vsak rmMn *oboi n*d-1 to praznikov.
^ued dailj ezoapt Saturdajs, Sundajrs and Holidaja.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '
Uradniikl ln upravnlikl proatorl: 1657 South Lawndale Av*
Off »c* of Puhlica tion: M57 South Lawndal* Ave
Telephone, Ročk wr II 45KH

j^O-VEAR
Cena UsU J* $6.00
CBtUVd M MOOOd-d
•t Chicaao. ""-irla.
aatttr Januar* 1«. Ita. at tha poat-offlc* tha Act ol Conaraaa ol Maroh a. 18».
CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 30. JULIJA <JULY 30). 1943
Subacriptiun $6.00 Yearly STrV.—NUMBER 148
Acceptance for mali ing at special rate of postage provlded fot in seetion 1103, Act of Oct 3. 181T, authorlied on June 4. 1918
Slovenci in Hrvatje v Trstu, na Reki demonstrirajo za svobodo Primorske!
Ameriške čete okupirale nadaljnja štiri mesta v severni Siciliji v svojem prodiranju proti Messini. Nemci utrjujejo črto na konici otoka.—Ameriške leteče trdnjave in bombniki metali bombe na industrijska središča v centralni Nemčiji.—Nemške čete beže iz Orla iz bojazni pred uničenjem. Moskva poroča, da so Rusi okupirali nadaljnjih 30 vasi in naselbin.—Ameriške bombe potopile japonsko bojno ladjo
BERN. Švica. 29. julija.—I* Italije ao danee prišla veell o velikih demonstracijah Slovencev in Hrvatov v Trstu in na Raki za odcep Primorja od Italija In pridružitev k Jugoalovanaki državi. Italijanake in nemške čete so bile naglo poelane tja.
Zavezniški stan. Afrika. 29. julija.—General Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniških armad na Sredozemlju, je danes obvestil Italijo po radiu, da se mora najprej iznebiti nemške armade s svojih tal, če hoče imeti časten mir.
Zavezniški stan. Afrika. 29.
jul —Ameriške čete so okupirale nadaljnja štiri mesta v severni Siciliji v svojem prodiranju proti Messini, glavni luki in mornarični bazi, ki je oddaljena samo dve milji od italijanske celine. Ta so Cefalu, Polizzi, Petralia in Alimena.
Nemci utrjujejo črto v triko-tu konice Sicilije v bližini Mes-sine. Iz bojazni, da se Italijani ne bodo borili proti zavezniški sili, ki .prodira naprej po severnem obrežju Sicilije, so jih Nemci poslali v ozadje bojne črte.
Črta, katero utrjujejo Nemci, se vleče od San Stefano de Ca-mastre preko Agire do Nicosije in od tam do reke Dittaine. Dve italijanski diviziji sta se umaknili v severovzhodni kot otoka.
Osma britska armada je zbrana na ravnini pred Catanijo, kjer je koncentrirana močna nemška sila. Izgleda, da bo ta skušala obdržati Catanijo v svojih rokah za vsako ceno. Britska armada se pripravlja za napad na Catanijo.
Ameriški in angleški letalci so ponovno bombardirali vojaška letališča v južni Italiji. Tarča bomb so bila letališča pri Sca-leaji, Capuaji, Neaplu in Milaz-zu. Bombe so razbile 20 osiščnih bojnih letal na tleh, porušile več militarističnih objektov in zanetile ogromne požare.
London. 29. jul.—Roji ameriških letečih trdnjav in bombnikov so bombardirali industrijska središča v centralni Nemčiji m nacijska oporišča v Franciji, Ji< Igiji in Holandiji. Bombe so padale na Oschersleben, industrijsko središča, ki leži 95 milj ju/nozapadno od Berlina, Kas-•H'l in liannover.
Napad na U mesta je sledil bombardiranju Hamburga, največje nemške luke, po angleških letalcih. Ti ao izvršili šest napadov na Hamburg v zadnjih dneh in zmetali več tisoč ton b"mb na mesto.
Vest iz Moskve pravi, da Nem-< > beio iz Orla iz bojazni, da jih r"' zadene ista usoda kot je za-<tela njihovo armado pri Stalin-Ruai ao že obkrožili me-treh strani in spravili Nem-v past. iz katere se lahko iz-muznejo le z begom.
Sovjetske čete so okupirale tf"i'*t nadaljnjih vasi in mest v "f"**ivi proti nemški sili ns •jntralni fronti. Med temi je ManovoJ Kolodec. ki leži enajst r"»lj jo/nr,vzhodno od Orla. Ru-*> razbili 32 nemških tankov
!n M^elili 62 sovražnih bojnih
'•tal.
''r*J "bjavljena poročila so se * ' 'i «, da ^ v Orlu zbrana
nemška armada 250,000 mož. Del te je že zapustil mesto. Moskva poroča, da je 2500 nt?m-ških vojakov padlo v bitki z Rusi na severni strani Orla.
Berlin je naznanil topniški dvoboj na južno vzhodni strani Leningrada. Prej je poročal, da so Rusi napadli nemške policije in da so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami.
Zavesnišld stan. Avstralija.
29. jul.—Ameriški in avstralski letalci so napadli z bombami japonsko brodovje v južnozapad-nem delu Pacifika, ki so potopile eno bojno ladjo, dve drugi pa poškodovale. V nekem drugem kraju so bombe potopile japonski transport.
Glavni stan generala Dougla-sa MacArthurja, vrhovnega poveljnika zavezniške sile, poroča, da je bila Munda, letalska in mornarična baza na otoku New Georgia, tarča bombardlarnja iz zraka. Ameriški in avstralski letalci so vrgli 47 ton bomb na to bazo.
i Masa Oalkk Indija. 29. jul.—
Uradni komunike pravi, da so ameriški bombniki bombardirali tri japonske baze v severni Burmi. Bombe so padale na Pin-mo, Moguang in Tiangžup. Porušile so več skladišč orožja in streliva ter zanetile požare.
Vsi bombniki so se srečno vrnili v svoja oporišča v Indiji po izvršenem napadu.
Waahington. D. C.. 29. jul.— Ameriške bombe so ponovno padale na Kisko, otok v Alcutski grupi pri Alaski, poroča morna rični department. To je edini otok, ki je še v japonskih rokah. Poročilo dostavlja, da so ameriški letpjici izvršili devetnajst napadov na otok v zadnjih treh dneh.
Francoski odbor išče priznanje
»
Bojazen pred zapostavljanjem
Alžir, Afrika. 29. jul.—Kot posledica naglo vršečih se dogodkov v Italiji po padcu Mussoli-rifirvega :!režinia, so tukajšnji francoski politični krogi začeli agitacijo za priznanje odbora za osvoboditev Francije, kateremu napeljujeta generala Henri Giraud in Charles de Gaulle. Obrnili so se že do Amerika in Ve-ike Britanije s prošnjo, naj priznata ta odbor za začasno vlado vse Francije.
Ti krogi se boje, če odbor ne bo kmalu priznan, da Francija ne bo zastopana pri mirovnih pogajanjih med zavezniki in Italijo. Francija je zainteresirana v postopanje napram Italiji, ker slednja je dolgo let vodila agitacijo za posest Korzike, Sa vojain Niče.
Vprašanje kontrole Sredozem skega morja jc povezano z raz ?letom dogodkov. Francoska x>jna mornarica si lasti soudeležbo v kontroli tega morja. Francoski politični krogi izraža jo zadovoljstvo, ker je Italijo zadela slična usoda kot j* Francijo v juniju 1. 1940, ko je kapitulirala pred nacijsko Nemčijo. Mussolini je napovedal vojno Frandiimomentu, ko sa ja rušila pod težo udarcev Hitlerjeve vojne mašine.
Lov na sovrainike Lavalovega reiima
Bern, Švica, 29. jul.—Francoska policija in gestapovci love sovražnike Lavalovega režima in one, ki bi se lahko dvignili proti temu režimu v slučaju zavezniške invazije Francije, sc glase sem dospela poročila. Več sto ljudi je bilo v zadnjih dneh aretiranih v provinci Savoj, ki meji na Švico, in v krajih na obrežju Sredozemakega morja. Navali na stanovanja sumljivih oseb so sledili strmoglavljenju Mussolinijevega režima.
Grčija bo kmalu osvobojena
Kairo, Egipt. 29 jul.-Grški premier Emanuel Taouderos je dejal, da je padec Mussolinije vega režima pretresel osiščno stavbo, zaeno pa je napovedal da bo Grčija kmalu osvobojena "Grško ljudstvo je zadalo prvi udarec fašistični Italiji." je rekel premier. "Zdaj ae lahko veseli in raduje v upanju, da je osvoboditev Grčije Izpod osiše nega jarma blizu."
Cabot resigniral iz Nelsonovega odbora
VVashington. D C., 29 jul.— Paul C Cabot je resigniral kot načelnik divizije za material od borsza vojno produkcijo. Don aid M Nelaon. načelnik odbora je reaignacijo sprejel, ^zrok nl bil pojasnjen.	...---1
ROOSEVELT NAZNANIL POGOJE ZA MIR Z ITALIJO
Brezpogojna kapitulacija pred zavezniki
MUSSOLINI DOBI ZASLUZENO KAZEN
Washington. D. C.. 29. jul.— Predaednik Roosevelt je sinoči v svojem govoru po radiu povedal ameriškemu ljudstvu in vsemu svetu, da so pogoji za mir z Italijo isti kot za Nemčijo in Japonsko—brezpogojna kapitulacija. "Mussolini in člani njegove fašistične gange," je dejal, "bodo prejeli zaslufteno kazen. Hitler, Tojo in njune gange bo treba poraziti na njihovih tleh in naš cilj je popolna zmaga. Kriminalni, koruptni fašistični režim v Italiji racpada in jaz vidim prvo razpoko v osišču."
Rooseveltov govor je bil odločen, triumfalen in najbolj značilna javna deklaracija od vseh, kar jih je že podal. Svetu je povedal, da ne more biti in ne bo nobenega kompromisa a sovražnikom na bojiščih in nc o načelih, za katere se Amerika bori v tej vojni. GoVor ao oddajala vsa radijska omrežja in poslušali so ga milijoni ljudi. Bil ja prvi Rooseveltov ufpdni komentar padca Mussolinija in njegovega fašističnega režima v Italiji. Predsednik ni amenil nova vlade, kateri načaljuje maršal Pie-tro Badoglio, in ne italijanske ga kralja, ki ja prevzel poveljstvo oborožene afe, dejal |>a ja, da vidi dan obnove Italija v soglasju s temeljnimi načeli demokracije.
"Hitler, mistični mojster stra-tegičnega navdahnenjs, je puatil Mussolinija na cedilu v kritični uri," je rekel Itoosevelt. "Odklonil mu je pomoč in oropal italijanske vojaka za motorno opremo in morali so se podati. Razbojniška filozofija fašizma in nacizma se ne more vzdržati v nesreči. Mi bomo skrbeli, da bodo podjarmljena ljudatva osvobojena, jim vrnili dostojanatvo človeških bitij, da bodo postale gospodar svoje usode."
Roosevdlt je poveličeval odločnost, junaštvo in žrtve, ki jih doprinaša Rusija v tej vojni in naglasil, da sc najhujše in odločilne bitke vrše na ruskih frontah. Kitajski je obljubil večjo pomoč v njeni borbi proti japonskim invaderjem. Predsednik je okrcal one Američane, ki so trdili in še trdijo, da Američani in Angelži ne morejo delati sku-paj. Kot doka/ je navedel kooperacijo v Tuniziji in Siciliji, ki je omogočila triumfe nad sovražnikom. Omonil jc pogumne besede in dejanja premlerja Churchilla in naglasil, "da ves svet ve, kaj Američani čutijo in mialijo o predsedniku angleške vlade."
Predsednik j« dalje rekel, da je med zavezniki biatven sporazum o vojnih in povojnih ciljih ter namenih, to<!a čas za diaku-z!je o vaeh detajlih miru, ureditvi mej In političnih vprašanjih še ni prišel. Vsa ta vprašanja bodo izravnana in rešena v bodočnosti.
Roosevelt je omenil tudi probleme, ki pridejo na površje z <lcmobilizacijo ameriške oborožene aile, zaeno pa je očrtal program za reševanje teh problemov. Amerika bo morala akr-beti za vojaki in pomorščake, ko ae vrnejo v civilno življenje Program mora uključevati brezposelnoatno zavarovanje, kredite vojakom, poklicno vežbanje, oakrbu v bolnišnicah In penzije pohabljene vojne veterane
Domače vesti |
Oblaki ln poadravl
Chicago.—Edvard Tomšič. iz Walsenburga, Colo., gl. podpredsednik šestega distrikta SNPJ, je 29. julija obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosveta. Edvard je bil pred petimi meseci zelo težko pobit pri delu v premogovniku, toda njegova močna natura in uspešna zdravniška postrežba sta mu pomogli, da je prebolel poškodbo in danea se le Še malo opira na palico. V Chicagu bo počakal aeje gl. odbora, medtem pa obišče avoje prijatelje tudi v Clevelandu.
s
Clevelandake veatt
Cleveland.—Dne 27. t. m, je v bolnišnici preminula Agoas Korošec, roj. Lah, stara 53 let ln doma iz Zagorice pri Catašu ns Dolenjskem. V Ameriki je bila 31 let in tukaj zapužča moia, štiri sinove (eden pri vojakih) in dve hčeri,—Dalje je umrla Mary Volčanšek, roj. Sket, stara 77 let in doma iz Rogaška Slatine na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je bila 43 let in tukaj zapušča tri sinove in tri hčere. —Nadalja ja umrl 6B-letnl Louis Langehfus, doma iz Ulaka pri Velikih Laščah, ki je bil v Ameriki 37 let in tukaj zapušča še-no in sina, v Jolietu brata in v Heleni, Mont., drugega brata.
Is Weet Vlrglnlje
VVindaor Helghts, W. Va.— Družina J. Ujčič jc te dni dobila krepkega ainčka. Ker jc družina včlanjena pri SNPJ — oče je predsednik društva 407—je naša jednota avtomatično dobilaj novega člana. Čestitke!
Odbor svari pred inflacijo
Zahteve za zvišanje mezd zavrnjene
Washlngton, D. C.. 29. jul.— Vojno-delavski odbor je opozoril ameriško ljudstvo, "da ae de žela nahaja na zgodovinskem križišču v svoji borbi proti inflaciji in da bo poraz v tej borbi onemogočil hitro zmago v vojni ter povečal povojne probleme.
To je že drugo opozorilo in svarilo s strani odbora v zadnjih Štirih dneh. Predvsem reflektl-ra zaakrbljenost zsrsdi zehtev za zvišanje mezd in nepokoja, ki ga povzroča v delavskih vrstsh zavraJfenje teh zahtev. Svarilo uključuje odlok, S katerim je odbor zavrpll zahtevo 8500 delavcev, uposlenlh v tovarnah Ben-d!x Co. v South Bcndu. Ind. TI so člani avtne unije CIO in za htevali so zvišanje plače za pet centov na uro.
George W. Taylor, podnačel nik odbora, je zagovarjal odlok odbora, štirje člani, kl reprezen-tirajo delavce, pa so gs pobijali Taylor je poudaril, da Amerika že nt nikdar čutila posledic nekontrolirane inflacije, ki pride če se bo sedanja struktura ata-bilizacijc mezd zrušila.
Odbor je odredil obnovo pogajanj med avtno unijo in kom panijo glede reklasiftkacije mezdne lestvice in vprašanja, nanašajoče se na uposlitev žensk i tovarnah Bendix Co. Pokrajinski odbor v Chicagu je dobil navodila. naj reii ta vprašanja v soglasju s programom stabilizacije.
Vlada generala Smutsa zmagala pri volitvah
Capetotvn, Južnoafriška unija, 29 jul.—Vlada generala
Smutsa je zmagala z veliko ve-! Drugo vprašanje )e preureditev činp pri včerajšnjih volitvah, mduatrij, ki ao zdaj udeležene v Skoro vsi kandidat je za poslan-! produkciji bojne opreme, za pro-ce na listi vladne stranke ao dukcljo civilnih potrebščin To prodrli. Stranka bo imela veti- j vprašanje bo moral rešiti kon-no sadežev v parlamentu.	gres«
Živila prihajajo na francoski otok ~
Amerika sklenila do* govor s komisarjem
Waaklngton, D. C.. 29 jul.— Edvvard R. Stettinius, načelnik posojllno-nsjemninske administracije, je naznanil, da smerlška živila in druge potrebščine prihajajo na francoika otoka Mar-tinlk in Guadaloupe na Karlbej-skem morju. Dva parnlka, naložena z živili, sta odrinila tja takoj po kapitulaciji admirala Georgesa Roberta, vrhovnega komisarja. Njegovo pozicijo je dobil Henry Hoppcntot, zaupnik generala Charlesa de Gaulla.
Robert je mora) resignirati kot vrhovni komiaar vsled pritiska s strani ameriške vlade. On je bll v alužbi Lavalove vlade v Vlchyju, ki kooperira t nacijsko Nemčijo.
Stettinius je dejal, da bodo ameriška živila prihajala na otoka v amislu dogovora, ki ga je ameriška vlada sklenila z novim komisarjem. Ta prcirovcdtije Šprkulucije z živili In francoske avtoritete določajo cena.
Švedska jaci svojo oboroženo silo
— - — r1 — — • - * i ______
Dežela pripravljena na vojno
Stockholm. Švedska. 29. jul.
-Švedska stoji na vrhuncu militaristične pripravljenosti in vlada je izdalu posebne knjižice z navodili civilistom, kaj naj store ln kako naj ae obnašajo v aluČaju sovražnega napada. Švedska armada je bila ojače-na kot posledica trenja z Nemčijo, ki je nastalo, ko je vlada naznanila, da bo preklicala dogovor, ki dovoljuje nemškim četam prehod preko Švedskegu ozemlju na Norveško.
General Olaf Thoernell, vr-hnvni poveljnik Švedske armade, Je odredil vojne mu ne vre. Poučeni krogi trdijo, da to ne bodo navadni manevri. Nekateri aodijo, da ima Švedska večjo armado pod orožjem sedaj nego jo je imela, ko so Nemci udrli na NorvaŠko v aprilu 1. 1940.
V alučaju izbruha vojne Švedska mobilizira armado 600,000 izvežbanih vojakov, ki bo Šla lahko takoj v akcijo. To silo tvorijo redne Čete ln rezerve.
Velika ameriška pomoč Rusiji
Kairo, Egipt, 29 jul,-Blago in bojna oprema, kl prihaja lz Amerike v Perzijo preko Perzij-| skega zaliva, namenjeno Rusiji, pov/roča potežkoče pri razklu-! danju. To prihaja tja v tako ve-| likih količinah, da ga Rusi na morejo razločiti In odpeljati. V • mesecu juniju je Amerika poslala čez milijon Ion blaga ln bojne opreme Rusiji. Rusom po-' magajo pri razkladanju blaga celo ameriški vojaki, ker sami ne morejo zmagovati dela.
/a
Nemški general ubit v Parizu
New Vork, 29 Jul,—Radijsko l*#n<ilo Iz Moskve, kl je bilo tu preatreženo, pravi, da je bilo 44 nemških vojakov in častnikov, med temi eden general, ubitih In ranjenih v Parizu Ime generala poročilo ne omenja. Vojaki so bili ubiti od drobcev ničnih granat, kl ao bile vržene na i nemške čete, ko so paiadirale po panikem buievardu.
Jugoslovanska vlada pojde v Egipt
Kabinet bo morda reorganiziran
London. 29. jul.—Doznava se, da sa je jugdslovanaka vlada od ločila za odhod v Kairo, Egipt, Kralj Peter bo tudi šal tja.
Odločitev za premestitev sedeža jugoslovanske ubalna vlade 1t tjhftrtfini V Kiiiroirt po tajevt jugoslovanskih krogov poaledi ca strmoglavljenju Mussolinijevega fašističnega režima v Italiji. V K.m u se nahajajo čla ni grške ubežne vlade.
Trdi se, da hoče biti jugoalo vanaka vlada v bližini svojih vojaških čet, ki se nahajajo na Srednjem vzhodu, in da hoče kralj Peter navezati tesnejše stike a poveljniki teh čet. Pre mestitev sedeža vlade ne bo da la utehe nemškemu generalu Alexandiu Loehru, poveljniku osiščne sile na Balkanu. Ta sila uključuje dvajset in morda več italijanaklh divizij, na katere ae Loahr ne more zanašati, da se bodo pokorile njegovim ukazom. Med Italijani se kaže nepokoj, odkar je padla Musso-llnijeva vlada.
V Londonu pravijo, da je kralj Peter pred vgč tedni informiral angleško vlado, da je njegova vlada pripravljena na odhod v Egipt. Možnost je, da bo jugoslovanski kabinet ponovno reorganiziran. Trenje med Člani sedanje vlade se nadaljuje. Krbski, hrvaški In slovenski ministri se ne morejo sporazumeti glede politike, ki naj bi s«* izvajala |k» reokupaciji Jugoslavije.
Taborišče za Japonce v Californiji
VVashington. I). C , 29. jul,— Klrner L Shirrell, |iomožni direktor uradu za preseljevanje, jc nu/nunil, da bo 15,000 Japoncev, ki dels jo sitnosti avtoritetam, preseljenih v poaebno tabo ilšče pri jezeru Tuleju v Californiji Ti bodo odvedeni tja ir. taborišč v rapadruh državah, kl ao bila uatsnovljena po japonskem napadu rta Pearl IIar bor. Čiščenje nelojalnih In Ameriki sovražnih Japoncev se je začelo v taboriščih,
N s mike čete zbrane ob ogrski meji
igrati. Turčija, 29, Jul.— .Sem do*|M*la poročila omenjajo koncentracije nemških čet v več krajih ob ograki meji. Ta potrjuje prejšnja, da po Nemci po-vrtali pritisk na ogrsko vlado, ki se je baje odločila za umik Is vojne.
BITKE MED NEMCI IN ITALIJANI NA SEVERU
Generalne stavke v Milanu, Turinu in drugih mestih
BANKE ZAPIRAJO VRATA
London. 29. jul.—Vest lz Madrida, Španija, pravi, da ao v teku ljute bitke med italijanskimi ln nemškimi četami v severni Italiji ln da je bilo v teh veliko število vojakov ubitih ln ranjenih. Bitke so zadivjale, ko je nemško poveljstvo potegnilo deset vojaških dlvlslj lz Francije in Jih poslalo v severno Italijo.
Nemci hočejo prevzoti ozemlje ob reki Po ln ga spremeniti v obrambno črto, katero Berlin smatra za glavno v interesu zaščita Nemčije. Italijanski vojaki so skušali preprečiti vkoraka-nje nemškim četam v Milan ln Turtn. Italijanski civilisti pomagajo vojakom.
Nemške divizije so dospele v severno Italijo is vojaških taborišč v Toulousu, Avignonu ln is drugih francoskih mast. Prej j4 bilo naznanjeno, da bodo divizije odrinilo v južno Italijo in se borile na strani italijanaklh čet proti zaveznikom, če bodo ti in-vadlrall južno Italijo.
Bern. Ivlea. 29. jul.—Generalne stavke so isbruhnlle v Milanu, Turinu in drugih mestih v osrčju severna Italija. Zadala so se na severu, ko so banka v MIlanu zabele zapirati vrata. To ja sprožilo govorice, da kompa-hlje ne bodo mogle plsčsvsti delavcem kot posledica zapiranja bank. Poročilo pravi, da so banke začele zapirati vrata braz pcjasnila zadnji pondeljek.
Druga vest prsvi, da fašiiti, oboroženi s puškami, strojnicami ln ročnimi granatami, stražijo ursd lista Popolo d'Italia v Milanu. Ta Ust je bil Muosoll-nijevo glasilo.
I/gredl in nemiri ao ae razšl-nli na južno Italijo. Poročila I trdyo, da Je bilo več prominent-! nih fašiatov ubitih v izgredih.
General Canale, vojaški governer za Milan ln okolico, Je izdal proklamacijo a pozivom na stuvkarje, naj ae takoj vrne-j Jo na delo. Proklamaclja vsebuje grožnjo, da bodo oni, k(~ae ne bodo pokorili, uatreljeni. Italijanske avtoritete v Milanu ao alarmirane, ker Je bilo to mesto nekdaj komunistično leglo.
Najbolj mirno mesto v Italiji Je Bologns V to ao zadnjo are-l do dosjielt trije bataljoni držav-I ne milice U Hrvaške.
Kje se nahaja Mussolinl, čigar fašistični režim je bil str-moglavljen zadnjo nedeljo, nl znano, Trdi se, da Jo zaprt v I neki vili v bližini Kima. V tej ' sta baje /upi ta tudi maršal Ugo Cavallero, bivši šef generalnega Atubu, in general Krizo Galblatl, bivši poveljnik fašiattčne mili-
ce.
Delavski odbor zavrnil
pritoibe CIO
VVuHblngton, I). C., 29 Jul — Federalni delavski odbor Je za-! vrnil pritožbe Kongresa industrijskih organizacij proti uniji Amerižke delavske federacije, ki Je nklenila |»»godbo a Kalser-jevo ladjegradniško kompanljo. Pogodki, k' kuje delavce v treh Isdjedelnicali te kompanlja na I /upadlii rhali, določa zaprto delavnico
Hitler zaseke iitalijanske ladje?
stockholm, Svedaka, 29 jul__
Vest iz zanesljivega vira pravi, da bo Hitler /aeegal italijanake bojne ladje, kl aa nahajajo v Kpezljl. I jolje bodo odpeljana V Villefrancho, Nico, St. Ra-phael, Maraeillea in Toulont fiancoske luke.
PROSVETA
THE ENUGHTENMENT ~ _
GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
publisbod
SocUtf
Naročala« sa Zdruieoa driave (lama Chicaga) la aa laio. 13 M aa pol lata. SI 10 aa tetrt UU; aa Chkaga la Clear« ftM aa eeU UU. S3.7S se pol UUi aa laaeeeastvo SOJO.
Subscriptlon ralaai ior the United SUUa (eneept Chicago) aad st.00 par j—x. Chicaga aad Cfcaeo S740 per
couatrles SMO por yaar.
Ceae oglasov pe dugovoru —B okop M dopisov la Unnkov se aa vračajo RokopUl literarae vsebina (črtice, povesti drame, pesmi itd.) se vrnejo poiiljetelju U V slučaju, če Je priloiil poitnino
Advertisiag retes on egraaroent Manaacrlpfs of «nd unsolidUd acticUa will not be ratnmad. Other »udi ea atories. pUfs. poems. etc* wUl be ratvraed to saader only whao accompanUd by seli addreaend aad staaspod eavelapa.
a lbtom r
Nestor aa vse. ker lasa i
PROSVETA
2IS7-M So. LawndaU Ave.. Cbkago 23,
Illinois
MEMBER Of THE EEDERATED PRESS
Glasovi iz
naselbin
liko ponosa, da bi se držal skle- podpredsednik našega društva in
imena Pono-
Datum v oklepaju na primer (Ju)jr 21, 1042), poleg vaiega na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina, vito jo pravočasno, da se vam list ne ustavi__
Italija se zvija v krčih
Vlada maršala Badoglija v Italiji—fašistična vlada brez Musso-linija!—reže dva smešna obraza. Kden obraz, obrnjen proti Nem* čiji, izraža udanost in zvestobo osliču—drugi t braz, obrnjen proti Angliji ih Ameriki, prosi milosti za največje kriminalce pod soln-ccm in izraža pobožno upanje, da bodo angleški in ameriški toriji zaščitili savojsko dinastijo in »tare italijanske reakcionarje pred vstajajoče demokracijo Italije.
Badoglijeva vlada, sestavljena iz doslej malo znanih fašističnih birokratov in diplomatov, sploh ničemnikov—ki so baje služili fašistični mašini iz bojazni, ne iz prepričanja in bi bili zdaj pripravljeni hlapčevatl tudi demokraciji, če jih dobro plača—je ab-noimalen nestvor, ki ne bo dolge živel. Masa zdravih in poštenih Italijanov se danes otresa fašizma in zahteva mir z demokracijami. &c več! Masa poštenih Italijanov zahteva demokracijo tudi za Italijo, zahteva republiko in svobodno politično' življenje po zgledu Anglije In Amerike.
Tega pa Badoglijeva vlada ne more dati; vlada, ki ne pozna demokracije in svobode, ne more dati tega drugim. Baš nasprotno: Badoglijeva vlada se bo na vso moč upirala demokraciji in svobodi za italijansko ljudstvo. Kajti na čelu Italije so še vedno isti reakcionarni interesi—ista grfThj aristokracija, ista buržoazija in ista višja katoliška duhovščina—ki so pred 21 leti postavili Mussolinija v vlado.
Te vlade bi sploh ne bilo—če ne bi bilo danes v Italiji, kakor poročajo, okrog .100,000 nemških vojakov in močnega števila nem-ške politične policije Gestapa, ki ima italijansko policijo in vojaštvo pod svojo kontrole. To pojasnjuje, zakaj kralj in Badoglio izjavljata, da se bo Italija "držala svojih obligacij" in nadaljevala vojno. Italija no bo nadaljevala vojne, ker Italijani se nočejo več bojevati, pač pa bodo Nemci v Italiji nadaljevali vojno, dokler bo šlo.
Italija se danes zvija v bolestnih krčih. Na znotraj jo drže Nemci za vrat, na zunaj pa padajo zavezniške batfne po njenih suhih rebrlh. To ima od svojega fašizma!
Poročila, ki so ie neuradna, se glase, da Badoglio kliče domov italijanske čete iz Jugoslavije, Albanije in Grčije; dalje kliče domov italijanske delavce iz Nemčije. Ali mu bo uspelo? Ali bo Hitler dovolil, da na primer pol milijona Italijanov zapusti njegovo municijskc industrije in ae vrne domov—najbrže pomagat pri prevratu v Italiji? Dalje poročajo, da je bila na rimskem radiu ustavljena nemška ura za poučevanje nemščino, in za poročila z nemških bojišč*. To bi pomenilo, da se polagoma trgajo vezi med Italijo in nacijsko N e nič ilo—ampak velika nemško armada in Gestapo sta še vedno v Italiji.
Ni pa še nobenega poročila, da je Badoglijeva vlada osvobodila politične jetnike iz koncentracijskih taborišč, kar bi morala storiti najprvo, če res misli izbrisati sledove fašizma v Italiji. Ali je Badoglijeva vlada že osvobodila kenfinirane Slovence ln Hrvate iz Piimorja, katerih je menda čez 30,000 na raznih otokih in v tabo riŠčlh v Italiji? Ali je^bsvobodila one iz Slovenije, ki jih drži v ujetništvu? Dokler tega ne stori, ni Badoglijeva vlada nič boljša od Mussolinijcve.
Churchill ima prav. Italija še vedno nosi fašistično kapo. Zavezniške armade morajo nadaljevati svoje ognjeno pometanje. Pomesti morajo ne le s Hitlerjevimi hlapci, marveč tudi z italijanskimi hlanci fa&izma, dokler ne bo -brezpogojne kapitulacije.
Delavska politična akcija ,
Politična akcija ameriških delavskih unij CIO in AFL, kolikor ms danes pojavlja, nlntu še nobenega pozitivnega pr« grama za )>odlago. To je zelo alatio, kajti, dokler nimajo unije pozitivnega političnega programa, ni dosti upanja na prihod močne in masno samostojne delavske stiunke v Združenih državah.
Gibanje /a delavsko i* lituno akcijo, kolikor s«' danes opaža v unijah CIO in AKL, ima za svoj cilj odstranitev iz kongresa pri piihodnjih volitvah onih poslancev in senatorjev, ki so letos sprejeli znani Kmith-Connallyjev protlstavkovnl zakon. To je seveda potrebno, ampak samo tc jc negativna akcija.
Ce pojdejo delavci v unijah le zato v politični hoj, da odstranijo iz kongresa nekaj slabih zakonodajalcev *n izvolijo neka) "dobrih" kongiestirkiiv in senatoi jev—b* do s tem nadaljevali staro Gom-pevtovo taktiko "kaznovanja sovražnikov in neplačevanja prijateljev " To j«' taktika, ki je naperjena samo prott posameznim osebam, pušta o.» v nemar pozitivne politične, ekonomske in socialne prmei|je in na teh principih < snovane pozitivne reforme] lei i (konstrukcijo mh luinrgn reda v Ameriki.
Amei lika ekonomija, od katere zavisi blagostanje petdesetih milijonov mer likih delavcev, kriči do neba po reformah in radikalnih izpiemembah. In dokler se ne bo večinska «tou*a delavcev zavedala |>otiebe teh teform in i/piememb, toliko časa naj ne pričakuj*. da m* Imm1< konservativni buniiki krogi brigali za delavske interese, ti krogi hočejo, da ekonomija ostane prt starem in so ptoti leformam.
Cas je, da se delavske unije v Ameriki odločno lotijo lastne, samostojne politike, katera mota bazirati na jasnem pozitivnem piogiamu demokratiziianja ameriikega goep»»darstva s demokratično taktiko tn r demokratičnim pr<KC»om.
Kar je iskietuh delavskih prijateljev v eUrlh političnih ntran-kali, pojdejo v delavsko strknko drugi pa «stanejo Um, kjer so] y tn kamor spadajo po svojih intereaib in okamenelih idejah "J
Glaa ls 8an Franclaca
San Franclaco, CaL—Pred leti, ko *m bil še v VVaukeganu, sem se večkrat oglasil v Prosveti, potem me je malo zadržala bolezen, malo pa druge reči. St; bom pa zdaj malo oglasil in poročal o tukajšnjih delavskih razmerah.
V	San Franciscil se nahajam od lanskega septembra. Prvih osem mesecev sem živel v bližini ladjedelnice, da sem imel bližje na delo. Sedaj pa že par mesecev živim med Slovenci in sem že dognal, da sta dve stran-1 ki, kot povsod. S temi besedami ne mislim nikogar žaliti, marveč so le ugotovilo. Moj namen je bil, da sem popolnoma nevtralen, kar se tukajšnjih razmer tiče; kdor me j?ozna, bo pa
* ie vedel, na katero stran spadam.
Sedaj, pa malo o delu. Tukaj se dela g polno paro, toda ne toliko kot se je delalo, ko sem jaz prišel sem. Takrat smo delali po dvanajst ur na dan in sedem dni v tednu, sedaj pa delamo po osem do devet ur na dan in sedem dni v tednu.
Nekateri nam predbavicajo, da imamo ladjedelnico za molzno kravo. Vsem tem odgovorim, da delam že 46 let mizar sko oziroma tesarko delo, toda nisem še nikdar tako težko delal kot sedaj v ladjedelnici. Seveda se dobe tudi tukaj taki, ki delodajalcu najrajši "knofe" tr gajo, pa četudi je delodajalec sam Uncle Sam. Mogoče je zdaj tega mnenja kdo izmed onih, katerim je Stric Sam dal brco — teh je že precej — zdaj pa zabavljajo in govore, da imamo ladjedelnice za molzno kravo. Seveda so tudi profesionalni nasprotniki delavstva, ki bi najraj ši videli, da bi bil delavec su ženj s kulijsko plačo.
V	ladjedelnicah ni lahkega dela, kot nekateri mislijo. Večinoma je težko delo, posebno pa za onega, ki nosi že šest križev kot jih jaz nosim, toda moram plezati 75 do 100. čevljev po lestvi, in to ne samo enkrat na dan, marveč večkrat.
Sedaj pa še malo o vojni. Ko sem bil še v Waukeganu, sem se večkrat prepiral z nekaterimi Slovenci radi sedanje vojne Bil sem za zaveznike in oni so me že imeli za nekakšnega angleškega in francoskega ogledu-ha. Jaz sem imel dobro priliko spoznavati Nemce, kajti sem živel med njimi par let pre; predno sem prišel v Ameriko in sem videl, kako so zatirali dru ge narode, posebno pa nas Slovane — nas so imenovali "slo vanske pse". Zato pa jaz naj bolj želim, da bi jih ta "slovan ski pes" s pomočjo združenih narodov pohrustal. ' To upanje sem imel že v za četku vojne, čeprav se je Hitler bahal, da bo pohrustal ves svet Pa ae je precej zmotil in "slo vanski pen" ga je že tako za gobec zagrabil, da se je že marši kaj obrnilo. Zdaj ga bo ta "pes" pa šo za rep petcgnil in tudi spiuvil nu kolena.
Louia Kusnlk. 304.
VaatI b Bridgeporta
pov konvencije in svoje častne izjave, ki jo navadno prelomijo le navadni politiki, iz katerih ust lete le medene obljube.
"Vera, da se dr. Zavertniku zelo sitno vidi, ker je prišlo do te afere. Ampak žalostno se zdi tudi nam, ki želimo izpolnjevati sklepe konvencije, ko vidimo, da
Brldgeport O.—Pred kratkim hoče neka oseba diktirati, češ, je žena podpisanega obiskala če ne bom zdravnik, plačo pa hčerko Margareto, ki se uči za vseeno zahtevam; če rte plača-bolničarko v Chicagu. Obiskala te, bo pa tožba, je tudi glavn< urad SNPJ, kot To ni nobeno osebno natojce-tudi Delavski center. Povsod vanje proti dr. Archu, ker nje-so jo uljudno sprejeli in se je La sem poznal še kot mladega zelo pohvalno izraslla o vsOh, e fanta v Moon Runu. Ampak katerimi jo prišla v dotiko. ako on promisli stvar, si je na-Rada bi bila videla bivšega pravil zelo slab ugledi s to afe-Bridgeportfanu Antona Gardna, ro, in sicer ne samo pri večini toda je bil na počitnicah, kot članstva SNPJ, marveč tudi med tudi glavni tajnik brat Vider, drugimi rojaki, katerim je stvar Rada bi se bila sešla tudi s Fran- znana. Jaz za svojo osebo bi eko Langerholc, sedaj Rak, ki je nikdar kaj-takega ne storil. To-
bila tudi odgotna z družino. Z liko o tem. Margareto je obiskala tudi Er-I Še nisem
nestino Jugg, bivšo uslužbenko partizanih—ne za, ne proti—ka-v glavnem uradu jednote, katero kor tudi ne o četnikih, kajti vem te hotela ogebno spoznati, kajti samo to, kar čitam ali slišim po ona je veliko storila za pokojno radiu. Toda naj bodo prvi ko-hčerko Fredo, kar ne bomo nik- munisti ali karkoli že, sem vse-dar pozabili.	eno vesel, ker so se končno zdru
Moja žena v Chicagu ni pozna- partizani in četniki in zdaj na in ker je vse uposleno, jih bijejo Skupen boj 2a osvobdj«*
tudi ni mogla dosti obiskat. Ven- nje jugoslovanskih narodov. °
dar pa pozna Charlesa Pogorel- Ker sem že pri komunistih, ca, s katerim se je tudi sešla v naj omenim, da so se oni ^ te Centru. O Franku Zaitzu pra- deželi zelo slabo pokazali v zad-vi, da je zelo uljuden mož. Po- nji premogarski stavki. Zavzel zna tudi Philipa Godino, ki je so še slabše stališče kot opera-razkazal glavni urad. Vsem se torji sami. V tukajšnjem Mar
nobenkrat pisal o
zahvali za njih uljudnost.
tins Ferry Timesu je komuni-
Kot je razvidno se članstvo I stična stranka priobčila eno SNPJ dosti ne zanima za potek stran velik oglas, v katerem je raznih stvari pri jednoti. Na pozivala premogarje, naj se vr->rimer tožba dr. Archa gre kar nejo na delo in z vsakovrstnimi mimo brez vsakega komentarja, napadi zmerjala Johna L. Lewi Whče ga ne pohvali, da je dober sa, dasi so ga do 22. junija 1941 n zvest Član jednote, kaJcor se ko je Hitler napadel Rusijo, ko-je izrazil na konvenciji—tam je munisti smatrali kot za svojega rekel, da bo delal, da bo boljša voditelja proti Rooseveltovi "im-
kot je bila takrat.
Kdor se udejstvuje v politiki, v delavskem ali društvenem gi-
perialistični vojni mašini."
Kako se menjajo—kot vreme v marcu, tako da ne veš, kaj so
?anju, kaj hitro spozna osebo po I danes ali kaj bodo jutri. Tist kakovosti. Kdor hoče na vsak njih oglas se je zelo pristudil
>y je tudi oskrbnik naše dvorane in točilnice, toda 14. julija je resigniral.
Naš novi oskrbnik je Mike Gregorčič, ki ima tri hčere, ki dobro vrte za baro. Ampak imamo smolo, ker se pivo dobi Uko pomalem. Na polletni seji odbora dvorane, ki je last društva 13 SNPJ in društva 23 KSKJ, je bilo podano dobro poročilo, ki beleži dober napredek.
opravila so sedaj večinoma do-gotovljena in sedaj imamo tudi vodovod v dvorani. Ako bomo delali v skupnosti kot do sedaj, x> napredek tudi v bodoče. Seveda je vprašanje, ako bo mogoče dobiti stvari za prodajo.
Kot sem nekaj slišal, je naša mlada Mary Kroflich skrivaj na delu za nove članice in da bo naše društvo pregenetila s par ali mogoče več novimi mladimi čla nicami. To je zelo častno zanjo in želimo, da bi imela še več po-snemalcev in posnemalk. Polja je še dosti. Tudi vsak član ali članica ima prijatelja ali prijateljico, s katero pride v stik Ako bi se poslužili prilike, bi naše društvo št. 13 lahko štelo 200 članov v odraslem oddelku ^orej skušaj mo td doseči. Krof-ličeva družina je zelo navdušena za, SNPJ in bi z njih sinom in omoženo hčerjo že lahko imeli avoje društvo. V mladinskem oddelku zelo povoljno napredu jemo in sem pa tam dobimo tudi kakega novega člana ali članico v odrasli oddelek. Tako mašimo vrzeli fantov, ki odhajajo k vojakom.
Raymond Rebol je prišel na dopust 24. julija. On je zdaj prvič doma, odkar je bil poklican v armado. Bil je že na raznih misijah na Pacifiku. On služi ket poročnik pri leUlcih. Ray-m<?nd je sin pokojnega Johna Rebola, ki je umrl pred par leti in je bil znan po vsej Ameriki kot bivši zlatar in neumoren delavcev za SNPJ.
T * Joaeph Snoy. J3.
PETEK, 30. JUTJ.TA tega pa se je še ukvarjal s
rtromižlionimi -*- ' ' i . ^
način nekam priti, ga je treba premogarjem, ampak jih ni zbe-zaznamovati, pa bilo to v politi- gal. Bilo je zapisano, da je "reki ali kjer koli. Kdor ti vna- print" iz Daily Workerja. Pla-prej obljublja, kaj vse bo storil, čala ga je seveda komunistična bo napravil ravno obratno. stranka. Potem pa verjemite Dr. John Zavertnik je spre- tem čudnim menjevalcem politi-jel poraz pri volitvah na kon- ke. Ne verjamem, da kaj take-vencijl kot gentleman. Nič se ga počnejo v Rusiji, kajti Um ni jezil ali grozil. Dr. Arch pa so vsi združeni z rdečo armado, je prelomil obljubo, ki jo je dal ki bije boj, da jo občuduje ves delegatom pred volitvami, nam- svet. reč ako bo izvoljen, da bo odsto- ^To izbegavanje je prišlo od pil kot glavni adravnik pri ABZ. njih ravno v času, ko bi morali Ampak to obljubo je prelomil in premogarji dobiti vso oporo tu-tako je moral glavni odbor SNPJ di od komunistov, ako se komu-upoštevati sklepe konvencije in nistična stranka šteje proletar-dr. Archa odstaviti. Sedaj pa ska. Tako pa si je nakopala še toži jednoto za plačo za vsa štiri več sovraštva. Voditelji premo-leta—brez opravljanja dela. garjev so dobro odgovoril^ na ( Sedaj vidite tisti delegati (in tisti oglas v istem listu in opisa-mašine), ki ste toliko agltirali li, kaj so komunisti v tej deželi, zanj, kdo je kdo. Dr. Zavertnik koliko zla so že napravili v uni ni vodil nobene agitacije, ker ni jah s svojimi razdori in kjer koli vsiljiv. On si misli: ako vidite, so mogli. Tako početje ni prav tla n<sem za vas, je vseeno do- nič častno zanje. Namesto da bro. In tako je šla agitacija pre- bi podprli premogarje, ali pa ko vseh zaslug in dobrega dela všaj molčali, so se pa še bolj dr. Zavertnika in tudi ceneje in osmešili in odvrnili delavstvo od hitrejše poslovanje ni nič štelo, sveje organizacije. Ampak Samo ime "Zavertnik", katere- druge strani so s to taktiko le ga so se nekateri Uko bali kot dobro storili vsem zavednim de hudič križa, se mora odstraniti lavcem, kajti čim prej izginejo in nadomestiti z dr. Archom. s pozorišča, toliko prej bo prišlo Danes pa vidite, kako gre zopet do poštenega naprednega stvar. Zakaj ne spregovorite. | delavskega gibanja.
da je dr. Arch na napačni poti? 2e zato, ker je zdravnik in ne politik, bi se ne hotel osmešiti pred narodom, čeprav dobi tožbo in tiste dolarje. Ampak žalostno je, ker pride tako daleč, da oseba kot zdravnik nima to-
Dne 12. ju'ija so dobili pri družini Alfred Bradach krepkega sinčka, prej pa so že imeli hčerko. Oče, mati in hčerka sb pri društvu 13 SNPJ in tudi no-vorojenčkova prošnja je že bila poslana v glavni urad. Oče je
Slika kaša bombardiranje Rime po * mar likih letalcih.
O delu In bodočnosti Slovenije
Auburn. I1L—Od tukaj se le malo kdaj sliši. Sedaj je vse zaposleno, staro in mlado. Tukaj sicer ni nobenega dela, ampak se delavci vozijo na delo v sosednje naselbine, seveda največ v Springfield.
Že dalj časa pa kroži govorica, da bo Panther Creek Coal Co. odprla rov št. 1. Do danes se nam je ta govorica zdela neverjetna, ampak danes, ko to pišem (26. julija), pa vidim, da se kadi dim iz dimnika pri rovu. To je znamenje, da se ta govorica le zna uresničiti in da se bo nam izpolnila resna želja, da bi delali doma. Potem se nam ne bc treba več voziti 20, 25 ali še več milj na delo. , Imenovani rov se nahaja dobri dve milji severno od Aubur-na. Zaprt je že od 31. marca leta 1932. Dolga je ta doba. Sa mo ob sebi se razume, da bodo veliki stroški in ogromno delo predno bo mogoč^ kakšna produkcija premoga v tem rovu. Svoječasno je bilo uposlenih tem rovu okrog 800 delavcev, med katerimi je bilo lepo število Slovencev, kt pa go se v večjem številu izselili s trebuhom za kruhom, posebno pa mladina. Ampak tako veliko število delavcev družba ne bo nikdar več potrebpvala v tem rovu.
Pred nekaj tedni sem govoril z delovodjem, ki mi je omenil, da ima družba v načrtu moderniziranje rova, to se pravi, da bodo moderni stroji kopali in nakladali premog. Potem ne bo treba več kot okrog 300 delavcev, kadar bo rov v polnem obratu. (Le žal, da takih modernih strojev že ni bilo pred 40 leti Krliko krepkih mož bi še živelo, koliko manj pohabljencev bi bilo med premogarji in koliko manj bi bilo bolezni, na primer revmatizma. ki nas sUrejše premogarje tako neusmiljeno muči. Vsaj tega mnenja je podpisani.)
Večkrat U ali oni omeni, kateri dopisi so najbolj popularni za širšo javnost Priznati je treba. da ima ProeveU dobre dopisovalce in vsa čast jim za njih trud. Dopise izpod peresa Geor-ga Gornika pazno čiUm že mnogo let. Reči moram, da ao njegovi dopisi zelo cenjeni. On ne spada in ni pripadnik nobene politične stranke, zna pa ceniti in soditi ter ee zaveda, kdo je pravi delavski sovražnik. Ka kor brnenja, si je služil kruh j vsakdanjim težkim delom, poleg
premišljenimi dopisi, kar je bS v resnici podučljivo čtivo i2(£ razba in zabava. Torej, GeZ! le naprej po začrUm poti u oglasi se večkrat, vsaj pa enkra na mesec, ker mi ljubimo zm» no čtivo.
Že na par sejah našega dmL tva 335 SNPJ smo vzeli v pT tres gibanje SANS. Resolucij, sprejete na slovenskem kong£ su v Clevelandu, določajo <j, upravni odbor deluje koliki j-mogoče v danih razmerah za Z dinjenje vseh slovenskih krajev v Združeno Slovenijo. V ta m. men naj deluje pri vladah Washingtonu, Londonu in Moskvi.
Kot nam je znano, se je ta pd-bor, oziroma zastopniki SAN8t, posvetoval z zveznimi uradniki Washingtonu in dobil povo-ljen odgovor od več državnih funkcionarjev. Tudi angleiki vlada je bila opozorjena na na. še težnje in težnje vseh Sloven-cev y stari domovini, ko se v Washingtonu nahajal angleški zunanji minister Anthony Eden, in predsednik SANSa Et-bin Kristan se je potem obrnil tudi na Churchilla v isti zadevi, ko je bil zadnjič v Washin|-tonu. In kolikor nam je znano je prišel primeren odziv od Ede-na. j
Ničesar pa še nismo slišali ruske vlade iz Moskve (če bila Moskva sploh opozorjena ali prošena v tem smislu od strani voditeljev SANSa). Tam južni strani Evrope živi mali slovenski narod« ki je najbolj prizadet v tej vojni od strani zverinskega nacifašizma. Torej je dolžnost nas vseh, da podvza-memo vsak kortk, vsako malo priliko za osvoboditev tega po-tepUnega naroda. In pri tem naj bp poklican ali prošen tudi veliki slovanski ruski narod, Slovencem priskoči na pomoč
Za tak korak je skrajni čai In najbližja pot bi bila, da se zastopniki SANSa osebno posvetovali z ruskim poslaništvom v Washingtonu. Rusijo prezirati, je grda napaka. Ona je tudi zaveznica naše nove domovine Amerike in v silni borbi proti istemu sovražniku. To sta dve ogromni sili—Afrika in Rusija. Ampak brez Amerike bi bila Rusija izgubljena, Amerika pa brez Rusije.
Torej na delo! Brez trudi, brez dela, brez finančne podpore ne bo zmage. Vsi slovaniki narodi bi morali iti skupaj v
svojo federativno državo. Ta država ali zveza bi morala biti strogo prijateljska z Rusijo, kajti le Uko bo mogoče pričakovati trajnega miru med Slovani Želja nekaterih je, naj bi bila Slovenija samostojna, češ, kaj hočemo s Hrvati in Srbi, ker mi se lahko sami vladamo. Drufi zopet trdijo, da bi morala biti Jugoslavija taka kot je bila. Tako mišljenje je velika zmoti Bridke izkušnje nas uče, da je bila Slovenija pred dvema letoma poteptana v par dnevih, velika Jugoslavija pa v par tednih od krutega nacifašizma. Ta io-la nas juči, da male države nimajo obstanka brez trdne zveze in brez velesile, katere pa brez Rusije ni na Balkanu. Torej naj vzame to nalogo ekselni-tiva SANSa in deluje med vte mi Slovani za zvezo ali federacijo. Fašizem je na mrtvaškem odru in nacizem mu sledi. In it ne boste pripravljeni, se zna zopet zgoditi, da bodo mali narodij prevarani. Med temi bo gotovo slovenski narod. Toda imejmo upanje, da se kaj Ukega ne zgodi.
John Homes. 335.
Pred dvajsetimi leti
(Iz Prosvete, 30. julija 1923)
Domače veeiL V Brought<*>* Pa., je umrl 29-letni Fr. Šinkovec iz Hotovelj nad škofjo Lok° član SNPJ.
Delavska vaatL Departii*0' za delo poroča, da je 62 stavk | teku v Združenih državah v ^ mesecu.
Inoaemotva Vsa znamenja kažejo, da je Nemčija na pragu civilne vojne.
Sovjetska Rusija.-^ Mo^JJ poročajo, da je sUri mski krii posUl gnezdo carist*«* zarotnikov proti govjetom
AGITIRAJTE ZA
pHOSVCTOi
esti z jugoslovanske
•onte .
unašamo naslednji go-Kreka z dne 4.
Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov
O ZEDINJENI SLOVENIJI (V trenotku, ko se je pokazala |va velika razpoka v zgradbi
isiaea, pf ror dr. Mihe iprila 1943.—JIC.)
Zedinjena Slovenija v federa-
ivni Jugoslaviji! To je narodni državni program Slovencev. Nismo ga iznašli iele v teku g vojne—nad sto let je star-
ji v tej vojni smo ga izčistili, zanj utrdili in zanj dali svoj
>iak krvni dar.
"Zedinjens Slovenija", to ges-so napisali na svoje bojne pra-,re naši preporoditelji v revp-icionarnem letu 1848. S pro-tramom "Zedinjene Slovenije" (■ustanovil voditelj koroških ilovencev Gregor Einspieler kroj pfvi slovenski politični list I Celovcu. "Zedinjena Slovenija" je ona čudovito lepa, zaželena deva, o kateri je sanjal in naš goriški slavček Simon Jregorčič; ^edinjeni Sloveniji o svoje življenje posvetili naši irekmurski mučenikir-voditelji Ivanoszi in brata Klekla. "Ze-linjena Slovenija" je odmevala 3 ljudskih taborih prejšnjega oletja v vseh krajih slovenske ■mlje. "Zedinjena Slovehija" bila od svojih velikih sinov poveličevana in od sovražnikov (a j bolj pljuvana in sovražena ojna tarča v dunajskem parla-hentu in v vseh narodnostnih [ojih pokojne in za večne čase »kopane avstro-ogrske monar-Da bo polno življenje za-ivela Zedinjena Slovenija, so ji roja mlada življenja darovali lidovec in njegovi mučeniki na tazovici. Zedinjene Slovenije ikat ie šel slovenski narod na trižev pot sedanje strašne voj-
Nikdar pa ni ideal Zedinjene flovenije nastopal sam zase. [dorkoli bi čisti lepoti Zedinje-Slovenije podtikal kakrŠno-loli zahrbtno, sebično, separati-tično misel, bi žalil ves ideali-em Slovencev, ki se je nabral v eku desetletij pod geslom "Ze-jinjene Slovenije" v mozaik na-tga narodnega čustvovanja in iremljenja. "Zedinjena Slove-|ija je bil vedno in vselej osnov-|i, začetni in temeljni kamen fcšega jugoslovanskega držav-ega programa. "Zedinjena Slo-|enija" je vedno vsebovala lju-?zen do bratskih jugoslovan-ih narodov Srbov in Hrvatov, ki so z nami po krvi in jeziku ha, nerazdeljiva jugoslovanska Iružina. Politična modrost in |vidcvnost je poleg tega nare-jovala, da smo vsi Jugoslovani ivezani radi osnovnih potreb fvljenja na skupno državno jradbo, ki naj poveže naše po-|tiene in gospodarske moči, da bomo mogli uveljavljati v iednarodni tekmi. Iz narave pio torej kot Slovenci rojeni, Istven del naše slovenske na-»ve ie jugoslovansko prepričale.
Nihče ni lepše in popolneje »povedal, kako naj se po seda-it*m muceništvu v obnovljeni pgoslaviji soglasno uresničita izpopolnjujeta naravno na dno pravo in jugoslovsnski ržavni ideal, kot sam kralj Pe-III, ki je v ameriškem sens poudaril: "Vidim in zamiš-am bodočo Jugoslavijo, ureje-> po vzorcu Združenih držav Kerne Amerike". Ura«! Slovenci! Od Matije •jfja Ziljskega do Antona lomska, od Vodnika in Prešer-do Levstika, od leta 1848 do "Iskih resolucij L 1912, pa tja I majske deklaracije 1917 in j1 j d« današnjega dne smo [" meli in hrepeneli za svobod | " tn k I smo mu dali ime pedinjena Slovenija v federa ( Jugoslaviji". To solnce vi P v*bajstl. Oblaki vojne za 1'fjo njegovo blsgodejnost.
Hmh zastavah združenih gokracij se prebija in žari " tn veličastno, da bo r'1 »'^rni utrip življenjske F ;vr,< ^rbene ljubezni naše-
krvsv >vijo.
«*ga naroda za Jugo-
V . i . — SABOTAŽA V SRBIJI
"ndon.-Vojno ministrstvo prejelo iz zanesljivih virov
precej podatkov o sabotažnih dejanjih srbskega železniškega osobja. Velike množine železniškega material^ so bile poškodovane na srbskem ozemlju.
Ob koncu novembra 1942 je nastopil val sabotaže, ki se je posluževal kot učinkovitega sredstva pokvarjenega olja in strojne masti. Mast za lokomotive, katero je dobavljal Bel-j 'rad, je dobila neznatno primes i inega peska v tako majhnih ko-ičinah, da nikdo ni mogel ničesar zapaziti. Uporaba te masti ;e jaoškodovala nešteto lokomo-iiv. Precej vlakov radi tega ni moglo pravočasno kreniti na ;jqt, med njimi tudi meseca decembra 1942 vlak poln italijanskih vojakov.
Dne 6. decembra 1942 je bilo poslanih v Lapovo v popravljal-nico približno 250 vagonov, katerih ležišča so bila od peska po-olnoma pokvarjena.'v - Dnevni ovoz poškodovanih vagonov narašča ne le v Lapovu, temveč tu-v vseh drugih popravljalni-cah in kolodvorih. Pogosto ob-eže vlaki na progi in morajo vsled poškodb čakati po 10 ur na pomožno lokomotivo. Dolgo časa strokovnjaške komisije niso mogle najti vzroka teh defektov in so večinoma pripisovale škodo slabi kakovosti olja, češ, da je nezadostno rafinirano.
V	dobi od 4. do 25. decembra 942 se je dogodilo 15 železniških nezgod, katere je povzroči-a sabotaža. Osi so počile ali pa so vlaki skočili iz tira, včasih na železniški progi, včasih na pre-mičnicah.
Dne 1. januarja 1943 je bilo od 362 lokomotiv za normalne proge pokvarjenih nič manj nego 12. Od 156 ozkotirnih lokomotiv ja jih je bilo v popravljalnicah ►0. V celoti je bilo torej 29 odstotkov vseh lokomotiv poškodovanih. Belgrajska popravljal-nica je od 1. januarja 1942 do 20. januarja 1943 sprejela v de-
0	nič manj nego 259 lokomotiv različnimi poškodbami, povzročenimi od slabega ali izgorelega olja. Mesečni dovoz v popra vi jalnice je bil torej približno 20 lokomotiv.
V	istem času je belgrajska po-pravljalnica prejela 198 lokomo-
iv z izgorelimi tečaji.
Te vrste popravila so dolgotrajna—ne glede na to, da po-pravljalnicam primanjkuje materiala, tako da vsaka poškodovana lokomotiva obleži za več tednov.
Vprašanje železniških vagonov e ravno tako obupno—35 odstotkov jih je izven obrata.
Pomanjkanje mlaka v Belgradu
Belgrajski časopis Novo Vre me prinaša v svoji številki od 2. junija naslednjo vest:
Ker so vse zaloge skoro do konca izčrpane, bodo v bodoče dobivali kondenzirano mleko le še otroci do največ dveh let \
1	zjemnih 'slučajih.
IV
ZAPIRANJE BANČNIH POD JETIJ
Wiener Tagblatt prinaša > svoji številki od 10. junija naslednji članek:
"V mesecu aprilu 1941 je poslovalo v Belgradu 89 bančnih podjetij, od katerih jih je le 25 dobilo pooblaščen je, da nadaljujejo svoje posle; 23 bank je bilo primoranih, da se združijo z dru gimi podjetji, a 35 jih je bilo likvidiraoih. Za 6 bančnih pod jetij odloč'tev še ni padla.
Na ozemlju, ki stoji pod upravo komandanta Srbije, je dobilo 18 bančnih podjetij—od 188—dovoljenje, da nadaljujejo svoje posle. 25 J«h je dobilo poobla-ščenje, toda pod pogojem, da povečajo svojo glsvnlco; 75 se Jih
Slovensko Narodna Podporna Jednota
2S57-SI So Uwnd*U Ave
GLAVNI ODSOB
Chicago 13. lUincla
VINCENT CAINKAR, f. A VIDER. |l tajni!
VVILl.l AM RU8. pomot. ts|..~..............-.........
M1HKO O KUHEL Sl blagajnik |LAWRENCE URADlSItEK. tajnik bol o<t<l | MICHAEL VRHOVNIK. ilh»kt mlad oddal PH1L1P U OUI NA, ujm a v Ita l i «UttU JOHN MOLEK im-Umk glatUa
Uvrftal «4aafe Sl pradacdnlk .... .... MSI So Uwndata Ava
■ttr Twff" i '' i' r T
Ruski vojaki na fronti pri Belgorodu sa pripravljajo sa napad na Nemce.
TO IN ONO
Piše Zvonko A. Novak
Zmedena in kočljiva reč. — Vest o padcu laškega diktatorja Benita Mussolinija, ki se je prelevil iz bojevitega socijalista v zvitega fašista, se je bliskoma raznesla po svetu ter tega na vso moč iznenadila, dasi je bilo ob sedanjem položaju na bojnih poljanah tik pred vrati laške dežele pričakovati kaj takega. Diktatorji se morejo obdržati le ob zmagah svojih tolp. io doživijo svoj poraz, dočakajo tudi svoj konec.
Po prvi svetovni, v kateri je talija pustila svoji zaveznici Avstrijo in Nemčiip na cedilu ter se pridružila Angliji in Franciji, so nastale na Laškem tako nevarne notranje homatije, da se je že bilo bati splošne revo-ucije.
Mussolini je že dolgo kar gorel od koprnenja po vladni oblasti in tisti delavski nemiri so mu prišli kakor za nalašč. Sprt s socijalisti in vsem svetom si je ustanovil lastno stran-cp ter jo prežel z načeli surove sile — z načeli tako zvanega fa-šizma. Zavedaje se dejstva, da si mora tisti, ki se hoče po-astiti laške vlade, na vsak način osvojiti Rim, je Benito dne 28. oktobra 1922 povedel svoje fašistične legije nadenj. Ali še preden je z njimi dospel tjakaj, {a je kralj Viktor Emanuel po svojem slu pozdravil s prošnjo, naj sestavi novo vlado. Fašistični poglavar se mu je za to zahvalil s tem, da ga je naredil za svojo lutko. Lahko je še ostal na prestolu s krono na glavi in žezlom v roki, a nobene besede pa ni imel pri vladnih zadevah.
Fašistična stranka je nato naraščala kakor huda ura. Razpasla se je njena moč po celi deželi. Zatrla je socijaliste in komuniste. Mučila in mprila je kar na debelo in vse križem. Mussolini je dal ugrabiti in u moriti socijalista Matteottija, ki je radi svojega poštenja užival spoštovanje celo pri svojih političnih sovražnikih.
Barbarski fašizem je začel velikansko slastjo zatirati zlasti primorske Slovence in Hrvate, ki si jih je Italija na jako uma zan in nepošten način pribaran tala na mirovnih pogajanjih i Londonu, dasi so tudi že pred fašistične oblasti sila kruto rav nale z njimi ..
Glavar savojske hiše se je i Mussolinijevi družbi počutil tako zadovoljnega in srečnega, da ga je imenoval za svojega 'bra tranca'.
Papež Pij XI. in Mussolini sta se spočetka grdo gledala ter očitala drug drugemu marsikaj nečednega. V tem prepiru Jc prišlo že tako dale/-, da so dale fašistične državne oblasti za preti klube najvažnejše pape ževe stranke, ki se imenuje 'Katoliško gibanje'. Toda 1. 1929 sta se pobotala, sklenila lateran-sko pogodbo, si odpustila vse prejšnje grebe ter se objela. 8 tem dogovorom je dobil papež nekaj nad 92 milijonov dolar Jev v tešilo, cerkvi Je bilo pri znanih dokaj važnih pravic. Fa šizem se je pobratil s klerikaliz
Je moralo spojiti z drugimi ban	.
kami a 70 Je bilo likvidiranih, mom in papež Je blagoslovi V Banatu Je bila izvedena Muaaolinijevo divjaštvo z obe-koncentraclja bančnih podjetij, ma rokama Katoliška cerkev Od 54 tamošnjih bank Jih Je do- Je odobravala fašistično na.ll bilo 19 dovoljenje brez polnih nost v Afriki m drugod Papež pogojev, šest jih sme delati po ae je sicer P<'l*gml z* franco-določenih smernicah, tri ao bile .ske in belgijske Žide a nikoli aooiene z drugimi kreditnimi pe ni niti z eno besedico obe< zavod. 20 Je likvidiranih, a šest!jal fašističnih hudodelstev na tih sme nadaljevati svoje posle. Slovenskem do preklica	• |	Muaeolmi)ev. moč ae je ras-
vila v velikanski plaz, ki se ga jje ves svet ustrašil, le v Nemčiji so ga občudovali ter se mu divili. Tamkaj je Benito našel svojega učenca, ki je pa kaj kmalu prekosil svojega učitelja v umetnosti zverinskega nasil-stva. Hitler pa ni samo nadkri-lil Mussolinija, nego ga naredil tudi za svojega oprodo, a Italijo pa za svojo deklo. Italijanski narod je s tem doživel svoje najhujše ponižanje, kar jih še pozna njegova zgodovina.
Ko je v zadnjih dneh začelo talij i iti že kar za nohte, sta se sešla nekje na Laškem gospodar in hlapec — Hitler in Mussolini. Štiri dni potem je Mussolini podal "ostavko" ter prepustil vladne vajeti poglavarju savojske dinastije — kralju Viktorju Emanuelu — in pa osivelemu maršalu Badogliju, ki e sestavil nazadnjaško 'novo' vlado, ne da bi se dežela odpovedala zvezi s Hitlerjevo Nemčijo. Rfcmške divizije in gesta-x)vci so še vedno v Italiji. Govorica, češ, da so oblasti nove vlade zaprle Mussolinija, kroži že nekaj dni neprestano po svetu, a uradno potrjenu še ni bila doslej. Vatikan Še ni črhnil besedice, odkar je zaionila Beni-tova 'slava'. Nemirov ni skoro nobenih zastran tega. Vse je til^o po lašk^ deželi. Fašistična stranka še ni razpuščena. V, Berlinu se bolj zanimajo za poročila o porazih nemške vojske ari Orlu na Ruskem kakor pa za homatije na Laškem, če jih e sploh kaj. Vse se vidi, kakor bi bilo lepo domenjeno, da se bo aže izmuznila laška fašistična sodrga iz neizbežne pasti in dobila še kako nagrudo zu svoje nezaslišane grdobijc.
Če denemo vse to skupaj, stojijo stvari takole: Plesni vi kralj n 'odstavljeni' diktator Musso-ini sta si 'bratrancu' in njegovo veličanstvo si hoče še nadalje obdržati prestol, žezlo in krono; osiveli general Badoglio je z Be-nitom slavil 'zmago' nad bosimi in skoro neoboroženimi afriškimi zamorci; maršal je veren pristaš in prijatelj savojske dinastije; vsi tisti, ki tvorijo novo vlado, so več ali manj fašistični; cerkev je, kakor se zdi, popolnoma zadovoljna z novim položajem.
Namesto Mussolini jevega fašizma Je prišel klerikalni. Z Ben i tov i m umikom ni strt fašizem. Izpremenilo se Je le njegovo vodstvo.
Sirijo se nepotrjtne vesti, da se po velikih mestih v Italiji vršijo burne demonstracije za mir, med tem ko ni te noben nacijski vojak odšel i/ laške dežele. Niti ne noben gestapovec. In maršal Badoglio je dejal v
Dr. Furlan ob odhodu iz Amerike
Radlogovor miniatra proaveta
mladini v Jugoslaviji
26. julija 1943
Ob slovesu naj mi bo dovoljeno, da izrazim svoje globoko občudovanje ameriškemu narodu in njegovemu vojnemu naporu. V manj nego dveh letih je ta miroljubni narod, ki je vedno odklanjal vojno kot srcdrdvo političnega udejstvovanja, ustvaril eno največjih in najbolje oboroženih armad na svetu. Ustvaril jih je takorekoč iz ničesar, kajti vsa ameriška delavnost, materi alna in duhovna, je bila posvečena delom miru. In te armade, ki se sedaj bore na petih kontinentih, so že dokazale, da v vojaških vrlinah ne zaostajajo za najboljšimi in najslavnejšimi na svetu.
Vse to ne bi bilo mogoče, če bi ves ameriški narod ne bil prežet z globokim idealizmom, če bi ga ne prevevala globoka vera stvar, za katero se bori. Mi iz Evrope dobro vemo, kako so fašistični režimi leta in leta ustvarjali vojno psihozo, kako so pro slavljali vojno kot višek človeškega udejstvovanja, kako so svojo mlsdino zastrupljali z iz krivljenimi ideologijami, dokler jih niso napravili godne i volj ne za posel ubijanja in ugneta nja. Vsega tega v Ameriki n bilo, in ameriški vojaški ln voj ni čudež je bil mogoč prav zaradi tega, ker so se v njem sprosti le ogromne moralne energije nakopičene v svobodi in usmer jene za dela svobode. Ko je Amerikanec zamenjal svoj mi-roviji poklic za vojaškega, je to storil v zavesti, da je sedsj prišel čas, ko je treba povsod na svetu ustvariti red, ki bo konč-noveljavno odpravil vojno ln vsako obliko izkoriščavanja, materialno in duhovno. Zato prinašajo ameriške armade skupno z britanskimi, sovjetskimi in vsemi zavezniki evropskim narodom svobodo in zato so nepremagljive, kakor Je nepremagljiva in večna ideja svobode.
Vsa znamenja kažejo, da se ura osvoboditve bliža vsem narodom, tudi našemu, ki je tako strahotno trpel in ki je s svojim junaškim odporom za vzgled vsem drugim v zasedeni Kvropi. Posebno ponosen sem, da sem v Jugoslaviji mogel biti akademski učitelj mladini, ki je na terenu izpričala, kaj zmore ljubezen do svobode in vera v družabni red, ki sloni na priznanju človeškega dostojanstva,
Akademska mladina Jugoslavije je bila vedno noaiteljiea svobode, na akademskih tleh so sa izoblikovali oni, ki stoje danes skupno z delavcem.
Kot minister prosvete izrekam tem junakom, svojim akadein-
So Lawndala Ava MSI So ijiMiidala Ava MM So l.awttdala Ava »41 So Uawndala Av*
9tiA1 So l.awndala Ava aat Bo l*wndatr Av* , Vhtr*t* aa lil
M»1 Bo Lawndal* Av* . l'hk'«ao III
Clilcago U.	111.
CMcaso 13	III
Clilcago U.	III. Chlcago n. III. rniragu is. ni
thltaavt M	111.
P«d»r*«l»»dnllu
M1CHAU. a KUMRR, prvi podprad»*dn.* ...............
CAM11.US ZAHMCK. drugi po«pi*d»t<Unik ..... . SMT W
Ho« «4, Unlvaraal, 1«. MIh Sl, Clav*laitd. Oltlo
P tal rl kini poitprtda*d»lkl
,.?!.«Ji.K/,kprvo o*™^* —.................-.......»ttt Wo,miand Ava., Johnatawn. Ta.
JAMES MAlil li il, drugo okiotl«	RUN«.	nJ* Ca
,T*AVNIX. u*o* oktotj* 1SSS Middlapolnt«, O*arbom, Mich OHN SP1LLEH. Aatrto okivlja	_________»....Satu lUndall Hi Sl Loula Mu
»»,o okruij-.............— WSiVK
ED\VAKD TOMS1C, taalo okrolla ................SU W tih SI,, Wala*nburs. Culo
Q«ap*dartkl adaaS
MATH PETROV ICH, pradaadnlk
VINCENT CAINKAR____________
r. A VIDER ............................
MIRKO a KUHEL. .......
JACOB ZUPAN ................
DONALD J LOTRICH ________
RUDOLPH LISCU_________
ANTON SHULAR, pradaadntk
PRANK VRATA H ICH__________
PRANK UARlltC ..., ANURICW VIDRICH JOSEPHINE MOČMI K
FRANK ZAITZ, pradaodnlk
MILAN MEDVEŠEK____________
ANDHKVV GRUM ........______
John olip........
rRED MALOAI
DR, JOHN J. ZAVERTNIK
........1------------»M Z l»Ul HI . Clcvaland. Ohio.
...................»®81 So Lawndala Ava , Chlcagu U. III.
.........Hn Lawndal* Ava, Chlcago sa. Ill
............ So Lawndal« Av* , Chlcagu U. III.
1400 So Lombaid Ave, llciw)t«. Ill
	—......So. Truinlttill Av« . Chlcagu KI, III.
-------—..........................100 E SMIIIi St. Clavaland. O,
Porotni odaafc
-----------------------------------Ho« 17, Arma, Kan»»a.
-------...... --- ----------III Tanar SI, Luaarua, Pa.
-------------1USJI Muakuka Ava, Clavaland I«, Ohio
-------—«... 10« rur*al Av«, !ohnatown, Pa
............,„.171 R. lafttli Slraal. Cleveland Ohio
Nadaatnl odaak
«*»». U0I Hu. Lawndal* Av*., Chlcagu aa. Ill,
	—......—.......l«S0t Arvadn Av*„ llevclnud, Olito
	—......»i.^.........,..„T,.«t.,11ISS Snuden, Delroll. Mich
......-.....Ul So Proapci t Ava, Claiondon illlla. III
.......................».■».fc.S WratcliiM Ava., Peru, lil
Olavnl • (travnik
----------------------Jltl So. Hldseway, Chlcago IS, III.
ZAPISNIK L
četrte seje eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega sveta
(Nadaljevanje)
Medtem sem dobil poročilo, da je bila v nedeljo, prav ko Je Be. neš bil na shodu v čikaškom stadiju, oddajana z neke postaje vest, podtikajoča čehoslovaškemu predsedniku, da bo po povratku v New York sprejel nekoliko več alt manj sumljivih evropskih poli« tikov, med katerimi bi bil za nas najvažnejši grof Sforza. Dasi sem smatral vest za popolnoma neverodostojno, sem vendar vpra-šal gospods Martinka, kaj je na stvari in od nJega sem dobil prezi-dentovo pooblastilo, da označim vso trditev od prve do zadnje besede za lažnjivo. Se posebno je poudaril, da Sforze ni videl in da ga ne bo vide|,
Hvaležen sem vsem našim odbornikom zs veliko delo, katero opravljajo v prid strašno trpečemu slovenskemu narodu. Čutim pa potrebo, da se posebej zahvalim pomožnemu tajniku bratu Kuhlu, ki me je neprenehoma obveščal o delu v uradu, kar je samo ob sebi pomenilo ogromno korespondenco, zlsstl če se vzame v poštev, ds je moral porabiti za to svoj prosti čas, dalje bratu Zslarju, ki je pszno zasledoval dogodke in ml vselej pisal, kadar so Je bal, da b( se kaj prezrlo ln zamudilo, brstu Cainkarju, ki je često posredoval med predsednikom ln tajnikom ln bratu Zajcu,- kl mi Je, kadar sem bil po opravkih v Chieagu, dajal koristne informacije.
Prepričan sem, da je doba, ko smo komaj mogli imeti kaj upanja in nas je le zavest dolžnosti vezala t našim delom, za nami in so boljši časi pred nami. Tesno prijateljstvo, ki se je razvilo med glavnimi člani Združenih narodov, Ameriko, Anglijo, Sovjetsko zvezo in Kitajsko nsm daje nado, ds bo pri sklepanju miru pravičnost igrsls vse večjo vlogo kot v preteklosti in izrazi simpatij, ki smo jih dobili zadnje čase, nsm mnrsjo clsjati uteho in utrditi voljo za nadaljevanje dela, dokler ne bo dosežen naš cilj, ki se v vseh ozirih krije s pravičnostjo. V novem svetu, ki sl ga zamišljamo, ne bo konec bojev, tods dobili bodo civilizirane oblike In bodo tako pospeševali napredek, ki naposled dvigne vse Človeštvo In vse njegove dele iz nižin bsrbarstvs, v katere ga je vrgla spaka fašizma. S to zavestjo nsm bo lahko, nadaljevati naše delo za tiste, ki ostanejo za nami. '
Poročilo predsednika Je vzeto na znanje. Sestra Prlsland se mu zshvali za velik trud In požrtvovanje. Brat Zalar dostavlja, da jo to poročilo jasen dokaz, da HANH ni nobeno mrtvilo, kot ga hočejo nekateri v Javnosti prikszsti, pač pa da je živo in krepko telo, ki je resno na delu in Je doseglo do sedaj že več kot obe |>olitičiii organizaciji za časa |irve svetovne vojne.
Prva podpredsednica Marie Prialand poroča:
"Kot je razvidno Iz Imenika podružnic HANHa, so v naselbinah, kjer se nahajajo podružnice, obstoječe iz lokalnih društev, navadno uključene tudi podružnice ^lovenske ženske zveze, Vendar danes prijavljam š« nekaj novih podružnic in njih prispevke:

svojem rszglasu, d;, se bo vojna Kk|m lovl4r^m, >voj# globoko
nadaljevala.
Če bi Združeni narodi skle-nlli premirje s kialjein Krna-nuelorn ln s4*danjo njegovo vlado, bi se prejkone hudo o|x<kli.
Je tri sila zmed« na r<*č. Pa tudi kočljiva Je in Slovenci Ih
< bčudovanje. Zagotavljani Jih, da so njih junaška dela dobro lioznana in občudovana v svetu. Njih zasluga in zasluga njihovih bojnih tovarišev bo, če se bodo nuše prosvetne ustanove povrnile k novemu življenju v slu>bi
morali biti še po* imo budni in „-r(Kj«, ki si ja d<*toJno zaslu-čuječi P-ipravlj4*nl naj bi bili prMVico. da živi svoboden m«*d
na to, da se kakor en mož po tegnpjo za Slovenijo, če bi se skušal doseči mir I Italijo na rovaš slovenskega narodu v stari domovini.
For VJCTORY
sv v
OMITBD S T A T S S DSrSNSS
BONDS STAMPS
svobodnimi.
Jugosloveni;
Kao Slovenec i kao minister prosvete, ja se obračam i vama, omiadino'hrvatakih sveučilišta i m pekih fakulteta
Vi treba da pružita ruke jedni drugims i—ne pravači razlike roedjusoborn da povedat« drža-vU u pravcu sloge. U teškim danima auatro-madjarskog ropat va omladlna na univerzltetlirui vodila je oslobodilačko kolo Pojdite stopama vaših prethodriika'
j*odružnica št. j, Kheboygan, Wis, prispevala " 20, Joliet, Illinois, " 25, Cleveland, Ohio " «8, Fairport Harbor, O. " M 8», Ogleaby, Ul. Glavne odbornica H?<Z prisjmvale Slovenska ženska zveza ............
9 14.00 40.50 900.00 11.25 . 7.50 28 00 200 00
$501.25
Skupaj..................................
Na konvenciji, kl se je vršila zadnji mesec v Pittsburghu, Je de. legaelja Slovenske ženske zveze sprejela resolucijo, v kateri odo. brava delo BANS«, mu izreka popolno zaupanj* ter obljublja svojo moralno in gmotno pomoč.
Sprejetih je bilo še več resolucij, ki so bile (»»»lene raznim vplivnim oaebain In uradom 1'repik teh resolucij dobi tudi urad .SANSa, ker »o vse nanašajo na našo rodno domovino Slovenijo.
L)a bo naše delo tem tesneje |>ovezano in da bo dobra volja med nami, apeliram na predaednika našega odbuia, da priporoča strp-floet vsem odbornikom BANHa. V tej težki url in pri našem odgovornem delu bt ne smeli tratiti časa niti prostora v listih za preiskan je. Vsak Je poklican, da doprinese svoje najboljše, saj stremimo vsi le za enim ciljem- rešiti našo rodno domovino.
Končno naj omenim še to: Kar BANS obstoja še le dobrih pet mesecev, se ob tem čaau peč ne mote pisati rg'Mlovtne sodelovanja naših organizacij, zato priporočam naj sr odložijo poročila, katera organizacija Je najzadnja, za poznejši čaa.
Zelo me veaali, da zadnje čaae SANS atoj* vedno bolj v uapred-je, kar Je posebna zasluga delavnega predsednika br. Kristana Delavnost BANHa bo gotovo ša bolj navdušila naš narod k delu za osvoboditev naroda doma "
Sestri Prlsland nato izniči ček za $001.25 blagajniku. Poročilo in darilo je z odobravanjem sprejeto na znanje,
(Dalje prihodnjič.)	f m
(Se nadaljuje.)
Jok pa je zmajal z rameni in odpeljal Luco v hlev.
"Vam bi jih pač bilo treba! Pa jezik bi #e vam naj posušil, ker imate tako ostrega!" mu je ie vrgla v obraz in hotela oditi.
Tedaj je Koren dvignil palico, na katero se je doslej opiral, in zamahnil proti njej:
"Pri priči mi boš tiho, če ne ti zdrobim čeljust!"
Liza pa se je pravočasno umaknila, pograbila palico, jo izvila iz starčevih rok in jo vrgla daleč na gnojišče.
"Pojdite si ponjo in ostanite kar tam!"
Koren se je pognal proti veži, a noge so mu odpovedale; moral se je prijeti za podboje, da ni padel.
"Kača! Bog te bo ie kaznoval za tvoje besede!" je zavrelo iz njega.
Sele čez dolgo se je toliko umiril, da je od-krevsal na gnojiiče, si s težavo pobral palico in odiel na sadovnjak za hiio. Tam je sedel na bruna, ki so letala za plotom. Srce mu je nemirno bilo ln težko je dihsl.
Zdaj se je torej končno pokazala, kakšna je! je ponavljal z gnevom.
Ni in ni mogel verjeti, da je vse to res, kar se je dogodilo od Jokove poroke. Ko se je vsega jasno zavedel, je skuial vstati in se vrniti v hiio, da bi pokazsl tej hribovski pritepenki, ali ima ie kaj besede ali ne, A tako se je tresel, ds se ni mogel premakniti.
Obsedel je ns svojem mestu ln strmel preko Polj.
Ze takoj prvič je opazil ns Lizi nekaj, kar ga %je odbijalo. Pa tedaj ni jasno presodil vsega, kajti dogodki so se zvrstili prehitro. Ko je pri-ila k hiii, je spet takoj opazil, da ni veiča nobenega dela in da jI je vse pretežko, A ker je ~ kazala sprva dobro voljo, se je tolažil, da se bo ' ie priučila in navadila. Tam v hribih so delali pač drugače in čas ne teče tam tako naglo. Sicer je bila ie prav tako prijszna kakor spočetka. Svoji nevednosti se je prisrčno smejsla ln obljubljsls, ds bo kmslu bolje.
"Samo potrpite z mano, oče! Tu pri vss je vse drugsče! Nisem nsvsjens rsvnine in tudi zemljo obdelujete drugsče kskor pri nss v hribih," sa je oprsvlčevsls ln bsls tsko potrta, da jI nihče nl upal reči hude besede.
Tsko je bilo prvi mesec.
Potem je zsčels tožiti po domu. Tudi o tem je nekaj govorila, da je Jok tako ncugnun ln da je bolna od njegs. Odšla je domov in se je vmils iele čez tri dni, čeprav je bilo prav tedaj nsjveč dels.
Od tlsttkrat se ni več oprsvičcvala a tudi delala ni nič več ln nič bolje. Pozno je vstajala, popoldne ni dolgo zdržala na njivi, čei da jo sonce strsino ubijs; nsj rajii je posedala v sobi ali pa brez dela pohajsls po dvoriiču in ss-dovnjsku. Že se je jelš postavlja po robu Koranu, kl je tu ln tam pogodrnjal, ker je ilo delo počasi od rok.
"Ssj vidite, da delam, kolikor morem. Kaj hočete ie več. Ponoči ml Jok ne da miru, podnevi pa se naj menda ubijem na polju!" je odgovarjala.
Koren je že trikrat vpraial, kako je z doto. Prvič se je napravila, kakor da ga ni aliiala, drugič ga je odpravila, čei da ju oče posodil nekomu densr, ki ga noče vrniti, tretjič pa ga je ostro zavrnila, naj vendar počaka, saj Je Jok mož, ki nl vreden počenega groia Korenu ni dalo miru, dokler se ni odpeljal na Lizin dom. da bl se pomenil z njenim očetom. Ni gs na-iel doma, a pri sosedovih so mu povedali, da Lizlni niao tako bogati, kakor so govorili. Niti
SOSESKA
AKTOV INGOLIČ
polovico tistega, kaf so mu pozimi pokazali, nl njihovega. Lizin <jčo je velik lisjak, pa se je dogovoril z nekim kmetom, da je pokazal njegovo zemljo za svojo. Še to, kar imajo, je zadolženo, ker stara dva pijeta, mladim pa ni za delo. Kar pripravijo, sproti zapravijo. Izmed vseh otrok pa je Liza že od nekdaj najbolj lena, pa tudi pije rada.
To je bilo pred štirinajstimi dnevi. Odtlej ni minil dan brez prepirov.
Liza sc ni več pretvarjala; očitno je začela kazati, da ji ni za delo. Kako pa bi ji naj bilo, ko so imeli doma samo vinograd in pod njim koiček njive? Pa tudi sicer je bilo tam na Pohorju bolj veselo, imeli so vina, prihajali so s sosednjih hribov in vsako nedeljo je pela harmonika. Tu pa je vse tako resno in ljudje se ženejo za delom, kakor ne bi bili ljudje, marveč vprežna živina! O, kakino življenje je bilo doma na Brezovičaku!
O kopi si je bilo treba nekoliko pljuniti v roke, sicer pa vse leto ni bilo pravega dela, posebno zanjo ne, ki je bila najmlajia ln se je znala odtegniti težjemu delu. Vez, trgatev, ko-žuhanje, grabljanje listja! Vse to so opravljali s petjem, harmoniko in vinom! Sicer pa je pasla kravi, poležavala okoli hiše in imela samo eno skrb: kako bi prišla v klet do vina.
Ko je bil oče trezen in se je Liza opotekala med jablanami pod vinogradom, je večkrat dejal:
"Kaj bo iz te dekline, če se ne bo lotila dela?"
Mati pa je imela vselej opravičilo zanjo:
"Kaj boi, Jemejec, mogoče se ji bo še bolje godilo kakor nam vsem!"
Mati je imela prav. Kar završalo je po hribih, ko se je razvedelo, da se bo omožila v dolino; pa ne h kočarju, marveč na grunt, h Korenu v Ravne, ki so ga vsi poznali in spoštovali! Prav ta glas o njem jo je sprva silil k delu. A čedalje odločneje se je oglašalo v njej: prej nisem delala, ko sem imela najmanj besede pri hiši, pa bi se mučila zdaj, ko imam prvo besedo? Bolj in bolj se je zavedala, da je postala gospodinja velikega grunta. In kot taka menda ne bo krmila svinj in okapavala krompirja? Tudi ji je nenavadno godilo, ker so jo njene znanke tako zavidale. Kako so stikale glave, kadsr je priils domov! Ona pa se je ns-lttšč lepše oblekls, obiskala vse hiše po bližnjih in daljnih hribih, prinesla otrokom pogač ln sladkarij ter govorila na iiroko o svojih prostranih poljih in polnih kaščah. Samo še Koren je bil napoti njeni popolni sreči.
Tudi Gere ni trpela, ker je imela o vsaki stvari svoje mnenje. Gera je bila že od mladih nog pri hiši, ps je vedels, kako je treba o-pravltl to ln ono, Liza pa ni hotela, da bi obveljala deklina. Končno Geri ni preostalo drugega, kakor da je pobrala svoje cunje in ošla od hiše. Zdaj je stopil Tomaž na njeno mesto. Jokcc je pomagal pri živini, Micika pa je pazila na svinje. Toliko Tomaž že dolgo ni delal. Jok sploh ni prišel do besede. Koren se Je boril proti njej, Čutil je, kako peša moč njegove besede, kako ga odriva z mesta, na katerem je stal, delal in zupovedoval skoraj petdeset let.
A tsko kakor to jutro še ni bilo.
Ko se je toliko umiril, du jc lahko spet stal na nogah, Je prešel sadovnjuk in se ustavil pred prostranim travnikom, ki se je raztezal onkraj njega. Ob pogledu nanj je pozabil, kar se je mulo prej zgodilo. Pred očmi Je imel le širen travnik in videl je, da je že skrajni čas, ds gs pokosijo. Ob njem ga Je zabolelo še drugo zaostalo delo, zato je naposled sklenil, da poskusi še enkrat zlepa. ' (Dslje prihodnjič.)
Pod severnim nebom
Pavel Nlaovol
i	M
Morje se Je nagloma spreminjalo. V težkih, umazanosivih kopiščih so plsvsli oblaki in he zlivali v temno, nabuhlo maso. Predčasno je postalo temno. Vse je bučalo in hrumelo. Grozeči valovi ao ae z vedno večjim bu-čanjem valili proti čolnu, pri* pravljeni, da planejo Cez njega z več tisoč podov težko množino. Toda čoln je n<m obračal v višino, kakoi da bi hotel skočiti, In peneči »e okop je dtael pod njim. Nekaj- trenutkov m« je čoln v brizgu to peni majal na višini grelietiu potem pa je zopet padel \ rini vodni prepad In že ae je vrč metrov nad Wll-llamovo glavo pnkazal greben drugega \ala Vesla so rezala ali ,po zraku, ali pa ao se tako gl<»-l>oko pogrezala, da ata jih komaj izvlekla. Od napora in ledene vode je oba bolelo vae telo. Prsti niso več ubogali. Toda niti zs trenutek mata amels obstati, izgubiti smeri.
Wilhsm nl iinel uamiljenjs niti s aehoj niti a sinom, niti »e ni hal. Po/nal ie aamo napoti vse volje in vseli mišic. V ko-
tičku njegove zavesti Je včasih vzplamtola misel na družino. Vsplamtela Ui sopet ugasnila, kukor bl mu bila popolnoma tuja. In zopet'je zbral voljo in kskor betien veslal, čeprav mu Je
bilo popolnoma jasno, da je boj brezploden, da ju bo gnalo na obzorje. "Samo do tiste pečine, tam pod bregom," ta misel je trdovrstno krožila v njegovih možganih, prodirala v njegovo
___they smile on the nile
AMSeKAN MMOtce« and lt«i Crcae wt»km fl^d th* mm«. - -
ni? ^	<* »ZrZTZ
aod IM. H. O. Walafc ..f IVttevUle, N im m),»t mi caiea, rtrrv . »hod ^^ ' m m}oy m wcuftkw|
mišičevje. Samo smeri ne smem izgubiti! In smer—naravnost na valove! Tam, v temnem, bobne-čem kaosu nekje je nevidni breg. Hotel je bodriti sina, hotel mu je nekaj reči, toda veter in slani brizgi so mu zaprli usta. Nenadoma ga je prestrašila misel: "Valovi bi lahko splavili fanta v morje!" William je pozabil na vesla, na samega sebe in prestrašen zakričal: "Dovolj! ,Ne veslaj! Pri veži se za klop!"
Njegov glas je utonil v buča-nju valov. Nov val je pognal čoln v višino, udaril ob obe strani ln ga pokril z brizgi in peno. In ko je čoln padel na dno vala, je bila smer že izgubljena. Tre-Trenutek kasneje je desno sinovo veslo zletelo Čez očetovo glavo. Fant je ležal pod klopjo ln se krčevito oprijemal deske. Zopet je Wllliam obupno zakričal in se trudil prevpiti bučanje elementov: "Priveži se! PriVeži se!"
Sin ga ni slišal. Njegove roke so otrple na deski. Zopet se je čoln tresel ns grebenu vsla. William je nsprsvll naglo kretnjo, da bl vrgel vesla v čoln. Nikakor nl mogel več veslati. Nov udarec vala—in tudi njegovo veslo je zletelo po zraku. Z drugo kretnjo je potegnil kvišku mal viharnik, se sklonil k sinu in ga privezal z vrvjo za sedež. In tedaj je iele opazil, da je bil čoln do polovice napolnjen z vo-•do. Urna jte zmetal ribe čez krov in prijel za črpalko.
Jadro je dalo čolnu večjo držo, toda smer se je sunkoma spreminjala.
"Mitja, samo pogum! Na otok se peljevs!" je kričal otroku v uho.
Čez nekaj minut je moral zopet Črpati vodoi Willlam je spet pograbil zajemalko, tedaj pa je začutil težak, tog udarec na ramo. Z glavo je padel na krov, prav pred svojim obrazom je razločno videl črnorjavo vodno gmoto, ki je bila prevlečena živimi vzorci tankih, napetih žilic. Iskre so mu švignile iz oči, neksj ledenegs, mokregs je oplszllo njegov obrsz—in vse je Izginilo.
Ko je odprl oči, je desns otrokova roka ležala na njegovih prsih. S prsti se je zagrebla v njegov jopič. Pomodreli, od groze spačeni obraz s krvavimi progami pod brado se je tiščal njegovega kolena.
William se je z nsjvečjim ns-porom dvignil ln se pomaknil tesno k sinu. Objel ga je, mu dihal v obraz ln se trudil, da mu vdahne svojo moč ln trdnost. Vslovl so udsrjsll ob steno ln proti nosu čolns ln včsslh so udrll v čoln. Tedsj Je z eno roko zsjemsl vodo lz čolns. Ni imel ne upanja ne strahu. Vse njegove misli, vss njegova volja je bila usmerjena ns eno: ogreti svojegs sine! Potegnil je s sebe premočen jopič iz tjulenjeve kože, da so gumbi odleteli, ln trdno pritisnil sina na svoje golo telo. V glavi mu je šumelo, pred očmi se je vse vrtelo. Čutil je, kako ga zapuščajo moči, kako popuščajo mišice, kako brebzbrižen postaja za vse. Samo njegove roke so se oklepale sina v nerazdružljtvem objemu.
VVilliam se nl mogel spominjati, kako dolgo se je boril elementi. Tl dnevi—ali ao bile samo ure"*—ao legli na njegovo zaveat kakor velik, črn madež Zavedel se je na neki ribiški jadrnici, v visečem ležišču v prostoru, kjer spi moštvo. Poleg njegs je stal tuj, brsdst mož s pločevinastim lončkom v roki. Nad glavo j« visela umazana obveza iz gasovine. poleg nje gumijasta g rcjfcč*.
VV ilhsm ta pogledal bradača, preletel s <*ml ozki prostor s dvema nadstt*»pj<ma pustih spalnih gnezd ia v/drhtel
"A Mitja! Kje je moj sin Mitja?"	*
"Živi Tu leži." je skopo odgovoril mornar, postavil lonček na gazovlno Ui šel k izhodu.
Skoro teden dni sta se on in sin valjala brez nege v mrzlici in vročici. Vsi so bili zaposleni z bojem z valovi. Jadrnica, ki je izgubila polovico svoje jadrne opreme, se je ranjena in brez moči žalostno ln nesrečno podila po valovih in grozila ji je nevarnost, da se vsak trenutek potopi. Nebo, čemerno prevlečeno s cunjastimi, vrtinčastimi hudournimi oblaki, je le za kratek čas postajalo svetlejše. Vsena-okrog je bobnelo in grmelo.
Po desetdnevnem viharju se je veter zasuknil. Sedaj je pihal severovzhodnik. Nekaj časa se vzburkani valovil hiso udali. Veter jim je trgal bele grive, gladil ogromne vodene griče in bela pena se je odbijala visoko v zrak. Polagoma je postajalo morje mirnejše in bučanje sla-bejše, kakor da bi v globino. Samo redko so zatulili posamezni izbruhi.
Razobesili so jadra. Ladjo je gnalo proti kopnemu. Nova skrb za kapitana. AU bo dospel do' obale, preden bodo narasli novi, od zadaj vstajajoči valovi?
Stal je na mostu ln z daljnogledom pazljivo otipaval obzorje. Obalo je bilo videti popolnoma blizu, toda prav tako blizu je plavala siva, meglena proga za ladjo. Tu so se bližali z drobečim se vodnim prahom novi valovi!
VVilliam je prišel iz prostora za moštvo. Opotekal se je in se pri hoji opiral na palico. BU je drugI dan, odkar je zapustil posteljo, ln ko je dsnes slišal, da je blizu breg, je sklenil, da gre pogledat na krov. Misel na družino je ves čas bolestno kiju vala v njegovih možganih.
"Čujte, prezgodaj je še za vas, da tako hodite okrog! Ostanite rajši še nekaj dni v postelji!'* mu jt zaklical kapitan od zgoraj ln povesil mornariški daljnogled.
VVilliam je zamahnil z roko.
"Nič ne de! Popolnoma dobro se počutim. Kje smo prav za prav?"
"Ne daleč od vaše hiše! Tu je črna pečina! Tam je Sveti nos. Sukalo nas je in sukalo, sedaj nas pa nese tja!"
Razburjen je VVilliam zapičil pogled v znani pokrajinski profil. Potem se je obrnil k obzorju in opazoval bližajočo se sivo progo. Ladja se je podila z veliko brzino naprej. Bradati mračni mornar Kuzma Zibunov se je trdno držal krmilnega kolesa, ostro gledsl predse in tskoj izvršil vsako kapitanovo pove-
lj<L
VVilliam se je dotaknil kapita-novlh ram.
"Stjepan Jegorič, ne pridemo prav! Vrglo nss bo ns j&čfno! In ršzen tega srAd lani dognali, da j« tu v bližini plitvina."
"No. kaj mislite, sli naj vržemo sidro?" je kspitan vznemir jeno vprašal.
VVilliam je strašno koprnel po kopnem. Tam za tistim rtičem je stala njegova hiša. Tam vsa družina trpi v pričakovanju. Pri tej hitrosti bi mogli v eni uri priti do brega. Toda trdo je dejal: "Da. ustaviti sa moramo. Če postane tiho, se peljamo v za liv. Za tistim jezikom je dober prostor za ualdranje."
Kapitan je dal povelje. Jadra ao padla. Ladjo so ustavili. Ladja se je stresls, za trenutek ob-stala in se potem počasi obrnila s krmno stranjo naprej. Čez nekaj minut so prihrumeli valovi, divje udarili ob nos in ob obe krovni strani in v dežju brizgov planili čez krov. Po poldrugote-d enakem viharju na odprtem morju se j« rt^t ta zalet kakor otroška igra. In trajat? ne bo moglo dolgo, ker se nebo na vseh straneh jasni. Ča bo le verige sidra držala*
Dečko ie še vedno ležal v prostoru ca moštvo na viseči postelji is jadrovine. Udarci valov ao bolestno odmevali v njem. Prt vsakem močnem sunka je pres-
trašeno vprašal dčeta: "Očka, ali že zopet divja vihar? Očka, ali se ne bo razbila ladja? Ali slišiš? Poka! Stena se lomi!"
"Ne, dragi moj! To ni nič! Sedaj ni nevarnosti. Kmalu bomo doma!"
Sin je vzel njegovo roko, si jo položil na prsi in utrujen zaprl
VELIKA POMOČ ZA POLETNE MESECE JE— TRINERJEVO GRENKO VINO
Poletu je vaš želodec večkrat lz reda. Sprememba pitne vode, hitre Spremembe vremena in drugi vzroki |o kriyi tega. ,,Vzemite Trinerjevo grenko vino z vitaminom B-l po navodilih na steklenici in počutili se bode te dobro. Pobi se v vseh lekarnah. Ako ga ne morete dobiti v vaši sosedštioi, tedaj pošljite $1.25 ali $6.50 na Jos. Triner Corp., 1333 S. se pogrezalo Ashland Ave., Chicsgo, 111. In dobili bode te eno sli šest steklenic Triner-levega grenkega vina z vitaminom B-l poštnine prosto.	—(Adv.)
oči. Kriza je pri njem že la, mrzlica je popustila, dc tek. Samo noge ga še nij tele ubogati. VVilliam se jt no bal. Kaj bo, če jih ij Bil bi pohabljenec. Kaj p Za pomorca je to smrt. (Dalje prihodnjič.)
Ali ata naročeni na "Proaveto"? Podpirajte svoji
THE NEW ENCYCLOPEDIA MACHINE SHOP PRACTICE
OEORGE W. BARNWELL Institute of Tochnologr v angleižfl Spisal snani profesor na Stei
2 POMAGAČA potrebujemo za izdelavo konkreta. Ni treba izkušenosti. Morsta biti močna. 6 dni —48 ur. Konča ae ob 4:30. Plača $30.00.—6839 S. Kacine Ave.
UPRAVA
razmer smanjšaS preuredbo neslo*
POŠTNA šali vsled vojnih delo ln samudo s vov. Vsak naalov v večjih Ima namreč sedaj še posebno številko, kl plsmonošu pove. v katerem kraju se naslovnik nahaja.
Naslovila v bodoče vsa pisma: PROSVETA 2S57 8. Lanmdale Ava. Chicago 23« Illlnola
Podlago za mehanično znanje morete dobiti s knjigo NEW CYCLOPEDIA OF MACHINE SH< PRACTICE (v angleščini). Ta veli knjiga popisuje ln v slikah pok temeljna dela mehanike. Razloži natanko, kar mora znati najbol mehanik; pojasnjuje vporabo vsak ga stroja, orodja ln meril. Pouči kako je treba vporabiti načrte (bl printa) ter vam tudi daje mnogo r čunsklh tabel, da morete pospeš svoje delo. Ne glede na to, ali šele početnik, vam bo ta knjiga ii koristna ln mnogo potrebna —10( slik ln risb. 576 strani, trdo veza knjiga stane SAMO 61.SS.—Poštn no plačamo mL Naročite pri KNJ1 GARNI SLOVENIC PUBLISHINI COMPANY, 210 Weat 18th NEW YORK.—Zaloga ni velita Naročita to važno knjigo še dsoa
TISKARNA S.N.P.J.
■ sprejema vsa •
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila za veselic? in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje,, letake Itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih........
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.... Vsa pojasnila dsje vodstvo tisksrne .... Cono šmarno, unij sko dalo prva vrsta
Pišite po informacije na naslov:
SNPJ P R!NT E RY
2657-59 S. Lawndale Avenue • • Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL «004
naroČite si dnevnik prosveto
Pa sklepu 11 sate konvencije aa lahko naroči as llat Pvesveio ia prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov la ene družine k eni naroi nlni. Ust Prosveta stana aa vsa enako, sa člana ali nečlane 06.00 ss eno letno naročnino Kes pa členi ie plečejo pri asasmeatn IIM ss tednik, se jim to prišteje k naročnini. Tare) sedaj nI vareka. re& de ie Sat predreg aa člane SlfPJ. Ust Prasveta Ja vaša laatains ia Je v vsaki drušUd nekdo. Id M rad čital ltet vsak dan.
Pojesnilot—Vselej kakor ftltro kateri teh članov preneha biti liso SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval sam svoj liit tednik, bode moral tisti član lz dotične družine, ki Je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista. In obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako tegs ne stori, tedaj mora uprsvnlštvo znižati datum za to vsoto naročnika listu Prosvete |et
listki |o
denarja ali
leatnlna
PROSVETA. SNPJ.
Ave.
ts. m.
sa Ust
1)
k mod
ed slededh
0) 01 4) 01