* k Poštnina plačana t gotovini._IZHAJA VSAK TOREK, CKTRTKK IN SOBOTO. n//\ na posamezni številki Din 1-50. TRGOVSKI L. ~T časopis aea trgovino, Industrijo in oft>rt. Uredništvo in upruvnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, /a četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 4.') D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO Vin. Telet o ti št. 552. LJUBLJANA, dne 10. januarja 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 4. Kriza naše šumske industrije in lesne trgovine. (Nadaljevanje.) 3. Prometno vprašanje in tarifna politika. Zelje in predlogi lesne industrije in trgovine v tem oziru so zelo mnogo-brojni in je trgovska zbornica naslovila glede raznih vprašanj, ki pridejo pod to točko v poštev, že mnogo spomenic na merodajna mesta, predvsem na ministrstvo saobračaja, ki so pa ostale žalibog dosedaj povečini nerešene. Glavna in najaktualnejša ta-rifno-politična vprašanja, ki zadevajo šumsko gospodarstvo ter lesno industrijo v Sloveniji se dajo v kratkem resumirati v sledeče točke: 1. Vzpostavitev znižane izvozne tarife za les za postajo Sušak z vseh postaj Direkcije državnih železnic v Ljubljani. 2. Vzpostavitev znižane 30% ne izvozne tarife za izvoz lesa v Italijo iz vseh postaj direkcije v Ljubljani v zmislu rešitve ministrstva saobračaja z dne 17. julija 1. 1. v obliki stacijske tarife za tranzitne postaje Postojna in Bistrica—Bohinjsko jezero. 3. Vzpostavitev jadranske tarile za 'Prst in Reko v zmislu tozadevne konvencije z Italijo in na konkurenčni podlagi s tarifom za Sušak. 4. Vzpostavitev smerne tarife za direktni premet iz Slovenije v Vojvodino in vzhodne pokrajine naše kraljevine. 5. Vzpostavitev izvozne tarile za les in lesne izdelke iz Slovenije preko Djevdjelije v Grdijo. 6. Dovolitev direktnega računanja tari! pri dovozu lesa na žago In odpremo žaganega lesa naprej, kakor je obstojalo pred vojno. Med tarifnimi zadevami posebno poudarjamo nezdravo konkurenčno razmerje, ki ga ustvarja za avstrijski les avstro-jadranska tarifa, ker pride po sedanjem valutnem razmerju rezan les iz Miirzzuschlaga ceneje v Trst, kakor pa iz Maribora in okoliša. Razen tega povdarjajo interesenti posebno, da naj bi se pri bodočih dobavah vagonov na račun reparacij, kakor tudi pri domačih stavbah vagonov predvsem skušalo pomnožiti park takozvanih dopionov, t. j. štiri-osnih vagonov v dolžini 12 do 13 metrov, ki se lahko porabijo za nakladanje najrazličnejših vrst dolgega lesa. Teh vagonov sedaj zelo primanjkuje. Interesentom nastajajo velike neprilike 4 tem, da železnica ne prevzame ni-kak< obveznosti za dostavitev špeci-jalnega tipa vagonov ter se dostavljajo interesentom za rezan les večkrat 10 tonski vagoni za drva in 15 tonski, namesto da bi se godilo baš narobe. Ministrstvo šum in rud naj bi zato posredovalo pri ministrstvu saobračaja, odnosno pri centralni podeli kola, da se izdajo tozadevno podrobna aavodlla direkcijam in postajam, da bi šli v tem oziru interesentom bolj na roko. Dostavljanje vagonov. Glede dostavljanja vagonov se ču-jejo tudi opetovane pritožbe, da se dostavijo vagoni strankam mnogokrat šele v poznih popoldanskih urah, pred praznikom ali pa v soboto, ko ni več mogoče izvršiti pravočasno nakladanja. Nakladanje se mnogokrat moti s premikanjem in morajo stranke naenkrat vsted te' ; ' "'■»iti za vagone brez lastne krivde stoinino. Interesenti so navedli, da je n. pr. tvrdka »Arbor< na Rakeku vsled teh ka-lamitet rabila 8 dni, da je naložila dostavljeni ji vagon. Te kalamitete prispevajo mnogo k povečanju obratnih stroškov, ker ni mogoče racijonel-no izkoriščati priprege in delovnih sil za nakladanje blaga. Ležarina. Pomanjkanje vagonov. Poleg tega je treba v železniškem prometu predvsem znižati previsoko ležarinsko pristojbino za les, ki se nahaja na železniških skladiščih in ki ga stranke brez lastne krivde ne morejo utovoriti. Od pričetka jesenske izvozne kampanje je vladalo sko-ro na vseh postajali v Sloveniji občutno pomanjkanje tovornih vagonov za izvoz lesa in stranke nekdaj po cele tedne niso mogle dobiti naročenih železniških voz. Posebne kalamitete vladajo v tem oziru na postaji Rakek in morajo stranke sedaj plačevati za svoje zaloge, ki ležijo vzkladiščene pri železnici, po 30 Din za 10 ton dnevno. Znani so nam primeri, kjer je le-žarina že dosedaj iznesla več, kot znaša ves bruto dobiček, ki ga more trgovec doseči pri eksportu dotičnega lasa. Nujno potrebno je, da se ta na-redba 7 ozirom na obstoječe razmere revidira ter da se za one zaloge, za katere so bili vagoni že davno naročeni, a se niso mogli dosedaj dostaviti, računanje ležarine ukine. Najemnine za železniška ležišča. Nadalje se interesenti pritožujejo nad pretirano visokimi najemninami za skladiščne prostore ob železniških postajah, ker se računa za kvadratni meter 8 Din letne najemnine. Tako je morala samo ena eksportna tvrdka iz Škofje Loke, ki ima pri kolodvorih večja skladišča, plačati 200.000 Din letne najemnine. Popravljanje vagouov. Pri tej priliki moramo opozoriti na potrebo popravljanja odprtih železniških vagonov, da se trajno od pomore vednemu pomanjkanju železniških voz za izvoz lesa, ki je v jesenski in zimski izvozni sezoni, ki je obenem tudi izvozna sezona za les, naravnost katastrofalna. V informacijo pripominjamo, da je železniška delavnica v Mariboru v stanju izvršiti letno 2000 generalnih popravil tovornih vagonov, katerih povprečni stroški se računajo na ca 12.000 Din ter 8000 malih popravil tovornih vagonov, ki se kalkulirajo povprečno z 3000 dinarji ter da je v interesu našega narodnega gospodarstva, da se delavnici v Mariboru izkoriščenje njenih n »nrav omogoči s primernim kreditom . ; „1-ni meri. Danes se računa, da imamo na progah ljubljanske direkcije same nad 2.800 pokvarjenih vagonov, ki bi bili lahko vsi tekom enega leta v delavnici v Mariboru popravljeni. Reek špedicije. Nadalje je potrebno, da se upelje za eksport tudi reekspedicija z direktnim računanjem voznine, kakor jo uživajo italijanski interesenti za svoja manipulacijska skladišča ter za lesna industrijska podjetja onstran meje. »Trgovski listi je o tem že svp-jeČasno prinesel obširne razprave s konkretnimi podatki, kolike važnosti bi to bilo za naš eksport (20. sept. in 7. oktobra). Pomanjkanje valonskih tehtaie. Veliko neprijetnosti povzroča tudi pomanjkanje vagonakih tehtnic in slabo stanje ramp. Tako imame v okoli-Su tukajšnje železniške direkcije po- staje, ki nakladajo mnogo preko tisoč ; vagonov letno, a nimajo tehtnice. Med i temi bi bilo posebno omeniti postajo j Bled, ki naklada, ako so vagoni na j razpolago, dnevno po 10 do 15 vago- f nov, dalje postajo Semič, ki tovori ca. 1500 vagonov letno, podobno je na postajah Dovje-Mojstrana in Soteska pri Bohinju. Natovorjeno blago se mora voziti k tehtanju na Jesenice, odnosno v Bistrico ali pa druge postaje. Železniška postaja Verd pri Logatcu je imela preti vojno tehtnico, ki je pa bila pozneje prenešena drugam ter je postaja ostala brez tehtnice. Tudi postaja Brezovica, kamor se izteka vrhniška lokalna železnica in ki sama naklada vedno večje množine lesa, nujno rabi tehtnico. Nujno potrebno je, da se intervenira pri generalni direkciji železnic, da se na vseh postajah, ki tovorijo nad tisoč vagonov letno, zgradijo železniške va-gonske tehtnice, da se bo mogla točno ugotoviti teža naklada že na nakladalni postaji, kar je za izstavitev dokumentov kakor tudi za obračun zelo važno. Netočnost tehtnic. Nadalje se pritožujejo stranke, da železniške baze na mnogih postajah niso točne in da nastajajo vsled tega velike diference med težo, ki jo pri prevzemanju ugotovijo uradno italijanske železniške postaje, in med našo navedbo. Te diference gredo po večini na Škodo odpošiljatelja, ■Zato je potrebno, da se opetovano kontrolirajo železniške vagonske tehtnice na vseh postajah. Nadalje moramo opozoriti, da se na primer pri transportih lesnega oglja zahteva na nekaterih postajah, da se vagoni zaprejo s patentnimi vijaki ter znašajo ti stroški pri vagonu eksportnega blaga 104 dinarje. Potrebno je, da se v smislu zadnje tozadevne naredbe generalne direkcije državnih železnic v Beogradu pojasni vsem postajam, da pri transportih lesnih izdelkov in oglja zapiranje pošiljatev z rekordnimi vijaki ni obligatorno. Predzaznambe transportov. Opozarjamo ministrstvo šum in rud, da današnji predpisi glede naročanja in dostavljanja vagonov nikakor ne odgovarjajo potrebam in interesom lesne trgovine, marveč jo direktno ovirajo. Predvesm zato, ker ne prevzame železnica nikake odgovornosti, v kolikem roku bo dostavila naročene odnosno zahtevane vagone, kar je posebno za interesente, ki so oddaljeni od železnice, zvezana z velikimi ne-prilikami. Poleg tega se ne jemlje v teh predpisih nikakega ozira na nujnost dobave in ne obstoja pri naročilih vagonov glede nujnosti transportov za prekomorske pošiljatve nikaka prednost. V tem oziru je remedura nujno potrebna in je želeti, da ministrstvo šum in rud posreduje pri ministrstvu sa-obračaja odnosno pri centralni podeli kola generalne <4: • 'šje državnih železnic, da se u -jo pri glavnih eksportnih postajah prepoznam ki nujnih dobav, posebno prekomorskih pošiljatev na podlagi verodostojnih dokumentov, da se takim transportom potem pri dostavitvi vagonov za-sigura potrebna prednost. Mnogokrat ze zgodi, da pri naročevanju vagonov postajenačelnlki samolaatno taksirajo kapaciteto posameznih tvrdk ter na podlagi, tega taksiranja omejujeio naročila. Ker vodi taka praksa la' io eVeittuelnAh zkmporab je p- robno poskrbeti za to da se obvarujejo Interesenti pri v , n prometu občutne škode. Dopolnilo dnevnega reda ankete. Poleg omenjenih treh točk dne\-ne-ga reda, ki ga predvideva ministrstvo v svojem pozivu, želijo naši interesenti, da se razpravlja na tej anketi [ tudi o vprašanju eksploatacije gozdov j in sklepanju dolgotrajnih pogodb z j interesenti, in sicer za državne goz-| dove, kakor tudi za gozdna veleposestva, ki spadajo pod agrarno reformo. To vprašanje je špecijelno za nas v Sloveniji zaradi naše eksponi-rane obmejne lege, kakor tiidi zaradi razmer pri veelposestvih izredno važno, da ne izgubimo teh za naše gospodarstvo najvažnejših pozicij v korist inozemskih družb ter na škodo našega celokupnega gospodarstva. Opozarjamo pri tej priliki ministrstvo na izvajanja načelnika Milivoja Saviča v knjigi: fNaša industrija i za-nati prvi del, stran 191. do 199., ker sedanja praksa in predpisi nikakor še ne varujejo interesov domačinov v zadostni meri. Avstrijski tisk o porastu dinarja. V svoji številki z dne 8. t. m. piše dunajska Neue Frei Presse« o porastu našega dinarja naslednjo: Tekom pravoslavnih božičnih praznikov, ki so včeraj in predvčerajšnjim onemogočali poseganje beograjske Narodne banke v mednarodno obrazovanje tečaja, se je dinar, po katerem je bilo že prej močno po-vprašanje, mednarodno skokoma dvignil, ne da bi notranje politične težkoče in aretacije Radiča ter njegovih partiskih prijateljev mogle ta porast ovirati. Dviganje se nanaša nedvomno na to, da je ju gos loven »ki žitni izvoz v tej sezoni zavzel velik obseg, kajti jugoslovenska žetev pšenice je bila ena redkih žetev leta 1924., ki je dala po množini ugodnejši rezultat kakor v letu 1923. Jugoslovenska pšenica se .v tem letu ni izvažala le v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Francijo, temveč tudi v Romunijo in celo v Madžarski je vladalo povpraševanje po jugoslovenskem žitu. Počasni porast dinarja je odvrnil mnoge kupce od tega, da bi se pravočasno krili z dinarji; zadnje hitro skakanje se nanaša gotovo na povečano pokrivanje v svrho plačanja za dobave pšenice. Ker je Narodna banka SHS dosleji kljub največjemu pomanjkanju denarja v državi in kljub izredno visokemu privatnemu diskontu vstrajala na deflacijski politiki, ki je bila prvič proklamirana od finančnega ministra dr. Stojadinoviča koncem leta 1922., mora že razmeroma majhno povpraševanje imeti za posledico nagel porast inozemske vrednosti za izplačilo Beograd in Zagreb, kajti ponudba v dinarjih na zunanjih trgih, zlasti na Dunaju, v Berlinu, Pragi in Zurichu je sedaj majhna. Izza S), decembra, torej izza devet dni, je dinar poskočil za polnih 5%, kar predstavlja pač rekordni skok. Izza poletja znaša porast dinarja več nego 30%. Podaljšanje orožnih listov. (Uradni list št. 81, čl. 18. in Fin. služba 1924, stran 190.) Orožne liste je najdalje do 15. L m. izročiti najbližjemu upravnemu obla-stvu (v Ljubljani policijskemu ravnateljstvu, kjer pa tega ni, okrajnemu glavarstvu (sreskemu poglavarstvu), da izda ali nov orožni list ali pa da in*o» ■» j»«uuvtCflo*.w^r m starega podaljša. Obenem j^e priložiti takso 50 Din v kolkih. Upravno oblastvo vroči vse orožne liste potem velikemu županu, ki jih vrne v 15 dneh s pritisnjeno takso in overovitvijo ali pa z novim orožnim listom, če so stari popisani, da se iz-roče lastniku. Za ta čas pa izda upravno oblastvo ali policijsko ravna-teljstvo lastnikom potrdilo, da sta se mu izročila orožni list in predpisana taksa. To potrdilo služi lastnikom namesto orožnih listov, dokler se ti ne povrnejo in potrdila ne zamenjajo. Lastnik orožnega lista mora imeti ta list stalno pri sebi, kadarkoli nosi orožje, ter ga pokazati na zahtevo za to poklicanih organov. Generalna direkcija posrednjih davkov je z odlokom z dne 12. marca 1924, št. 10.323 odločila, da se ima postopati z vsemi onimi, ki v predpisanem roku, to je do najdalje dne 15. januarja vsako leto ne zamenjajo na ta način orožnega lista in ne plačajo takse, po določbah člena 52. zakona o taksah. Poleg takse 50 Din bodo morali plačati zakasnilci torej še trojuo kazen v znesku 150 Din in takso od kazenske razsodbe 30 Din. Sejem kužuhovine v Ljubljani. Že skozi dolgo vrsto let se vsako leto meseca januarja zbirajo v Ljubljani lovci in drugi prodajalci kož na kožni sejem, težko obloženi z razno kožuhovino. Ti sejmi so se doslej prirejali v prostorih Ljubljanskega »Balkana«. Bili pa niso organizirani in zato tudi uspehi niso bili na zaželjeni višini. Letos je ta sejem začela organizirati Lovska zadruga vzajemno z upravo Ljubljanskega velesejma, ki je v svrho prireditve tega sejma dala brezplačno na razpolago svoje prostore. Posrečilo se je zainteresirati inozemske kupce in tako bo letos mogoče, da se bodo za blago zainogle doseči cene, ki odgovarjajo svetovnemu tržišču. Vsi lovci in drugi prodajalci kož naj a svojim blagom pridejo na ta sejem, ki se bo dne 21. t. m. cel dan vršil v prostorih Ljubljanskega velesejma. Naj nihče ne zamudi te ugodne prilike, ki se mu nudi. Iz trgovsko-sodne prakse. Velika nemarnost železnice glede prtljage? Mera njene odškodninske za-vire. Radi velikega nereda je bila izdana v smislu § 2., štev. 4. železniškega obratnega pravilnika min. naredba št. 5098 iz 1. 1919., objavljena v Uradnem listu z dne 13. junija 1919 in v Službenih novinah 14. junija 1919, in razglas z dne 26. maja 1920, Ur. list Št. 303, da je za prtljago, ki se izgubi na železnici, plačati odškodnine po 30 K za kilogram. Vendar ta določba ne velja, če se prtljaga po železniškem osobju ukrade ali izgubi radi hude nemarnosti železnice. Kaj je taka huda malomarnost, se je razpravljalo v pravdi Sp. P., ki je popotoval dne 13. septembra 1919. s simplonskim ekspresom iz Trsta v Zagreb, oddal tri kose prtljage v teži 142 kg, pa prtljage ni dobil in radi tega tožil južno železnico za odškodnino.. Tožitelj je videl hudo malomarnost tožene železnice v tem, da je toženka tako malo pazila na prtljago, da niti naknadno ni mogla ugotoviti, kje, kdaj in na kak način ter po kom se je izguba izvršila; dalje v tem, da je bilo njeno osobje tako nemarno, da je prtljago v prtljažni voz tako naložilo, da so mu na namembni postaji na njegovo takojšnjo opetovano zahtevo, naj mu prtljago izroče, izjavili, da leži njegova prtljaga na dnu vagona in da je ne morejo takoi izročiti, ker mora radi zamude vlak takoj naprej, da pa bode prtljago gotovo dobil zvečer, ko pride vagon nazaj iz Siska; končno v tem, da se je proti njegovi volji prtljaga res naprej peljala in je toženka sama s tem jo izpostavila še večji nemarnosti, ker so bile tedaj tatvine na dnevnem redu. Pravdno sodišče je dognalo dejanski le, da se je prtljaga izgubila, da pa nikakor ni možno ugotoviti, na kak način da je izginila. Izreklo je, da s tem še ni podana velika malomarnost železnice. Prisodilo je tožitelju odškodnino samo po 30 K za kg. Prizivno sodišče je bilo drugega mnenja in je prvostopno sodbo razveljavilo, da se razpravlja o višini škode, kakor jo preko prisojenih mu 30 kron za kg zatrjuje tožitelj, pritrjujoč tožitelju, da je njegova škoda nastopila samo po hudi malomarnosti tožene stranke. — Neizpodbijana je prvo-sodna ugotovitev, da je toženka prevzela prevoz tožiteljeve prtljage, da je pa na zagrebški namembni postaji ni iztovorila, marveč jo peljala naprej in da ni možno ugotoviti, na kak način da se je potem prtljaga izgubila. Stališče pravdnega sodišča, da vse to ni zadosti, da bi se toženki mogla očitati huda malomarnost, bi bilo morda vzdržljivo, če bi se bila prtljaga izgubila ob normalnih prometnih razmerah, ne pa v onih izrednih razmerah, ki so pol leta poprej dale povod za min. naredbo št. 5098 in ki so ob času izgube tudi še obstajale, kar dokazuje že omenjeni poznejši razglas z dne 26. maja 1920 Ur. 1. št. 303. Te izredne razmere so se razodevale po obilici slučajev, da je bila ukradena ali se je drugače izgubila potna prtljaga. Kakor so pa te izredne razmere dale železnici po eni strani pravico do maksimiranja odškodnine v zmislu § 35. žel. obr. prav., so v enaki meri po drugi strani zvišale njeno dolžnost, da skrbi za izročeno ji prtljago. Če je pa v takih izrednih razmerah železnica to svojo zvišano dolžnost tako zanemarila, da prtljage na namembni zagrebški postaji tožitelju le radi tega ni mogla izročiti, ker je za iztovoritev ni imela pripravljene kljub temu, da simplonski ekspres med Zidanim mostom in Zagrebom niti ne ustavi na nobeni drugi postaji in torej železnici nikakor ni nedostajalo časa, da v navedeno svrho prtljago pravočasno pripravi, ter da se je potem, ko je vedela, da je peljala prtljago naprej in protestujočemu tožitelju celo obljubila, da iztovori prtljago na kaki bližnji postaji in jo posije še isti ali drugi dan v Zagreb (dognano po zaslišanju strank), brigala zanjo tako malo, da niti ne ve, kje in na kakšen način je izginila 142 kg težka in po svoji vsebini nesporno dokaj obsežna prtljaga, potem se mora taka brezbrižnost označiti le za hudo malomarnost, in ni uvideti, kaj bi morala železnica še storiti ali še opustiti, da bi bilo moči njeno krivdo označiti za hudo tudi po nazoru pravdnega sodišča, ki ga tega nazora ni zadostno utemeljilo. Dosledno temu, se torej toženka ne more sklicevati na navedeno naredbo ministrstva saobračaja (§ 35., 2. odst. ž. o. r.), marveč jamči tožitelju za vso škodo, ki mu jo je povzročila (§ 95. ž. o. r.). Revizijsko sodišče je pritrdilo prizivnemu sodišču. Ugotovljeno je, da je bila prtljaga odpremljena s simplonskim ekspresnim vlakom, ki se ustavlja na malo postajah in na katerem potniki tudi niso natlačeni. Radi tega in ker je toženkina dolžnost, da ima na takem vlaku čim najboljše uslužbence, ki so kos zahtevam hitrega prometa, se toženka ne more sklicevati na izredne razmere, v katerih je bil železniški promet v 1. 1919. vobče, in na okolnost, da je prtljaga ležala na dnu prtljažnega voza in je radi zamude ni bilo mogoče iztovoriti v Zagrebu. Prtljago je redno nakladati tako, da je z ozirom na različno daljavo namembnih postaj pač omogočeno, da se po vrsti pride do nje. Izvež-bani železniški uslužbenci bodo tako tudi postopali. Tudi opravičevanje z vlakovo zamudo ne velja. Že to je malomarnost, da se prtljaga na namembni postaji v Zagrebu ni oddala. Zamuda vlaka ob dospetju v Zagreb ni mogla povzročiti večjih težkoč, da se prtljaga poišče in izroči, ker je prtljaga mogla biti pripravljena že med potom in je radi zamude bilo le toliko več časa, da se prtljaga pripravi za iztovoritev. Z ugotovljenim dejstvom pa, da je tožitelj ob prihodu vlaka v Zagreb zahteval takoj izročitev prtljage, je bila toženka po svojih uslužbencih še posebej opozorjena na tožiteljevo prtljago in je bila njena dolžnost, da obrača toliko večjo pažnjo na to, da se prtljaga najde in odpremi tožitelju v Zagreb. Vsekakor je bila velika nemarnost v tem, da se prtljaga vsaj potem, po opozoritvi, ni takoj poiskala in tožitelju odposlala, marveč se je peljala neznano kam naprej in izginila, kar se je moglo zgoditi le ob opustitvi prav vsake pažnje in skrbi. Toženka se na tedanje izredne razmere ne more sklicevati, ko ni niti trdila, da na dotičnem vlaku ni poslovalo osobje, ustrezajoče po številu in kakovosti za redno opravljanje službe. Poroč. opomba: Pritrditi je mnenju obeh višjih stopinj. Zdi se, da kar preveč pozabljamo, da je tudi železnica trgovec, ki ga veže posebna skrbnost. To mora veljati tudi za železnico, ki uživa vrhu tega še nekakšen prometni monopol. rst. TRGOVSKI KOLEDAR 1925 je izScl. Naroča so pri Slov. trg. društvu ,',Merkur“ v Ljubljani, Gradišče 17 I. Cena n poštnino Din 30-— Trgovina. Živahnost n« nemških tržiščih papirja. Nemško tržišče papirja je bilo v mesecu decembru pr. ]. neobičajno živahno. Tovarne papirja so preskrbljene z naročili za dovolj dolgo vreme. Roki za dobavo so se morali znatno podaljšati. Zbog porasta cen surovinam, kakor tudi zbog povišanja mezd za delavce so povprečne cene porastle za 5%. Italijanska trgovska zbornica v Pragi. Kakor poročajo »Narodni Listy«, se bo ustanovila v teku tega leta v Pragi italijanska trgovska zbornica, po kateri ustanovitvi stremijo tako italijanski, kakor tudi češki gospodarski krogi. Za ustanovitev te zbornice so se vršila že pred dvema letoma v Pragi zborovanja tamkajšnje italijanske kolonije, izdelalo se je že tudi načrt Statuta, ki ga je italijansko gospodarsko ministrstvo, kakor tudi Češkoslovaško ministrstvo zunanjih del odobrilo. Do izvedbe tega načrta pa ni prišlo radi osebnih nasprotij med posameznimi trgovci v italijanski koloniji. Upa se, da se je sedaj že vse težkoče premagalo in da bo prišlo v kratkem do udejstitve tega načrta. Konkurzi v Nemčiji. Kakor poročajo iz Frankfurta, je bilo lansko leto v Nemčiji 5700 konkurzov napram povprečno 9000 konkurzov v zadnjih predvojnih letih. Nadzorstvo je bilo odrejeno nad 2581 podjetij. Industrija. Češkoslovaška bo dobavila orožje Grčiji. Predsednik upravnega sveta brn-ske tovarne za orožje ministerijalni svetnik Para se je te dni podal v Grčijo, v svrho definitivne zaključitve pogajanj glede milijonskega naročila na približno 40 tisoč pušk sistema tMauser-:, ker je češkoslovaška določenim pogojen« najbolj odgovarjala. LISTEK. Herbert N. Casson: Dvanajst tipov. Prvi tip : KUPI SAMO TO, KAR POZNAŠ! Ta neznaten majhen tip od petih besedi more preprečiti približno četrtino vseh izgub v finančnem svetu. Najbrže je doživel vsak trgovec, ki čita te vrstice, enkrat težko izgubo, ker ni upošteval te zapovedi za na-ložnika kapitala: Kupi samo to, kar poznaš t Čudno dejstvo je pribito, da skoraj vsak trgovec kupuje brezceno blago, če pričenja nalagati svoje pridobljeno premoženje. S posebno ljubeznijo kupuje deleže trgovine, v kateri se ne razume. To pojasnuje neverjeten odjem delnic rudokopov in eksotičnih naložnih papirjev. (Pripomba prevajalca: V Ameriki ni ustanavljanje družb z omejeno zavezo, oziroma delniških družb, nikakor tako zelo zvezano z državnim nadzorstvom, kakor v večini kontinentalnih držav. To je seveda privedlo do velikanskih izrodkov. Zlasti, če je šlo za takozvane »nade-polne nakupe«, torej za zlate, srebr- ne, bakrene rudnike, petrolejske vrelce ali plantaže v tropičnih krajih. V najnovejšem času pa je v mnogih državah Amerike potrebno državno dovoljenje za prodajo akcij, da se tako preprečijo vsaj najhujše sleparije.) Začetnik v finanfci zahteva velik dobiček. Šest do sedem odstotkov prezira. Hoče 15 odstotkov, slišal je celo o 20 odstotkih. Stremi za popolnim. Ker ni polnosti nikdar v domovini, zato nalaga svoj denar v vrednostnih papirjih, katerih substanca je 10.000 milj oddaljena. Z eno besedo: Vsak založnik-ama-ter je več ali manj fantast. Celo najbolj praktičen mal trgovec ali tovarniški ravnatelj bo brez strahu naložil svoje prihranke v brezcenih »vred-nostih«-papirjih, katere so dali natiskati sanjači ali goljufi in ki so »zajamčeni« z bogzna kako oddaljenim pragozdom v Afriki ali pa bogve kako brezvestnem občinskem zastopu v Južni Ameriki ali na Balkanu. Skoraj vsak petdesetleten trgovec ima majhen zavojček takozvanih ;> vrednostnih« papirjev v svoji blagajni. Zvezani so z vrvica Ta vrvica . je vrednota vsega zavojčka. Kupil je, česar ni poznal. Ni kupil z znanjem, ampak z neznanjem. In plačal je za neumnost polno ceno. Ker nameravam povedati v teh dvanajstih tipih polno resnico, moram najprej omeniti, da ni finančni svet tako pošten, kakor trgovski. Na čelu finančnega sveta so pao v vsaki deželi najbolj zmožni in najbolj zaupanja vredni možje. Na njenem dnu pa živi tolpa brez-načelnih sleparjev. Sicer se giblje večina od njih v okvirju zakona. Mnogi od njih so celo člani cerkvenih občin in sličnih spoštovanja vrednih korporacij. Za javnost pa so nevarnejši od vlomilcev in žepnih tatov. Če proda trgovec pamučen ovratnik za platnen, se ga more staviti pred sodišče in kaznovan je sigurno. Finančnik pa more vse leto prodajati aktive in pasive in justica mu bo naredila še uljuden poklon. V financi ne smete ničesar verjeti, kar slišite. Morate imeti filozofijo Descartes-a: vi morate dvomiti nad vsem. »Tip« je samo mnenje. Dostikrat je laž v gotov namen. V devet desetin slučajev da tip za kupiti — prodajalec in tip za prodajo — kupec. Nob^n mešetar se ne bo upal tega tajiti. V financi se rodi vsako minuto deset laži. Večina od njih je zlonamer- nih laži — moglo bi se jim reči fi-načne nenatančnosti. Toda tudi to imajo ravno tako namen, da bi ljudje izgubili svoj denar, kakor, da bi bile krive prisege. V financi ni nobenega neintereeira-nega človeka. Vsakdo nekaj namerava. Vsakdo poskuša cene ali dvigniti ali pa znižati. Niti od angeljev ne bi mogli v takih razmerah zahtevati resnice! Prospekti niso dosti boljši od nasvetov takih interesiranih ljudi. Povsodi, in že celo v londonski City, je polno ljudi, ki napišejo o >šajtrgk tak prospekt, da bi jo imel človek za razkošen avtomobii. Cirkulari in prospekti so približno tako resnični, kakor povest o Robinsonu Crušoe: na slabotnem temelju dejstev' se dviga čudovita stavba fantazij. Časopisne notice so zanesljivejše ko okrožnice ali prospekti. Toda še bolje je verjeti temu, kar reče fi-načni urednik, čeprav bi se moglo tudi njegovim besedam ugovarjati. Bilance so zanesljivejše. Samo dejstvo je, da so letno v tisočih bilancah izgube prekonstruirane v dobičke in dobički v izgube. Noben knjigovodja ne more tega tajiti. Tovarna za kable na Romunskem. Kakor poročajo Usti iz Bukarešte, namerava Bauca Komaaeusca ustanoviti tovarno za kablje, in je tozadevno stopila že v sUke z vsemi tovarnami iste stroke v inozemstvu. Kapaciteta Fordovih tovarn. Po poročilih iz ne\vyorSkih Listov, gradi sedaj Ford po 150 tisoč motornih vozov na mesec. Promet Direktni železniški vozovi med Zagrebom in Banatom. S 1. majem se uvedejo med Belo Cerkvijo-Pančevom direktni vozovi preko Vel. Bečkereka in Subotice proti Zagrebu. Direktni vozovi se priklopijo tako brzo-, kakor tudi osebnim vlakom. Transportne omejitve. Počenši s 1. januarjem 1925 veljajo do preklica sledeče transportne omejitve: I. Direkcija drž. žel. Ljubljana: Sprejemanje in odprema pošiljk živali v vozovnih tovorih za postil jo Veržej na progi Ormož-—Murska Sobota ni dovoljeno. II. Dir. drž. žel. Zagreb: 1. Pošiljke, določene za ocarinjenje v Zagrebu, se morajo nasloviti, upotiti in zaračunati kakor sledi: a) na postajo Zagreb gl. kol.: brzopo-kvarljiva roba kot brzovozno odpremlje-na roba in to: sveže sadje, zelenjava, sveže cvetlice, sveže ribe, surovo maslo, kvas itd. ter novine; b) na postajo Zagreb Sava: vsa ostala roba. Izjeme: Necarinska roba se sme iz vseh postaj od-premiti in zaračunati na kolodvor, ki ga predpiše stranica v tovornem listu. 2. Robni promet s postajo Fiume pristanišče Thaon de Revel še ni otvorjen. 3. Sprejemanje in odprema pošiljk v svrho prevoza po obalnem tiru med Sušakoin in Reko ali obratno se izvrši le, če Stranka v tovornem listu predpiše pra-vec upotenja via Bakar« in plača vo-zarino za faktično prevoženo pot. 4. Na postajo Sušak se smejo nakazovati v ocarinjenje samo pošiljke za Sušak loco aU pošiljke za neposreden tranzit po morju, dočim one za Fiume loco, Fiume SHS loco ali b lume tranzit ne smejo biti nakazane na Sušak, ker neposredni železniški promet z Reko- po obalnem Uru še ni vzpostavljen. 5. V Bakar se smejo nakazovati le pošiljke, katerih ocarinjenje obavi stranka sama. Take •pošiljke morajo biti železniško odpravljene v Bakar loco in tam raztovorjene. III. Italija. Ponovne predaje v postajah Postumia Grotte in Tarvisio niso dovoljene. Pošiljke, namenjene za ponovno predajo, se morajo predati in nasloviti na »Postumia transito«, kjer so carinski in veterinarski uradi. Opomba: Opozarjamo na brz. okrožnico štev. 2509 od -ib. decembra 1924, po kateri so ponovne predaje na laškem ozemlju od 1. januarja do 15. januarja 1925 sploh prepovedane. Sprejemanje in odpošiljanje goveje živine za Italijo preko Rakeka je dovoljeno samo za klavnice v postajah Tfieste S. Sabba, Trento, Torino, Milano, Venezia, Genova, Roma, Firence in Napeli, ako ima izvoznik nvoano dovolje-kr. italijanske vlade. Sprejemanje in odpošiljanje goveje živine za Italijo preko Bistrice Boh. jezero je ukinje-ao. IV. Avstrija: Ponovna predaja je prepovedana v postajah Spielfeld-Strass, Rosenbach, Lavamiind in Tarvis vobče, ne postaji Marchegg pa samo za pošiljke v vozovnih tovorih za Madžarsko. (Iz-ijeme: Žive živali v postaji Rosenbach). V. Rumunija: Direktni promet z robo ni vzpostavljen. Robni promet preko Džombolja potom ponovne predaje v Veliki Kikindi je še vedno ukinjen. . VI. Bulgarska. Direktni promet ni vzpostavljen. Pošiljke se morajo predati v prevoz samo do obmejne postaje Cari-brod. VII. Poljska: Direktni promet ni vzpostavljen. Pošiljke, ki se imajo potom ponovne predaje odpre miti v Poljsko, morajo Biti odpremljene z originalno fakturo, uverenjem o izvoru- robe ter zlasti tudi s trgovskimi listinami, iz katerih je razvidna vrednost robe. Pri gromadni robi mora biti označena vrednost v tovornem liBtu. Brez omenjenih dokumentov poljske carinarnice ne prevzemajo robe v nadaljnjo odpremo. — Splošno: A. Sprejemanje in odpošiljanje (upotenja) pošiljk v primeru stalne transportne omejitve po pomožni poti, katerokoli postajo ali progo, v kolikor ni za izvestne primere drugače odrejeno, ni dovoljeno tudi tedaj, ako to zahteva stranka v tovornem listu. Po-jke s« morajo upotiti in odpreniljati samo v pravcu, ki je označen v »Propis-niku za upučivanje :. Ako je ta pot omejena, se ne sme prevzeti pošiljka na odpremo do dotični ali po pomožni poti. B. 1. V Bistrici-Boh. jezero se sinejo cariniti za izvoz preko Podbrda samo pošiljke iz postaje proge Dobrava-Vintgar —Bistrica-Boh. jezero. 2. Na Rakeku se smejo cariniti samo one izvozne pošiljke, ki so podvržene veterinarskemu pregledu in pošiljke za izvoz v Italijo, predane v prevoz na postajah med Brezovico in Rakekom. B. Na postaji Celje se smejo cariniti samo one izvozne pošiljke, ki so predane v prevoz na postajah Celje-—Dravograd - Meža odnosno one uvozne pošiljke, ki so namenjene za te postaje. 4. V Kotoribi se izvozno carinijo samo one pošiljke, ki so predane za izvoz v Madžarsko na postajah med Čakovcem in Kotoribo. Carina. Carinski ažio. Italija: Italijanski carinski ažio se je določil za čas od 8. do 14. decembra 1924 z 845%, a za Čus od 15. do 21. decembra 1924 se je povišal na 846%. Madžarska : Kakor javljajo iz Budimpešte, je minister financ izza 1. januarju 1925 znižal ažio od 17.000 na 15.000 ml\. Norveška: Norveški carinski ažio se je od 8. decembra 1924 znižal od 90 na 80%. Špani-j a : Carinski koeficijenli so znašali v mesecu decembru, v procentih: za Portugalsko 75.44, Avstrijo 97.99, Češkoslovaško 62.30, Rumunijo 76.76, Madžarsko 79.99, Turčijo 76.75, Bolgarijo 75.68, Jugoslavijo 71.41, Finsko 65.14 in Grčijo 69.52. m‘ —------------------------------ F1 KUPUJMO IN PODPIRAJMO ^ iivmtn« Kolinsko cikorijo domači Udelek. ^ Izvoz in IIVOZ. Naš uvoz in izvoz skozi Maribor v mesecu novembru. Naš mariborski sotrud-nik je dobil od pristojne strani statistiko o uvozu in izvozu preko Maribora v mesecu novembru pret. leta. Iz statistike sicer ne inore biti razvidno, koliko takega blaga je ostalo pri nas in koliko gre na račun tranzita, vendar pa so številke zelo zanimive za vsakega, ki se hoče podrobneje spoznati z našo zunanjo trgovino. — Uvoz: Ječmen 444.600 kilogramov, fižol 3,460.600 kg, sveže sadje 53.600 kg, semena 155.000 kg, ka-vini surogati 360.400 kg, margarin, stea-rin, parafin 45.S00 kg, špirit, alkohol 153.500 kg, mineralne vode 37.500 kg, telegrafski drogovi 85.100 kg, doge za sode 227.900 kilogr., rezan les, deske 8,‘421.800 kg, lesno oglje 296.200 kg, premog 509.500 kg, koks 1,513.700 kg, apno in gips 113.200 kg, pesek, prod, šamot 324.800 kg, sladkor rafinir. 42,002.200 kg, zetneljska ilovica 231,000 kg, magnezit, grafit 845.50 kg, miner, olje 106.000 kg, katran od premoga, karbolinej 563.700 kilogr.. bombaževo predivo 168.800 kg, lanena roba in nove vreče 510.500 kg, usnje 58.700 kg, pohištvo 343.600 kg, steklo 688.900 kg, ognjevarna opeka 498.600 kg, blago iz gline in kamenovi-ne 116.200 kg, železo ferosilicij 242.400 kg, železo polfabrikat 602.200 kg, blago iz železa 3,902.200 kg, kovine 113.900 kg, lokomotive in deli 474.400 kg, stroji in deli 297.800 kg, ostali kemiški produkti 183.000 kg, vžigalice 135.400 kg, papir 3.783.200 kg, malo in galanterijsko blago 214.900 kg, sladne kali oljnate pogače 476.900 kg, embalaža 259.600 kg, se-litbe, efekti in razno blago 1,626.000 kg, skupaj 6945 vagonov. — Izvoz: pšenica 745.200 kg, rž 159.800 kg, oves 166.800 kg, koruza 2,311.300 kg, ječmen 152.000 kg, moka 665.200 kg, mlinarski proizvodi: 129.200 kg, krompir 579.200 kg, zelenjava 149.200 kg, sveže sadje 994.400 kg, suhe slive 63.300 kg, hmelj 95.900 kg, semena 78.500 kg. slama seno: 99.700 kg, meso, sveže zaklana teleta in svinje 521.100 kg, jajca 335.100 kg, mleko 99.600 kg, kože, ščetine in perje 62.100 kg, drugi živalski produkti, kosti itd. 54.500 kg, les za kurjavo 408.800 kg, stebla in panje 131.400 kg, tesan in rezan les 401.600 kg, premog 5 milijonov 449.600 kg, železna ruda limanit: 6.060.600 kg, apno in gips 40.400 kg, pesek kaolin zemeljska barva 172.900 kg, ekstrakti barv in sredstva pri predelavi kož 158.100 kg, mineralno olje: 58.400 kg, pohištvo 56.500 kg, steklo 77.400 kg, brusni in mlinski kamni: 93.500 kg, železo nepredelano 98.700 kg, kovine 191.200 kg, kalcijev karbid 41.200 kg, papir 53.900 kg, oljnate pogače 138.500 kg, makulat. papir 114.300 kg, konji 649 komadov, goveda 294.500 kg, (1256 komadov) svinje 92.100 kg, (704 komadov) selitveni efekti in razno blago 505.104 kilogramov. Skupaj 2199 vagonov. Statistika ruskega izvoza v Anglijo. Po statistiki komisarijata za zunanjo trgovino je izvoz ZSSR v Anglijo v zadnjih devetih mesecih preteklega leta znašal 1,125.000 ton in to v vrednost 62 milijonov rubljev. Samo v mesecu juliju,’ avgustu in septembru se je izvozilo blaga za 80 tisoč ton, v vrednosti 40 milijonov rubljev. Je to trojni znesek napram dohodkom, ki jih je doprinesel izvoz v prvih devetih mesecih leta 1923. Že te številke jasno pričajo o hitrem napredovanju ruskega narodnega gospodarstva. Angleški uvoz v ZSSR od januarja do septembra 1924 je znašal skoraj 200.000 ton v vrednosti 40 milijonov rubljev ter je obsegal predvsem bombaž, baker in soliter. Uvoz premoga je ostal neizpre-menjen. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev v Celju naznanja: Uradni dnevi Trgovske in obrtniške zbornice za Celje se v tekočem letu ne bodo vršili vsak drugi torek, kakor doslej, temveč vsak prvi torek v mesecu. Ker je bil prvi torek v januarju praznik, se vrši uradni dan dne 13. januarja. Dobiček in zadovoljstvo svojih odjemalcev hoste dosegli le s tem blagom Razno. Belgijski konzulat v Ljubljani. Dosedanja belgijska konzularna agencija v Ljubljani se je preosnovala v Belgijski konzulat. Konzulat se je preselil iz dosedanjih uradnih prostorov na Kralja Petra trg št 2. Društvo upnikov v Bosni. V Sarajevu se je začela akcija da se, po primeru z zagrebškim društvom, osnuje tudi tam Društvo za zaščito upnikov. V te svrhe je bila pozvana konferenca s strani trgovske in obrtniške zbornice, na kateri se je sklenilo, da se bo o detajlni osno- vi tega društva razpravljalo ha širšem sestanku, ki ga naj skliče udruženje. Delnice’ proge Solun—Monastir v francoskih rokah. Kakor poročajo tržaškemu »Piccolu« iz Pariza, je delnice proge Solun—Monastir kupil 'francoski kapitalist Zborovanje mednarodnega urada dela. Dne 8. t. m. se je otvorilo v Ženevi 25. zborovanje upravnega sveta mednarodnega urada dela. To zborovanje je posebne važnosti, kajti na njem se bodo med drugim reševali'tudi nekateri problemi izselovanja, o katerih je že razpravljala nedavno mednarodna konferenca v Rimu za izseljevanje in naseljevanje. Na imenovanem žborovanju se izvoli stalen odbor, ki bo v okvirju mednarodne organizacije dela pri Društvu narodov proučeval izseljevanje se tikajoča vprašanja. Centralizacija državnih dobav na Češkoslovaškem. V interesu smotrenejše organizacije državnih dobav za predmete, ki jih potrebujejo vsa resortna ministrstva, se od centralne vlade predlaga centralizacija in koncentracija agend za državne dobave pri trgovinskem ministrstvu. Tozadevna stremljenja se opirajo na določila zakona z dne 22. decembra 1924, za katerega praktično izvedbo izdelujejo resortna ministrstva tudi že potrebne pravilnike. Kakor se poroča, zavzema sedaj samo poštno ministrstvo v tem vprašanju odklonilno stališče, vendar se ima v kratkem sklicati zopet interministerielna konferenca, ki bo dovedla zadevo predvidno do praktičnih rezultatov. Dobava specialnih predmetov, kakor železniškega materi-jala, telegrafnih potrebščin itd., ki zahteva posebno strokovno presojo, ne bo vsebovana v centralizaciji, ampak centralizirati se ima samo dobava predmetov, kakor tekstilij, ubitev, itd., ki so skupno vsem resortom brez razlike potrebni. Dohodki družbe sueškega kanala. V letu 1924. so znašali dohodki družbe za sueški kanal za približno 10 milijonov več nego v prošlem letu. Stroški za preživljanje v Nemčiji, Češkoslovaški in Madžarski. V Nemčiji so znašali dne 10. decembra 1924 stroški za preživljanje 122kratno predvojno ceno v državnih markah. Indeksno število za prodajo na drobno v Češkoslovaški je znašalo sredi novembra 1924 922 za življenske potrebščine in 1073 za industrijske proizvode. Na Madžarskem je dtagihska številka dosegla 12. decembra pr. 1. 20.846 enot. Pragovi za madžarske državne želez-niee. Madžarska bo potrebovala za svoje državne železnice v letu 1925 17 milijonov železniških pragov. Od te količine bodo dobavile madžarske lesne tvrdke 555 tisoč pragov, medtem ko se bo ostanek naročil pri inozemskih tvrdkah. Neitpraznitev Kttlna povzroča Nemčiji veliko gospodarsko škodo. Glasom provizorične uradne statistike o nemškem uvozu in izvozu tekom prvih devetih mesecev leta 1924, znaša uvoz približno 6 milijard mark, medtem Ko dosegajo dohodki izvoza vsoto 4’5 milijard mark. Potemtakem je zaznamovati primanjkljaj 1’5 milijard. V letu 1913 je doprinesel uvoz 8 milijard in izvoz 7 5 milijard. V imenovani dobi je uvozila Italija v Nemčijo za 255,579.000, medtem ko ije izvozila Nemčija v Italijo le za 1674039.000 mark. V zvezi s to statistiko je iajjavil nemški minister za narodno gospodarstvo in trgovino, da ostane londonska pogodba mrtva listina, ako se ne omogoči Nemčiji, da zviša svoj izvoz. Dolžnost vseh onih, ki so podpirali londonsko pogodbo, posebno pa velikih upnikov Nemčije je, da omogočijo Nemčiji dostop na mednarodni trg. Z druge strani je zaključil minister, povzroča ne-izpraznitev Kdlna veliko škodo Nemčiji, tako v političnem, kakor tudi v gospodarskem oziru. Tretji mednarodni kongres občin. Po prizadevanju društva »Uniona Internationale des Villes« so se sestali v Bazelu zastopniki občinskih zvez raznih evropskih držav, da razpravljajo o novem Statutu mednarodne zveze občin ter pripravijo vse potrebno za tretji mednarodni kongres občin v L 1925. Na dnevnem redu tega kongresa, ki se bo vršil v Parizu, je poleg vprašanja občinske finančne politike in stanovanjskega vprašanja tudi tema o upravnih odnošajih med državo in občinami. ——i 'I ———mmm TRBOVEIjJSKI premog, drva, koks ANGLEŠKI PREMOG, 9LEZIJSKB BRIKETE dobavlja Ljubljane KRALJA PETRA TRG 8. Tele!. 220 jm- Plačilo tudi na obroke! 'BRC Dunajski svinjski sejem (7. t. ni.). Do-gon 12.294 komadov in je bil za več nego 9000 komadov slabši, kakor na glavnem sejmu prejšnjega tedna. Cene so zato padle za 500 do 1000 aK pri kg. Za Tržna poročila. Tržne eene za meso v Ljubljani (dne 2. januarja). Govedina: V mesnicah po mestu: 24—27. Na trgu: l kg govejega III. 6 do 8, mlada živina II. 11 do 12, voli bosanski I. 12. do 12.50, II. 10.50 do 11, III. 0 do.10. bivoli 10 do 11, krave, bosanske II. 8 do 10, III. 6 do 7, teleta 17.50 do 19, svinje, mršave 16 do bcrvcm. pnevmatik« o tir. mn*!, v*a popravila m vožnja, l.c prvovrstno blago >.n delo po solidnih cenah nudi i »go-Avlo, d z o z v l.iutiliam. Najboljši Hvalni stroj |e edino le Josip f« Petelinc-a znamk n t Grltzner in Adler >s rodbino, obrt In Industrijo Ljubljana Nuk « nimJu bratpMta. Voiletn* (.rutiji^ Delavnica m popravila Kr nMIu Teklo« MS N. meto Priporoča se »eletnortiia MMa in ImlDiilialiuiia Map, nziovrst-nep Im in snirita #loJomi>o CIKLON TEA LJUBLJANA Veletrgovina ilta ln mlevskih izdelkov priporoča iz svoje zaloge vse vnle pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne In ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke. Tekdod~iev. Uk Brzojavi: VOLK. ZAHTRVipni POmiDBi: t v Ljubija ul ptlporoCa špecerijsko blago rasnovrstno iganje moko in deielne pridelke nunovrstno rudninsko -vodo Lastna praiarna za kavo ln mlin za dl-iave z električnim obratom. CUIUU MA KAZPOLAao! TISKARNA MERKUR mtmmm Trg.-lnd.