego ji koncedira Amerika. Koliko časa bo še treba, da Italija vendar uvidi, da je to upanje povsem prazno? D* Annunzijeva aventura
Glede prehrane in kredita p* v taki men odvisna od Amerike, da bi takoj nastala naj-resnejša kriza, ako bi Amerika odtegnila od nje svojo radodarno roko. V življenskem interesu Italije je torej, da pride do normalnih razmer in da napravi kraj tisti nervoznosti, ki pretresa ves njen narodni život. Do srečne rešitve pa ne more priti, ako ne prodere prepričanje o potrebi treznosti v vse tiste kroge, la danes Še hujskajo na nove aventure.
Ukaz o amnestiji.
' BELGRAD, 16. Regent je irodal povodom državnega «pra®nika na predlog ministra za pravosodje sledeči ukaz o amnestij. Uvaže-vaie trpljenje .kaznjencev vsled izredno slabih prehranjevalnih razmer med vojno se skrajša kazen ječe in težke ječe: I. po civilnih ali vojaških sodi-šo& obsojenim kaznjencem moške kaznilnice v Mariboru; 2. po civilnih ali vojaških sodr'Sčrh obsojenim -kaznjenkam ženske kaznilnice v Begunjah in 3. onim kaznjencem in kaznjenkam, ka izvršujejo eno leto presegajo kazen v kaki jetaišnici aodnih dvorov v oibmo&ju deželne vlade za Slovenijo, m »cer tako, da je za čas od vštetega dne 1. jukja 1915 do vštetega dne 30. aprila 1919 šteti dva dm, {ki so ju prebili v zavarovalnem ali preiskovalnem zaporu, vračunijivem v kazen, ali v kazenskem zaporu za itri dna; dva dni pa, ki so ju v ®mishi zakona z dne 1. aprila 1872, drž. za/k. Št. 43, preJbHi v samotnem zaporu, ®a štiri dni. Glede ta/kah dosmrtnih kaznjencev gori cznačenrh kaznilnic, ki so vredni pomilostitve, naj se stavijo posamezna predlogi za pomilostitev.
Minister Pribičevič o manifestu opozicije.
BELGRAD, 16. »Demokracija« prinaša pod gorenjim naslovom članek, ki ga podajemo v izvlečku: »Samouprava« nazivlje oni dan, ko se je sestal takozvani opozicijski blok, kot veliki dan. Toda Beigrad je imel ta dan še na-vadnejše lice kakor prej. Proglas ni kak državni akt. ampak navaden pamflet, tki je v toliko grenak, da se njegovi avtorji ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so izgubili vlado. Ko sem d ozn al, da se sestanejo gg. Protič, Segvič in drugi, sem mislil, da se bodo na njihovem sestanku razpravljala važna vprašanja. Pričakoval sem, da bo g. Protič zahteval na tem sestanku obračun od g. Laginje in drugov radi tega, ker so oni vodili v svojih organih odurno kampanjo proti Bel gradu, tako da se je eno izmed njihovih glasil moralo ustaviti. G. Protič pa te*a ni storil, marveč je z istim Laginjo podpisal pamflet proti pravim in iskrenim predstavnikom narodne edinosti. Pričakoval sem, da -bo ig. Protič na tem sestanku zahteval račun g. drja. Laginje tudi radi njegovega govora na skupščini Hrvatske Zaednice v Zagrebu, v katerem -je on zahteval uedinjenje hrvatskih temelj s Hrvatsko. G. Protič pa tudi tega ni storil, marveč z istim Laginjo navalil na ljudi, ki naše države ne delijo v Hrvatsko in Srbijo in so neizprosni protivnrki vsakega separatizma •n deljenja našega naroda. Pričakoval sem, da bo g. Protič na tem sestanku z drjem. Pa veli -čem pojasnil program Hrvatske zaednice, ki je ibdl srpejet na zboru v Zagrebu, v karterem se za vsako našo pokrajino zahteva posebno s pokrajinsko zbornico odgovorno vlado. Pričakoval sem, da bo g. Protič radi sličnega programa zahteval pojasnilo tudi od g. drja. Korošca odnosno od njegove stranke. G. Protič pa tega na storil; on se strinja s Paveličem in Korošcem, pa atakira ljudi, ki narodno edin-stvo ne nosijo samo na jeziku, temveč tudi v svojih delih. Pričakoval sem, da bo g. Protič vprašal Narodni klub, kako more njegov glavni organ raznašati škodljive izmišljotine, da vzdržuje Hrvatska polovico Jugoslavije, pričakoval sem, da <bo zahteval račun od drja. Hrasnice zaradi njegovega protesta vojvodi Stjepano-
viču radi rekrutiranja v Bosni; pričakoval sam, da bo g. Protič vprašal g. Smodeja, kako je mogel na zboru Ljudske stranke izjaviti se proti edinstvenemu šolstvu, češ, da se Slovenija in Hrvatska ne dasta macedonizirati. G. Protič pa vsega tega ni storil, ampak iblagoslavja vsako proti narodno delo, samo da more skovati opozicijski blok, kateremu bo on vodja, proti narodnim in demokratskim strankam, ki v vprašanju narodnega edinstva ne poznajo ni-kakega kompromisa. Proglas je podpisalo 115 takozvanih narodnsh predstavnikov, od katerih ni imel ndti eden kake legitimacija v to. Ako se to število vzporedi s številom predstavnikov, /ki so voljni delati za narod, potem je proglas opozicije najjačji dokument, da predstavlja ta blok manjšino naroda. Proglas je podpisalo tudd pet neodvisnih demokratov: dr. Mackukovič in drugi. To število predstavlja pa samo petorico ljudi, za katero ne stoji niti eden vo&lec. Ko prjde do volitev, ne bo imel Medakovič niti toliko pristašev, da bi mogel postaviti kandidatno listo.
Ali bo plebiscit na Koroškem?
LJUBLJANA,' 16. Koroške Nemca sedaj silno razburja vprašanje, ala se bo vršil na Koroškem plebiscit, ali pripade Koroška brez ljudskega glasovanja naši kraljevini. Vedno 'bolj se širijo glasovi, ki vedo povedati, da privolijo končno zavezniki v to, da pripade Koroška brez plebiscita Jugoslaviji. Vznemirjenje radi tega je v koroških nemških krogih silno veliko. V eni izmed zadnjih sej koroškega deželnega zibora je bila o tem vprašanju podana interpelacija, na katero je odgovoril deželni upravitelj dr. Lemisah tako-le: »Ne more biti govora o tem, da U se opustilo ljudsko glasovanje na Koroškem, ki ga je določila mirovna pogodba in katerega ugoden izid je danes za Avstrijo že več kakor gotov. Kakor se v interpelaciji naglaša, kažejo razna znamenja na to, da Obstoja v jugoslovenskih krogih, kakor to tudi priznava jugoslovensko časopisje, sovražni namen, da bi se trajno polastili našega ozemlja in zasedla tudi glasovalno zono A, vendar pa je deželna vlada popolnoma prepričana, da bodo zavezniške velesile brezpogj&no sk.Tibele za to, da se izpolnijo one državne pogodbe, ki so bile z njihovim sodelovanjem sklenjene na slovesen način. Te velesile so prevzele izredno m orali no odgovornost, zategadelj -morajo skrbeti za to, da se te pogodbe brezpogojno ki v vseh okokiostih spoštujejo od vseh strani. Nii mogoče misliti, da bi se zavezniške in pridružene drŽave v polni meri ne zavedale teh moralnih obveznosti, ker bi sicer v toliki meri Škodovale svojemu lastnemu vzgledu in svojemu lastnemu dostojanstvu, da bi s tem omajale sklenjeni mir v glavnih njegovih temeljih.« Dr. Lemisch je zaključil svoj govor z izjavo, da pošilja koroški deželni zibor vsem rojakom v zasedenem ozemlju, beguncem in intemiran-cem zahvalo in snčne pozdrave v zaupanju, da bo že v bližnji bodočnosti svobodno ljudsko glasovanje zopet vzpostavilo teritorijalno edinstvo Koroške.« — Kakor .je razvidno iz Limeschovega govora, so koroški Nemci polni zaupanja, da bodo ob konou koncev vendar le lahko spravili v svojo malho vse dele slovenske Koroške. Puščamo jim radi to veselje in to samoprevano, ker smo globoko uverjeni, da bo ljudsko glasovanje, ako se bo sploh vršilo, z »ponujočo večino odločilo na korist kraljevini SHS.
Ali na) pomagamo Dunaju?
BELGRAD, 16. Belgradska »Politika« pri-občuje -članek, v katerem polemizira proti ministru Kristanu, ki se -je zavzel za to, da bi se pomagalo gladujočemu Dunaju z dobavo večje količine živiL V članku piše med drugim: »Ali mislite, da bo Srbe prevzel strah, ako se vrne na prestol Karel ali kakšen drugi Habsburžan? AH more to škodovati? In ako nimamo od tega nobene Škode, zaškaj ibi morali sami gladovati, pomagajoč Dunaju? Mala Srbija se ni »bala niti Frana Josipa, ko -je imel 50 milijonov podanikov in mu je zatvorila vse svoje žitnice "n svoje klavnice, danes bi se naj velika Jugoslavija zbala Karla in nekaj milijonov njegovih izstradanih podanikov, katerim je najvišji ideal bela »kava in potica. Danes, ko celo naši zavezniki in ves svet postopa z nami, ne ozira-.joč se na ničesar drugo, kakor na svoje osebne račune, naj mi uravnamo svoje odnošaje z Dunajem, z našim predvčerajšnjim sovražnikom, na podlagi dunajskih računov? Po tolkih tri-butih, ki jih je dajala Dunaju, dokler mu je robovala, po tolikih žrtvah, ka jih je doprinesla v času vojne, in ki jih mora plačati na ime svoje osvoboditve, zakaj bi Jugoslavija še nadalje morala plačevati Dunaju tribut samo za to, da bi ne spravil zopet na prestol Habs-•burgovcev7 Naj se briga za Dunaj ona, katerim je Dunaj potreben, naj ga rešujejo na svoje stroške, nam pa naj puste naše žito, naše meso in mast, ker tudi pri nas ni v izobilici tega blaga.«
Baranjsko vprašanje.
BELGRAD, 16. Vrhovni svet zaveznikov v Parizu je meseca novembra odposlal našim delegatom na mirovni konferenci noto, v kateri zahteva, da se takoj izpraznita Baranja in Bačka do projektiranih meji. Meje so bile označene v posebni prilogi. Naša delegacija je omenjeno noto poslala v Belgrad, vlada pa nanjo doslej še ni odgovorila. Z ozirom na položaj, ki je nastal vsled te note, se je te dni vršilo v Peč uhu veliko zborovanje, na katerem so zborovalci sklenili, sledeče: Naša mirovna delegacija je že ponovno predložila konferenci predlog, naj se razširijo naše državne meje severno od Peč uha in Mohača, kajti le na ta način bi bilo vprašanje srbskih in šokaških krajev rešeno na zadovoljiv način. Zato pro-
ta vlado, sij ss pri vrhovnem svetu kar najenergbčneje zavzameta za to, da se potrdijo nate drievaa meja Baranja severno od Mohača, in aevernocapadno od Pečuha. Od tega sklepa naj naia delegacija as odstopi pod nobenim pogojem. Ca bi rešil vrhovni svet naše vprašanje v drugačni obliki, smo pripravljeni braniti svojo pravico s orožjem v roki in rajši poginemo, kakor da se porinemo pod madžarsko oblast. Obenem tudi prosimo, da se nam dovoli ustanovitev narodne milice in da se nam da na razpolj^o potrebna količina orožja ia municija.
Rešitev valutnega vprašanja.
BELGRAD, 16. »Beogradski dnevnik« javlja: Misija našega regenta v Parizu se je popolnoma posrečila. Naša kraljevina dobi vojno odškodnino in sicer v isti obliki, kakor Ceho-slovaška in Poljska. Natančna vojna odškodnina za bivšo kraljevino -srbijo te ni določena, vendar pa se dela na to« da ss dobi čimpreje predujem, v višini 2 milijard frankov, ententa pa s tem ni zadovoljna ia ponuja manj. Vsekakor pa je pričakovati, da bo denarna pomoč, ki -jo bomo dobili is inozemstva, blagotvorno vplivala na ureditev aaše valute. Verjetno je, da se v tem pogledu prida ▼ najkrajšem času do pozitivnih rezultatov. — »Epoha« piše, da so zavezniki že pristali na nate zahteve po vojni odškodnini in da nam bo posodila ententa za 3 milijarde frankov bonov, katere bo potem naša država lahko eakomptirala.
Srebrnma kralja Petra plen s a—Urili častnikov.
CUR1H, 17. aOstdeutsche ZeHung« je pred kratkim priobčila izjave Bousta, predsednika vojaškega sveta 45. pehotnega polka v Inster-burgu, o ropanjih nemšloih častnikov po Srbiji. Brus t je med drugim obtoževal častnike 45 pehotnega polka, da so pokradli srebmmo kralja Petra. Proti Brustu se je uvedla na podlagi izjemnega zakona, ki je te sedaj v Nemčiji v veljavi, sodna preiskava, a »Ost-deutsche Zeitung« Je morala priobčiti naslednjo izjavo polkovnika Bodena, poveljnika 45. pehotnega polka:
»Res je, da je bila srebrnana srbskega kralja Petra izročena svoj čas štabu mojega polka, kot nadomestilo za izgubljeno namizno posodo tekom ruskega vpada v nemške pokrajine. Po razpustu polka in njegovega štaba se je srebrnina razdelila med častnike bolj za... spomin nego za drago.«
Otvoritev brzovocnega prometa.
BELGRAD, 16. Z novim letom se otvori po naših progah mednaroden .promet. Uvedel se je poleg projektiranega brz o vlaka Belgrad-Zagreb in Zagreb-Beigrad še nov ferzovlak, ki bo prevažal poleg, »^rfcnikov tudi mednarodno pošto. Vlaku bo priklopljen tudi tovorni voz za prevažanja brzovozne prtljage.
Intendant ljubljanske oper«.
LJUBLJANA, 16. Kakor poročajo iz Bel-grada, bo za intendanta ljubljanske opere skoraj gotovo imenovan zaslužni naš skladatelj Viktor Parma, vladni svetnik v pokoju, ki živi sedaj na Dunaju.
Razpuščeaa podružnica Dražbe sv« Cirila in Metoda v Grade«.
LJUBLJANA, 16. Iz Gradca poročajo: Štajerska deželna vlada je raspustila izvenaka-demično podružnico »Družb« sv. Cirila in Metoda« v Gradcu.
proti veUloohrvatski pro-
Avstrijski
LJUBLJANA, 16. V ena bmad zadnjih sej
avstrijske narodne skupščine je državni kancelar dr. Renner obširno razpravljal o odno-šajih med našo kraljevino ia avstrijsko republiko. V tem svojem govoru -je med drugim naglašal, da je od kompenzacijske pogodbe, ki jo j« sklenila avstrijska vlada s kraljevino SHS glede dobave živil, odvisna eksistenca vsega avstrijskega prebivalstva. Pri tem se je bridko pritoževal, da zagovarjajo odlični javni organi avstrijske države na jugu ob času ko skuša vlada izpolniti vse v saintigermainski mirovni pogodbi prevzete obveznosti in dolžnosti, kot pravo avstrijsko politiko težnjo, da se razkroji jugoslovanska država in s« pomore do zmag« velikohrvatski UejL Vlada ne namerava omejevati tiskovno svobodo . Vsakdo naj piše kakor zna, toda vsakdo pa mora tudi dovoliti, da mu merodajni državni faktor>i za-k loče jo, da je na -krivih potih. Vlada izjavlja iz-rečuo, da stojijo republika, parlament in odsek za zunanje stvari na temelju saintgermainske mirovne pogodbe. Na medklic profesorja drja. An-gererja: »Kaj pa delajo Jugosloveni na Koroškem, ki zatrjujejo, da na Koroškem ne pride do plebiscita?«, je dr. Renner iejavil: »Takšno postopanje ss vendar lahko zavrne ia vlada je pripravljena, da bo nastopila proti vsaki krivici, ki prihaja od zunaj. Mi potrebujemo zunanjo politiko z docela enotnimi smernicami, kateri se podrejajo v državi vsi od prvega do zadnjega.«	_
PRAGA, 16. Potovanje avstrijskega državnega kanclerja dr. Reunecja v Prago ss bo bržkone zavleklo, ker je Clemenceau iz Pariza odsoten. Napracp vestem, lri jih prinašajo avstrijski listi povodom dr. Rennerjevega potovanja v Prago £ede gospodarska konfederacije, zavzema čeiko časopisje odklanjajoče stališče.
dovala zanj pri Wilsoan. Ko sta oba to odklonila, je došel princ Sakat Bourbonski in je prosil, naj bi čehoslovaška vlada potom svojega zastopnika na Dunaju skrbela za varnost življenja cesarske družine ter posredovala v istem smislu pri Wilsoau. Pogajanja so s« končala brez uspeha.
Pristanišče v BratislavL
PRAGA, 16. »Večer« poroča, da namerava čehoslovaška vlada preurediti pristanišč« v Bratislavi v vojno lukou
Ločitev cerkve od države aa Češkem.
PRAGA, 16. Naučni minister H ah rman je izjavil na socialdemokratičnem shodu, da bo Še pred volitvami v narodno skupščino predložil zaZionski načrt o ločitvi cerkve od države.
Čehoslovaška posojila t inozemstva.
PRAGA, 18. (S) Finančna komisija je predložila parlamentu, naj azda pooblastilo za sklenitev posojil za' nabavo sirovin in naj se dovoli državno jamstvo za posojila, ki jih sklenejo čeh os lovaški bankirji v inozemstvu in sicer v meri do ene milijarde in pol frankov vštevši že sJklenjena posojila, ki znašajo 37 milijonov dolarjev, 210 milijonov frankov, 304.500 funtov šterlingov in 120 milijonov lir.
Davki aa Imetje.
PRAGA, ia (S.) Danes je predložilo finančno nrnistiutvo narodni skupščini zakonski načrt, ki »določa začasne davke na imovino. Pristo&ina se določi končnoveljavno pozneje; za sedaj se predlaga iK^echiia Icstvica: od 20 do 100 tisoč 5%, 100 do 300 tisoč 10«, od 300 do 600 tisoč 15%, od 600 000 do 1 milijona 20% in nad 1 milijon 25«.	_ .
Mirovna konferenca.
Seja vrhovnega sveta.
PARIZ, 18. (S) Zavezniški vrhovni svet se je sest.il davi v ministrstvu za zunanje zadeve ood predsedstvom Julesa Camlbona. Vrhovni svet je odobril načrt meje med Galicijo in Bukovino, ki se priobči prizadetim strankam. Lenoliet-r in Lainies sta poročala o pogovoru z nem'Jcmi delegati glede odškodnine za potopitev brodovja v Skapaflowu. Vkljub temu, da so se predložili razni predlogi, ni prišlo v tej zadevi do sploh nikakršnega sklepa.
Rennerjev odhod Iz Pariza.
PARIZ, 18. (S) Avstrijski kancelar Renner odpotuje nocoj ob 19*45 iz Pariza.
Italljansko-zavezniški odnošajL
RIM, 17. »Tribuna« pripominja k »Temps-ovn« notici o francosko-angleško-ameriški izjavi, v kateri se poziva Italijo, naj začne vnovič proučavati reško vprašanje, takole:
»Iz tega lakoničnega poročila je razvidno, da ste Anglija in Francija spravili reško vpra-širnje zopet na točko, kjer je bilo po D'An-nunzijevi zasedbi Reke: Francija in Anglija prepuščate Italiji rešrtev — takorekoč notranjo reš tev — tega vprašanja.
Nekoliko več vpogleda v položaj, to je na ulogo, ki jo igra Amerika pri vprašanjih, ki se tičežo našega miru, smo dobili po povrnitvi Clemenceauja in njegovega spremstva iz Londona in ne iz Washingtona. temveč edinole &kih z-sdevah, so se jim obrazi zjasnili, če si pa omenil jadransko vprašanje, so se jim obrazi stemnili.
Tuda o -nenadnem odhodu Scialoje iz Londona krož:.jo nasprotujoči si glasovi, ki se ne morejo lahko kontrolirati. Kakor je znano, je odpotoval Scialoja kc Londona v soboto ob 12'20, do-čim je Clemenceau odpotoval v nedeljo zjutraj. Iz Londona prihaja vest, da je Scialoje v odhod zelo presenetil Lloyda Geor-£ea. Vest o odhodu je prišla nepričakovano tudi v min- strstvo za zunanje zadeve, tako da ni <tilo na postaji nobenega zastopnika an-tfiešketfa ministrstva za zunanje zadeve, da bi pozdravil italijanskega ministra.«
TURIN, 17. »Gazzetta del Popolo« pravi, da je vest o doseženem sporazumu med Scialo-jo in za veziv škimi zastopniki v Londonu glede rešitve reškega vprašanja popolnoma neutemeljena, »ker za sedaj ne more in ne sme priti rešitev za Reko ne iz Pariza, ne iz Londona ni ne iz Washingtona, -temveč edinevle z Reke. Rešitev ne bo za sedaj konfinoveljavna; ustvarila b-o samo, »-modus vdvendi«, toda imela bo to prednost, da pomiri italijansko prebivalstvo ob Jadranu in vzpostavi disciplino. To bo torej bolj notranja nego zunanja rešitev.«	_
Enver paša — turkestanski kralj.
PARIZ, 18. (S) »Eobo de Pariš« poroča iz Ženeve: Iz Carigrada javljajo »Lokal Anzeiger-ju«, da je 'bil Enver paša kronan za turke-stanskega kralja. »Eoho de Pariš« pripominja: te delj časa sem je Enver paša izginil brez sledu: ni se vedrio, na katerem mestu vzhoda se nahaja. On se je skrival, toda njegov vpliv na Anatomijo je rastel od dne do dne. Enver paša je duša naoijonalističnega gibanja, kate-ega uradni voditelj je Kemail paša. Sedaj začenja svitati. Pričakovati moramo, da se njegovo delovanje združi s šovinističnim gibanjem, ki vre v maloazijskih vilajetih.
PRAGA, 16. Čehoslovaška podanik v Haagu objavlja v »Venkovu«, da Je letos dne 27. januarja došel k njemu v Pariš vseučiliški profesor Bouvier ia Ženeve ter ga vprašal, kakšno stališče bi zaveda Čehoslovaška vlada, ako bi cesar Karei s tvojo družino pobegnil v kritičnem trenotka v ČeboslovaAko. Tudi je prosil, naj bi dr. Ksamaf aH dr> Bana! posre-
Ameriško-mehikaaski spor.
MEHKA, 17. (S) Mehikanska vlada je izročila severnoameriškemu -poslaniku odgovor na noto zaradi aretacije konzula Jenkinsa. Mehikanska vlada izjavlja, da izginja vsled osvoboditev Jenkinsa proti kavciji vsak vzrok za nesporazumljenje med obema državama in trdi, da je bila aretacija konzula Jenkinsa upravičena.
Izvažanje pramoga Is Anglije astavljeao.
LONDON, 17. (S) V vseh pristaniščih Bri-stolskega preliva je stopila v veljavo prepoved izvažanja premoga. Carinski urad je odposlal vse ladje z manj« nego 1600 -tonelat. Iti imajo aa krovu blago za Francijo, Italijo in Irako,
v temška in druga angleška pristanišča. S tO prepovedjo izvažanja ae razveljavljajo pogodbe inozemskih uvoznikov; f^v^nt izguba pads na breme državi.
LONDON, 17. (S) V oficijelnih krogih se iz« javlja, da je prišlo do prepovedi izvažanja premoga vsled sklepa upravitelja gorljivih snovi, ki smatra, da ae mora premog pridržati za lomačo rabo. »Board of T rade« javlja, da se j« produciralo v tednu do 6. decembra 4,808.534 ton premoga; to je največja množina od minulega majnika sem.
LONDON, 17. (S) Parlamentarni sotrudmk »Dayli Nevtrsa« zatrjuje, da namerava vlada a tem, da je prepovedala izvažanje premoga in uvažanje inozemskega blaga, <ia zadržuje bili home rull za Irsko in da namerava razpustiti parlament še pred Božičem, pospešiti splošne državnozborske volitve, ki (bi se imele vršiti februarja, in potlačiti laburiste.
Izvažanje premoga se začne s 1. januarjem.
LONDON, 17. (S) SI. januarjem bo zopet dovoljeno izvažanje 'koksa in gorljivih izdelkov v vse države, izvzemši Rusijo, Nemčijo, Madžarsko, Avstrijo, Turčijo in Bolgarsko, toda proti dovoljenju državnega nadzornika in njegovega zastopnika v Giasgowu, New-castleu, Liverpooleu in Kardiffu. Iz tega zadnjega ukrepa je razvidno, da namerava vlada nadzirati izvažanje tega proizvoda.
Dechanel predsednik francoske zbornice.
PARIZ, 18. (S) Izvolitev Dechanel a za predsednika zbornice je bila pozdravljena z burnim odobravanjem. Za podpredsednike so bili izvoljeni: Raoul Fere, Lefeure, Alagotte in Lefevre du Prey.
Iz i talilo.
Italijanska zbornica.
RIM, 18. Na -današnji seji poslanske zbornice je govoril De Andreis o kolonskem, a Scotti o kmetskom vprašanju. Scotti je med drugim protestiral proti načrtu obdačenja vina, ki tlači voljo do dela, in proti zatiranju poljedelstva z raznimi neopravičenimi ukrepi, kar je povzročilo razne pripombe s etrani socialistov. Nato se je nadaljevala včerajšnja razprava o proračunu. Pemrisi je naglašal, da je edina rešitev iz sedanjega položaja zvišanje produkcije, ki se more udejstviti edinole, če vlada v državđ mdr; duhovi pa se bodo pomirili, če vlada poda izjavo, da se rešijo ugodno še nerešena italijanska vprašanja, in če se vsi socijalni sloji pokažejo solidarni. Podtajnik za prehrano, Munialdi, je podal obširno -poročilo o gospodarskem položaju Italije.
Položaj je zelo resen — je rekel govornilk — ker -država porabi mnogo več nego .producira. Žito se mora nakupovati v Ameriki; država ima samo pri žitu nad dve milijardi deficita. Zato je neizogibno potrebno, da se zviša cena kruhu. Dobava živil iz izhoda je nemogoča zaradi pomankanja prevoznih sredstev. Tudi pri nakupovanju turšice v inozemstvu ima država okoli 100 milijonov izgube. Riž, k! ga primankuje 500.000 kvintalov na leto, se ne more nakupovati v inozemstvu. Država zasluži 16 lir pri kvintalu in se ne more zaradi tega odreči monopola na ta predmet. Sladkor na žetev je bila dobra, toda vkljub temu bo treba nabaviti kakih 800.000 kvintalov sladkorja iz inozemstva. Prehrana z zmrznjenim mesom se ne bo mogla omejiti. Država je poskrbela za dobavo svinjskega mesa iz inozemstva in poizkušala urediti izvažanje iz pokrajine v pokrajino. Produkcija oija je bila zelo slaba, tako da je novega olja komaj za» dosti za pokrajine, ki je proizvajajo. Sedanji > cene se ne bodo mogle zdržati. Treba bo na • ibaviti v inozemstvu vsaj 900.000 kvintalov semenskega olja, ki je država prodaja po 6 lir. Produkcija mlečnih izdelkov je za .polovico manjša od predvojne produkcije. Prosta trgovina s tem iedelkom se ne more nikakor dovoliti. Osušenih rib je prišlo na trg 30.000 kvintalov več nego pred vojno. Vlada se je pobrigala za dobavo velikih množin tunov v inozemstvu in doma, toda položaj ostane vkljub temu resen, ker nihče ne more delati čudežev. Prosta trgovina se v takih rasanerah ne more dovoliti, «ker hi ta ukrep samo podpiral špekulacijo v škodo splošne koristi.
Govornik je opozoril zbornico na žalostno dejstvo, da država izgublja od dne do dne veti dobavijakie zmožnosti, dočira obstoja vedno večja potreba doba vijanja v inozemstvu, in je zaključil, naglašajoč, da se m mogoče rešiti iz tega položaja drugače nego potom premirja med razredi in strankami.
Podtajnikov govor je povzročil živahno ia burno razpravo. Bretta je obžaloval, da se ja razveljavil Nittijev odlok, a katerim se je dovolilo 1. 1918. delavskim zastopnikom sodelovanje pri določevanju cen življenskih potrebščin. Naglašal je, da je nujno potrebna socijalizacija hidroelekkičnih podjetij.
Graziadei in 'De Andreis sta zahtevala, na| se jima dovoli aa sobotni seji pojasnrtev njunega predloga o odpravi politične zapriseg«, a D Aragona je zahteval, naj se mu dovoli po* jasnitev predloga o zvišanju parlamentarna plače. Ministrski predsednik Nitti jim js do« volil, a nato se je seja zaključila.
Socijalisti nadašajo svojo nepopustljivost
RIM, 17. Uradni socijalisti so se sestali dane« v Montecitorhi. Skleni* so nepopustljivo taktiko v zadevah cele stranke, posebno pa napram ministrstvu. Eden ramed najboH znanih poslancev maksmratistične skupine je podal nesiednjo iziavoi »Mi smo ter ostanemo nepopustljivi. Mi smo proti Nitttfu kakor proti Orlandu »n prod SalarcdrL Mi imamo maksamaJistiČen program, ki se izvrši. Samo v enem alučaju izpremenimo svojo taktiko: on dan. ko pridemo do oblasti. Da se to doseže, ja potrebno, da počakamo razpustitev zbornice ia <la se obnove volitve.« Vprašali so ga, »41 je tudi za sabotažo parlamenta; »Smo tudi za t0w« ie ođk govor iL
/
»feittftOSi« Mh. Mfc
V Trsfv *"se	JVf
ti ta socialisti. PIRENZE, lf. V S&rteaui* (Sieaa) te bila včeraj proglašena splošnci stavka v znak protesta, ker so orožniki povzročiti poboj ter aretiraš* 5 sccija-ttstov. Čv. Blsognija, Iri se je pobrisal, da bi »vodi! erettrance, se njegov poizkus ni posreči!. Ta fleuspek 4e povod ca proglasitev stavke. Stavkajoče delavstvo bi bilo moralo imeti snoči shod na •glavnem trg«, toda prišli »o orožniki in preprečili sbod. Nastal te tunrult, med kaferhn so o-fožnHd streljati Iz karabink. V enem trenutku se je trg izprazni i« na tleh sta ležala dva ustreljena demonstranta ¥a petnajstorica ranjencev, izmed katerih jih 4e bilo nekoliko nevarno ranjenih. Prispela so fcma*u ©javen ja. Id so bila brzofavno poklicana. Socialistična stranka je »klentfa stavko
t**d» za danes.	i^.
-■- ^
Pruski ibor ca enotno Nemčijo. BEROLIN, IS. [S) Paski zbor je konča! včeraj popoldne razpravo o predlogu večinske stranke glede ustanovitve nemške lastne države. Predlog je bal sprejet s 210 glasovi proti 32.
Opomeno svima.
Zagret, 15. dec.
Položaj fe naše države vrlo težak « to samo zato, jer nismo iznutra dosta jaki. Na opomenu svima, koji s vesno ili nesvesno slalbe svojim separatizmom, neradom i sabotažom unutarnju sna$u našu, donosi »Obnova« iz pera jednog našeg poznatog čoveka, koji živi u inozemstvu, ove značajne reči:
Ni jedan narod u Evropi nema manje prijatelja i zaštitnika od naroda — jugoslo-venakog.
I ikad to tvrdrlm, ne ciljam na zaštitu i prijateljstvo moćnih savezničkih iM neutralnih vlada. Medju njima nemamo valjda ni jednog prijatelja. Nego mi nemamo prijatelja ni za-Itilnika — osim retkih izuzetaka — ni medju pojedincima zapadnih boržuazija; nekmoli (kaj Šele) medju Širokim masama.
Simpatije zapadnog sveta za srpski dio na-ifeeg naroda sižu samo dotle, dok njegove opravdane težnje — naročito u zajednici z ostalom j ugoslovenskom braćom — ne dodju u sukob (nasprotja) sa interesima moćnih ili njezinih štićenika.
Teška naša situacija ima više uzroka.
Najslavniji je uzrok naš položaj — najdelikatniji komad Evrope — koji nas dovodi u sukob sa jednim delom velikih saveznika.
Drugi je, da su Hrvati i Slovenci — koji nastavaju sporne krajeve — tako malo u svetu poznati, da je neprijateljskoj propagandi vrlo lasno (lahko) bilo prikazati nas u vrlo lošem svetu (slabi luči).
Treći je, što pre rata Hrvati i Slovenci ne uradiše upravo ništa, a od primirja svi skupa, vrlo malo, da popul arišem o našu stvar na zapadu i stečemo (si pridobimo) prijatelja.
Zadnji uzrok, ali koji bi lepo mogao pristati na prvom mestu, jeste naš unutrašnji položaj od primirja do danas. I prijatelj i neprijatelj ceni te, koliko vrediš — sam za se.
Da nije ibilo Wilsona, od nas bi već trista čuda -bilo na Jadranu. Ala što je do sad (bilo, ili moglo .biti, to je ništa prarna onome, što bi još moglo, ili će, sigurno, biti.
Cei ome svetu su već poznata ograničenja što ih je protiv ugovora mira i Lige naroda prihvatio američki senat. Usled toga glasovanja javlja se, povukao je Wćlsoa ugovor mira Ispred senata. No i da ga nije povukao, zapečaćen je udes (usoda) i ugovoru i Ligi u Americi.
Na ovaj način ostajemo, ili ćemo ostati, bez zadnje potpore medju veHkima . ..
Ovaj dogadjaj i sam o sebi bio bi po nas od usućnog značenja. AK gde su drugi doga-djaji, koji drmaju (pretresajo) celina svetom, pa i našim opstankom?
Ko nije slep, ko nije gluh, k o ni je kriminalno nehajan, treba da shvati i vidi očajni (obupni) položaj — usled svih spomenutih uzroka — u kome se nalazi naš narod i država.
Došli smo do table sa jasnim neumoljivim natpisom: »U opasnosti samo je opstanak i budućnost — niko vas ne će pomoći — uzdajte se samo u se«.
Naša je zemlja puna slepaca, koji taj napis ne vide, prepuna obez umij enih, koji ga ne čitaju, ili ne će da razume.
Ja upirem prstom u narodne poslanike bez razlike, jer oni nose na sebi strašnu odgovornost pred Bogom i povesti (zgodovino) za sve nesreč* koje mog« zadesiti (doleteti) domovinu
Država j s <i opasnosti i izvojštene (pribor-jene) g rute« su u opasnosti. Izvojštenje najvažnijih granica je u opasnosti, pa usred takove situacije, šta su sva ona pitanja unutarnjeg značaja, koja se mogu rešiti i do godine
.i do deset godina i sve lepo bez gospodina X-a i gospodina Y-a.
U stranu (prof) sa federalizmom i centra-temom, u stranu sa svime što stvara nered i ozlovof jtzje narod, a dvignite vai pogled preko granica, pogledajte do, koje dolazi, a koje ako ne zuzbsjemo, pođcloprt Će, izbrisat će t nas i sve ono, zbog čega se svadjaie (razdvajate).
Jer ne vodeći računa o spoljnim (vnanjlh) opasnostima, svi vam unutarnji računi, i jednima i drugima ne vrede boba.
Talijani, Rumunji, Madžari, Nemci samo se raduju unutarnjim našim svadjama, drže nas tako glupe i slepe, da javno kKču i otvoreno izpovedaju, da će njihovi zahtevi pobediti baš usled naših unutarnjih prilika!
Je li moguće da narodni predstavnici sve ovo ne vide. ne shvaćaju? Zar smo mi doista prokleti narod, koji sam kopa grob svojoj sreći?
Ameriko Id RSeoanle evropskih vprašani.
Danes je povsem jasno* kako so se motili (isti, ki so menili, da je z bolesni jo W«ilsona, z »izjalovljenjem njegovih toček« in pa posebno z opozicijo v ameriškem senatu odpravljen vpliv Amerike na reševanje evropsleih vprašanj. Wilson je res v Ameriki; prcšla so pogajanja v Londonu« na katerih sta imela besedo Clememceau in Llojpd George. Ali, da, tudi SciaJoja da je bal povabljen« ki pa — kakor javljajo tudi italijanski listi — ni dosegel nič drugega« nego da so mu izročili sov načrt« po katerem hočejo rešiti razna in med temi tudi jadransko vprašanje! — Prišlo da je do novega angleško-francoskega dogovora! In da mora biti res nekaj »novega,« je soditi po dejstvu, da je ministerski predsednik Nit ti odložil svoja »pojasnila« glede jadranskega vprašanja, dokler ne dozna, kaj prinaša Scialojaf Kaj je prinesel v Rim? Odgovor daje vest, včeraj došla iz prestolnice Italije: Reško vprašanje se oddaljuje od rešitve! -Vse, kar se tiče tega vprašanja« da je odloženo. Torej tudi jadransko! To vprašanje da se ne more rešiti, dokler ne bo italijanska vlada poznala dispozicij zaveznikov in ne ukrene potrebno. Tittonijevega zadnjega načrta ni mogla izvesti italijanska vlada radi težavnega notranjega položaja. Zato je Tittoai odstopil. Sedaj pa da hočejo imeti v Londonu in Parizu gotovost« da se njihov novi načrt izvede. V tem pogledu da vlada popolno soglasje med Anglijo in Francijo. Ali, da: kaj pa je z W^lsonom, kaj z Ameriko? Ali se ta res ne zanima več za evropska vprašanja? Ali hoče res prepustiti Evropi, naj si pomaga« kakor hoče, in uredi svoja vprašanja, kakor ve in zna? Mi smo že povedali svoje mnenje in izrazili svoje uver-jenje, da se moti, kdor sodi tako. Rekli smo, da beste Anglija in Francija slej ko prej ukrepali po navodilih Washi»gtona. In to že vsled gospodarske in financijelne odvisnosti od Amerike. Wilson je odšel in — ostaja — smo rekli. In da smo s tem uverjenjem v veldki družbi, priča pisava "italijanskih Kstov iz zadnjih dni. Neko poročilo iz Pariza v »Nazione« pravi:
Domneve tistih, ki so menili, da vpliv Ze-dinjenih držav na evropske stvari upada — te domneve padajo oči vi dno. Kje so vzroki tenu? Preoddaljeni smo od Amerike in prepoman-kljivo obveščeni, da bi mogli reči, ali se je hotela Amerika res ločiti od konference, ali pa je izprememfco v Wilsonovem vedenju pripisati poizkusom Francije in Anglije iz zadnjih dni, da ti se v Evropi ustanovil blok sil, ki bi v mednarodni politiki izvajal tako akcijo« da bi bila pomoč Amerike nepotrebna, ali celo brezkoristna. .
Ena stvar pa je za sedaj gotova: da se je na sestanku v Londonu Amerika zopet uveljavila v taki meri, da je prekopicnila Clemen-ceaujeve načrte. Ta je bil šel v angleško prestolnico z načrtom zveze zapadnih vlasti--
povrnil pa se je iz Londona z jamstvi, v katerih hoče zavzeti Amerika mesto najspred-njejše vrste. Wilsonovo vedenje v zadnjih ča-sth je vspostavilo majajoče se zaupanje Lloyd Georgevo, posebno pa Clemenceaujevo« obračajoč njuno pozornost M ameriško vrednost.
Mari to situacijsko poročilo ne podkreplja našega nazora: v ospredju na pozorišču Anglija in Francija, režija pa v rokah Amerike?!!
Ked Dunajem In Prosi
V člankih o »načrtih m nadah cesarja Karla« pravimo na nekem mestu, da do gospt*?anske skupnosti, kolikor }e to potrebno med državami-nasJednicami bivše monarhije, pride tudi brez vapostave monarhije in brez Habsburžanov. Beseda se že uresničuje vsaj s pripravami za kak
PODLISTEK
Zn staro pravda
<«4)
Avgust Seno a: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVL stoletja.
»Oče!« je zaklical Stepko, pokleknivši pred Ambroža, »rotim vas s sinovsko ljubeznijo, ne storite tega, en sam glas vaše sive glave velja več, nego sto njihovih besed.«
Ali, podban je zasukal glav oin rekel: »Ne ipojdem!«
Tedaj je priskočil Konjski in vgikKknil, poljubi vši starcu roko:
»Hvala vam, vzvišeni mož! Branil vas.bom do zadnjega diha. A vi drugi potrpite! Pride na dan, kako plemenita je duša Ambroža Gre-gorianca!«
• • •
Predpoldne dne sv. Jakoba — sestanek sabora. Po sobi hiše gospoda Konjskega se izpre-haja starec Ambrož, povešene glave, z rokama, prekrižanima na hrbtu. Mračen je, nemiren. Kakor zaprt lev po kletki hodi sem m tja po aobL Sedaj pa sedaj se ustavlja ter gleda skozi okno. Gleda« kako gredo poslanci skozi Kamena vrata v sabor. Nekateri hčtro, govoreč Sivo, da ne bi zakasnili; drugi počasi, molče, kakor da bi se jim ne bi bolelo. Pešci, konje-
niki, veVkaši, mali plemiči, kanoniki, plemeniti seljaki od Kalnika, Dragamća, iz Turovega polja v modrih plaščih. Ambrož pa ne more« ne sme. Mračno je nabral obrvi ter iztisnil iz očesa veliko solzo. Sam je. Možje so Šli iz hiše v sabor. Anka je v svoji sobi primateri Uršuli, ki jo stresa vročica. Sam je s svojimi sivimi lasmi, s poštenim srcem, ki je razvneto vsled tujega nepoštenja. Živeie mu bije srce — bije silneje. Kaj bo iz tega? Ure se plazijo kot črvi; tiho je, samo kedaj pa kedaj je čuti vzfcfck z Markovega trga. To je sabor« ki razpravlja na dvorišču mestne hiše. Minulo je poldne« prišla je ena ura. Tedaj se je začul itropot, ium in •krik na ulici. Podban je stopil k oknu. Resni, razjarjeni, rdečih obrazov, srdeC se, smejoč se, so šli poslanci iz sabora. Sedaj se čujejo koraki na hodniku. Vrata se odpirajo. V sobo je pri-hrumel Stepko, ki je, pokleknavki pred očeta, vzkliknil:
»Oče moj! Oče moj! Sramota do Boga!« Prišli pa so tudi Baltazar, Kerenčenj, Konjski, Drušković in Vumović, bledi, tresoč se, obupani. A, ko se je S tepka izvil vzklik, je navalila v sobo« raz vneta od vročine« plamtečih oči, Uršula in žnjo Anka.
»Kaj je. za božjo voljo?« je vrfdikmla Hem-govica, pri skočivši k Stepku.
»Molčite, ženske!« je zapovedsl Ambrož mirno« »čaJe boste sedaj. Gosood Konjski mm
prl iieren dogovor. DrSavm konceh- N'emške Av-iStrrte dr. Renter po££c takoj po bo i^aih prazai-■kth v Prago in je ca lo potovanje že vse dogovorjeno med rečenim državnim kancelar jem In ministrom čohoslovaške rSpnbStke za vnanio stvari, BerteSetik Tada eoteat2 siti, nej pride do teh pogajanj takoj po povratku Rennerja iz Pariza. Pogajanja za gospodarsko zbRžanje« med Duoaietn ia Prago imajo torej sankcijo z mesta, ki je danes odločilno za bodočo zastesnćzadjo Evrope. Do ta* kosa gospodarskega zbližairja pa fcna prati, ne da bi bHa s tem dota&nena politična ločitev. Vendar trdijo nemški listi, da le poleg te stvarne gospodarske poti ebe še en razlog politične naravi. Madžari delajo Cehom skrbi radi Slovaške, Nemški Avstriji pa gre za zapaćno Ogrsko. Obe republiki pa ste vznemirjeni radi monarhistične propagande med Madžari in pa radi prizadevanj teb poslednjih za gospodarsko politično in miMtarično zbtiža-n}e s Poljske. Dalje nagtašajo nemški listi, da CehoolovaSca potrebuje Nemške Avstrije v svrbo spola z Jugoslavijo. Brez takega spola bi se če-hoslovaška repubkka ne mogla vzdržati To da fe-poznavajo sedaj tudi v Parizu in zato žele pogajanj med Nemško Avstrijo In čehosJovaško republiko.
O!asom vesti, Id se širijo te dni, utegnejo Madžari res kovati sovražne naklepe proti čehoslo-vaški republiki. In tc radi Slovaške. Zato menda razširjajo vest«, fcaiko da vre med Slovaki samimi proti združenju s Češko. Posebno da odklanja tako združenje ljudska stranka patra fftnke. Mi smo i&i tako uverjeni. da so te vesti tendencijozne. To .potrla tudi poročevalec (urinskega lista »La Štampa«, tore gotovo nesumijiv vir. Naslaša o. pr. tehtno dejstvo, da tri slovaške stranke — so-cijaiisti, agrarci m liberalci — tvorijo sedanjo vkidno večino, dočitn le stranka patra Hlmke stoji ob strani. A še ta poslednji izjavlja svečano, da nasprotuje le vladi, ker ie preKberalna, nikakor pa ne čehoslovaški republiki. Na nekem shodu dne 4. decembra }e ljudska stranka ostro obsodila vsako rovarenje proti republiki ter izjavila, <?a hoće delovati za edinstvenost republike. Kdor ne bi sprejel tega načela, ga stranka izključi
Poročevalec »Stampe« pripominja, da fe to vedenje Hlinke najizdatnejši dokaz, tako tendenciozne so vesti o uporu Slovakov proti združenju s Češko! Kako bi todi moglo biti drugače? Kako mi bi Sđovaki hoteli zopet v odvisnost od Madžar-jev, ki so ph vedno Izrecno označali za pse fn so tudi (postopali ž njimi kot s psi. Radi vsaike svo-bodneje besede, radi vsakega svobodnejšega dJha so jrh tirali na zatožno klop in metali v ječe kot veJeazdajšce in zločince proti ogrski držav«. Poljaki pa, če bi se udali madžarskim vabam, bi s tem opljuvali svojo s Javno zgodovino, svojo častno minulost, svojo junaško in idealno borbo za svobodo in samostojnost so si bili nekdaj pridobili simpatije vsega sveta. In sedaj bi jih — zapravili!
načrti Id nađe Hc&sn cesarja Kurio.
m.
V tistem »znanem manifestu« je cesar Karel svečano obljubil, da pojdejo vsa njegova prizadevanja za tem, da skoro podeli svojim narodom blagoslov mku. Zakaj ni držal besede? Mari res ni mogel? AH je bil razvoj dogodkov res tako »nagel« — kakor trdi to oni zaupnik —, da je bila vsa »blaga volja« cesarja obnemogla? Ma« je res moral lurialjevati vojno? Zakaj jo je nadaljeval? Ker ga je — pravi zaupnik — nada v veBkodusje in izprevidnost entejnjtnih vlasti kruto prevarila. To ni res! Danes se priznava celo tudi od mnogih nemških strani, da je bila tedaj na strani Anglije in Amerike resna volja za pogajanja z Avstrijo. In smatrati moremo kot absolutno gotovost« da bi bil cesar Karel mogel doseči razmeroma blage mirovne pogoje in da bi bil vsaj nekaj rešil. Ali, v resnici ni hotel, ali pa morda ni — znal!
Kot dokaz blage volje bivSega cesarja navaja njegov zaupnik trditev, da je Karel »brezpogojno privolil v VOsoson načela, da je pailiJB pravici narodov do n—o odločbe«« da bi le prišlo do zaželenega miru! Privolil — pritrdil! S tem ns ie nič rečeno in nič dokazano. Kaj pa je stofffl?! Kje je kaka listina, ki bi podajala dokaz, da je cesar storil kak korak, da bi prišlo do miru na podlagi Wilsono-vih načel?! To je glavno vprašanje. Nadaljeval je vojno! Pri tem pa ima zaupnik — to je jasno razvidno iz njegovih izvajanj — pred očmi le samoodločbo narodov v mednarodnem okviru. Ali, niti ne namiguje ne na tako pravico narodov v bivši monarhiji. Izgovarjata bi se hotel seveda, češ, da je bila to notranja stvar bivše monarhije, ki naj Id jo ta rešila sama in v katero naj bi se ne vtikala ne Wilson« ne Evropa! Resnica pa je ta« da so se stvari razvile tako daleč, da je notranji pre—lroj države — in to se je naglašalo v pogojih, ki naj hi bili v podlago za mirovna pogajanja z Avstrijo — postal
govori! Nato je sedel, a Konj dri je začel pridušenim glasom:
»Zjutraj smo ili v ubor m dobrimi nadami. Večina naša, večina bo znala odvrniti strelo od naših glav, pa naj je prišla tudi s prestola. Markov trg je bil poln saborskih ljudi, ali ni bilo tu ne hrupa ne krika — to je brenčalo, šumelo in gledalo izpod očesa. Videlo se je, da se pripravlja vihar. Ko so zapazili nas, to je, mene, Stepka in Kerenčeja, je šum prenehal in vsi obrazi so se obrnili proti nam. Ali nismo se ostavili. Pozdravivši se na kratko z nekaterimi, snao ili naravnost proti mestni hiši, da si najdemo primerno mesto. Tako je bilo snoči dogovorjeno. Na dvorišču je bilo precejšnje Število plemstva« njihovega ki našega — našega več, kolikor sem mogel presoditi na prvi mah. Potem jih je došlo z Markovega trga ie več. Mi smo se zavlekK na desno stran, a za nami bratje Sekelji, Zafcoki, Mrnjavčić, opat pavlinski, podanik mesta Zagreba Tomo Maknlić, meščani Križevaški, Varaždinski« m plemiči eeljaki od Kalnika, posebno pa Samoborci.
Nasproti nam so stali, smejo« se nekako škodoželjno« gospoda Msto In Sime Keglević, povešene glav« Gjuro Vsesvetiški, pa tudi brat mu hinnnifc Štipan, Iri se je pred medvedom frmonnm Keglevtčem sladko m ponižno previjal; Ladislav Bokovaiki je buljil predse, drteč sobi na tnlirfm: Ivan Petriče-
arodno vprašanje, ker bi bile sicer razmere v Avstriji v neprestano ogrožanje evro-pejskega miru! Jeli dal cesar Karel — razun tistih splošnih, neobveznih fraz v tistem »znanem manifestu« — je ii dala njegova vlada od sebe le en sam obvezen glas, da se narodom zagotovi pravica do narodne samoodločbe?! Kako je odgovorila na ma^niški deklaraciji Jugoslovenov in Cehov, kako je odzvanjalo iz tabora cesarjevih — njegovih Nemcev?! Krohot, rc>ga-nje, omalovaževanje! Nemška smer v notranji politiki se je celo še poostrila. In cesar da bi ne bil mogel tega prepreHti? Če bi bil le hotel?! Le dvejno je možno: aH je bil slabič in nesposoben vladar, ali pa je bila v njem — zla volja. A ravno s tem, da je v tisti usodni in zadnji uri, ko so narodi nudili še zadnjo možnost za spravo z Dunajem in cesarskim dvorom, nemški furor ostajal neizprosen in nedostopen ter da sta mu tudi cesarski dvor in vlada dajala potuho: ravno s tem je bil poda!n eklatanten, jasen in neizpodbiten dokaz, da od Avstrije nI bilo pričakovati povoljne rešitve nje notranjih razmer, in da bi te razmere stalno ogrožale evropski mir, ako jih ne uredi in določi mednarodna avtoriteta — da je bilo torej avstrijsko vprašanje res mednarodno vprašanje!
Pri vsem svojem poizkusu, da bi razbremenil bivšega cesarja od vsake krivde in da bi narinil vero v njegove blaige namene in načrte, govori neresnico, ki jo pobijajo dejstva. Ali pa piše cesarju žalostno izpričevalo, da ni znal in da ni mogel izvesti teh dobrih načrtov: da ni bilo v njem ne vladarske modrosti in resnosti, najmanje pa državniške izptrevidnosti. Vedel /e, da je ta vojna pogubna m vendar ni hotel prenehati! Kje mu je bHa pamet, kje vest? In to naj bi ga priporočalo za povratek do moči in oblasti?!
Sicer pa se ova j a oni zaupnik sam, da je v njem še tisti stari avstrijski greh, na katerem se je država pogubila: nemška domišljavost, nemški napuh in pohlep po gospodstvu. Tudi v novi tvorbi po njegovi želji — če bd prišlo do nje —- naj bi nadvladovali — Nemci! Sicer v drugačnih obLJcah, ali vendar! Govori o >pretvezno« (torej ne v resnici) zatiranih narodih. Položaj nečastne podrejenosti, ki so se nahajali v njem narodi, je bil — po njegovem — naravna posledica dejstva, da stoje Nemci kulturno višje, vsled česar da bodo morali drugi narodi posegati po nemškem jeziku, »če bodo hoteli živeti kot kulturni ljudje XX. stoletja!« Če hočeš biti kulturen človek, moraš hiti Nemec. Ta nazor je dajal smeri vsej notranji politiki v Avstriji! In tako naj bi bilo tudi v novi državi pod Žezlom — Karla! Če je mož res zaupnik bivšega cesarja« če izraža s tem tr ~.azore tega poslednjega, potem bi mo-I-" izrodi zblazneti, če bi hoteli zopet pod takega vladarja!
Zaupnik odreka novim malim državam zmožnost za življenje iz dveh razlogov: r so majhne in ne morejo imeti avtoritete, kakršno je imela bivša »staročastitljiva monarhija;« in ker so »revolucionarnega izvora.« Na prvi argument bi lahko pokarali na Nizozemsko, JJelgijo in Švico, ki so tudi male države, a so vendar do svetovne vojne živele v blagostanju, kakršnega avstrijski narodi niso videli nikdar. Kar pa se tiče revolucionarnega izvora, odgovarjamo, da je Avstrija sama izsilila to revolucijo s svojim blaznim in brez-primerno slepim postopanjem z narodi. Revolucija je bila edina rešitev. A sedaj naj bi se leti vračali tja, odkoder so se rešili z vsiljeno jim revolucijo?! Naj bi se odrekali sadu revolucije — odrešitve?
Narodi da bi bili tako blazni in slepi?! Ne! Po takem »pranju« cesarja Karla — že celo ne! Zaupnik si beli lase tudi radi gospodarske nezmožnosti novih držav. Treba da jim je gospodarske skupnosti. Kolikor je taka skupnost potrebna, bodo že znali poskrbeti sami. Saj ve vendar danes ves svet, da se tudi en-tentn bavi z gospodarsko uredbo podonavskih držav. Kar je potrebno, do tega pride po zakonu resnične potrebe, a to tudi brez Avstrije in brez Karla!
-Gospod zaupnik se trudi zastonj in — nerodno!
m seno m KorlMo.
Notranjepolitiško življenje svobodne Italije ne nudi objektivnemu opazovalcu tako trdnega oporišča, da bi mogel z njega pravilno presoditi njen današnji notranji položaj. Še kočljivejša postaja reč, če bi hoteli sredi tega spločnega meteža idej in stremljenj najti tisto pot, na katero bo kreniti italijanskemu narodu v najbližji bodočnosti. Orijentacija k demokratskim politiškim, gospodarskim in socijalnim idealom, ki se je v srednjeevropskih državah vsled izgubljene vojne izvršila z vulkanskim sunkom revolucije, je pri Italiji ostala
vič je skakal, mahajoč z rokama, sedaj k enemu« sedaj k dragemu ter s prstom pokazaval na nas« dočim je Ivan Fončić, ponosno dvigajoč v vis svoj pijani nos, otiral vsak prašek s svojega plašča. Pridružilo se je na njihovo stran precej manjega plemstva, a Petričević je neprenehoma n apozdrave kimal z glavo ter molil vseh deset prstov v zrak. Sedaj se je začul krik in vik. Tu so Dragani ćanci pod zastavo! Vsi do zadnjega so se pridružili nam. Mi smo molče gledali predse, a jaz sam sem se nekako čudil, da ni bilo ne Po^ledića, ne Vurnovića in ne enega Turopoljca. Da, vsi so nam odrekli. Trobenta je zatrobila, prihajal je ban; za njim Alapić, noseč novo svileno zastavo, a potem, smejoč se in sukajoč glavo, grbavec Gašo, in poleg njega — Tahi. Na glavi se mu je nihala kučma, a z desnico je držal nožnico široke sablje. Visoko je nosil glavo, trepalnice povešene, a dolnja ustnica mu je bila napeta. Ban je sedel za mozo sredi dvorišča, poleg njega beležnik Damjan; ena stolica je ostala prazna — vaša. Nastala je tišina. Pogledal sem na nasprotno stran. Tu stoji Tahi, mota nemirno dolgo brado okoli prsta in gleda nas — s smejočim se očesom — vražjim, a izza debelih ustnic so se kazali beli zobje. Eidddi je izpregovoril. Glas mu je drhtel, ali govoril je bruhoma. Pozdravil je stanove, rekel, kako milo je njegovemu srcu, da se ie zbralo toliko olemetva ▼ toli resnem času.
j takorekoč na pol pota. Volja ljudskih mas, ki je v medvojnem času in v na to sledečem letu premirja šla neizprosno za tem, da vtisne vsemu državnemu življenju svoj pečat, je po nepričakovani zmagi nad ceintralnima državama v toliko oslabela, da fafoko opažamo dandanes izražene v italijanskem narodu dve nasprotujoči si struji: demokratizem, tki išče izhoda v revoluciji, in pa imperializem, ki se hoče vzdržati s pomočjo reakcije. V imenu prvega se bojujejo proletarci vseh vrst in ba-rev, v vrstah drugega pa je združeno vse, kar diši po buržoaziji, . kapitalizmu itd. Trpljenje vojnih let in gos>podasrske težave, ki jih je morala prestati država vsled svoje neproduktiv-nosti in finančne nemoči, so pospeševale razširjenje prvega; pretiran nacionalni čut in zavest	sta pripomogla k prebu-
jenju drugega. To sta dva elementa, ki sta jasno izražena že leto dni v državnopolitiškem življenju današnje Italije in ki se bojujeta na torišču vsakdanjega poiitrškega boja vsak za svojo zmago.
A ta je odvisna od stoterih činjenic, izmed katerih je glavna: gospodarsko ozdravljenje dežele. Idej in programov, Iti se pehajo za uresničenje te težavne naloge, je zrastlo na pogorišču državne hiše še precejšnje število, a vendar manka še glavnega: moči in sredstev za njih izpeljavo.
Tudi zadnje državnozborske volitve niso prinesle v tem oziru nobene prave odločitve; kajti, če je res, da je pomenil njihov izid velik korak naprej za vse resnično demokratske elemente v državi, je vendar tudi res, da imajo ti elementi še tolikšne moči v svojih rokah, da bi bali tudi njeni absolutni gospodarji. One skupine pa, ki jim stoje že v na>čellh nasproti, tudi ne kažejo in tu-da ne morejo še imeti prave volje, da bi v resnici začele na široki podlagi dozidavati porušeno zidovje državnega gospodarstva. Kajti dobro vedo, da je brez tuje iti zunanje pomoči ne dozidajo mt'-tdar! 2iv dokaz tega čudnega politiškega položaja nam je <lal novoizvoljeni italijanski državni zbor. Veren otrok dušne razdvojenosti sbe^ane^Ja naroda, je pokazal že pri svojem prvem nastopu, da visi kakor izgubljeni Odisej med Solo globoko v državno življenje posegajočes^a demokra-tizma in Karibdo v najraznovretnejše laži-demekratske programe zavrtega šmvperijallz^na. In tako 6e je tudi moglo zgediti, da so bili že njegovi prvi sklepi nesmotreni, kakor brezciljno plavanje od brega do bre^a. Vse delovanje poslancev se je skrč*lo na <olo akademsko rešetanje o upravičenosti načel demokracije, tako da smo še daleč od njihovega pravega, praktičnega udejstvovanja. To je čisto naravna posledica dušne evolucije, 'ki je v samem narodu napravila le pol svoje poti.
Nastaja sedaj vprašanje, ali pojde *ta proces metaimorfcze vseh dušnih sil Italije svojo pot naprej, ali pa morda zapade dežela zopet vplivu reakcije. Naravni tok življenja po vojni, ki je požrla skoraj vso narodovo last, bi vsekakor govoril za prvo možnost. V tem nas potrjuje tudi kratek pogled v hotenje raznovrstnih strank, in strnćic sedanjega italijanskega parlamenta. Če izvzamemo ofio.jelne socijaliste, ki imajo svoj trdni program, pred seboj in vedo tudi za pot, da dosežejo svoje dalekosežne cilje, je opaziti pri vseh ostalih strankah precejšnjo zmedenost v idejah, v hotenju in končno tudi v izberi sredstev ea popolno ostvaritev svojih ciljev. Volilni programi, zvarjeni v naglici tekom kratkega časa volitvenih predpriprav, so prišli nepričakovano hitro pod preizkusni kamen parlamentarnega dela in se polagoma rušijo, ne morda samo v podrobnostih, ampak tudi v bistvu. Velika diferenciranost teh programov je tudi kriva, da ne najdemo do danes še v parlamentu trdne večine, na katero bi se mogla vlada nasloniti. Oficijelna socijalistična stranka je že v načelu nasprotna vsakemu sodelovanju v vladi, in hodi za to svojo posebno pot, kr je pot ostre -kritike vsega, kar pomeni reakcijo. Z nastopom svojih govornikov poudarja srečno svoja najvišja stremljenja v politiški in gospodarski smeri; s predlaganjem drznih in spretno izbranih reformnih predlogov bega ostalo zbornico in preprečuje tako ustvaritev močne večine ki bi bila sposobna vladanja. Njena nasprotnica in vztrajna posnemovalka, krščansko-socijalna stranka, ki je za njo najštevilnejša skupina v parlamentu, plava tudi v demokratskih vodah; a giblje se tudš v državnokonsti-tucijonalnem okviru, kar pomeni zanjo precejšnjo omejitev udejstvovanja. Soudeležena jc pri današnji vladi, na katero skuša dobiti še več vpliva, ker je sama preš'Kka, da bi sama vzela vladanje v roke. Čeravno jo sili skrajne stališče socijalistov h koalic;ji z manjšimi parlamentarnimi skupinami, se ni vendar še mogla k temu odločiti in bo najbrže i za naprej paktirala le od slučaja do slučaja z n?imi.
ko sovražnik krščanstva pripravlja domovin« I novo nevarnost. Ve, da stanovi doprinesejo vsako potrebno žrtev ter da se izkažejo zve sti kroni in domu. Ali da se doseže ta vzvišen« naloga — tu je Erdodi govoril močneje in v«i njegovi pristaši so upirali oči v nas — je potrebno, da se spoštujeta oblast in zakon, da se bodi tudi z mečem iztrebi tist" osat, ki grozi, da uduši pravico. To da je volja kraljevske svetlosti, ki je pripravljena, da zatre vsakega nasilneža, a vam da bo vrši vladarjevo voljo, kajti — je rekel — Justitia regno-rum fundamentum — — —«
»Justitia!« se je zasmejal Ambrož grenko, »govorite dalje.«
»Soparica vsled tolikega ljudstva je bila tolika, da bi počili možgani; nestrpno je vrela kri vsakomur. Stipo Vsesvetiški je o'obraval banove besede prikimujoč z glavo, a drznik Tahi je zaklical pri zadnj h besedah: »Tako je! Živio kralj! — in ž njim nekoliko plemičev; na naši strani pa je vrvelo in kuhalo. Luka Sekelj je rekel Tahu: »Glejte angela pravice!* Šum se je polegel, ali na skrivnem je kipelo. Pokašljujoč je prečrtal veliki beležnik pismo kraljevo, s katerim potrja »art:k Je« zadnjega sabora. Seljaki so zevali na te do^He latinske litanije. Plemstvo je Šepetajoč >dalo v vis kjer je pod svodom prvega nadstropja gledala skupščino banica, odeta v bogato obleko, a i nk> Jelena Tabovka.
Ostale d«:uc*ralsk* m liberalne skupine
oajtazitčiH^šfth barev, ki ie nekaj tednov iičejo
baze za skupen nastop, nastopajo v zbornici I j i .olj kot postranski akterji in ne bodo unele
'brž v notranjedržavnem Življenju ve? pose/nega v pliva, posebno pa tedaj ne, ko ae jim z ureditvijo državnih meja tzpodmaknejo tla nacijooalUvvčoegt hujskanja.
V p«ave!n boju ostaneta tedaj le največji s i ranki parlamenta, sotajalistično-maksiuia-fi . 'n;. n krščanskosocijaloo-reakcionarna. K * ne oblike zavzame ta boj in fcafcften bo njegov k one c ni Sc danes oiogo^e vedeti, ker viuda nv.-ia še v parlamentu večine in si jo bo, kakor je že zdaj jasno videti, tudi težko ustva-r ls, ako ne žrtvuje popolnoma svojega programa in proste volje. Ta korak pa bi pomenil za svobodno »n framazonsko Kalijo največje izpreobrnjenje, ki ga še ni Evropa doživela v zadnjih letih.
M Iz Jugoslavije.
Osebne vesti. Okrajni komisar v Črnomlju dr. Josip M trnih je imamova« za referenta IV. razreda \ ministrstvu za prehrano in obnovo dežel v Be!gradu. Na njegovo mesto je premeščen začasni vladni koncipist Štefan Skubic iz I.itije. Karel Dom je imenovan za jetniškega paznika. V«iko Mlakar, sluga okrajnega sodišča v Kostanjevici, ee je siuŽbi odpovedal.
Dragicjske doki ade za duhovščino je dovolil ministrski svet s sklepom dne 23. novembra 1919. Z nakazovanjem se prične prihodnje dni.
Vidiranje potnih listov v Ljubljani se ne bo vršilo v šentpeterski vojašnici, kakor je bilo objavljeno pred dnevi, temveč se vrši od 16. decembra 1.1. dalje v uradnih urah pri komandi mesta Ljubljana na Dunajski cesti.
Domače vesti.
Osebna vest Gospod dr. Josip Sedmak, odvetniški koncierijent, je položil včeraj pred tukajšnjim višjem deželiim sodečem odvetniški »zpit. — Čestitamo.
Kako nekdaj bi kako danes! Nemški listi jadi-kujevo, češ, da »o se vtaće-zmagovalke izneverile svoji besedi, ki so jo poprej neprestano slovesno kričale v svet: tej vojn* da je namen, (ki o-svobodi evropske narode od jerobstva Je nekaterih neodgovornih oblas-tnežev in da jam zagotovi pravico do samoodločbe. Tako jadikujejo -sedaj, ko so poraženi. A-H b» pa govorili tako, če bi bila Nemčija zmagovalka? Kakor so poprej stavil: mogotca v Berolirvu in pevah hccana njegovim »velikim ciljem«, ki so šK za ie-ni. <la mu podjarmijo svet. tako bi sedaj — če bi bil .uspel — kričali, da se morajo narodi pokoriti njegovim diktatom, da je njegova velja zapoved! Imperializem Vilemov iin nje ko v ih dunajskih sozfočincev bi bil božanstvo, pred katerim naj bi iežali v prahu ravno mali narodi! Kako «so vriskali od veselja, ko je Beth-mann HoUweg v nemškem rajhstagu proglašal, da bo ta vojna končni obračtai med germanstvom in slovanstvom! S tem je napovedoval suženjstvo zlasti za mate slovanske narode. In, če bi bilo uspelo, bi bilo grmelo po vsem nentškem gozdu: suženjstvo, suženjstvo za vas, ker gospodaril sveta smo mi — Ve naš mogotec! Sedaj pa kriče proti »malemu številu noo-govornih« mogotcev«, ki da so tako kruto .preval® male narode! Je srcer res. da se nade teh niso tepolnile, da jih Jfcn je str! imperializem velikih; ali, da prrtiaraio ravno Nemci s tem hinavstvom, to je enostavno — ostudno. Ravno oni bi bHi najhujši imperijalisti, če bi le — mogli! Ne morejo! In to je sreča in rešitev za
mate narode!
Kal Je z D'Aimnnzilem? Kje ie? O tem ugibljejo sedaj v vsaki družbi; vprašanje e vsakomur na jeziku. Jeli še na Reki? Ali se morda pripravlja za veliki polet na Japonsko? Mož je dosegel ve-ftko — to mu je treba (priznali. Ce že ni postal slaven ob pripoznavanju vsega sveta — saj se glase sodbe o njem tako različno — vsekakor pa je postalo njegovo ime znano širom sveta. Vse se zanima zan? in njegove kretnje, vse povprašuje po njem. Informacije, ki smo jih predeli te »dm od feudi. doSHh t. Reke, pravijo, da se D'Atimmzio
Po zad-
utih vesteh o novem poizkusu za rešitev reškega vprašanja, bi bito soditi da prva trditev odgovarja re?nkr. Neka vest »z Pariza poroča namreč, da se reško vprašanje ne more resili mednarodno, dokler ne bo jasnosti z notrair'-ega stališča Italije, torej po dogovoru med viado in D'Aimunzijem! Italija da mora najti most, ki naj premosti vrzel med stanjem, kakor je je ustvarilo D'Anuunzdjevo podjetje in novim načrtom Francije m Anglije-VI ada naj se dogovarja z D'An nunskem! Ali, danes ne veruje nihče več, da bi bU pesrik-beroj presenetil vlado s svojim reškim podjetjem. Bila je to stceT liobezen, za ka-tero naj bi ne vedel mhče — ali, »ljubezen« je bila vendar, hi sedal se vi ada mora pogajati z GabrrJeJom, torej sama s sabo! Pogaja na? se o načinu, kako bi se to Iju-bovno razmerje razrešilo v dobrem prijateljstvu! Ta naloga prinaša humorja v vso stvar. Vprašanje je le. kdo bo imel tršo »Javo: ah on, aH ona! V Londonu in Parizu pa pričakujejo odgovora. Zgoraj omenjena vest pravi, da so določili kratek rok desetih dni. Veliko vprašanje je sedaj, ali ostane D'Anaunzio tudi po razrešitvi — »»dober hišni prijatelj« v rodbini, ali pa bo delal sitnosti? To eno pa menda moremo sporočiti v pomirie-oje, da je D'Aanunzio pri dobrem zdravju — na Reki in slej ko prej mož velikega slovesa.
Finančno ravnateljstvo v Trsta razglaša: L fte-poved za dohoiarino. V svTho odmere dohodninskega davka, dohoda rine glede plač. ki presegajo letno 6400 lir, ter reutnega davka se vabijo v zmi-slu §§ 202 in 13S davčne postave vsi obvezanci. da predlože na določenih obrazcih ali pa poda-jo na zapisnik predpisane napovedi do 31. 1. 1920. pri pristojni davčni administraciji (Trst, Plazze Chiesa evamgelica 2/III in Corso Vittorio Cma-nneJe III. 37/11.) oziroma pri civibnh fcomisarljatih ali davčnih uradih, ako imajo bivališče v kTaju. kjer ni civilnega komisarijata. Obveznost predložitve napovedi in posledice morebitne opustitve so neodvisne od vročitve posebnega vabila po §§ 204 in 138; glasom §§ 205 in 142 p. o. d. se odmeri lahko davek v Jc on t umaci M. ako 9e ne odzovejo obvezane: temu splošnemu vabilu. Osebe, ki dosežejo davčno obveznost tekom "*avčire*n fet*. najsi da so se nastanile v okoliša, v katerem velja ta zakon, najsi da so nastavljene s plačo,
morale to MMi v	iM«a4
H dM iMi oblasti, to sfeer •
napovedi. a Izkazi o Izplačan* prejemki Istočasno se vabijo vsi detodajato* Cura«. dražbe, trgovinska Is obrtna podietja). da predlože na vse
svoje nastav^enoe iahane o šaplačauifa prejemkih, ki presegajo teto* 1600 Ur. Ti izkaz! ml vsebujejo ime ter natančni naslov aastaviienoa. vstop oziroma izstop iz službe, prejemke (stalne, nestalne dnine) ter morebitne odbitke. Kazenske določbe radi nejravHnHi napovedi in fckazov ptač sli opustitve predložitve vsebujejo §§ 239—^44 p.
0.	d. — III. Stanovanjski izkazi. Vabrjo se končno vea fcSm lastniki i« upravitelji, da predtež« v zgoraj navedenem roku stanovanjske izkaze po sfaniu
1.	1. 1920. Niso obvezani Javiti lastnik* prenočišč omh tujcev. ki prebivajo v njihovem prenočišču vsaj 3 mesece. Kaeenske določbe radi netočnih podatkov glede najemnikov vsebuje § 247 p. o. d.
Hrvatskim učiteljima n IstH. Odgovarajuči na dopise t pKaafa mnogih učitelja o dopisivanju a
hrvatskom jeziku, sa oblastima, dajemo srvima na znanje ovo: Odbor ie sa svoje strane (poduzeo sve moguće, da se učitefHma opet idozvoiH dopfel-vanje sa oblastima n hrvatskom jeziku te ie -poslao na Glav. civ. kom. u Trst i molbu u tom smislu. To se tiče ponajviše dopisivanja sa kot škol. većima. Premda se ie Jednaku molba učinilo t za mesna školska veča. to Ipak motimo Hm putem sve učHelie, da i osobno zatraže od svojih mesnih škoi veča dozvotu za dopisivanje u hrvatskom jecšku <u kolsko ne dopisuju več u hrvatskom jeziku, te ako su i pre okupacije upotrebljavali u »dopisovanju hrvatski Jezik). Službeni jezik na hrvatskom Skote ma jest hrvatski i naše je pravo, da se njima služimo. Zahtevajmo dakle to svoje pravo 1 ne odustaimo od njetga! — Odbor.
Družinske podpore vojnih ujetnikov. Generalni
civilni komesarijat poroča :Mednarodni odbor za likvidacijo bivšega avstroogrskega vojoega ministrstva pooblašča omenjeno ministrstvo, da izplača — na rečun likvidacijske mase proti Izplačilu s strani države, kateri pripadajo osebe, ki dobivajo podpore — pristojne družinske podpore onim družinam vojnih ujetnikov, ki bivajo izven meja »države, kateri pripada družinski glavar. Slične prejemke bo izplačeval vojno likvidacijski urad na Dunaju »n sicer: a) za dobo ustavitve izplačevanja-, za pretekle mesece postecipatno, na podlagi (prošnje, kateri se ima priložiti domovnica družinskega glavarja; b) za naslednji čas mesečno anticipatno, na podlagi prošnje, ki se ima predložiti vsak mesec in kateri ni potrebno »dodati domovnice. V obeh slučaih pa se mora priložiti iz-kazilo. dokazujoče, da družinski glavar Se živi (kako njegovo pismo, dopisnica, itd.) Vojno likvidacijsko ministrstvo odloča od ©lučaja do slučaja, ali je omenjeno dokazilo neobhodno potrebno. V vsakem slučaju pa ostaja stranki' dolžnost, da povrne prejemke, ki jih je debila nezakonitim potom, n. pr. po smrti družinskega glavarja ah. slične •prejemke, ki so jih stranke prejele od kake narodne države. Opozarja se, da se igorhtavedena odredba tiče <za sedaj samo družin vojakov, ki so bHi odvisni od vojnega ministrstva, dočim ni za podpore, ki so se določale vojakom, odvisnim od ortnsstrstva za deželno obrano aH od i odseka vojne mornarice, še nič določeno.
Friderika Adlerja, tega prvaka socijalne demokracije v Nemški Avstriji, so črtali iz vrste častnih članov sovjetskega kongresa. In -to — kakor le brio rečeno — radi vsega Adlerjevega postopanja. Friderik Adler je odgovoril v reviji »Kanupf«, da niti vedel ni za to častno članstvo ter da le izvedel o njem šele tedaj, ko so ga izključili. Adier občuduje sicer energijo in vztrajnost Trockega, očita pa tnu, da malo pozna razmere v Nemški Avstriji «n Nemčiji. Uverjen ie — Adier namreč —, da je postopal v interesu profetarske revolucije s tem. «da jo odvrača od »odločai^ porazov« in ohranja proletarijatu sposobnost za boj. Mirno, v blagi obliki je poučil Adler Trockega, da ne .pozna avstrijskih ki nemških csamer, a je tudi pripoznat. da v Avstriji oe poznajo razmer Rusije in da zato ne izrekajo sodbe o socialističnem gibanju tamkaj. S tem očita sovjetskemu kongresu — četudi ne izrecno —. ds je bil korak proti njemu lahkomiseln. To je ravno: droge dežele — druge razmere S tem pa obsoja Adler vse tiste ortodoksne interoacijonalcc, ki bi hoteli vse »banje urejati po eni ki isti šabloni ter je tlačiti na eno kopito. Lahko ie izrekati kako načelo, ah pri tem je vprašanje, <ali le praktično izvedljivo io ali je to koristno? Tudi naši slovenski socijalisti naj bi malo ratzmišljaiL ali nimamo tudi ipri nas svojih — slovenskih razmer, s katerimi je treba računati? Kako se strinja to. da socijalisti sodelujejo na kr-miJu države, (k so s tem tudi državna stranka, da pa vendar na shodih Tazgrajajo proti državni misli?!! E da, Friderik Adler le socijalnodemokrat-ski borilec in mož odločnih činov »n — pameten, računajoč politik. Koliko je takih med slovenskimi socijaJnimi demokrati? Razmere — razmere — te so vražja stvar, ki j»m ne moreš lahko do živega! Še vedno je bito tako: kdor ni računal injimi pri urejanju svoje taktike, se ie navadno — zaračunal!
Slovensko gledališče. V nedeljo. 21. t. m., ste
dve predstavi. Popoldne točne ob 15 se ponovi zadnjič v sezoni krasna Oogoijeva komedija v petih dejanjih »Revizor«. Nastopi ves ansambl. — Zvečer točno ob 2t Vojnovičeva drama v štirih dejanjih »Ekvinokcij« z go. Silo v glavni ženski m z g. Terčičem v glavni moški ulogi. — Vstopnice so v pred prod ajt pri cledališkl blagajni v j veži Narodnega doma.
Mestna zastavljalnica. Danes predpotdne se bodo prodajale razne dragocenosti, zastavljene t jseca marca 1919. na zastavne listke serije 144, p »poldne pa oedragocenosti. nastavljene meseca marca.
Vferai so ed 9 de 11 »az&vo pretaka* stanovanje Josipa P*ocotik v ntfci Cor-aetia 2, V. nadatrortr nezand lopovi ki eo odprti a pomočjo ponarejenih ključev vhodna vrata. Prebrskali so vse kote k> poflcradB «s 1435 *r zla-tenine ki 800 Ur bankovcev. Oroiaiki Iščejo tatove.
Porotno sodlile.
Par volov In lepa »tisa«.
Včeraj se le pričela razprava proti Prancn Kandttsu. obtoženemu radi tatvine. V noči od 19. do 20. marca 1919. je obtoženec v družbi drugega tovariša, kateri je pa osta! nepoznan, nkradel Avguštinu Cer melju v Vrtovinl Iz zaprtega hleva dva vola. Možakarja sta zjntral na Banah pri Trstu proisđa nekega Martina MHkoviča. naj juna dovoli, da spravita vda za par ur v njegov hlev, kar je kmet tadi dovolil, ker al vedel, da sta bila vola ukradena. Kandus se je dogovori s oekim Lovrencera Vrdalom % Ban, da le leta vprege! ona dva vola ta šel intima tres vsake ovire v Trst; tu sta bila vola zaklana v Idetf Antona Zornade. meso pa le kup* neznan tržaški mesar.
Obtoženec ne priznava svooe krivde m se fc-govaria. da je kupil vola na Opčkiah od nekepa znanca, katerega priimka m potna; ta znanec •sicer ni mogel fafcazatf. 4* sta bila vola njegova last. ker da le prišel le Jugoslavije brez vsakih dokinneatov, • on se le vendar pogodu te sklenil kupčijo. Razun tega le obtožen še druge tatvine; 29. marca 1919. Se ukradel posestni Amaliji Troštovi kravo, katero je prodal v Trstu Francu Spangherju. To kravo, pravi obtoženec, da je kupil od nekega podčastnika (talijanske vojske za 3000 kron to jo prodal za 3600; za prva dva vola pa je -plačal onemu neznanemu znanca 8000 kron ter ju prodal »a 9200 kron. Obtoženec trdi, da si ie prihranil za časa vojne veliko denarja, ker ne pije hi ne kadi ; bavtf se le tudi mnogo s tihotapstvom tobaka, k-ar mu je prineslo mnogo lepih stotakov v žep.	—.
Avguštin Cenndi je izjavil, da trpi škodo kakili 14.000 kron, zadovoljil bi se vsaj s tretjino te svote. Vola je spoznal po <Hakk da sta biJa njegova. Na to izjavo ie naredil branitelj d: Zen-naro oipazko, kako da je moral CermeJj spoznati svoša vola po dlaki, ko je na eno oko popolnoma slep, ® drugim .pa tako slabo vidi, da ne more niti razločiti, ali ima obtoženec, Id stoji pred njim In je močno obraščen, sploh brado. Vldal. Zornada in Ivan OroW niso podali nlkake važne izjave. Amalija Troštova le našla svojo kravo v tukajšnji klavnici in lo spoznala, ker se je krava njen poklic »lisa« obrada proti njej in zamuka-ia.
Nato so se prečkala še nekateri zapisniki. Iz katerih je razvidno, da le Kandus že izvežban tat — volov in krav. Državni pravdmk Je zahteval pritrditev vsem vprašanjem o krivdi. Branitelj le razlagal, da se tekom razprave ni dokaizala ob-toženčeva krivda ta zahteval njegovo oprostitev.
Na podlagi porotmškega izreka je sodišče obsodilo Franca Kandusa na 12 mesecev leče. od katerih jih ie že doelužil 9 v preiskovalnem zaporu.
HALI OGLASI
KLAVIR se proda za 600 Ur .UL Bachi št 8, IV.
desno.	4
FILIP KAUClČ v Razdrtem ima na prodaj handa-
ner in na pol pokrit voz Cpagnie).	3
HIŠA s 6. stanovanji na lepem kraju se proda za 15.000 ttr. Več se izve pri blagajni kavarne »Fa-
trris«.	5
PRODA se ali da v našem posestvo na Krasa pri Dutovliah. Naslov pove *as. aro. odcL Edinosti. (6
GOSPODIČNA, trsovka^rednje starosti, že« znanca v svTho ženitve z gospodom od 40 do 50 let, trgovcem s premoženjem. Vdovci niso izktju-eeni. Prejme ponudbe tudi z dežele. Le resne ponudbe na nas. od d. Edinosti pod št. 1<NL 4500
28LETEN mladenič Išče službe v pašami kot praktikant. vešč hrvatskega, slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Ponudbe na Ins. odi Edinosti pod »Praktikant«.
POUČUJE« flavto, stari ki nov« sistem. Ulica Giultatti št 23.
FOTOGRAFlCra APARAT, skoro nov, s vsemi potrebščinami, se proda za 2S8 Ur. Na ogled pri ms. odd. Edinosti nL sv. Frančiška Št 20. (B ltl
IŠČE se poštena Slovenka k družini 2 oseb; tiste Iri znajo kuhati imajo prednost Zglasiti se ie v oi. S. Nlcoio it. 9, IV. od 9-11 in 15-17. 4473
IŠČE se poštena deklica kot služkinja, od 15-16 let stara, k majhni družini. Hrana in stanovanje v hiši U1. Apiari št 12. mednastr. levo. Rojan.
4469
POZOR! Plačam za srebrn denar najvišše cene. tudi več kot drugI trgovci. Albert Povh. ulica Manzonl št 17, vr. 2, pritličje.	44o7
DVE HlSl z lepim vrtom, ob glavna cesti, se prodajo za 36.000 Ur. Več se izve pri blagajni kavarne »Fabris.«	4499
ISCE s in likerjev, in barih. C. 4000.«
a ssstopnik, vešč v stroki vin poznan pri krčmarjHi. bufetih na os. odd. Edinosti pod >C.
4497
Neznosen človek. V Basanijl pri U-nasu te neki Jurij Zaknja na precej slabem glasi: zaradi svojega grdega ravnanja s svojimi don: čini. Mož )e 62 let star; njegovi sinovi (Ima jih 5) in njegova soproga so ga zapustili, tako da je v cadojem času živel v hiši sam. Fostjdo mu Je baje dolgočasno, ker se ni imel s kom prepirati, in prosil je starejšega sina Petra, starega 29 let naj se vrne k njemu. Ker mu "je obljobH. da ima trden namen izboljšati se, le Peter prišel t očetovsko kiša Toda v starcu je kmalu zopet vzkipela kri In včeraj je vzel v roko velik kuhinjski nož ter »mahnil sedemkrat ubogemu sinu po glavi; Peter le dobil tudi dve nevarni rani fripeljali so ca v tukajšnjo bolnišnico. Oče pa up ie tan orožnikom.
MLADI PRAŠIČKI as prodalo. Naslov: Lozej Anton. Rojen. Scula Santa 219.	4487
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko poni Alojz Povh. Garibakiijev trg St 3 (pref Barrlera.) 3341
RABLJENI ČEVLJI it 36 se prodajo ca 16
Ur. Naslov pove tos. odd. Edinosti	3982
TRGOVSKI POMOČNIK išče službe, najrajši na deželi Prijazne ponurthu pod »Pošten In priden« pod štev. 3345.	3345
POSTRE2NICO Uče Uflcu dvorttče).
150 do 2M kg pristnega
meda Ima pel Kobaridu.
3345
IMSKkETNA BABICA
priporoča, največja it 8. L levo. 4468
Poziv no novoletno voščila.
Prosimo vse naše ceukue Internate, čitatelje In sploh vse one osebe, ki žetife uvrstiti v našem listu NOVOLETNO VOSClLOt sa dan novega leta, saj se pravočasno Savilo utntnu ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročke ne bomo sprejemali ako ne boaao imeli prestara v Usta. — Novoletno voitilo za I. Jaauar 1920. v obliki vizitke stane 15 Ur.	Inser. oddelek Edinosti.
55
Pm Migofttnia Miri.
minu IIHUIIIIJ
prej dr. BODO.
ZoDOZđraunlK đr. L CLOKFERO
USt STANKO PERHAUEC
TtiL trg Golđoal tov. 11.1L nndstr.
sprejemata od 9-12 io od 15 i9.
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez ne1 a, reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se Izvršujejo po moderni tehniki
I
— v Trstu —
vabi na
občni zbor
ki se bo vršil decembra 1919. ob 3 popoMne v prostorih Matice . v ulici Galattl it. 20.
DNEVNI RED: 1. Poročilo načeiništva. Z. Poročilo nadzorništva.
3.	RacK&ražitev.
4.	Vektev likvidatorjev.
V slučaju da bi občni zbor ue bU sklepčen, se bo vršil občni zbor dne 5. januarja v istih prostorih • vsakim številom padružnikov.
NACELNtSTVO.
Ho lovni prostovoljni firožti
posestvu v Ajdovščini pod vL it 91 iu 423. Pese-stvo obstoja Is me z 9tlmi prsetorl lu zemljišča prt hlH (2tfen* sadnega vrta «■ 1M9 m3 travnika iu polja.)
Ostati ibaflisul pogoji se labko izvejo pri okrsj-nl sodulV v Ajdovščini oz. pri odvet. Dr. Josipu FerMU v Trstu vla Fabio FHd it 17. L
Dražba se bo vršila po 2 tednih. Natančen čas se objavi v tem listu.
Umitim Up
na debelo in tudi v poštnih zabojih do 5 kg poSiljam naročiteljem.
Dobi se najfinejSa sirova in žgana kavaf olje, milo, sveče i. t. d. — Cene zmerne.
F. BERZIG, Tht. nUoi Teanuo Crossl 12
Pozor! Trgovci, peharji In sl:šcl: ti! Pozor!
Konservirana jajca v zab jih od 120U kon auov
100 komadov 50 lir kostanj	100 kg	70 lir
čebula	100 kg	40 lir
v no maršala 22 stopinj liter	7 lir
sicilsko vino (staro) J6 stopinj liter 5 lir Cene zmerne.	Pes "ž'a to na.
Zaloga v Trstu« ulica Ci^io š:. 17
Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega Inseratnega oddelka pošljefo denar, naj blagovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotičnega računa. —
G. PIKO, zlatarnica-urarniCG
Trst, Csrss llsv. 13
Kupujem srebrno l.rone In
goldinarje po najvfišj h cenah.
Stnj a šhraojs ii veziaii ^riiri i jaid uud Seldel & Neumann In ^ingtr4 Gast & Uasser
. .	Tvidka ustanovljen I. t®73
j^nua^nsz frahcesco beohar
popravliaoja.	T»«t. .il Ca npiiiilo l >
Srebrn danar
kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini.
lorencKocor.zlatsr, ul. Udlne, (Mnim) 26*
ZOBOZDRAUniSKI KABINET
ulica Chlozza St. 5, L nadstr.
Sprejema od 9—13 in od 15-17. Izvršujejo se umetni zobje v kakišnemslbodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki.
Dr. F. Tamburiinl
MARIO MORO, tnhnUnl vodju.
ZALOGU DR IH ZLAT1RIHE Z
na veHko izbero se vdobi prt
Mm POVH v Tiaiu
TRO GAR1BALDI (BARRiEicA) 8.
Raznovrstni llkeri%
maršala, vermouth, žganje in fina vina v butlljkah na drobno In na debelo.
Trst šlica Cesire Battlstl it. 29. V. Stt J
i
Volnenih srajc no Izbiro.
Kramarsko blago, parfumi, drobnine, milo dišeče in za perilo, i. t d. i. t. d.
Prodaja na debdo.	□	Postrežba točna.
n
i
s Tvrdkn Ralmondo Noloso SO. — zalogo: Trd San Lazzara 10 jj
Stran IV.
»EDBfOCT« žic*. 345.
t Trat«, *m 1«. irr—Ani 1*19,
Ofenzivo leta 1911 In poueUniftao generala Htoellea.
Pod -tem naslovom je izšla ▼ Pariza pred kratkim knjiga, ki globoko razburja francosko javnost. Knjiga pisana a globoko pr^pričeval-n os t to in z jasnim n tupi istr aneiksKn dubom, nas vodi za kulise tistih velikih svetovnih dogodkov, katere smo mri narvadni smrvbns'kd poznali komaj .po kratkih uradnih poročilih. Kngigo je spi-sal poveljnik de Cirvreux. Snov knjigi je ofenziva leta 1917., ojen predčasen konec in odstavljeoje generalijama Nivelea ter imenovanje generala Petama za njegove«ga naslednika. Šlo je ipri teh dogodkih za dva principa vojevamja: za načelo najparia in načelo obrambe. ^ ^ovocnilki ofenzive so bili generali Joflre, Niveile in Foch, ki je taž«> sšjajno premagal nemsfko anmado. Nasprotniki, general Petain, tačasni tmms.Irski predsednik Ribat in njegov vojni minister Painleve.
Načrt angleško-francoeke ofenizave leta 1917. je -bal izdelan novemibra leta 1916., v času, ko je bH vrhovni poveljarik še general Joffre. Leto 1916 je bilo, <v splošnem, za zaveznike dobro: Verdun, Soma, ruske zmage v galaciji in vstop Romunije v vojno so bili dogodki, ki so povzročili pri certtrainih vla-stih zmešnjavo, katero je bilo treba izrabiti. Skiicana je bila zato 16. novemibra medzave-eniška vojaška konferenca v Cbanti>lly, ki je odobnitla bojni načrt francoskega general ana. načrt, ki naj ibi dal bogem leta 1917 ocilo-čilen značaj. General Joffre, podrprirain po po-jpodnetn soglasju zaveznikov, je takoj izdelal ofenzivni oaont, ki ga je priobčil 27. novembra armatdniim poveljnikom.
»Oidločil sem se — prav« Joffre v svojem proglasu—da (poskusim ratcfciti sovražno fronto s siplošno ofenzivo med Somo in Oiso, med-tem ko bodo aovjlešfke armade napadlle črto Bajpaume-Vi<my.« Ta ofenziva mora biti pripravu; ena za 1. februarja 1917; natančni datum njenega začetika se določi, kakor bo to zahteval splošni vojaški položajj zaveznikov.
Naivodila, ki jih je tedelal Joffre svojim poveljnikom, pričajo, da zmagovalec na Mami ni biđ tisti počasni general, ki ga je ustvarila legenda, temveč mož na svojem mestu s polnim razumevanjem vojaštkega položaja. Toda istočasno, ko so izšla navodila za spomladansko ofenzivo, je bil Joffre 12. decembra že odsitaivijen in na njegovo mesto imenovan general Ni veli e. Tu se je prvič pOkaizal vpliv političnih intrig. Novi poveljnik je nastopil 16. decembra svoje mesto in se taikoj dal na tpodrobno izdelavo ofenzivnega načrta. Novi vrhovni ,povel/nćk je s svojo osebo tako osvo-«M angleški vojni svet, da je tedaj L&oyd George prvič začel računati z enotnim poveljstvom vseh zavezniških armad.
Na konferenci v Calaćsu dne 25. in 27. februarja, kjer so Angleško zastcpaH Lloyd George, Sir Danglas Ha'iig in generala Robent-«on in Geides, Francijo pa Aristide Briand fin Clave'ile, generali Lyantey, Nivelle in Ra-gueneau, je enotno povetkjmišbvo postalo izvršeno dejstrvo. Toda v tem trenutku je znameniti Himdenburgov umik postavil generala Nivellea pred nov položaj. Francoske čete so sled Me sovražniku in -izdelan je bil načrt, ki je odgovarjal novi situaciji. Ofenziva se je »vz-lic vsemu imela pričela. V tem trenutku, dne 21. marca, pade kaibdnet Briand, zamenjan po ministrstvu Ribot, v katerem je postali vojni minister Painleve.
Prva skrb novega vojnega ministra je bila, da otvori boj proti spomladi. Nalašč povzročene kritike so imele uspeh, da se je sklicala konferenca v Gompiegneju m to tik pred izbruhom angleške ofenzive, ki je imela pričeti 8. aprila. Na konferenci je vladalo vcArko razburjenje in general Nivelle je užaljen podal svojo ostavko. Bilo je jasno, da je moral vsak »uvidevni človek smatrati to (konferenco kct nekako nezaupnico generalu, ki je bil na tak oiačin moten pri najvežnejšem trenutku svojega poveljevanja. Pritisku vseh krogov se je general Nivelle udai in umaknil svojo ostavko. Toda njegovi nasprotniki se niso udali, nadaljevali so tagno <rova<rjenje, ki je privedlo najprej do paralize, pozneje pa do popolne ustavitve ofenzive.
Sredi najhujših bojev je vojni minister Painleve naznanili telefonično generalu Nivelleu, da je odstavljen njegov ehef generalnega štaba in na njegovo anesto imenovan general Petain. V-zrOk tej nenadni izpremeanbi je bilo poročilo generala Mazela za zavzetje trdnjave Brisnonta, ki se je moralo izvršiti bi brilo treba žrtvovati po mnenju generala Mazela 60.000 mož. Toda v -tam trernitfku se že nahajal vojni tmfci£s.ter v posesti poročila generala Nivellea, v katerem je bik> predvidevano ca naipad na trdnjavo Brirmairt 4000 mož, to je komag ,petnajst:na proračunjenih izgub.
Glasovi o teh zapletljaijih v francoskem po-veliništvu so prodrli v Anglijo in vzbudili tam veliko skrbi. Dne 1. maija je francoski poslanik M. Paul Cam/bon brzojavno obvestil g. Ribota, da se odpeljejo L3oyd George, general Robertson in admiral Jeliooe strogo tajno <v Pariz. Izkrcali so se na Francoskem ob 4. zijutraj. Brez odlašanja je general Robertson konferi-ral z generali Nivelleom, Peta inom in maršalom Haugom v svrho proučitve položaja.
Plenarno zborovanje, o katerem poroča sledeči zapisnik, se je vršilo v Quai d'Orsayju. Za Anglijo so bili prisotni: Lfoyd George, lord Cecil, maršal Danglas Haig, general Robertson. njegov šef generalnega štaba general Marris in admiral Jetliooe. Za Francijo: M. M. Ribot, Painleve, admiral Lacaze, Lčon Bourgeois in general Nivelle.
Zapisnik tega zborovanja je bil sestavljen na sledeči način:
Lloyd George: — Hoteli smo se prepričati, ali smo v načelu edini, da je treba voditi nepretrgano ofenzivo z vsemi sredstvi in z vso energijo naših vojska. Ni treba, da poznamo posameznosti, ki zanimajo le one, ki nosijo neposredno odgovornost vojaških operacij. Mi rajši vidimo, da gospodje generali obdrže bojne načrte zase. Ako se spravijo na papir, da se priobče ministrom, se zgodi redkokdaj, da bi ti obvarovali tajnost teh načrtov.
M. RiKot: — Sem vašega mnenja, da zado-ntaie- ako ooznamo n?^?1' no katerih aai s«
vodijo nameravane operacije, vse drugo je izključno stvar vojaških oseb.
Painlevt: — Vlad« so upraven« poznati splošni načrt in načela, ki dol^ x. 'yam akcije generalov.
Lloyđ George: — Ni treba, da poznamo ne natančnega kraja napada, na datum«, števila
topov, ne števila divizij, la «o zaposlene. Glavno je, da ostanejo podrobnosti tajne. Mi, na Angleškem, ne stavimo nikdar našim generalom takih indiskretnih vprašanj. Sploh nas general Robertson še nikdar ni izpodbujal, da bi jih stavili. Mi postopamo „t generalom Ro-bertsonom s spoštovanjem, kakor mož zaslužuje, in se varujemo vsake indiskretne radovednosti. V imenu angleške vlade izjavljamo, da se strinjamo z dokumenti, ki so nam predloženi, važno pa je, da izginejo vsi dvomi o njih razlagi. Smo proti vsaki omejeni ofenzivi. To leto moramo z vsemi silami pritisniti na sovražnika. Na ramenih Francije in Anglije počivajo vsa vojna bremena. Kaj zamore Rusija, je tajnost.. Kaj pa Italija zamore in hoče storili, o tem smo itak dovolj poučeni. Amerika je še uganka, in na njeno vojaško pomoč ne moremo računati Še dolgo časa. 500.000 Ame-rikancev, ki so že na (bojišču, nam gotovo koristi, ako bo vojna še trajala. Toda živeti moramo v pričakovanju in sploh ne vemo, ali bomo imeti prihodnje leto dovolj tonaže, da prehranimo tako močne armade, ki nam pri-Kaiaio z onkraj oceana.
Angleški vojni kabinet, ki je vse to natančno premislil, zahteva od svojih francoskih tovarišev, da se nadaljuje to leto ofenziva z vsemi močmi, s katerimi razpolagate naši vojski. Zgodi se lahko, da ne bodo znali ceniti pravilno uspehov naše ofenzive. Delali smo si brez dvoma velike upe, ki se niso popolnoma uresničili. To se ni dogodilo prvič. Toda kje naj najdemo v vojnem času »potrebno navdušenje, ako naši upi ne presegajo tega, kar je možno doseči 7 VzEc temu smo napravili 45.000 ujetnikov, kar bi odgovarjalo petim nemškim divizijam, sestavljenim iz najboljših čet Zaplenili smo 450 topov in 800 strojnic ter osvobodili 200 km* ozemlja. Domnevajte, da je sovražnik dosegel tak uspeh, nam pobral 45.000 ujetnikov, 450 topov in 800 strojnic, in predstavljajte si malodušnost, ki bi zavladala v našem javnem življenju. To nam dokazuje dovolj resničnost -uspeha, ki smo ga dosegli.
Borimo s« s velikimi težkočami, a pri tem le preradi pozabljamo težkoče naših sovražnikov. Skrbi nas vprašanje prehrane. Isto velja za sovražnika, ki vrhu tega nima od Amerike ničesar pričakovati. Njegovi edini slučajni zavezniki so grški rojalisti, zaprti na poluotoku Moreji.
Prišli smo do zaključka, da ne smemo privoščita sovražniku, ki je že tako izmučen, niti trenutka oddiha, in to tako dolgo, dokler ne s tremo popolnoma njegovoga odpora. Dokumenti, ki so v naši posesti, pričajo, da medtem ko imamo mi topovske municije več kakor je potrebujemo.
Težko je vprašanje prehrane, toda mi ne trpimo lakote in te se ni treba bati nčti v najbližji bodočnosti. Ako opustimo ofenzivo in se zadovoljimo z majhnimi demonstracijami, bi rekli Nemci: »Premagali smo jih, nadaljevali potapljanje naših ladij, sestradali Angleško in s tem sploh onemogočili nadaljevanje vojne. Radi tega morajo zaveznika uporabiti vse svoje sile, brez ozira ali doseženi uspehi nadkrilijo naša pričakovanja ali ne.«
(Dal)« v nedelo.)
zom v obranu. Stal je na o^u ulice šn bil takoj pripravljen ili S slikarjem. Ko pa je naš iimerfinafc natančneje opazoval njegov obraz v svojem ateljeju, mu i« od £noee padel čopič iz rok. Bil je feo — Peter BandinelU — ravno tisti, čigar lepi cbracz j« seval s stike kot obraz OdrešenJkorv. Peter i« postal pijanec; pogrezal se je vedno bolj in «a strast je tako popačila njegov obraz. Poj on Krasta« po pijanosti za Judeža...
General van der Goltz !■ ImUaiM vitezt »Tribune de Geneve« prispodobija podjetje generala von der Gottza s pustolovščinami starih tev-tonskih vitezov. Minulo je že pet stoletij in pol, odkar so ti vitezi prodirali ob obalah baltiških pokrajin in preganjali Slovane. ZavzeM so Gdansko, Rigo. Thorn, Clbmz In Marieriburg. da bi naredHi iz teh mest, kakor so oni pravili, zidove krščanstva. V resnici pa so šli za tem. da ta kra e po-nemčijo. On* so hiti tudi zaščitniki Lanseatske zveze (zveza kakih 100 ttemšfatti in nizozemskih trgovskih mest, ustanovljena L 1341. v svrho o-brambe trgovine pred baltiškimi pirati Ta zveza, ki je bila skozi stoletja zelo močna, je prepadia v XVII. stoletju. Ostali so ji zvesti samo Hamburg, Ljubek in Bremen, ki so se pridnižili leta 1871. nemški dTžavi), in te dve nemški organizacija «ste izkorUč-ev-ati Rusijo na vse načine. Dovoljevali ste samo nemškim trgovcem pristop k velikim novgo-rodskim sejmom, kjer so ss izmenjavali moskovski' naravni proizvodi z nemškima m amfak turnimi izdelki. Tako je Nemčija izkoriščata prebivalstvo ob baltiških obetati in v bakiških pokrajinah, dokler so Polaki, katerim niso tevtonski vitezi dovofcevaii pr'rhoda k morju, raztrgali verige v tannenberški bitki ia vzeli Nemoem R:go in Gdansko. Vsled te začasne izgube so Nemci žalovali in se jeziti. Toda kolikokrat so »e od tedaj maščevati 1 Največja zmaga, ki so io Nemci v tej voni izvotevaJl nad Rusi, je bita ravno zmaga pri Tennenbergu, kjer so prod tolikimi leti doživeti svoj največji poraz. Ni jkn sicer dosti koristila. lca-jti nove verige, ki so jih skovali Poljakom. so zopet pretrgano. Sredrveveški vitezi« pa so še osta-li, in sioer ne samo v Nemčiji, temveč, še marsi-kod drugje.
Kmetsko i aiprivlj—la. Id se le vršilo v soboto
v Gospodarskem društvu pri Sv. Ivanu, je bilo prilično slabo obiskano. Govorilo se je o razdelitvi onega vagona sadnih dreves, ki ga Se dobila naša Tržaška kmetijska družba \t državne drevesnice v Pazinu. Tajnik Je dejal, »da W ne bila drevesca tako draga, da pa stane mnogo izkopavanje, zavijanje, nakladanje in prevažane dreves po železnici, razkladanje in -prevoz iz kolodvora v skladišče itd., tako da se kmetu danes skoraj ne izplača jih kupiti. Ker se prometna sredstva tako draga, bi bilo bolje, da si kmetovalec sam vzgaia sadno drevje, da vsadl divjake ter fete oepi na stalnem mestu, ker je potem vsako «drevo botlše in trajnejše. Ker so tudi cepljene trte »n ameriške bit!« jako dnage, a tudi cepl)enk in bitf veliko-frstne riparije, katero vsi hvalijo. n» mogoče dobiti, je pač najbolje, da si kmet sam priskrbi koiči ve-Hkolistne riparije. si vzgoji bitfe in iste pooepi z našimi iprfljubl.enimi trhlimi vrstami. Ker so tudi umetna gnojila rodi prevažanja Jako draga, naj si kmet, ki nima dovolj hlevskega gnoja, pomaga z ssnojnrco straniščni«* .pepelom in drugimi 'domačimi odpadki, ki so ravno toliko vredni Pri nadat nji debati o razmerah človeške družbe, o delitvi vseh dobrin med vse lju:l na zemlji v razmerju enakosti, ©e je prišlo do zaključka, da bomo vsi ljudje tedaj enaki, ko bo imelo kamene enako ceno kot zlato. Do tedaj .pa Ostane nerešeno vprašanje: Ce dobimo danes vsi ljudje na svetu vsak svoj idol zemle m zlatega denarja, koliko bo imel vsak od nas jutri?
DAROVL
—	V počastitev spomina sveftega nepozabnega sina, ozh-oma brata, strica in svaka Karla daruje ob obletnici njegove smrti pod vojaškim avtomobilom (18. decembra 1918.) družina Karla Šiško-viča, Crnikal-Hr pel je-Kozina, 80 Ur moški podružnici CMD. Denar hrani uprava.
—	Za CMD daruje g. Vekoslav Lokmr iz Ajdovščine L 20*— Denar hrani uprav«.
Borzna poroCila.
Trst. 1& deoombra 1919. lečajis
Jadr^-cka banka	250— 255
Cosulicti (Austroamericana)	530— '540
Dalmatia (Parobr. drj	315— 320
Gerolimich	1280— 1320
Lloyd	925— 935
Lussino	1400— 1450
Martinolicll	340— 345
Navigazione Ub«a Triestfo«	1300— 1330
Oceania	405— 420
Premuda	530— 540
Tripcovich	515— 525
Amepelea *	420— 430
Cement Dalmatin	295— 305
Cement Spalato	400— 410
Čistilnica petroleja	2100— 2150
Čistilnica riža	260— 230
Krtoa	394— 398
Ladjedelnica v Tržiča	350— 365
Tržaški Tramway	230— 235
Tržaška tvornica olja	825— 850
Švicarski tečaji«
ŽENEVA, 17. (S) Lira 42.40; marka 11.20; avstr. krona n. 4, st 115; franc. frank 52.85; angleški funt 20.77; amer. dolar 5.49H.
Cenfenl Jpserentl, kateri nam poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas Sele 10-15 Oni puža* nfcf -vljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo aatedpatno.
Rczne oesiL
Leonardo da Vinch »Zadnja večerja«. —
Letos, ko se praznuje 40&ettrvrca enega največjih umetnikov, Leonamda da V-incija (t 1519), je pač zanimivo vedeti kako je nastalo njegovo največje, ob enem tudi najbolj znano delo »Zadala večerja«. Original sam je v Milanu (v i cfršnfcnrijii samostana sv. Marije Zdravja) ter vabuja — dasi že močno poškodovan in obnovljen — Še vedno strmeče občudovanje vsakega gledalca. — To sliko je Leon ar do da Vinci slikal leta in leta. Zastonj je iskal model aa Kristov obraz. Nekega dne pa je v neki cerkvi v Rimu slučajno naletel na pevca, čigar poteze in pdbožno obnašanje je takoj vzbudok) njegovo pozornost. Leonardo da Vinci je naprosil pevca, dri se je imenoval Peter Bandinetti, da bi se dal slikati za vzorec. _ Leta in leta je slikal naš mojster dalje svojo sliko. 2e so bili naslikani apostoli; le ea Judeža IikanjoU še ni imel vzorca. — Zopet je hodi po rimskih ulicah in opazoval obraze mimoidočih. Slednjič je našel. Bi je to lii isindan onval berač, % »nasilnim iara-
Stac&ano podjetje L OBLAK ti ftes o ilirski Bistrici
naznanja, da sprejema vsa ▼ stavbno stroko
spadajoča dela in naročila za stavbna materijal tudi ▼ Rubeših št 8 pri Matuljah (zaloga cementa). — Načrti in proračuni pri sprejemu dela, brezplačno. — Posreduje tudi pri prodaji in nakupu zemljišč in stavb. — Isto-tam se kupi stroj za zdroMjenje gramoza in peska, bodici z motorjem ali brez njega.
Dinarska zatirata Toma]
proda 21. decembra ob 3 pop. no
lavni dražbi
(Micno poslopje, klet zeim-fte (7000 m2) železna vrata iti
TRGOVINA KLOBUKOV
K. Cvenkel v Trstu
laznanja svojim cenjenim odjeinal-cem, da se je z .dnem 24. avgusta 11. preselila s Korza V.E. III. št 28 za I dve številki naprej, namreč na št. 24.
Dobroznona brionlco
VEKOSLAVA GJURINA
nL Sov. Nercadonta lt hišo kav. (Roma)
ex „Nuova YorkM
s iaMe piiporoJa dantii oMMn
— TVRDKA —
AlarEco Lantschner
v Trat«. Via Roma 28 (bišva uL delle Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike pošte. — Telefon 198.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
ZOBOZDRAVNIK
D". MU&tEK TUST
Corso 24, I. nadstropij Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-0 pop.
Erezco&tao \it\m\i za pMiruja is au3l3i u)\i
LluUllankg Kreditnu Hanlisi 5
Podružnica v Trstu. I
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Celovec, Gor ca, Sarajevo, Split. Delniška gtavnica s K 15.099.9».-. Rtzarval zakladi: K 3,M9.99).-.
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice preti 3 ,.Y rtrgrto«^ na žiro-ra une proti 37. ™I0I33]J Za na odpoved vezane vloge plača obre-m sti po dogovoru. Izvršuj • borzne natege $ in daje v najem varnostne celice.
";Tel. žt. 5-1 a Blagaj i a je odprta od9-13.|
Proda se lepa, skoraj nuva
v najbolj zdravi, sclnčnati legi Trsta.
Hi^a ima 3 nadstropja in pritličje, skupaj 8 stanovanj; vs^ko stanovanje ima 4 sobe, sobico in kuhinjo, vodno napeljavo, plin in električi;o luč. Pred hišo je lep vrt.
Nesefetno 11.000 L. Vse oddano. Cena nizka; proti takojšnemu plačilu.
Pojasnila daje inseratni oddelek Edinosti pod št 120.000.
UMETNI ZOBJE
z in brez Cel usti. alate krone in tudi obrobkl
ViUEM TUSCH£R?J%
TivSr. ul 30. oktobra (ex Caser uai i i. a Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
JADRANSKA BANKA]
Delo. gUv. K 39.K)O.OJO, Res:rvs K <i,5JJ.OjO Cankralai T Ali
nateidiIia]mi)5-riiL B:ini
Podružnlre: Dubrovnik. Dunaj, \otir, LJtis" Ijana. Metcović, »pitij i Sp it. ^ioeni.c ZaJar Ekspozttura: Kranj.
Obavlja vsa v t»m£.io itroo spiiijais pasla Sprajana vloja
aa hrsnlfae knjižice proti	letif-n oVa*
sti:n v »>jn ogiro-prorntiu proti lat ti n a-brestin -l* odpoved navezana z.iesce sprejema po najugodneje h pogojih, ki sa i .naj a pogoditi od slučaja do slučaja.
fc;tv uiti nraistu pilili (iilis iinUfnl
Blagajna posluje od 9.30— ia 14.30—16
Naznanilo.
Naznanjamo cenj. odjemalcem,, da smo prejeli veliko množino >
Istrskega črnega
In
belega vina
dalmatinskega opola poleg italijanskih vin. V zalogi imamo tudi vino chianti v originalnih steklenicah, asti, šampanjec, marsalo, vermouth, žganja in fina vina v steklenicah.
Ernest Hočevar In Mcrrooicli
Trst, ulica XXX. oktobra štev. 14, Trst (prej, Castrrma)
Edino 18 PEHIOT urar p Trstu
ul. S. Francesco d'Assisi št. 15f II.
(nasproti tiskarne Edinosti)
Kupuje iTiKourstno zleto in srebro po nnjuišjili cena!?.
OUHajanja in priHalania vlakov.
Centralna južna postaja. Odhodi.
0'30 D. v Belgrad, Bukarešt, (črez Ljubljano Zagreb).
1'15 D. na Dunaj (Črez Videm, Trbiž, vsaki po*
noaeljek, stedo in oetek). 5'30 O. v Cervinjan, Tržič (črez Bivio). 6'30 D. v Reko, črez Št. Peter na Kr.asu. 6'50 H. v Benetke (črez Bivio, Tržič, Videm). 7*10 R. v Milan. Pariz, LoaJon in Bordeauz
(Črez Cervinjan). 8'30 H. v Logatec (zveza z Reko). U'15 H. v Benetke (':rez Bivio, Cervinjan). 14*30 D. v Benetke (črez Tržič). H'50 D. v Št. Peter na Krasu, Reko, Logatec. 15*15 O. v Logatec (črez Št Peter na Krasu) v Ljubljano.
'17*35 D. v Rim črez Cervinjan, Benetke, Padovo,
Bolognio.
17*55 O. v Videm (črez Bivio), Tržič (zveza s
Cervignanom, Gorica). 18*20 H. v Reko črez Št. Peter na Krasu. 19*30 D. na Dunaj (črez Logatec. Gradec) vsak ponedeljek, sredo in petek. Dohodi.
2'10 D. Z Dunaja (črez Trbiž - Videm) vsako
sredo, petek in nedeljo. V— D. Iz Belgrada, Bukarešta (črez Zagreb—
Ljubljano). 8*30 O. Iz Logatca.
9*20 O. Iz Vidma (črez Gorico, Tržič, Nabrežino). 10*20 D. Z Reke (Črez Št. Peter na Krasu). 13'50 D. Iz Rima (črez Bologio, Padovo, Benetke,
Cervinjan). 16*30 D. Iz Logatca, Reke. 16*50 D. Iz Benctek (črez Videm. Tržič). 18*45 O. Iz Cervinjana, Tržiča (Črez Bivio). 19*20 H. Iz Benetek, Mestre, Cerviujana (Čre2 Bivio).
21'— H. Iz Logatca, (zveza z Reko).
23*— H. Iz Benetek (črez Videm. Gorico, Tržlfi,
Bivio). 23*20 D. Z Reke
25*45 R. Iz Londona. Pariza, Bordea«x, Milana. Benetek, (črez Cervinjan).
D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. =
Hitri vlak. R. = Razkošni vlak. B. = Brzo vlak.
M. = Mesanec.
Postaja pri Sv. Andreju.
Odhodi.
5*10 O. V Herpelje, Kozino, Kanfanar, Pulo.
5*46 M. V Koper, Buje, Poreč.
7*30 O. Na Opčine, Prvačiuo, AjdovSčino, Oorlco, Podbrdo.
8*30 M. V Buje. Koper.
12*40 D. V Herpelje, Kozino, Kanfanar, Pulo.
15*50 O. Na Opčine, PrvaČinc* AjdovSčino, Gorico. Podbrdo.
16*50 O. V Herpelje, Kozino. Kanfanar, Rovini, Pulo.
Dohodi.
8*25 M. iz Buj, Kopra.
10*20 O. Iz Pule, Rovinja. Kanfunara, DivaSo, Herpelj. Kozine.
11*20 O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačine, Opčin.
16*30 M. Buj. Kopra.
16'50 D. Pule, Rovinja, Kanfanara, HerpeJj. Kozine.
19*40 O. Podbrda. Gorice, Ajdovščine, Prvačine, Opčin.
21'45 M. Poreča. Buj. Kopra.
22*20 O. Pule. Rovinja. Kanfanara* Herpelj, Divače.
Novi dohodi.
Čokolada Sante, Bfoch, mlečna čokolada Zfircher Fondant in Lachisia, kakao L nizozem^ki, karamele, slad^čice „torrone" od 25, 50 in 100 g, likerji, paradižna konserva i. t. d. i. t d.
Izključna prodaja na? debelo pri tvrdkl
Me Bnchdinder. Trsi ulico Chlozza I tel. 396.
najboljše mazilo za obaoala, se tfoDI pri Anđrčlii Drđicb. al. C. Battlstl Stev. 6 In pri Leopolda Stroke!!, trs Garibaldi (Barrlera).
_ Silošno skladišče: CIUIDIK-9 GHERSlL, Trst, ul. Tlzlano 20.