241. številka. Ljubljana, v soboto 18. oktobra XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, Kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veAkrat tiska. Dopisi naj ne izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ..Gledališka stolba". U pravu išt v n naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Še: naši vnanji odnošaji. —0>— ( i,.,.,- ki ministerski predsednik, gospod pl. Tisza uvidel je, da je treba potolažiti duhove, kxtere je vznemirila adresa liberalne njegove stranke. Politiki in opazovalci političnih stvari pri nas in v Nemčiji neso ee mogli prečuditi netaknouti stranke, ki je komaj mesec dni po trocarskem shodu v Skiernevicuh položila v svojo Bdieso bojno ost, naperjeno proti veliki Rusiji in hudomušno zaletela se v velevažne politične odnosa je, katere je razpravljati resno, vestno in v polni zavesti, kakšne posle dice more v tem oziru imeti brez premisleka izrečena beseda! Kaj da se je hotelo izjaviti v adresi ogerske parlamentne večine z znanimi besedami, „da im& razmerje nače k Nemčiji značaj zaveze dveh in da se to razmerje ni predrugačilo niti glede svojoga vnanjega obBega niti glede svoje notranje vsebine" — to je bilo vsakemu več ali manj jasno in moglo je nemilo dirnuti vse obširne kroge, katerim je do tega, da človeška družba v miru živi, da je ne razburja vojinski žar ua nebu Evrope! Krkor se je svet srčno razveselil sestanka Skierne-viŠkega, ker ga je uveril, da sta Avstrija in Rusija prijateljici, da si neso protivui trije stebri, na katerih mir Evrope sloni, tako je moral obžalovati in ostro pokarati Madjare, ki so v brezobzirnem svojem hmarstvu zadnje dni napadli Rusijo in tr.ko napravili korak, da bi uničili, kar se je v navzočnosti presvetlega našega monarha bilo v Skiernevicuh vzgrmlilo dobrega za splofiojl položaj in za politične odnošaje naše Avstrije. Nevaren je bil ta nepremišljeni čin tem bolj, ker se je delal, kakor bi bil obrazložen v pre tolntm govoru, ker se je tedaj tolmačila izjava našega vladarja, ker je stranka, kateri se imamo zahvaliti za glasovito adreso, stranka jninisterijalna, stranka pod vodstvom pl Tisze, mini-Bterskega predsednika ogerskega 1 Ali k temu pridružilo se je še ogersko časopisje, ki je z neokretno svojo besedo moralo še večjo nevoljo, še hujše sume vzbujati v ruskem javnem mnenji! Kot komentari k adresi pisale so se demonstracije proti Rusiji, gonila se je jedna in ista pesen, da se Ogli ne veselijo le zaveze avstrijsku-nemške, marveč, da k zavezi tej neso pustili Rusije, katere prijaznost je Madjarom toliko maii ki»kor lanski sneg Ako bi se ti čini ogerskih brezobzirnih politikov odobravali tudi tostran Litve, potem bi veljala tudi nam graja, namešana s pikro ironijo, katero listi v NemSiji sujejo na huzarsko brezskrbnost po „ogeiskem globusu." Tudi mi bi zakrivili slabe utise ogerskega šovinizma v Rusiji, ako bi rečene ogei ske demonstracije odobravali! Da pa tega ne storijo niti nemški listi naši, sovražniki ali vsaj posiljeni prijatelji sporuzumljenja Avstrije s slovansko Rusijo, da celo obsojajo dotični stavek v omenjeni adresi in da naravnost zahtevajo sati-fikadjo za razžnljeno Rusijo, to je znamenje, da je tudi v teh krogih doma znvest, kako kvarno je to za Avstrijo, da se v Pešti rušijo dobri naši odnošaji z Rusijo. V ofieijozuih in drugih velikih dnevnikih so zatorej te dni stali znameniti protesti zoper nazore, ki bi utegnili zakasniti ali celo popariti sad cesarskega sestanka v Skiernevicah. T.'mu pravemu avstrijskemu patrijotičnemu mnenju se konečno tudi ogerski ministerski predsednik, pl. Tisza, več upirati ni mogel in popravil je torej predvčerajnim v ogerskem državnem zboiu, kar bi že bil popreje lahko popravil in tako preprečil afero, ki na njo spomin v Rusiji pač ne bode tuko hitro zgiuol, kakor pri nas. V njegovi roki je namreč bilo, da bi se adresa glasila lahko tudi drugače, in javni tolmači nikakor neso krivi, kakor je baš trdil gospod pl. Tisza, da v adresi na glasovi-tem mestu neso našli tistega, kar je predvčerajnim v adresni debati on sam našel in razodel. Predsednik torej najprvo protestuje proti tolmačenju, da je adres .i načrt obrueu proti kateri evropski državi koli, katera deluje za mir. Oa je bil že iz prvega začetka velik prijatelj zavedi Avstrije z Nemčijo, ker je videl., da je tej zavezi nalog braniti mir Evrope. Kolikor več je '*ržav, ki so pristopne intenciji te zaveze, tem lepše je to. „Ce torej Rusija pravi: Tudi jas hodim rada z vama, da se ohrani mir na podstavi „status a quo", določenega v mejnarodnih pogodbuh, to more vsacega odkritega prijatelju miru le veseliti. V tem zmislu so tudi pisatelji adrese umeli dotični pasus, in kakor leti bode ga tudi večina odobrila le v tem zmislu." Gospod pl. Tisza ima torej tiste nazore, ka- LISTEK. Nedeljsko pismo. Gospod uredmk! Stari možaki so mi nekdaj pavili, da bi še troje ljudij trebalo v tej dolini solza: Jednega, ki bi za bogatine umiral, jednega, ki bi za pijance plačeval, jednega pa, ki bi za berače moli. Jako dovtipen se mi je zdel ta pregovor za mojih mladih let in še pozneje bil bi prisezal na resnico teh besed, kajti b;l sem preverjen, da so piegovori fi'ozofija narodova, ali kakor bi rekel Francoz: „sagesso du peuple". Sedaj pa, ko sem prišel že v leta, ko se mi življenje že nagiba nizdolu, ko se vedno bolj približujem r k rtovi deželi", sedaj sem bolj kritičen. Ne prisezam več niti v „verba magistri", uiti v izreke starih verodostojnih možakov, kajti prekotavanje mej svetom me je poučilo, da je marsikaj v teku let prišlo ob veljavo in da so tudi pregovori zapali tej novodobnej osodi. Nekdaj veljal je pregovor: „Stara petica, staro žito, pa s?ar mož". Dan danes pa je stara petica redka liki bela vrano, starega žita ni več v kmet- skej „kastiu, star mož pa be čisla le tedaj, če ima kaj pod palcem. Za njegove modre nasvete, za njegove pametne nazore ni mari našim vrstnikom, ki že v prvej svojej dobi hrepene jedino le po brezskrbnem, gmotno dobro podprtem in razkošnem življenji. Isto tako je pa tudi s prvim pregovorom. Pomanjkljiv je. Kajti, ko bi tudi imeli človeka, ki za bogatine umiral, druzega, ki bi pijancem plačeval, tretjega pa, ki bi za prosjake molil, bi to vender še ne bilo dovolj. Trebalo bi vsaj še jednega, ki bi mesto mene pisal „Nedeljska pisma". Res pošteno dolgo sem lenobo pasel, in za nedeljo se nesem biigal, niti toliko, kakor najnavadniši žid, ki nam ustljuje po krčmah in kavarnah svojo preperelo in sleparsko robo. Vprašali boste morebiti: Zakaj? „Ou est la femme?" — Vidite, francoščina mi še teče, kakor bi volno strigel, to torej ni bil uzrok mojemu mol-čauju, par francoskih citatov bi še vedno lahko sklatil, če ne od drugod, pa vsaj iz BUchmanuove najnovejše izdaje. Od vccem Biichmann! Mož je nekoliko pre hitro umrl, kajti zmankalo inu je č>sa, da bi bil popoliiil svojo zbirko krilatih besed. Le pomislite, keršni so označajeni v adresi, a misli le, da se adresa napačno tolmačiti ne sme: Adresa ne zavrača in ne žali nobene države. Prepir se bode torej sukal okolu vprašanja: Kdo je pravi tolmač in kdo ne? Ali to sedaj ni več glavna stvar! Kaj so gospodje Mudjri nrrslili pri svoji adresi, predno jih je Rvet zavrnil zavoljo nje, in ali sedaj tako mislijo, kakor jih sili ministerski predsednik — to je le stransko vprašanje. Gospod pl. Tisza mora za večino, mora za svojo doslednostjo, izpregovoril pa je vender v imenu vlade in vlada je tu izjavila, da bi prijateljstva Rusije želi, „da je tudi njo skrb, odnošaje z Rusijo na vse strani pomirljivo, lojalno in zaupno urejati i n goj iti." In nadalje je ministerski predsednik izjavljal: „Vsacega prijatelja miru mora veseliti, da se vladarji in vlade treh mogočnih drSav za to združijo, da vsakemu ubranijo, mir motiti, in ker se v Skiernevicah tudi druzega nameravalo ni, zato tam ni bilo treba nobenega pisanja, nobene pogodbe, nobenega zapisnika .... Tako, moja gospoda, je stanje po shodu, in tako se umeje tudi v Nemčiji, namreč: okrepljena dvocarska zaveza, okrepljena mirovna tendencija zaveze mej nemškim cesarjem in^avstro-ogerskim cesarstvom . . ." Mnogo zlatega zrnu jo brez dvojbe v teh vladnih besedah! Toda v državi, ki si je veličasten nalog dala, delovati za mir, ne smejo se prepuščati čini, ki vznemirjajo javno mnenje te ali ona države. Prijatelj miru in njegove pokroviteljice Avstrije želi, da bi se ogerski strahovi na Ruskem smatrali za to, kakor sploh strahove smatrn znana slovenska prislovica..... Deželni zbor kranjski. (X. seja v 10. dan oktobra.) Poročilo deželnega odbora, kako pripraviti potrebni kapital zn blagajnične primanjkljaje deželnega zaklada, izroči se finančnemu odseku. Poslanec Murnik poroča v imenu gospodarskega odseka o zgradbi dolenjske železnice iu stavi v našem listu že priobčeue predloge. Poslauec Šuk 1 j e v daljšem govoru podpira predlog. koliko bi bil samo mej nami Slovenci nabral v ^vojo torbo, ko bi nikamor drugam ne zahajal kakor samo v redutno dvorano in bi ničesar druzega ne čil al, kakor najnovejši dnevnik. Banalno in „banav-zično" bi bilo ponavljati naših nedosežnih veleumov niodrost.no izreke, ki so se že čitali v raznih prilikah, bilo bi odveč navajati vse mokro*duhteče cvetke in izrastke, ki so pognali iz našega političnega figovega drevesa, dovolj bi bilo, da je pokojni Buekmanu mej svoje krilate izreke vsprejel vsaj sedaj v Krunjskej toli običajni izraz: nKaj tacega netimo še imeli!" Da istina, kaj tacega še ni bilo in Bože čuvaj, da se zopet skoro ponovi! Pri tem retro-in perspektivnem ogledava uji bil bi pa okorno pozabil, da mi je odgovoriti na Vaše vprašanje: Zakaj? Ou est la femme? Odgovor je siten. Da do danes nesem nadaljeval nedeljskih pisem, temu ni bilo uzrok navadno Žensko bitje: plavolasa, vitkostasna, modrooka, nežna, mila, ne-presegljiva in nepopisna deva, temveč najprostejše slovenska malomarnost, bezbrižnost, ali bolj učeno povedano — obče slovenska apatija, ki se je sedaj Dajbolj ugnezdila in utaborila v beli Ljubljani in kjer dan danes živimo ob maščobi uaSih prednikov. Ta malomarnost imela je utkaj podlage pred Poslanec Luckmann pravi, da je leta železnica jako vaina. Veliko lesa ima le najslabšo porabo, da ee namreč ige oglje in pepelik (potašelj). Posebno važna pa bi bila stranska železnica proti Kočevju in Ribnici, da bi se izvažali bog iti izdelki \ druge kraje Dandanes se denar dobi lahko prav ceno, ako so projekti zdravi. Ni dvojiti, da bode mogoče izpeljati dolenjsko železnico, ako jo podpira vlada in se posreči dobiti dober načrt in proračun stroškov. Poslanec g. Vdjem Pfeifer podpira predloge gospodarskega odseka sledečim govorom: Slavni deželni zbor! V sedanji dobi silnega boja za obstanek mora posamičen okraj, pa tudi cela dežela napeti vse eile, ako neće zaostati. Če je pa že Btauje na jednem mestu, kakor bo po pravici trdi — zaostanje, tembolj je očividen na-zadek nevaren celo za obstanek prebivalstva cele pokrajine. Kdo pa ne bi mogel priznati žalostnega srca, da naša dolenjska stran vedno bolj peša, v"dno bolj zaostaje, da se blagostanje vedno bolj urnika siromaštvu ! Tečaj modernega napredka izključil je popolnem naš lepi, rodovitni, nekdaj srečni kraj tako, da so eospod»rske razmere skoraj obupne. Moderna občila — železnice — omogočile so konkurencijo, o kateri naši predniki še saujali ueso, konkurencijo, ki znižava cene vsem pridelkom, posebno tam, kjer so težavni prevozni (transportni) odnošaji. Če srečno spravi Dolenjec svoje pridelke, vino, žito, sadje itd., žu ga muči huda skrb, kako jih prodati, kako jih spraviti na veliki trg v kupčijo, pa tako, da bi se prevozna cena in z njo cena blaga ne povišala preveč. Vsled pomanjkanja vsake železnice, vsled slabe komunikacije, vsled prestrmih cest je prevozna cena tako visoka, da se pridelki komuj spraviti dado čez mejo jtdin.gu okraja. Leta in leta že prosimo Dolenjci za železnico, za boljše komunikacije, do sedaj žalibog zaman. Zato z veseljem pozdravljam današnji korak deželnega zbora, ki je prvi kamen za zgradbo tolikanj zaželjene dolenjske železnice. Trdno se je nadejati, da tudi država stori bvojo dolžnost, da država, ki ima radodarne roke za druge bolj srečne dežele, ozir jemlje na zapuščeno Dolenjsko, ter ji odpre z zgradbo dolenjske železnice boljšo pribodujost. (Dobro! Dobro!) Poslanec dr. Papež pravi, da se je že mnogo govorilo zdaj in tudi prej o dolenjski železnici. Govornik pravi, da ga posebno veseli, da je iz ust dr-žavuegn poslanca g. Pfeiferja slišal priporočati dolenjsko železnico. Gospodje državni poslauci bodo ee gotovo odločno potegovali za dolenjsko železnico in dosegli se bode. Govornik pravi, da je bil pred kratkim na Dolenjskem in zvedel je, da se je razširila vznemirjajoča vest mej prebivalstvom, da me-rodajni gospodje, ki imajo glas v javnem življenji neso nič kaj navdušeni za dolenjsko železnico, temveč da se celo protivijo iz raznih razlogov, mej drugim tudi zaradi tega, da bi se vinska cena v nekaterih krajih ne zboljšala itd. Torej naglasa dr. Papež, da ni po njegovem mnenji raznih protivnikov zoper dolenjsko železnico in zato gorko podpira predloge gospodarskega odseka, kateri se tudi vzprejmo jednoglasno. Poslanec Šuklje poroča v imenu šolskega odseka o prošnji Šmartmske občine, naj se na oo-dotni čveterorazrednici upelje poludnevni pouk, ter naj se nemščina uči le kot prost predmet in nasvetuje, da se c. kr. vladi odstopi ta prošnja s priporočilom, naj bi po dogovoru z deželnim odborom blagovolila ostreči tej želji. Predlog se VBprejme. Poslanec Šuklje poroča o prošnjah učiteljev Litijskega in Črnomaljskega okraja za premembo deželnih šolskih zakonov, oziroma zboljšanja učiteljskih plač, prostega stanovanja, uračunanja vseh let po dovršeni učiteljski pripravnici v službena leta in pa glede službenih doklud na jeduorazrednicah. Po predlogu poročevalca g. Šukljeja se vse te prodaje odbijejo. Poslanec Šuklje poroči* v imenu finančnega odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada. Učiteljske penzije znašajo 12.300 gld; penzije za udove 3900 gld; za rejne doneske treba 880 gld.; za miloščine 1210 gld.; za odprave 300 gld.; za posmrtne kvaternine 200 gld. in za uradne potrebščine 50 gld. Vsa potrebščina 18.840 gld., zaklada pa 7726 gld., torej je primanjkljaja 11.114 gld., kateri naj se pokrije iz deželnega zaklada. Zbor proračun odobri. Poslanec dr. vitez Bleivveis poroča v imenu finančnega odseka o deželnega odbora poročilu, kolikor zadeva dobrodelne zavode, in nasvetuje, da se poročilo v tem oddelku odobri, kar se zgodi. Na vrsto pride dolga vrsta prošenj v rešitev. Prošnja urednika „Novega Breucljn", Jakoba Ale-šovca, da bi se mu dovolila podpora za po njem izdano knjigo „Ne v Ameriko", se ne usliši, pač pa so deželni poslanci pokupili nekaj izvodov, katere je prinesel pisatelj v zbornico. Prošnja občine Dolenja vas izroči se deželnemu odboru, da nasvetuje primerno podporo za ra?širjenje šolskega poslopja v prihodnjem zasedanji. Prošnja Elizabetne otroške ; bolnice v Ljubljani za podporo, se ne usliši. Prošnja občine Trzin glede podpore za napravo šole izroči i bo deželnemu odboru, naj se ozira na njo pri podporah za šolske stavbe 1. 1886. Čebelarskemu društvu kranjskemu dovoli se 50 gld. podpore. Prošnja občine Št. JoŠt, glede podpore za poprave občinskih potov izroči se deželnemu odboru, da stvar preiskuje J in da, če je nujna potreba, tudi da podporo. Mariji ! Hlavki, učenki za umetno pletenje na Dunaji, do-| voli se 100 gld. podpore. Potem se seja konča. Politični razgled. L\olr«tiij4* dežele. V Ljubljani 18. oktobra. Državno sodišče je razsodilo na pritožbo grofa Haugvvitza, da je kneginjo Leopoldino Pallfv-jevo in mejnega grofa Pallavicinija namestiliit,vo protizakonito uvrstilo mej volilce moravskega vele-posestva, češ ta dva sta ogerska državljana, da se 8 tem ni prestopil zakon. Kneginja Pnllfy je hči avstrijskega državljana kneza Kaunitza, s tem pa da je vzela ogerskega magnata kneza Pallfv ja, ni iz gubila avstrijskega državuiškega prava, će tudi ie dobila ogersko državljanstvo, kajti nikjer ni določeno, da bi kdo ne mogel biti ob jednem avstrijski in mej pasjimi dnevi in mej „Mašamiu. Takrat pritiskala je vročina na uaše živce. Tedaj pa je vse drugače. Slana razgrinja svojo ledeno odejo čez grm in strn, v linah naših zvonikov vihrajo zastavice, katerim pravi ljudski humor, da so „Cahejeve hlače", po vseh trgih peče in prodaja se kostanj droben in debel, v krčmah nastavlja se „rebula" in „prose-kar", klobase in klobasice so poleg cip in suhih zajcev zopet na jedilnem listu včasih tudi na krožniku, visoko naloženi vozovi šote prevažajo se po ulicah, prava Ljubljanska megla razteza se ob malo romantičnih bregovih Ljubljanice, nemško gledališče se je otvorilo, v ljudskih šolah pa nemški pouk. To vse bo znamenja, da imamo jesen in to je „Najno-vej ši škandal! Mrzlo je, gospod urednik, prav jesensko mrzlo in ko sem bil pred par dnevi v redutni dvorani sem dolgo premišljal, zakaj imajo vsi poslanci roke v žepih onega oblačila, ki bo v prisotnosti kake bledolične angleške dame niti izreči ne sme. Ugibal Bem in ugibal in že sem mislil, da poslanci v žepu pest ali kaj jednucega tišče, kar si nad mizo niti pokazati ne upajo. A kmalu sem zapazil, da jih zebe, prav pošteno zebe. Uboga Kranjska! Razupita si že po svetu, da spadaš mej prosjake, a da si tako ubožna, da svojim zastopnikom niti tople zbornice dati ne moreš, tega bi ne bil ^nikdar mislil. Kdo bi se potem čudil, če se vsi čmerno in kla-verno drže, da ne vidiš veselega obraza mej našimi izvoljenci, niti na jako redko obiskanej galeriji. „Es scbvvebt etvvas in der Luft, vvas da sagt, '1 is • die Sache nicht stimmt" tako označil je položaj aristokratičui naš diplomat baron Apfaltrern, iu s tem narisal nekak „Stimmungsbild" deželne zbornice. Kaj neki plava po vzduhu? Sv. Duh vender ne, vsaj jaz ga nesem videl io niti njegovih darov pri raznih debatah, najmanj pa v Kriškega gOBpoda barona govorih, ki v letošnjem zasedanji ni imel posebne sreče. V prvi seji, katere se je udeležil, zaspal je v svojem fotelji, ki je vrhu tega iz samega trdega lesa. Potem je kakor drugi Mojzes nemške naše Izraelce peljal skozi „Rudeče morje1', a tudi tu mu ni bila sreča m-la, kajti mej potom jim pade v glavo, da so dijete v zbornici pozabili. V malo urah bili so vsi nazaj s skrinjo miru in sprave, kajti škoda bi bilo za „ gro še". Tudi po povratku iz Rudečega Morja kazal je jako previdno hrabrost. |Ko je bil pozvan, naj odkrije vse grozo vi-tosti, ki se gode pri deželnih uradih, zavil se je v trdovratno, a baš zaradi tega pomenljivo molčanje. in ogerski državljan. Isto velja za mejnega grofa Pallavicinija. Ceakl deželni zbor je izročil predlog o odpravi šolnine deželnemu odboru, da nadalje preiskuje, kake stroške bi to napravilo deželi. Slezljskl deželni zbor je zavrgel z vsemi glasovi proti trem prošnjo „Matice Opavske" za podporo českej šoli v Opavi. hlezfjski Nemci nikakor nečejo priznati potrebe te češke šole, dasiravno v Opavi biva mnogo Črhov. Tu se dobro kaže nemška spravljivost in pravicoljubnost. V Olomncu so pri občinskih vo.itvah v vseh razredih zmagali nemški kandidatje. Čehi so pa vendbr dobili toliko manjšino, da je s časom v jednem ali dveh razredih upati zmage. Sol m o g rad -»ki deželni zbor je sklenil, naložiti potratni davek onim, ki imajo kuharje, stražnje, kočijaže, vozove, konje ali mule za svoje ugodnost; razun tega bodo morali ta davek plačevati tudi lovci in najemniki lova. * naiije države. Srbski kralj in kraljica sta se predvčeraj zvečer vrnila v Beligrad. Na kolodvoru so ju vspre-jeli ministri in dostojanstveniki. Pri volitvah v vzhodnoruinelljilio narodno sobranje so popolnem poraženi radikalci ki so imeli pod prejšnjo vlado vso moč v rokah. Izvoljeni so sam' narodni konservativci. Konservativni vodje Grnev, Bočev, Gešov, Hakanov, Jankolov, Me-ličkov, Kristov, in Vazov dobili so v svojih volilnih okrajih 1477, 2500, 2800, 2710, 1660, 1600, 2360 glasov, radikalni vodje Pisakov, Kalkiov, Salabašev in Petrov le 17, 21, 20 iu 38 glasov. Vsi nemški listi so prenapolneni s poroSili o volilnem gibauji. Pomenljivo je, da v nekaterih volilnih okrajih manjka kandidatov. Mnogi odlični možjo se odtegujejo poslanstvu, ker B'smarck tako samovoljno ravna z državuim zborom, da poslednji nemi skoro nobenega upliva. Drugi pa ne marajo biti poslanci, ker za svoje delo ne dobe nobenega odškodovanja, kajti v Nemčiji državni poslanci neso plačani kakor pri nas, a morajo delovati samo iz ljubezni do domovine, kakor se je nekdaj izrazil nemški kancelar. Poročila s francosko-kitaj »koga bojišča so ugodna za Francoze. „Temps" je dobil iz Ha-uoi-a brzojavko od 16. dne t. m., da je kitajska vojska popolnem deaorganizovana, in je kar pustila svoje mrtvece in ranjence ter velikanske zaloge. Genera-lisimus in mnogo mandarinov je mrtvih. Zdaj se je podnebje shladilo, kar je jako ugodno sa Fraucoze. Angleških nadkomisar Northbrook se vrne koncem prihodnjega meseca iz JEglpta. Potem bode angleška vlada drugim takoj naznanila svoje predloge o zboljšanji egiptovskih finančnih razmer. Afriška konferenca se suide v začetku novembra. Portngaiija je že izjavila, da se udeleži konference. Mej Nemčijo in Anglijo vrše se še dogovori. Mejnarodna afriška družba se ne bode udeležila konference. Domače stvari. — (Sklep kranjskega de/,-lnega zbora.) Danes bila je XIV. seja, katera je trajala do 4/a 3. ure pojioludne. Pri generalni debati o proračunu deželnega zaklada, preklical jo baron Apfaltrern svoje napade na deželne urade in deželni odbor, rekoč, da je zvedel, da se o njegovih izjavah mej občinstvom govori, kakor bi se bile v istini pri deželnih uradih godile malverzacije. To pa ni res. Oa je hotel le kritikovati način delovanja pri knjigovodstvu, ker je tak, da ni obče razumljiv. Potem se jo baron Apfaltrern pritoževal o nekem pismu, katero mu je pisal deželni knjigo- Jaz sem si to molčanje tako tolmačil, da bi bi bilo nevarno še kaj črhniti. „Vestigia terrent!" Gospodje, ki so bili toli natančni, da so račun za lansko slav-nost točno določili na 65,000 gold. »3 Va kr., imajo lahko mirno vest, bolj kakor oni, ki so pri deželnem muzeji „RudolfinumM proračun že prekoračil za toliko tisočakov. Za tega delj mi mnogo bolj, nego gosp. baron Apfaltrern, imponujeta nova parlamentarca gg. grof Turjaški in baron Lichtenberg, ki sedita pri peči. Ondu je vsaj toplo, kadar je zakurjeno. Kot znana izvrstna ekonoma tudi ne tratita časa z dolgimi govori, ker dobro veBta, da vse nič ne pomaga. Pri tem ogleda vanj i in premišljevanji sem bil baš poostril svoj svinčnik, da bi obrisal g. Luck-manna krepko postavo, kar pride odgovor na gosp. Obreze interpelacijo, naposled pa „apostrof o-vanje" na dva neBkesana in nepoboljšljiva slovenska lista. Mislite si, koliko strahu sem prestali Miloval sem Vas, sam pa plašno gledal, bode li kak apostrof priletel tudi sem doli pod črto. Saj veste, kako pri nas vse, mlado in staro črti apostrof, ki je in oBtane „ein Sckoncheitsfehler". Srečo sem imel, noben apoBtrof se mi ni za uho obesil in tako sem ostal, kakor sem doslej bil Vaš Alfa. vodja g. Fran Ravnih ar in v katerem ga pozivlje, naj prekliče neosnovane napade na njegovo osobo. Dr. Puklukar konštatoval je preklic barona Apfal-trern-a in rekel, da jedini gospod Dežman, ki je včeraj pritrjeval baronu Apfaltrern-u ni storil svoje dolžnosti kot deželni odbornik, kajti dovoljena svota za deželni muzej „Rudolfinum'* se je prekoračila za ogromni znesek 53 000 gld. Jako ž va-bna je bila debata zaradi lastne režije na Studencu. Po predlogu manjine, katero je zastopal dr. vitez Bleiweis, naj bi so režija odvzela usmiljenim sestram. Večina odseka pa, katera je nasvetovala naj ostane režija še usmiljenim sestram, zastopal je g. Detela. Za predlog manjšine govorila sta dr. vitez Bleiweis in Kersnik, za predlog večine pa baron Apfeltrern, dr. Poklukar in Detela. Pri glasovanji propal je predlog manjšine. Za njega je glasovalo devet poslancev, namreč gg: Kersnik, Šuklje, Grasselli, dr. Mosche, Dev, Robič, Rudež, dr. Sumee in dr. vitez Bleivveis. Deželni glavar grof Thurn je potem s slovenskim in nemškim govorom z Živio in Slava-klici na cesarja zaključil zborovanje. Poslanec Svetec pa se je v imenu poslancev zahvalil deželnemu glavarju za spretno vodstvo. — (Mestni statut Ljubljanski) izročil se je včeraj deželnemu odboru v pretreB in poročanje v prihodnjem zasedanji, ker je bilo treba rešiti več načelnih vprašanj in ker se ta obširna predloga ni mogla zgotoviti niti v odseku, še manj pa zboru. Oviralo je rešitev neki tudi to, ker se je statut predložil samo v slovenskem jeziku. — (Potrjena konfiskacija.) Proti za-plenbi uvodneg* članka „Vsprejemni izpit v uaše gimnazije v Ljubljani, Kranj i in Novem mestu" uložili smo bili ugovor, VBled katerega se je obravnava razpisala v 2. dan t. m. Mi k obravnavi nesmo šli in c. kr. deželno kot tiskovno sodišče je z razsodbo z dne 2. oktobra 1884 konfiskucijo potrdilo iz naslednjih nagibov: „Ker je pri današnji obravnavi za-Btopnik državnega pravdništva dokazal, da smejo ravnateljstva srednjih šol na Kranjskem po ministeri-jaloih naredbah z dne 14. marca 1870 štev. 2370 in z dne 21. maja 1884 štev. 8019 glede na to, da je v omenjenih šolah nemščina obligaten predmet, zahtevati, da učenci, ki se imajo na novo vsprejeti, dokažejo, da bo čitanja in pisanja v nemškem jeziku zmožni, za tega delj dotično postopanje ni nikakor v protislovji s postavo. To postopanje torej ni nepostavno, očitanje v zaplenjenem članku pa, kjer se pravi, da ravnateljstva samovoljno proti zakonu ravnajo in da se dotičnim učencem krivica godi je popolnem neosnovano." Ob sebi se umeva, da se nam je ta razsodba dostavila v nemškem jeziku. — (Javni sokolski večer) priredi na jutrajšnji dan v čitalnični dvorani telovadno društvo „SokolKer je program jako obširen iu bode poleg čitalniškega pevskega zbora sodelovala tudi si. vojaška godba, nadejati se je zanimljivega večera. Ustopnina je 30 kr. — (Otvorenje otroškega vrta.) Danes ob 9. uri dopoludne se je otvoril po nemškem šulfe-rajnu osuovani otroški vrt za ponemčevanje otrok slovenskih starišev. Nas pri slavnostnem otvoreuji ni bilo, da bi svojim 6. bralcem poročali o svečanosti in o govoru do povabljenih starišev iu otročičev. Šteli Brno proti dvanajsti uri nov vrt zapuščajočo mladino in našteli 45 otrok večjidel deklin. Čudom smo se čudili, da so šli celo uradniki, v kojih rodbinah je slovenski občevalni jezik, na „limanice" ter se polukomnili brezplačnega obiska otroškega vrta. Revnim obrtnijskim ali delavskim starišem bi človek še nekako odpustil tak nepremišljen korak, drugače pa je s stanši, ki se hote prištevati k ra-zumništvu. Očetu pa, ki v kraanej šoli stanujoč, išče po mestu šole za svojo hčerko veljajo besede: „VVarum in die Ferne 8chweifen, daB gute liegt so nach! ■ — (Iz Rima) se brzojavlja: „Osservatore Romano" poroča: Prihodnji tajni konzistorij bodo v 10. dan novembra, javni konzistorij pa v 12. dan novembra. — Novega knezoškofa Ljubljanskega se je nam torej še le sredi novembra nadejati. — (G. J. Šerencel) kapelnik pri 97. peš-polku (Kralj Milan) dobil je dovoljenje, da sme nositi srbski Takovski red. — (Mestni magistrat Tržaški) naz-uanja občinstvu, da je za reklamacije proti izvolitvi gg. Eduarda Strudthoffa in Valentina Matije Živica zadnji obrok v 25. dan t. m. Reklamacije se morajo uložiti pismeno. — (Dober odgovor.) Neka prevzetna gospa, sed ,| udova po nedavno umrlem Nemci, pride to poletje neko popoludne v hladno senco obče znane gostilnice na Spodnjem Rožniku in se, po sprehodu utrujena, usede s svojo odraščeno hčerjo na trdo leseno klop k m;zi Ker je bilo lepo vreme, so imeli mnogo gostov. Kmalu dojde hišna gospodinja h ko-Šatej gospej ter jo uljudno vpraša slovenski: „Prosim gospa! s Čim naj vam postrežem?" Gospa, ka-terej je tekla zibelka prav na kmetih in se je učila od slovenske matere slovenskega jezika, odgovori nekoliko pomišljajoč : »Pri vas je vse za nič: vino za nič, šunken za nič, kafe, mleko, kruh, vse, vse — za nič!" — „K'op je pa dobra, da na nji sedć!" bil je kratfk, a prav dober odgovor k slovenskim gostom odhajajoče hišne matere. — (Na gimnazijah v Trstu) je letos 869 učencev. Od teh jih je na c. kr, državni gimnaziji 456, na mestni gimnaziji pa 413 — (Srbobran, list za politiku, narodnu prosvetu in privredu") je Že začel izhajati Po programu, proglašenem v prvi številki bode ta list, kakor že njegovo ime znači, branil in čuval: srbsko ime, srbski jezik, Hrbsko cerkev in šolo. Z brati Hrvati, s katerimi veže Srbe najožje plemensko sorodstvo in s katerimi na jednem pragu in ognjišči dele zlo in dobro — gojil bode bratovske odnošaje in deloval v slogi iu ljuhezni za čast in srečo domovine. Življenska in kulturna vprašanja druzih Slovanov bode motril z bratovskim zanimanjem. — „Srbobran" izhaja vsaki torek, Četrtek in nedeljo in staue za vse leto 10 gld., za pol leta 5 gld. — — (Duhovske spremembe na Goriškem.) G. Josip Primčič, prvi kaplan v Cirknem imenovan je vikirjem v Jageršeah: g. Anton Bra-tinn, kaplan v Podmelcih poj de v istej lastnosti v Komen; g. Ivan Ko koš ar dosedanji drugi kaplan v Cirknem, bode sedaj prvi kaplan; na njegovo mesto pride novomaSnik g. Nikolaj Kocijančič, v Pod-melce pa novomašuik g. Ivan Berlot. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 18. oktobra. Dolenjo-avstrijski deželni zbor potrdil je deželno volilno reformo, po katerej se število poslancev za dva pomnoži, predkraji Dunajski prestavijo v mestno skupino ter petakarjem podeli volilna pravica. Braunsclrvveig 18. oktobra. Vojvoda je v noči ob 11/4 umrl. Karira 18. oktobra. Gordon je baje v 6. dan t. m. Schendv Metammeh bombardoval in zavzel. London 18. oktobra. Govori se, da na vse šumne osobe ne le v angleških, ampak tudi v belgijskih pristaniščih pazijo angleški detektivi, ker se je raznesla vest o novem dina-mitnem komplotu. Na dirkališči v Honghton le spring našli so pod odrom pušico, v katerej je bilo 16 patron dinamita. Liverpool 17. oktobra. Zaseženi Oger piše se Howauer. Misli se, da ni imel hudobnega namena, temveč da je kot bivši delavec v rudnikih američanskih imel dinamita seboj, ne vedoč, da Je to prepovedano. Razne vesti. * (Nova iznajdba za naglo števi-ljenje na pamet.) Norbert Lorenc, podtajnik pri ministerstvu za poljedelstvo in izumitelj nove metode za brzo številjenje na pamet, je ta teden v kupčijskem društvu na Dunaji pričel po dvakrat na teden poučevati hitro računanje na pamet. Po njegove] metodi baje lahko vsakdo, kdor ima 1 e normalen spomin za številke rekše računski talent, vsaktere dvoštevilne številke na pamet množi, povprečno skoraj v istem času, ki se potrebuje za pismeno računanje. * (V Budimpešti) bil je včeraj zvečer hud vihar, ki je mnogo škode napravil posebno pri hiš tli ob DunavK * (Živ nemšk svetnik.) V Monakovem biva slikar imenom Diefeubach, ki v svojih prostih urah dela propagando za rastlinsko hrano (vegete-rijanizem) in za volneno obleko. Zadnjo nedeljo 12. t. m. je v meščanskem društvu slavnostno pridi-goval in priporočal poslušnim Nemcem svojo sveto brezmesno teorijo. Mej drugim je rekel, da človek ne more dobro in lahko prenavljati mesnih jedij, ker nema v želodci toli ostrega soka in tako močne sliue, kakor divje zveri. Ker je za zdravje čistost človeške kože neobhodno potrebna, moramo pri na- ročevanji obleke skrbeti, da bo ta iz take snovi in tako narejena, da skozi njo do kože lahko dospeta v obilej množini sveži zrak in svetloba. Pod našim podnebjem bi prav za prav ne bilo treba človeku nikake obleke, ko bi je ne zahtevala nepotreben običaj in verska nrav. Pridigar je /»stran obleke jednakega mnenja s profesorjem Jagerjem, le to mu je žal, da slednji ni tudi neprijatelj meseni hrani. A nemška pol'cija ni slikarjevih mislij. Ooaodiia je takoj drugi dan živega svetnika ne ravno zato, ker se ravna po merodajnem pravilu: „poslušaj me, ne glej me!", marveč radi „grozne nespodobnosti" v globo 10 mark oziroma dva dni v zapor. S/eti sovražnik vsega mesenega hodi javno okrog po Mo-nAkovem v samej vrhnej kričečej volnenej obleki, gologlav, bosonog, brez vsakega spodujega oblačila in brez — hlač. To je ona grozna nespodobnost, ki slikarju nakopava policijsko kazen. * (Malo prezgodaj.) Mlad gospod J. 86 pelje po železnici in sedi z lepo mlado gospico in z nekim starim gospodom v vagouu. Mej vožnjo je zamaknjen v branje nekega časopisa in le nekateri-kre pogleda svojo brdko nasprotnico, katera mu tudi ijuie/niivo pomežikuje. Z .taj se vlak približa ozkemu predoru navskrižne železnice. Mladi potnik poskoči, kakor bi bil elektrizovan, kvišku, objame in v naglici poljubi gospico, ter se usede iu bere zopet dalje. — „Gospod kaj vam je pa padlo v glavo, kako se vi drznete?" nejevoluo kriči poljubljena krasotica. J. ustane ter se jako zmedeno opravičuje: „Prosim, predraga, oprostite, v svojej velikoj razmi-šljenosti sem menil, da smo že v velikem predoru mej K. in L." — * (Patent-poljub amerikanskoga romanopisca.) Na nekem kraji amerikanskega romana beremo: „Bila je noč; ljubezui žareča dvojici se ukrade iz luuinega svita v senco duhteče lipe. Ko sti se dotaknili njuni ustnici, čul se je veselja-poln zvuk, kakor kadar krava izvleče svojo zadnjo nogo i z moč vir j a !!" Vabilo na SOKOLSKI VEČER" ki bodo v nedeljo 19. oktobra t. 1. v čitalničnej restavraciji. Sporod: Nagovor staroste; komičen prizor, 4 pevske točke in 10 godbenih točk. Natančneji spored na plakatih. 53©.č:etels o To ©. uri zvečer. 1 >.(o pni mi za nemir 80 kr. K obilni udeležbi vabi čast. društven i ke in druge prijatelje „Sokola" Odbor ,,SOKOLA". TtUCl: dne 17. oktobra. Pri siouu i Dolenc, Lobovitsch z Dunaja. — Mo-horčič iz Trsta. — Trauner z Dunaja. — (Jočlig iz Ru-dolfovega. — Kroupa iz Idrijo. pri Jii*liei: Kovinski iz Moskve. — Pl. Bock z Dunaja. — Garzauer iz Gradca. — Holler z Dunaja. — Pl. Matkovski iz Celja. Pri uvHtriJHkeui «enarjl: Tomeo iz Starega trga. Meteorologično poročilo. a P čas opazovanja Stanje barometra v inui. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v min. 17. okt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74402 mm. 741-lOmm. 73998 m«. + 20° C + 14 4° C 4-10*0*0 si. jvz. si. jz. si. jz. jad. obi. obi. 000 mm. Srednja temperatura -f- 88°, za 25° pod normalom. ■.m- 18. oktobra t. 1. (Izvirno telegraticno poročilo.) Papirna renti.......... 80 gld. 91) kr. Srebrna lenta .... ..... 82 r Zlata reuta.......... 1Q2 n 6°/0 marčna renta......... 95 , Akcije narodne banko....... 863 , Kreditne akcye...... • • 285 , London........ ... 122 , Srebro............ ~ ■ Napol.. ........... e " C. kr. cekini. ...... . . o „ Nemške marke...... • 69 i» 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. 124 . Državne Brečke iz 1. 1864. 100 gld. 172 , 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 103 , Ogrska zlata renta 6°/„ ...... 123 , „ J*' .... 93 „ „ papirna renta 5°/0..... 88 „ 5°'0 otajerake zemljiSč. od/ez. oblig. . . 104 , Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „ Zemlj. obč. avstr. 4,/sđ/u zlati zast. listi . 121 „ Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 109 „ Prior, oblig. Ferdinandove Bev. železnice 105 9 Kreditne srečke......100 gld. 178 „ Budoltbvo srečke .... 10 „ 18 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 . 105 „ Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . 214 , 90 05 95 90 30 69 78 80 50 50 05 15 70 50 50 50 30 50 50 50 25 Zahvala. Za mnogobrojna prijazna sočutja o priliki dolgotrajne mučne "bolezni in za številno udeležbo pri pogrebu nsše preljubijene Antonije Sterk, roj. Bresquar, izreka vsem, posebno preblagorodnemu gospodu županu in čestitim gospodom magistratnitn uradnikom Ujnbljanskega mesta, isto tuko dariteljem lepih veneev, najpriBrčnejšo zahvalo. V Ljubljani v 14. dan okt 1884. (656) Hcdovina Sterk. Prijatelji jilic (Laubsagen) dobe zastonj nov cenik s podobami od (650—1) L;iiil)s;ige-Werk7.pii'jrS|tiiiiiilil;ilt'n iniriT „zum goldenen Pelikan** Wien, VII., Siebeinterngasse 20. Dva mizarska učenca najraje z dežele, rse takoj sprejmeta pri nekem tukajšnjem mizarji. — Kje? pove upravmštvo „Slovenskega Naroda". (^35—1) A^-elilco, priprava ia. sanjarijo ali špecerijsko prodajalnico in ved vrtnih »rednih oken se takoj proda na Karlovski cesti h. št. 2. (658—1) Gostilna (649—2) Pisarna deželne dacarije preselila sc Je i_i> v hotel „Pri slonu'4. Velik pes, »Iv in bol, ki ima na vratniku ime: Ru«1c«cli, |f se je zg-ciToIiU Kdor ga pripelje v Ljubljansko živinozdrav-nišnico, dobi primerno nagrado. (868—2) na dobrem prostoru v Cerknici sc daje z vso opravo proti temu v najem, da toči najemnik vino lastnika od litra. Poizvedbe pri A. Pogačniku, trgovcu v Cerknici. AAAAAAAAAAAA.. !Najnovejša iznajdba! !!Cilindri več ne pokajo!! C. kr. priv. Jos. Marian-ovi kroglasti cilindri za vse petrolejske svetilnice. Ti ci'indri, kateri imajo odlično lastnost, da vsled vročine, tudi pri največjem plamenu Mkora| nikol ne počijo, imajo pri jednakej porabi pet oleja ka je mogoče veliko lepo in mirno luč in niso v gospodarski zadevi od nobenega sedaj obstoječih cilinderskih sistemov pie-koSeni. (641—2) iBti se dobč v vseh velikostih, kateri so navadno v rabi (3'", 5'", 8"', 11"' in 15'*' , ravni, matirani ali kluca.nl in sem pripravljen po najnižjih l'a-briškili cenah iste po naročeni velikosti oddati. IE=>_ ZAJZEL, trgovina s steklom in glavna zaloga c. kr. priv. kroglastih cilindrov na Starem trgu v IJuhljiini. Podpisani se usoja s tem oznaniti slav. občinstvu, da je v v Bayerjev: hiši v Slonovih ulicah otT7"oril ■v 9 v kojem bode točil le najboljša in pristna prirodna vina. Tu se tudi rnzpcčavajo vlun v posodah od 56 litrov naprej v vsaki poljubni količini. Za promptno postrežbo je najbolje poskrbljeno, ter vabi k mnogobrojnomu obiskovanju najuljudneje (659—1) \ Pivovarna bratov Kosler-jev. | f Izvrstno ] marčno pivo f v zabojih po 25 in 50 i steklenic so dobiva iz Ljubljana. odličnim spoštovanjem Janez Hafner. (476—16) ALOJZIJ MAYER-jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. J i Šivalni siroji, v Ljubljani, Glavni trg h. št. 168, f priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih šivalnih strojev po najnižjih tovarniških eenah a 5 letnim jamstvom. — Solidnim ljudem d tio se ti "stroji ludi, 6e B6 takoj plača samo 10 do 15 gld., na mesečne obroke po 4 do 5 gld., kar napravo takego stroja jako ohvSa, tuko da ho plačevanje nič ne čut'. Stari ali taki stroji, ki več dob:o ne šivajo, popravljajo in čistijo se v mojoj mehaničnej delavnici. Tu li se atrri ali sicer ne ugajajoci stroji zamenjajo in vzamejo v račun. Velika zaloga delov šivalnih strojev, olja, šivank, svile, sukanca ovčje volne in pavole za pletenje itd. vedno sveže blago po čudovito nizkih cenah. "Velika- zaloga F. VVertheim-ovih blagajnic ravno lako po najnižjih tovarniških četnih, nko se žel1 tudi mesečne obroke. Bolj hvnhti mojega, skoivj v pol cesarstva kot solidno in reelno znanega podjetju, kate:o ee čez 13 Nt obstoji nu tukej^njeuo mestu, in je v. vsemi potrebnimi pripomočki cubu primerno oskrb Ijeno. mislim, da ni trebi. Zunaj .sprejemajo moji potniki, ki imajo pri sebi kolekovami pooblastila, vsa naročila in tudi brezplačno dajo potrebo' pouk v Šivanji a strojem. Z velespoštovanjem (577-a) inHLAj^r i)J7i rn:R. Sladok Bizeljski mošt se toči v (657—1) „Bizeljskem hramu" v baron Zois-ovej hiši. na Bregu hiš. štev. 36. h Tr:ta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parntki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potniku po Tajni/iili cenah ivi z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA. Parnik „aermania", 4200 ton, okolu 10. oktobra. nSait .A.n.g'lla.",---„25. „ Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj bo obrnejo na (611_14) generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Kmillano U' An«, l*oglayeu. generalnega agenta v Trstu. Ustanovljeno 1847, na Du-naji in BudapeSti od 1861. Ivan ll-.ll-,i e<|r»i ii-no pito i a s t iiil iiegn 1 steklenica bO kr. Ivan 11o 11->t končen, trovani slndni izvleček 1 st. gl. 1.12, m. st. 70 kr. Medicinske kapiteitote. kakor na Diinuji: profesorji dr. pl. Bnmberger, Schrotter. Sclinitzler, pl. Rokitanskv. pl. Haseb, Finger i. v. dr.; v Uernlinii gospodje profesorji dr. Frerielis, pl. liangcuheek, Ose. Liebreicb i. v. dr. zapisujejo take v niuogili boloznib z vidno n.-i.j In »I.j-i m vspehom. Ivn.ii lloll-a bonboni it. Hladnega. i«\lecka za |m>i pristni sama v modrih zavitkih ji 80,80,15 in 10 kr. Ivan IIoII a zdi-Hvil-na »ladun čokolada po kilo I. gl. 2.40, II. gi. 1.60, po V* kilo 1. gl. 1.80, II. 90 kr. Srečni zdravilni vspehi pri prsnih in |»I učnih boleznih, sI-iSm-hi prebav ljenji in jflilii. Gospodu izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladncga izvlečka, c. kr. dvornemu založniku skoro vseh suvereno v evropskih itd. itd. itd. Dunaj, I., Grabon, Braunerstrasse Nr. 8. V Mariboru, 19 januvarja 1883. V. bi.! Leta 1876 sem bil 7 mesecev bolan za plućnim katarom in nasledki te bolezni bili st) v letib 1881/?-2 pogosto pljuvanje krvi, vodna hri-pavoBt in kašelj, noči brez spat ja, slabosti v prsili in pomanjkanji: sape, tako da sum le s težavo in previdnostjo mogol priti gori po stopnicah. Vsa sredstva, katera sem rabil in najstrožji red m. neso nič pomagala in ja« sem že mislil, da bodem vedno hiral. S 1. oktobrom 1. 1. začel Beni rabiti Vaše, Ivan lloff-a zdravilno pivo i/, sladnega izvlečka in Ivan llolV-a bonbone iz Hladnega izvlečka in zdaj po 4 uiese ih sem popolnem zdrav, kakor poprej. Prosim, objavite mojo nujiskrciiejšo zalivalo, da vsi trpeći zvedo za ta nepresegljiva zdravilna sredstvu. Z velespoStovanjetn Vam hvaležni K. Kolliiinun, merski nadzornik v Mariboru. Zdravniško zdravilno priznanje. I. Nemška bolnica v Filadeltiji, 12. maja 1881. Pošljite mi blagovoljno jedno dvanaistorico steklenic' [yan Huff-a sladnega izvlečka. Jaz sem z njega učinkom jako zadovoljen. Moj bolnik brez tega ni! more živeti. lir. meti. I. Kaal», zdravnik nemške bolnice v Filadelfiji. U. V Filadelfiji, 11 maja 1881. Gospod