Ш, 30. OKTOBRA 1974 — ŠTEVILKA 43 — LETO XXVIlî — CENA 2 DIN ÌASILO občinskih organizacij SZDL celje. laško, slovenske ■ konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE v osrednji informativni del današnjega NT smo uvrstili zapise s pogovorov sekretarjev, ki so na seminarju na Dobrni in so v zadnjih dneh obiskali več delov- nih kolektivov na tem območju. Objavljamo bistvene misli s srečanja v Kovaški in- dustriji v Zrečah, v Zlatarni in v Gorenju. Nadaljujemo z rubriko Zdravnik odgovarja — svetuje. Pošljite vprašanja. V prihodnjem NT bomo slavnostni. Začenja se slovenski kongres sindikatov v Celju, zato bomo predstavili nekatere delegate in izrekli d>obrodošlico vsem gostom iz Slovenije in Jugoslavije. NT bo vsebinsko še bogatejši. Ali ste se nam pridružili v akciji Naročnik do naročnika? Danes vam tudi sporočam, da se odpravljam na veliko pot po svetu, če se v zadnjem hipu ne bo kaj zapletlo. V treh tednih bom pogledal v Beirut, Bombay, Sin- gapur, Нопд-копд in Tokio, od tam pa bomo leteli na Havaje, pa v Los Angeles. New York in London. Dolga, lepa, .najbrž tudi naporna pot. Pokroviteljstvo nad potjo je prevzelo podjetje Tehnomercator v Celju, če bo vse po sreči, boste, dragi bralci, kmalu brali zanimiva potopisna doživetja. UREDNIK NAJ SE NIT IZTEČE jovek se nikoli ne bo po- m sprijaznil s smrtjo, ni- Ï smrti ne bo vzel prepro- kot vse druge za cloveko- bit pomembne mejnike, lost objame najbližje, ko ; v zaton izživeto življenje, bolj, če omahne mlado, ^v in ciljev polno, ili so dnevi, ko smo vsi eli, zakaj so potrebne žrt- vedeli so tisti, ki so vgra- ¡ali svoja življenja za svo- lo in boljše življenje Ijud- \ ter bodočih pokolenj. Žr- vojnega nasilja so bile iej preveč pogoste. Malo- vsaka generacija je krva- t in umirala, kot da je na- ia smrt pomočnica naravi, kakor da ne opravlja svo- e poslanstva dovolj hitro temeljito. Človekove zablo- njegov pohlep, njegova ne- rečnost sta v vsej zgodo- Ì kopala množične grobo- zidala krematorije, vet brez vojn, brez nasilne "tï, je vizija borcev za bolj- pravičnejši svet, ávet brez ikih protislovij. Za (tak i je treba nenehno prispe- i svoj delež tako, da ideje pravičnejši družbi uresni- emo, kjerkoli moremo. Biti Iti vojnï le na besedah, biti >ti nasilju le v misli in že- je premalo — treba je kaj fiti za to, da bi ne bilo ba žrtvovati življenj, b dnevu mrtvih se priklanja • spominu stotisočev bor- Ч, ki so žrtvovali kar so ifcč moglï za naš ooljši da- s in še boljši jutri. Njim U prižgana sveča spomina, ?ek jesenskega cviija. foda tudi druge žrtve nasi- pokrivajo gomile. In kaj ' je lahko vzrok prezgod- smrti človeka? šibka skrb njegovo zdravje, skrb za -govo varno delo, za suho ®ho nad glavo in vsakdanji "h. In na cestah padajo "e zaradi objestnosti, ne- vidnosti, malomar«iostì .. . ^'saka smrt boleče zareže "iiužine, krog prijateljev, v lektiv. Prav posebej priza- ®® takrat, ko omahne kdo ker mu je nit življenja ^^fgana, ko se ni i/tekla. ' Se ni iztekla nit življenja, ''selej kdo kriv, posredno "^posredno sokriv. Resni- ® humana družba bomo ta- ko se bo ljudem samo Stokalo Zïvljenje. O tem ^išljajmo e dni, via b' ob "'"•ah in hladnih kamnitili ' ""Cenikih notranje foreli in Um. , JUKE KRVáOVEC Spet je pred nam¡ dan, ko se bomo spomnili vseh tistih, ki jih ni več med nami. Naš posne- tek je nastal med Lucami in Podvoiovljekom, kjer se tri bele ceste delijo v križišče na samot- nem polju. Tu počiva v tišini savinjskih gozdov devet borcev, ki so padli v decembru 1944. leta. Mlada srca nove generacije so se zbrala ob tem spomeniku, da prižgo sveče. Tako, kot bomo storili to vsi po vsej naši deželi. Veliko je takšnih spomenikov, veliko je samotnih par- tizanskih grobov. Naša misel je z njimi, ki večno žive v nas. DRAGO JVI ED VED KOVINOTEHNA POKROVITELJ Kovinotehna v Се1ј4л je pre- vzela pokroviteljstvo nr.d Te- dnom domačega filma. Ta bo, kakor je znano, od 12. do 18. decembra v Celju. Čeprav je osnovni namen manifestacije popularizirati domačo film- sko ustvarjalnost in spodbu- diti čvrstejše vezi med filmom in občinstvom, bodo dajala poseben mik TBF srečanja filmskih delavcev z mladino in delavci. Filmska ekipa slo- venskih ustvarjalcev bo obi- skala tudi Kovinotehno, kjer se bo z delavci pogovarjala o poteh domačega filma, o nje- govih zadregah in uspehih in o filmski politiki, na katero sedaj združeno delo mala vpliva. Zato bodo ti filmski pogovori tudi priložnost za soočenje mnenj, kaj menijo o domači filmski proizvodnji tisti, ki od daleč , kot porab- niki sprejemajo in ocenjujejo filmske proizvode. Gre torej za možnost, da filmsko ust- varjalnost bolj povežemo z združenim delom, da jo raz- оашЈијето in jo v vseh nje- nih posebnostih tudi s takimi manifestacijami približujejo delavcu, občanu, gled ilcu, lju- bitelju. Kovinotehna je pyokazala ve- liko razumevanja za nova po- ta v kulturnem življenju. Kaj- ti novih samoupravnih odno- sov znotraj kulturne sfere ne bo moč menjati, če ne bo od- mevov tudi v delovnih organi- zacijah. v združenem delu. Primer Kovinotehne dokazu- je, da odmevi so in nodo. STANOVANJA ZA DELAVCE Stanovanjska komisija OZD Konus je sprejela srednjeroč- ni progi-am razvoja stanovanj- ske izgradnje do leta 1980. Odločili so se za blokovno izgradnjo stanovanj za delav- ce, za gradnjo 'individualnih vrstnih hiš in za krediîiranje individualnih gradenj stano- vanjskih hiš. Takšen način re- ševanja problemov bo go- tovo pospešil reševanje mno- gih stanovanjskih stisk Konu- sovih delavcev. Pi-vih 30 sta- novanj bo komisija namreč razdel'ila že prihodnji mesec, računajo pa, da bo izgradnja dveh stanovanjskih blokov za- ključena 15. januarja prihod- njega leta. D. S. OBLETNICE Pi-ihodnje leto bomo proslavili 30. obletnico osvobodit- ve. V-encIar pa je leto 1975 jubilejno leto tudii za mnoge druga dogodke Komisija predsedstva CK ZKS za prouče- vanje zgodo лпе ZKS je v program proslav za leto 1975 uvrstila še druge pomembne jubileje: 30. obletnico ustano- vitve Enotnih sindikatov Jugoslavije, 50. obletnico Tivol- skega kongresa zedinjertja, 40. obletnico strokovnega vala, 40. obletnico začetka izdajanja Delavskega obzornika, 4-0. obleaiico. ljudsko-frontnega gibanja kot boja proti fašiz- mu in predhodnika osvobodilne fronte, 40. obleitnicco or- ganiziranja mladine v enotn;) protifašistično mladinsko fronto, 50. obletnico kluba študentov marksistov na ljub- ljanski univerzi, in, kar je še posebej zanimimivo za celj- sko območje, 40. obletnico znane politične manifestiicije delavskega razreda na zletu Svobod in prosvetnih društev v Ceiju. 7. julija 1935 je bil v Celju velik slovenski zlet Zveze delavskih kulturnih društev Svoboda. Na zletu je govoril Franc Leskošek-Luka. Ta veli:ca delavska manifestacija je močno odmevala, saj je med diugim podcazala na dobro or- ganiziranost delavskega razreda Slovenije. Ker je bil zlet v Celju, se bo morala Zveza kultumo- prosvetnih organizacij Slovenije, ki je skupaj z zvezo sin- dikatov Slovenije prevzela odgovornost za proslaivo, kmalu začeti pripravljati na proslavo jubileja. Posebne naloge pa čakajo Celje oziroma celjsko območje, zato bi morah pravočasno imenovati orgainizacijski odbor za pripravo proslave. 71РТГ Jutri, v četrtek, 31. oktobra bodo v Celju sveča- ne spominske komemoraci.ie, in sicer: — ob grobnici narodnih herojev na Šlandrovem trei! oh 11 uri _ v občinskih zaporih — Stari pisker oh 11.45 in — pri grobnici padlih h«>rcev NOV na Golovcu ob I Ifi. uri. Pri komemoracijah bodo položili vence predstav- niki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Mu- zeja revolucije in Skupščine občine Celje, s progra- I moin pa bo sodelovala šolska mladina ter godba na pihala iz KBIO ter KPD France Prešeren Celje. Občinski odbor Zveze borcev NOV Celje poziva vse občane mesta i elje, naj se poklonijo spominu mrtvih v čim večjem številu. CELJE Ш KONGRES Sedmega in osmega novembra letos bo Celje kon- gresno mesto. Tu se bo zbralo blizu 400 delegatov m več kot 200 gostov na osmem kongresu Zveze sindika- tov Slovenije. Sicer pa bo kongres spremljalo še nekaj nad sto časnikarjev iz 46 uredništev. Priprave na ta 'delovni obračun slovenskih sindika- tov so tudi v mestu ob Savinji v polnem teku. Celje znova sprejema nalogo gostitelja in organizatorja po- membnega razgovora o dosedanjem in prihodnjem de- lu sindikata pri nadaljnji krepitvi samoupravnih odno- sov in na drugih področjih družbene aktivnosti. Celje bo torej na začetku novembra sprejelo in po zdravilo številne goste. Prav je, da je na ta sprejem pripravljeno kot vedno ob takih priložnostih. Pomemben delež v skupnih nalogah sprejema tudi naše uredništvo, saj bo skupaj z višjim aktivom Druš- tva novinarjev Slovenije v Celju skrbelo za izvedbo ne- katerih nalog, la zadevajo časnikarje, ki bodo poroča- li o osmem kongresu Zveze sindikatov Slovenije. MB VELENJE: KOMEMORACIJE v dneJi Lff^tl novembrom. Dnevom mrtvih, so v ve- lenjski občini prijjravili več žalnih svečanosti. Tako je bila včeraj žalna svečanost pri spomeniku talcev na Partizanski cesti v starem Velenju, kjer so v programu sodelovali učen- ci osnovne šole Gustav Šilih in mladi Iz krajevne skupno- sti. Žalni svečanosti sta bili tudi v šmartnem in pri cen- tralnem spomeniku NOV na Titovem trgu v Velenju. Pro- gram so pripravili učenci osnovnili šol Miha Pintar Toledo in Anton Aškerc. Danes pa bodo spominske svečanosti pri spomeniku 143 neznanim padlim borcem XIV. divizije na pokopališču v Podkraju ter komemoracija pred spominsko ploščo v Pesjem, spominsko ploščo na osnovni šoli v Skalah in pri spomeniku talcem na Trgu svobode v Šoštanju. Pri vseh svečanostih poleg že omenjenih sodelujeta tudi velenjska godba ua pihala in pevski zbor KajiUi. 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 43 -- 30. oktober 1974 POTUJOČI VRTCI v Žalcu bodo še ta mesec ustanovili temeljno skupnost otroškega varstva, ki je do- slej delovala v okviru TIS kot samostojen svet. S tem ^ bodo vnovič poudarili skrb za hitrejši razvoj otroškega varstva, v občini. Ta razvoj je sad programa referendu- ma. Doslej je v občini-namreč delovala le ena vzgojno var. stvena ustanova, ki je imela v desetih krajih občine svo- je podružnice. To nikaikor ne zadostuje, saj uspejo tako v različne oblike otroškega varstva zajeti le slabih 1в "/e predšolskih otrok.. Potrebe po bolj organiziranem in razšir- jenem varstvu pa so mnogo večje, saj je v občini kacr po- lovica vseh žena zaposlenih. V programu temeljne sku- pnosti otroškega varstva je kot temeljni cilj zapisano, da mora skupnost zajeti v raz- lične oblike varstva, kar naj- več otrok. Na prvem mestu v razvojnih načrtih je zato izgradnja 46 oddelkov vzgoj. no varstvenih ustanov, ki naj bi jih izgradili v večih kra~ jih občine, sočasno рз^ po- svetili veliko pozornost raz- rešitvi kadrovskih vprašanj, saj vzgojiteljic primanjkuje. Ker ta program temelji na referendumu, so načrti seve- da odvisni od odločitve vseh občanov, vendar je že danes jL4sno, da otroško varstvoj doživlja na vi^h javnih raz- pravah polno podporo obča- nov. Seveda skupnost otroškega varstva ne namerava čakaiti križem rok na nove prosto- re. Dokler teh ni, si poma- gajo z različnimi drugimi vzgojno varstvenimi oblika- mi. Tako so pred meseci pri- čeli s potujočimi vrtci, ki vsak mesec obiščejo bolj od- ročne krajevne skupnosti, kjer vairstvenih ustanov ni. Kako dobrodošle so takšne oblike varstva, priča navdu- šenje mater m otrok, ki pr- vič spoznavajo, kakšno je življenje v vrtcih. V občini pa ne nameravajo ostaiti zgolj pri teh oblikah. Tako že razmišljajo o uvedbi var- stva na domu. fJre za oblike varstva, ki bi jih orgainizirali s pomočjo občanov. Ti naj bi sprejeli v varstvo več otrok. Aktivno delo na vseh pod- ročjih otroškega varstva v žal.ski občini je izredno po- membno za vse tiste malčke, ki še vedno niso deležni ra- nega zaivetja v vgojno var- stveni ustanovi. BRANKO .STAME-ICIČ SEZNAM DELEGATOV v velenjski ob6;ni se teme- Ijiito priipravljajo na 8. kon- gres Zveze s-indikatov Slož- nije, ki bo 7. in 8. no\'emb- ra v CeCiju. V vseJi osnovnih organizac;jali in v občinskem mOTiilu so pregledali materia- le za kongres ter dodaili svo- je predloge in priipcmbe. Na predkongresnih konferencah strokovnih sindikatov v ve- lenjski obftini so, upoštevaje dogovorjene kriterije, izvolčli za delegate za 8. kongres ZSS: Marijo Hille, učiteljica na Oiiniavni šoil »Bratov Letonja« v SmarLnem ob Pak i. Branka Brišiiika, polkvalificironi de- lavec v TOZX) Termoeleikta-ar- na èoâtanj REK Velenje, Val U-rja СЛтрргса, kadrovnik v TGO Gorenje Velenje, Ig- naca Ilandžiča. skladiščniika v GIP Vegrad Velenje, Franca ^lelan.ška, kvalificirani riKiar v TOZD rudarski praktični pouk EEK Velenje, Frana Mi- klavčiča, kva'rliiciranega rudarja v TOZD rudnik lignita Vele- nje REK Velenje, Mileno No- vak, sesavljalka v TOZO Šte- dilniki TGO Gorenje Velenje. T. VRASL ZK OD SKLEPA DO SKLEPA Pisali smo že, da se je prejšnji teden na Dobrni za- čel devetdnevni seminar za sekretarje komitejev občin- skih konferenc ZK celjskega, zasavskega in posavskega ob- močja. Seminar je organizi- ral IK predsedstva CK ZKS. Udeleženci seminarja niso ob- sežnega programa namenili le akcijskemu usposabljanju in pregledu uresničevanja do- govorov in sklepov CK ZKS po posameznih področjih družbenega dela. Skupine se- kretarjev vseh treh obmo- čij so obiskale občine celj- skega območja in se pogovar- jale z ožjimi političnimi ak- tivi, z delavci v TOZD, v KS, v šolah, v temeljnih samo- upravnih interesnih skupno- stih in drugih delovnih oko- ljih. Povzeli smo nekatera važ- nejša stališča in mnenja s pogovora na Dobrni, ko so se sestali sekretarji aktivov ko- munistov-delavcev, in z delov- nih srečanj skupin sekretar- jev v TOZD Zlatarna Celje, v Gorenju, v Kovaški indu- striji Zreče in v krajevni skupnosti Otok Celje. Kako so na seminarju ocenili pove- zovanje kmetijstva in trgovi- ne na širšem celjskem ob- močju v TOZD z več kot 10.000 zaposlenih, pa lahko berete na 4. strani. AKTIVI DELAVCEV — UPRAVIČENI Poleg sekretarjev aktivov komunistov-delavcev iz zasav- skega in .posavskega območja \so na pogovoru o delu akti- vov sodelovali tudi vsi sekre- tarji celjskega območja: Mir- ko SImončič (Loško), Edi Do- lar (Šentjur), Anton štajner (Velenje), Franc Županič (Šmarje), Roman Grudnik (Mozirje), Kari Oder (Коп,ј!- ce), Franci Vrbnjak (Celje) in Stanko Emeršič (namest- nik sekretarja iz Žalca). Čeprav so aktivi komuni- stov-delavcev novost v orga- niziranem delovanju ZK, so pokazali akcijsko in vsebin- sko vrednost. V občinah je njihova dejavnost različna. Razlike so tudi v njihovi or-, ganiziranosti, številčnosti (ve- činoma štejejo aktivi 30 čla- nov, a tudi po 90 in 80) in celo glede vloge v delu ZK. Vendar je dobrnski posvet povedal, da so v občinah opredelili aktive komunistov- delavcev kot- oblike dela, Id naj zagotovi neposreden vpliv delavcev na oblikovanje in uresničevanje politike ZK v občini. Takšna opredelitev in zah- teva, da aktivi delajo samo- stojno in odgovorno, ne pre- nese mlačnosti in preredkega sestajanja aktivov. Ponekod so se občinski aktivi delav- cev sestali v enem letu samo enkrat ali dvakrat Na semi- narju so zahtevali nepretrga- no in jasno programsko se- stajanje članov aktiva. Težave s sklepčnostjo ali z udeležbo ne smejo zavreta delovne in politične afirmacije aktivov. V delo ZK uvajamo novo ob- liko, ki mora šele prerasti prve ovire rojstva. Toda ne- udeležba je lahko znak ali spodbuda za odkrit pogovor s člani aktiva, kaj pričaku- jejo od te nove oblike delo- vanja komunistov in koliko lahko prispevajo k njeni utr- ditvi. V aktivih morajo de- lati najboljši delavci-komuni- sti. Zato bodo v občinah ob- likovali aktive po delegat- skem načelu. Osnovne, orga- nizacije ZK bodo delegirale člane (in tudi izbrale namest- nika), ki se bodo udeleževali sestankov aktivov. Aktivi delavcev-komunistov niso pastorek in niti vest par- ti.je, je dejal Janez Zahrast- nik. Izražati morajo najbolj avtentične interese delavcev v E>0 in KS, interese in raz položen je delavskega razreda. Ker sestavljajo aktiv sanio delavci, je to njihova velika prednost. Saj delavci najbolj neposredno izrazijo svoja mnenja in odnos do konkret- nih problemov, zato so lahko močna opora komiteju pri snovanju in izvajanju politi- ke ZK. Obenem pa lahko kritično sodelujejo pri oce- njevanju politične situacije. Aktivi delavcev-komunistov v taki vlogi niso zaživeli. To- da razprava je potrdila, da so sprožili hitrejše reševanje aktualnih problemov, še po- sebej tistih, ki jih delavci najbolj občutijo. Sekretarji aktivov so kot osrednje teme na srečanjih delavcev-komu- nistov naštevali: stanovanjsko politiko, delavsko kontrolo, samoupravne odnose, uve- ljavljanje ustavnih sprememb in delegatskega sistema, nalo- ge ZK po kongresu, socialno problematiko, kadrovsko po- litiko, nizke osebne dohodke in druge. Sekretarji komitejev so sprejeli predlog aktivov, da bi se morali komiteji še krepkeje povezati s sekretarji aktivov delavcev in da bi mo- ral tudi CK ZKS bolj nego- vati to novo obliko partij- skega dela. ŠIBKA MATERIALNA OSNOVA Darko Bizjak je na pogovo ru s člani političnega akuva Otoka v Celju zadel Геђе1ј na glavo, ko je primerjal niaie rialno osnovo za delo dveh; po velikosti podobnih občin: Otoka in Rogaške Slaf.ine. KS Otok razpolaga z okrog 10 sta rimi milijoni. KS Rogaška Slatina pa z nad 200 starim; ¡ milijoni. Otok zagotovo n: izkoristil vseh možnosti z£ ■ pridobitev sredstev iz različ • nih virov financiranja (ne 1( iz proračuna) in najbrž tud -, druge razmere v obeh KS - niso primerljive. Vendar j( i osnovna dilema ostala — al ; lahko KS s skoraj 10.000 pre bivalci uspešno razvija kra jevno samoupravo, če nim! L zadostne materialne osnove In če je ne more, kakšen stem financiranja KS mor občine domisliti v času s¡ jemanja statutov KS, da lahko krajevna skupnost z cijskimi programi, ob sou ležbi občanov in s sredi iz več virov, predvsem pa združenega dela, politično : gibala »domač teren«. In ko sama urejevala nekat komunalne potrebe, jih v rokah obdržala "'bčin »oblast« ali pa dose.^le munalne delovne organizac Ko je Stane Seničar poi mal besedo, je kot .¿adovi vo ocenil samoupravno ži)i nje na otoku. Podprl ie ni o novi samoupravni orgai ranosti Otoka, kjer ->o iq SZDL štiri stalna območja splošne delegacije. TaKšna moupravna' zgradba -x) 0( la vrata za večjo nep )sr© udeležbo občanov v krajf samoupravi. Stane Seničai pohvalil tesno povezanost sodelovanje političnih orga zacij na Otoku. Soglašal j! zahtevami, da je potrsbnc novo opredeliti položaj hiä svetov, spremeniti sistem nanciranja KS, preučiti {J tiko sklada za komuna uporabo mestnega r-emiji v Celju in z družbenim dq vorom rešiti vprašanje dr benih prostorov v urbanih seljih. KS Otok se bo mor še bolj povezati z združen delom, če bo hotela niti prebroditi precejšnje mati a!ne stiske. J. KOVAŠKA INDUSTRIJA ZREČ!E: DO MOŽNOST! ZA TOZD v Kovaški industriji Zi so se komunisti pogovar 0 treh temah: o sam ) up rs organiziranosti Kovaške u strije, antiinflacijskem I gramu, ki so ga sprejeli nec septembra delavci K« ške industrije, ter o pove: delovne organizacije ■= 1 jem. Uvodoma je o samoupri organiziranosti Kovaške dustrije govorila .Majda I vršnikova. Dejala je, da delavci Kovaške industrij celoti podprli predlog, na, bila Kovaška industrija i strirana kot osnovna org zacija združenega dela • TOZD. Vendar pa je aka ganizacija samo začasna, letos bodo namreč koD nekatere naložbe, «i ^ terjale novo organiziral Kovaške industrije, "^ato člani komisije za samoup Ijanje že predlagali delav mu svetu, naj delavci skul služb izdelajo ponovno nomsko analizo podjetja, ko da bo iz nje razvidno so osnove za us'-inoì TOZD, in če so, коИко T 1 bi lahko ustanovili. V Kovaški industriji Zreče je vodil pogovor Franc Ban, sekretar komiteja občinske kon- ference ZK Slovenske Konjice. Koman Grudnik Stanko Emeršič LAŠKO PRED KONGRESOM Tudi v osnovnih organizaci- jah sindikatxw v laški občini so sklenili razprave o kon- gresnem gradivu. Delavci so obravnavaii predlog statutar- nega dogovora o delovanju in organiziranosti sindikatov ter predlog siklepov 8. kongre- sa ZSS, sočasno pa tudi izvo- Mli delegate za kongres. Po- glejmo, kaj menijo delegati o dokumentih, ki naj jih sprejme 8. kongres v Celju in o dosedanjem delu svoje sindikalne organizacije: Jernej 2ohar, predsednik IO sindikata v TOZD Rudnik v laškem TIM: »Predlagani do- kumenti podrobno obravna- vajo vsa tista vprašanja, ki so v središču zanimanja de- lavnega človeka. Menim, da So materiali dobro priprav- ljeni, zahtevali pa todo več discipline v sindikalnih orga- nizacijah, saj brez te nalog ne bo mogoče uresničiti. V gradivu je poleg sklepov o rasvijanju samoupravnih od- nosov najpomembnejše vpra- šanje razporejanja dohodka in delitve dohodka. Z ustano- vitvijo TOZD v podjetju smo reorganizirali tudi sindikalno organizacijo. Tako imamo se- daj štiri osnoATie organizacije, ki se združujejo v konferenco sindikata. Po tej reorganizaci- ji nam je uspelo vključiti v delovanje osnovne organizaci- je mnogo več delavcev. To se vidi tudi po uspehih, ki jiih pri delu beležimo. Menim I>a, da smo pri svojem delu še vedno premalo dosledni.« Albina Kajič: članica IO sindikata v Papirnici Radeče: »Dosedanje delo sindikalne organizacije v podjetju lah- ko ugodno ocenim. Rezultati dobrega dela so vidni tako v podjetju kot v krajevni skupnosti, kjer jo sindikat v povezavi s sociaustično zvezo naredü mnogo, še posebej pri izvajanju akcij na območ- ju Radeč. Z oživitAijo kon- gresnih dokumentov, ki jih člani sindikata v celoti'pod- piramo, bo sindikat še pri- dobil na pomenu. S tem se bo izboljšalo tudi delo v sin- dikalni organizaciji.« Bojan Trkaj, član sindika- ta železniškega vozlišča Zida- ni Most, delegat za 7. kongres ZSJ: »Delo v naši osnovni orga- nizaciji se je še posebej le- tos, torej v predkongresnem obdobju, precej izboljšalo. Nekako smo premagali ovi- re, ki so pri delu sindikata nastajale zaradi izmenskega dela. V tem času smo se vključili v občinski odbor sindikata delavce\ v prome- tu in zvezah, s tem pa je na- še delo pridobilo na učinko- vitosti. Ce bom na zveznem kongresu razpravljal, bom bom spregovori o potrebi po ureditvi razmer na pod- ročju transporta v Jugoslavi- ji- Kongresne dokumente v ce- loti sprejemam in se strin- jam z njčmi, saj menim, da so dobra osnova za boljše delovanje sindikatov,« Andrej Mauri št. 43 — 30. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 anc Županič Edi Dolar V delovnem pogovoru so idelovali tudi drugi komu- 5ti Kovaške industrije. Tako Mirko Klemen orisal t,ež. I pot razvoja tovarne, ki je 3a še pred nekaj leti tik ed razsulom, sedaj pa se je avila v sodobno delovno or- iiizacijo. Lojze Korošec Je (jal, da je uresničevanje no- ('ustave proces, ki -nora bi- IV vsaki delovni organizaciji leskozi prisoten in ki obve- ije, da je združeno delo or- Biizirano tako, da vsi delav- i razpolagajo z rezultati svo- ga dela. Franc Kropej je ivoril o odgovornosti članov lavskega sveta. Dejal je, da morali njihovo or/govor- jst še bolj zaostriti. Raz- ravljal je tudi o močni so- Ivisnosti vseh dela/cev ui (lovnih enot Kovaške indu- ■ijé. Franc Ban, sekretar ob- iske konference ZK Sloven- e Konjice, je o organizira- sti Kovaške industrije de- I, da so člani komiteja ve- :okrat razpravljali o tem, 1 so osnove za ustanovitev )ZD v tej delovni organiza- ji. Strinjal: so se s kon- ptom delavcev Kovaške in- istrije, ki pravi, da morajo samezne obrate najprej te- lološko zaokrožiti, tako da bodoče TOZD dobile pra- ) vsebinsko zasnovo. Ven- ir je Franc Ban poudaril, morajo v Kovaški indust- ¡i vseskozi razmišljati o m, da bi takoj, ko bi takšne bnološko zaokrožene celo- nastale, ustanovili TOZD. Miran Potrč, predsednik ko- isije za ekonomske odnose i CK ZKS, je dejal, da pod- ra stališča delavcev in ko- unistov Kovaške iniustrije, Ü bi ponovno razpravljali o ihovi samoupravni organizi- iiosti. Poudaril pa je, da bi Orali bolj razmišljati o ne- vrednem upravljanju de- dcev, ker na tem področju ' niso daleč. Delavci preveč opravljajo, premalo pa so- lujejo v neposrednem odlo- '^ju. Svojo trditev je pod- ^pil s primerom. Dejal je, ' 30 članov delavskega sveta • more sprejemati odločitve 'oččlanskega kolektiva, ne ' bi vsak posamezni čian ve- , -I. kateremu krogu ali sku- "li delavcev je neposredno 'govoren za sprejeto odloči- »Zato je še toliso bolj ^lîembno,« je dejal Miran l^trč, »da ustanovite TOZD, ' j bodo potem delegati v de- 'skem svetu neposredno od- '^orni delavcem v roZD.« komunisti so se nato pogo- 'fjaii udi o antiinflacijskem f^ramu, d so ga pred ne- ^"^m mesecem sprejeli v industriji, ob koncu ^ opredelili še vlogo, ki pna tovarna pri razvoju ^ја. Delovni dogovor pa je Miran Potrč, ki je de- ; ^ so rezultati, ki lih do- ^^ Kovaška industrija na ^""očju stabilizacije, vredni "hvale. daìvuana stamejcic s pogovora v Gorenju ZLATARNA: DELAVSKA KONTROLA DOBRO S komunisti Zlatarne, ozi- roma TOZD Zlatarna Celje in TOZD Aurea, so se pogo- varjali s sekretarji komitejev občin>kih konferenc ZK o njihovem organiziranem de- lu, vključevanju komunistov v samoupravne odnose, go- spodarjenju in delavski kon- troli ter krepitvi partijske or- ganizacije. Splošna ocena ali slika je bila zelo dobra. Ko- munisti Zlatarne so se v pre- teklem obdobju zlasti trudili za povezovanje jugoslovan- skega zlatarstva, saj je Celje poleg Bora edini večji zla- tarski center v Jugoslaviji. Tudi gospodarski plan so si dobro zastavili, pred sprejet- jem pa so ga pregledali in o njem razpravljali v vseh TOZD. Posebno vidna vloga komunistov se je odražala pri delu delavske kontrole, ki je v Zlatarni resnično zaživela. Zaživela zaradi tega, ker nje- no delo ni ostalo samo pri kontroli kilometrin in potnih stroškov, ampak se je s svo- jim delom vključevala tudi v samoupravne odnose, v izva- janje sklepov samoupravnih organov in se tako ni omeje- vala samo na neke inšpek- torske posle. Med zaključki tega pogovora je bilo rečeno, da bo potrebno še bolj okre- piti vrste ZK v Zlatarni na ta način, da bo treba sprejeti več mladih v vrste komuni- stov, saj je po starostni strukturi to zelo mlada orga- nizacija združenega dela. Ok- repiti bodo morali samoup- ravljanje v tem smislu, da bodo delo delavske kontrole in drugih samoupravnih or- ganov v največji možni meri poglobili v pK)sameznih TOZD. Sicer pa je opravljeno delo komunistov in samoupravnih organov v Zlatarni zelo dob- ro glede na novo nastajajoče odnose, ki jih je pogojila no- va ustava. Komunistom Zla- tarne se šteje v dobro tudi dejstvo, da so veliko storili na področju poslovnosti in dobrega gospodarjenja. D. MEDVED GORENJE: ZA VEČJI VPLIV DELAVCA Udeleženoi seminarja za sekretarje občinskih komite- jev Zveze komunistov širšega celjîkega območja, Posavja in Zasavja so v program raz- govorov s komunisti v te- meljnih organizacijah združe- nega dela vključili tudi de- lovno srečanje s komimisti, vodstvom družbeno-političnih organizacij in vodifnimi de- lavci tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja. Tudi ob tej priložnosti so — na podlagi analize o samoup- iravni organiziranosti Gore- nja, ki jo je izdelal predsed- nik komisije za pregled splošnih aktov občine Celje iRudi Peperko — primerjali dosežene rezultate ter delov- no prakso s pripravljenostjo in nalogami komunistov za čimdoslednješe uresničevanje ustave in zlasti še poglablja- nje samoupra\'nih odnosov. Sekretarji so komuniste Gorenja med drugim opozo- rili tudi na nekatere pomanj- kljivosti v splošnih aktih, v tem ko so le-ti v razgjvoru osvetlili dejansko stanje, ki je v marsičem že preraslo določila, zapisana v statutih in samoupravnem sporazumu, kar potrjuje, da so tudi y Gorenju odločneje krenJi po poti samx3upravljanja. Četudi število delavcev ni edino, niti ne najpomembnej- še merilo za organiziranje to- meLjnih organiz^ij združene- ga dela, vendarle tudi poda tek o tem, da združuje delov- na skupnost skupnih služlj Gorenja kar 1455 ielavcev, govori v prid nadaljnjemu ustanavljanju temelj nili or ga nizacij zdmženega dela. V ne- 'katerih dejavnostih so nam- reč izpolnjeni domala vsi po- trebni F>ogoji za ustanovite\' TOZD in ker to vedo tudi / 'kolektivu samem, pot do us- trezne spremembe verjetno ne more biti več zelo dolga Očitno je, da bodo v Go- renju morali spremeniti tu- di nekatere formulacije o pri- stojnosti zborov deiovniij 'ljudi kot najvišjega organa neposrednega upravljanja, še zlasti, ker je v Gorenju zbor delovnih ljudi že dolgoletna in veliko kvalitetnejša oblika ter metoda dogovarjanja, kot pa o njej govore statuti te- meljnih organizacij in delov- ne organizacije. V njih je namreč zapisano, da so zbori delovnih ljudi pristojni za sprejeman^je splošnih aktov, da pa so jih kolektivni in in- dividualni izvršilni organi ler organi upravljanja dolžni ob- veščati o sklepih in naírtih ter bistvenih vprašanjih, ki zadevajo poslovanje TOZD in podjetja. Take opredelitve pripisujejo zborom bolj in- formativno kot pa odločujo- čo funkcijo in so drugačne od zahtev, ki jih je v zvez: z zbori delovnih ljudi obli- koval sedmi kongres- ZKS. Ker je, kot rečeno, tudi že samoupravna praksa v Gore- nju — v letu dni so izvedli kar 131 zborov delovnih ljudi — ustreznejša, gre v tem pri- meru bolj za formalno us- kladitev, čeprav bodo v ko- lektivu seveda morali nada- ljevati tudi prizadevanja za dejansko neposredno in svo- bodno izmenjavo stališč m pogledov kot edinega načina oblikovanja enotne volje de- lovnih ljudi. Komunisti Gorenja bodo za izboljšanje samoupravne or- ganiziranosti in nadaljnje poglabljanje samoupravnih odnosov sprejeli poseben ak- cijski program, v icaterem bodo opredelili svoj odnos in naloge pri odpravljanju Se nekaterih pomanjkljivosti. Velike in neodložljive naloge pa jih čakajo tudi pri uies- ničevanju samoupravnega sporazuma o združevanju de- la in sredstev Gorenje-Iskra. I. B KONJICE: PRIPRAVE ZA VOLITVE V Slovenskih Konjicah morajo v krajevnih skup- nostih in delovnih organi- zacijah evidentirati okrog 1200 kandidatov za volitve v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Evi- dentiranje kandidatov mo- rajo zaključiti do 31. ok- tobra, saj bodo že v za- četku novembra prve kan- didacijske konference. Na sejah koordinacijskih od- borov v krajevnih skup- nostih in delovnih organi- zacijah bodo člani pregle- dali listo tistih kandida- tov, ki so bili evidentirani že za skupščinske volitve. D.S. ÜRBANtZACÍJA LOOARSKE DOLINE Javno vprašanje, ki mi ga je zastavil v Novem ted- niku novina.r Milan Б021С, terja zelo tehten in pog- lobljen odgovor. Sprašujem se, ali sem v stanju, da na njega v tem trenutku odgovorim tako, da bodo zadovoljni vsi, ki jih ta problem zanima. Upam, da mi bo to visaj delno uspelo. Tov. Rožič pravilno ugotavlja, da bomo v doglednem času, ko bo cesta do kraja modernizirana, pri'ča na- valu turistov v Logarsko dolino. To je deloma že da- nes, say je asfaltni trak že prišel do Solčave. Nastopa torej obdiatoje,v katerem bomo morali med ostalim tudi z urbanistično. zak.onodajo omogočiti pogoje za razvoj, ki bo tem krajem pomenil napredek. Urbanizacija je na splošno v našem vsakodnevnem delu eno od tistih področij angažiranja, ki nam nala- ga precej problemov. To še posebej zaradi tega, ker dosedanji urbanistični načrtovalci v urbanizaciji Gor- njesavinjske doline niso naredili napak, ki bi onemo- gočale tankovestno in uspešno urbanistično programi- ranje v prihodnje. To še posebej velja za območje Solčavckega in Logarske doline. Z ozirom na to, da iz javnega vprašanja izhaja zasikrbljenost za zgornja del naše doline, to je Solčav- sko in Logarsko dolino, se želim v nadaljevanju neko- liko obširneje zadržati predvsem ob tem problemu, čeprav terja urbanizacija ostalih krajev in območij pri nas skorajda enaike napore in premišljenih odloči- tev. To zastavljam tako zaradi tega, ker vsi vemo, da je dimes v svetu in tudi že pri nas v Sloveniji čedalje manj krajev in območij, ki se lahko pohvaEjo s takš- no čistočo okolja, zraka, vode itd. kot pri nas. Zaradi tega je potrebno s pravilnim urbanističnim progra- miranjem dolino očuvati za tiste, ki prihajajo za nami in k nam. Naš iz\Tšni svet je že obravnaval in spremljal sta- lišča o problematiki, ki je povezana s sprejemom ustreznih urbanističnih načrtov za območje SolčaveJce- ga in Logarske doline. Zavedajoč se tega, da gre v tß^m primeru za območje, v katerega so uprte oči ce- lotne Slovenije, in ne samo nje, smo sprejeli odloči, tev, da je potrebno v prvi fazi opraviti inventarizacijo vseh predpisov s področja urbanističnega urejanja na tem področju, ki so biLi pri nas sprejeti. Dogovorili smo se, d'à naše strokovne službe sikiip- no s Zavodom za napredek gosipodarstva iz Cezija iz- delajo in predložijo ustrezne ukrepe, ki jih morata izvršni svet in občinska skupščina obravnavati in spre- jeti v prihodnjem letu. Skupščina občine Mozirje je že pred dvema leto- ma sprejela sklep o tem, da je potrebno za območje Logarske doline sprejeti urbanistični program in za- zidalni načrt za tiste njene predele, ki bi jih bilo možno in smotrno izkoriščati, že takrat je bilo v ce- loti opredeljeno, da je potrebno iskati rešitev za spre- jetje teh aktov v javnem natečaju. V ta namen je bil v proračunu občine že izločen del sredstev, ki so sa to potrebna. Izvršni svet nima namena predlagati, da se takratno rešitev kakorkoli spreminja, ker smatra- mo, da je pravilna, želimo si le, da jo v prihodnjem letu konkretiziramo. Zavedamo se dejstva, da je že danes ob sobotah in nedeljah, zunaj zime pa tudi med tednom v Logarski dolini in njeni okolici veliko šte- vilo obiskovalcev. Dostito-at po več tisoč. Do kraja modernizirana cesta jih bo prii)eljala še več. Turlstič- no-gostinske kapacitete, s katerimi na tem območju razpolagamo so izredno skromne, žal v zimskih me- secih praktično v celoti nedostopne. To seveda pome- ni, da bomo morali praznino, ki jo pri tem imamo, odpraviti z načrtnimi in seveda uspešnimi investiciü- skimi vlaganji. Kakšna naj bodo ta vlaganja, je stvar, ki jo bomo opredelili v urbanističnem programu s skupnimi močmi. Pri tem pa se sevedia moramo nuj- no zavedati dejstva, da v nobenem primeru ne smemo os:kruniti zelenih površin Logarske doline, da v njej lahko gradimo samo tako, da z ničemer ne skazimo njenega izgleda, da v nobenem primeru ne smemo poseči na območje Robanovega in Matkovega kota, ki ju je potrebno očuvati takšna kot sta, in da je za iz- hodišče turističnega programiranja v prihodnje po- trebno jemati Solčavo, ki na področju turizma še ni postala tisto, kar želi in kar lahko postane. Ce torej ob koncu povzamem osnovna izhodišča svojega odgovora, lahko rečem naslednje: Izvršni svet občinske skupščine bo po opravljeni inventarizaciji urbanističnih predpisov na tem območju — aJccdjo skupno z Zavodom na napredek gospodarstva iz Celja v teh dneh dokončujemo — predložil občinski skup- ščini sprejem tistih predpisov, ki bodo omogočUi iz- vedbo javnega natečaja za izdelavo programa urba- nistične ureditve Logarske doline ter Solčavskega in njegov sprejem. Zavedamo se, da ta naloga ni lahka. Kljub temu smo prepričani, da ustrezne rešitve mo- ramo sprejeti in da ne moremo več odlašati. Prepri- čani smo, da bo možno v konkretni ter konstruktivni razpravi s strpnim dialogom vseh sodelujočih uspeš- no združiti znanje, izkušnje in six>sobnosti vseh tistih, ki jim je napredek tega območja pri srcu, kajti Lo- garska dolina kot iajemna naravna lepota ni samo stvar nas, ki živimo in delamo tukaj, ampak je in bo predmet mnogo širšega družbenega interesa. PREDSEDNIK IS HUBERT HERCîX 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 43 -- 30. oktober 1974 MESTINJE Lesna inaustrija Bohor Šentjur pri Celju ima svoje začetke že izpred vojne., ko je bila v lasti privatnikov in je delovala več ali manj na osnovi žagarstva. To ne ve- lja le za večji obrat v Šent- jurju," pač pa tudi za obrat v Mestinju, ki se je leta 1960 pripojil k šentjurskemu in ki danes dosega že prav le- pe rezultate. Večino finalnih proizvodov prodajo v tujino in le nekaj malega na do- mačem trgu. V našem da- našnjem zapisu se bomo omejili predvsem na me- strnjski lesno predelovalni obrat, to pa predvsem za- radi tega, ker je — ta sko- raj že končai z veliko inve- sticijo, ki naj bi Mestinju prinesla nove, boljše in kva- litetnejše oblike dela. . Lesno predelovalni obrat Mestinje je bil ustanovljen pravzaprav že leta 1926, ko je tapratni industrialec Kö- nig začel z izdelovanjem ko- pit, imel pa je tudi manjšo žago. Med drugo svetovno vojno sta bili žaga in kopi- tarna požgani, leta 1945 in pozneje pa počasi obnovlje- Obratovodja Metod Cernoša ni. 1960. leta se je, kot smo že omenili, obrat združil s šentjurskim obraiom LIK Ob združitvi je biia osnovna de- javnost obrata razrezovanje hlodovine in pa izdelava šol- skega pohištva, ki so ga pre- nehali izdelovati v letih 1964/65. Takrat je bilo v Mestinju zaposlenih okoli 70 delavcev. Intenzivneje so se začeli ukvarjati s proizvodnjo po letu 1965, ko so začeli s pro- izvodnjo raznih elementov za prenosne stopnice ter vrtлe stole, že takrat je večina fi- nalnih izdelkov šla na ino- zemski trg. To je hkrati bilo tudi obdobje, ko so že za- čeli z večjimi investicijami (nabavili so modernejše stroje, nakupili opremo in podobno). V investicije go šli popolnoma programsko, to je, z natančno izdelanim planom, z lastno normalno udeležbo in brez kreditov kot investitor na raa^tem območju. Vsa ta vlaganja so imela edini namen, da se tovarna čimprej usposobi za produkcijo, ki naj bi šla na inozemski trg. Še intenzivnejša vlaganja v obrat so se začela, ko se je v Sloveniji pojavilo vpraša- nje nerazvitosti. Sprejet je bil dogovor, da se lesna in- dustrija razvija kolikor le mogoče tudi na nerazvitem območju. Danes se v obeh obratih pohvalijo, da so ve- čino uspehov dosegli z last- nimi močmi. že dolga leta sodeluje me- stinjski obrat s Tovarno av- tomobilov in motorjev Mari- bor, za katere so izdelovali predvsem kesone za tovor- njake in to pogodbeno, v kooperaciji. V načrtu je tudi dogovor s TAM, da v Metstinju postavi novo tovar- no aluminijastih kesonov (ohišje prikolice), ki se v novejšem času pojavljajo v gospodarskem prometu. Celotna proizvodnja, ki je ponekod še zastarela, se bo z zgraditvijo novih hal v Mestinjù (te bodo delno kon- čane že letos, dokončno pa naslednje leto spomladi) pre- selila. Proizvodnja bo popol- noma mehanizirana., delovni pogoji pa več kot zadovolji- vi, saj sta že sedaj obe stav- bi ena najsodobnejših v Ev- ropi. Proizvodnja se bo dvi- gnila za okoli 200 "/o, na no- vo pa bodo sprejeli precej- šnje število delavcev, še na- prej bodo izdelovali masivno pohištvo, predvsem vrtne garniture (mize, stole in po- dobno) in pa seveda kesone za tovornjake. Vrednost ce- lotne investicije znaša cca 4 sta.re milijarde. -Del strojev, s katerimi bodo opremili no- vi hali, bo domače proizvod- nje, večina pa inozemske, predvsem nemških firm. Kot so nam povedali, so vse investicije zasnovane na visoki rentabilnosti. Izdelki, ki jih trenutno izdelujejo, gredo dobro v prodajo in v Mestinju predvidevajo, da bodo proizvodnjo povečev^ iz leta v leto. Pri takšnem razvoju nek danjega skromnega žagarske ga in kopitarskega obrata ji razumljivo, da se je poveča la tudi skrb za delavca. ž( letos bodo dokončali pqpcí noma prenovljene prostori družbene prehrane in uredil še nekatere pomembne no vosti v vars'.vu delavcev. T bodo že z novimi prostoi mnogo bolje zavarovani, tem pa bo tudi storilnos večja. Mestinjska predelovaltt industrija vsekakor ubir zelo obetavno pot. Milenko Strašei Del novega lesno predelovalnega obrata v Mesthiju ZDRUZEVANJE NAD 100.000 LJUDI v NOVI SOZÜ, KI BO POVEZALA KMETIJSKE IN TRGOVSKE OZD Z OBMOČJA CELJSKE REGIJE IN ZUNAJ NJE. VELIKE MOŽNOSTI ZA DOGOVORE O RAZVOJU, POSLOVNI POLI- TIKI, SOLIDARNOSTI TER TUDI NAJEMANJE KREDITOV. MNOGO VEČJA VLOGA POTROŠNIKA PRI OBLIKOVANJU POLITIKE Združevanje kmetijskih in trgovskih organizacij združe- nega dela v sestavljeno orga- nizacijo združenega dela je bila osnovna tema pogovora, ki je bil pretekli teden na Dobrni v okviru seminarja za sekretarje občinskih konfe- renc ZK s širšega celjskega območja, Posavja in Zasavja. Sejo je vodil Janez ZAHRA- STNIK, poročevalca sta bila Božo JURAK in Franc PE- TAUER, udeležil pa se je je tudi Miran POTRČ. Izredno pomembna akcija združevanja kmetijstva in tr- govine se je pričela že maja letos in med drugim pred- stavlja tudi uresničevanje sklepov sedmega kongresa ZKS. Gre za vrsto organiza- \ oiij združenega dela (Hmezad Žalec, Kmetijski kombinat Šentjur, Kmetijsko zadrugo Šentjur, Kmetijski zadrugi Laško in Slov. Konjice, Merx Celje, Tehnomercator Celje, Tkanina Celje, Center Celje, Savinjski magazin Žalec, Sa- vinja Moisir je. Dravinjski dom Slov. Konjice, Jelša Šmarje, Trgovsko podjetje Sevnica in Splošno trgovsko podjetje Radeče), ki so že bolj ali manj naredile vse, da bi nova velika organizacijska tvorba lahko zaživela 1. januarja. K sodelovanju so povabljene tu- di kmetijska zadruge Sevni- ca, Slovenj Gradec, Mozirje in trgovska podjetja iz Zagor- ja, Brežic, Krškega, Hrastni- ka itd. Skratka, sestavljena organizacija bi naj zajela ve- liko območje celjske regije in sosednjih, vrata pa bi osta- la odprta vsem, ki bodo po- kazali interes. Ena najtežjih pa tudi naj- pomembnejših nalog bo, kako čimbolje pritegniti k sodelo- vanju potrošnika kot aktivne- ga sotvorca, opredelitev od- nosta do potrošnika tam, kjer se izraža njegov odnos do trgovine; naJoga je težka tudi ■ato, ker je dosedanja praksa na tem področju izredno šib- ka. Delovna skupina, ki je pri- pravljala združevanje, je ime- la že pet sej. Nesporna je ugotovitev, da gre za poceni- tev dela in krepitev material- ne baze vse organizacije. Ciljev je več — tako skupna poslovna politika (potrošniški sveti, nastopanje OZD do partnerjev zunaj SOZD, zdru- ževanje dela in sredstev za razvoj kmetijstva itd.), uskla- jevanje razvojnih programov, pri katerih je potrebno dose- či maksimalno izkoriščenost proizvodnih kapacitet, boljša funkcionalnost in medsebojna povezanost ter še vrsta dru- gih. V SOZD bodo mnogo večje možnosti vedno najnuj- nejše specializacije tako v kmetijstvu kot v trgovini. ter proizvodnji, toljši bo izkori- stek skladiščnih kapacitet (se- danje OZD jih že imajo na velikih površinah), ki so po- membna materialna baza za novo SOZD. Prednost je ne- dvomno tudi v skupnih teh- noloških službah in raziisko- л-alni dejavnosti. Po predlogu bi naj SOZD, ki bi imela sedež v Celju, vo- dil direktorij, vsako leto (ob- vezna reelekcija) pa bi iz vrst direktorjev OZD volili direktorja SOZD. Sestavljena organizacija bi naj imela po izračunih 7500 zaposlenih in 3000 učencev, letna realizaci- ja proizvodnje in blagovnega prometa bi znašala približno pet milijard dinarjev, amorti- zacija in ostanek dohodka pa 150 milijonov dinarjev. Razpo- lagali bi s 60.000 kv. m skla- diščnih kapacitet in 70.000 kv. m prodajnih površin, 293 vo- zili. Zanimiva pa je tudi kva- lifikacijska stmktura: 3,1 % zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo, 7 % s srednjo, 11 % visoko kvaUficiranih, 42 0/0 kvalificiranih in le 47 % poJjkvalificiranih in priučenih. SOZD bi tdla sposobna letno najeti 300 milijonov dinar,jev srednje in dolgoročnih kredi- tov, kar predstavlja izreden znesek, pomemben za iiada- Ijnji razvoj. Jasno je, da bo- do možnosti gradnje blagov- nic v Žalcu, Slov. Konjicah, Rog. Slatini, Mozirju, Sevnici, Celju in vrste manjših trgov- skih objektov v drugih kra- jih mnogo večje, kot so* bile kdajkoli, da ne omenjamo možnosti noložb v krnetij- st"vx), živilske obrate itd. Na razgovoru je bilo po- udarjeno tudi sodelovanje no- ve SOZD (imena, vsaj toč- nega, še ni) z ITC (industrij- ja trgovina Celje), ki se ne moreta in ne smeta razvijati popolnoma neodvisno ena od druge, temveč bo potrebno vskladiti programe, saj bo le to lahko dalo odlične rezul- tate. Na kratko, priprave začete maja, so že daleč, potrebno pa bo urediti še vrsto vpra- šanj — na katera so v po- globljeni in strokò\-ni razpra- vi oîx)zoriili predsedniki treh delovnih skupin — da bo za- stavljeni rok tudi uresničen. Pomembno je, da so se po- govora na Dotmi poleg se- minaristov udeležili še pred- sedniki več občinskih skup- ščin in predstavniki posa- meznih organizacij združene- ga dela. Milan SENIČAR I MOZIRSKISINDIKAT: I KRITIČNI DO GRADIVA i Na predkongresnih konferencah osnovnih sindi- = kalnih organizacij v mozirski občini so temeljito = pregledali gradivo za osmi kongres sindikatov in = se do njega kritično opredelili. Zlasti so bili kri- Ë tični do delavske kontrole, ki po njihovem še ni E dobila ustreznega mesta med delavci. Vzroke je = potrebno poiskati, najbolj verjetno pa izhajajo iz = nepoznavanja. Tako so menili zlasti v tistih osnov- E nih sindikalnih organizacijah, kjer se delavska kon- E trola še ne čuti. Tehtne so bile tudi pripombe na E življenjski standard, ki ga gradivo premalo oprede- Ë ljuju. Košarica življenjskih potrebščin, ki jo pri- E pravljajo sindikati, ni dovolj, in predlagali so ce- E lo, da v bodoče to ne bi bila dejavnost sindikata. Ë Tudi rekreacijo naj ne bi vodili sindikalni delavci, E kar naj bi vnesli celo v samoupravne akte. Posta- E la naj bi last vseh delavcev, ne samo članov sindi- = kata. Najbolj odločno pa so se delavci na vseh sin- E dikalnih konferencah v mozirski občini zavzeli za E ukrepe proti podražitvam življenjskih artiklov. Ë »Lepo smo zastavili stvari, potrebno jih bo le E uresničiti v praksi,« je dejal Franc Štiglic, sekretar = občinskega sindikalnega sveta v mozirski občini. j Z. S. mimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiii^ št. 43 — 30. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 ГУ1 31 OKTOBER j^l. oktober vsakega leta jj t)0 praznik varčevanja po jgjn svetu, da bi širili nače- I in ideje varčnosti v bese- ¡ in pisanju.« Takšen sklep J rnenosti in pravilne, ga vrednotenja celote. Zapi- sati morPiino, da je tega sta- re.ga neučinkovitega načina dela še najmanj na osnovnih šolah, vedno več pa, žal, čim višje gremo po stopinjah na- šegrt usmerjenega šolanja. To »bančno« znanje pridob- ljeno s starimi preživelimi metodami morajo učitelji na vseh stopnjah organiziranega vzgojno izobraževalnega pro- cesa n?^o;nestiti s sistema- tičniro. »osveščenim« znanjem in delom, pridobljenim s so- dobnimi metodami v naših šolah. Gre skratka za to, da se bodo učenci skozi pouk zavedli in razumeli odnose med pojavi, ]ih znali pravil- no vrednotiti in tudi kritič- no presoditi. Zaporednost pojmov bo učencai stimulira- la k prvotnim miselnim pro- cesom. Dobil bo veselje do učenja, naučil se bo učiti in to mu bo postalo kot de- lovna navada vse življenje. . Ne bemo povedali nič no- vega, da naš sedanji in pri- hodnji čas zahtevaita stalno aktivnega in kritično razmiš- Ijajočega človeka, kar lahko postane samo s pravilnim odnosom do dela in samo- izobrsiževanja. In zakaj tako ne bi v naših šolah - prešli končno odločneje iz vsesplo- šnega »strinjanja« -z novim na resnično delo — po no- vem. J. ZUPANČIČ Od naročnika do naročnika 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 43 -- 30. oktober 1974 ROKOVNIK JE ŽE ZNAN čeporav je bil šele v torek objavljen predlog zakona o volitvah delega- cij v skupščine samoup ravnih interesnih skupno- sti, so se v Celju že do- govorili o rokovniku pri- prav tla volitve taicoimeno- varuh splošnih delegacij. Delegacij, ki bodo iz te- meljnih organizacij zdru- ženega dela in krajevnih skupnosti delegirale dele- gate v skupščine samoup- ravnih interesnih skupno- sti Kakor vemo, imamo sedaj že kar bogat sez- nam samoupravnih inte- resnih skupnosti. Na ne- kattril-. področjih jih še ustanavljamo, ponekod pa јШ še bomo. Neposredno v ikupščinskem sistemu 'majo položaj enakovred- nega skupščinskega zbora nasleanje skupščine samo- upravnih interesnih skup- nosti: za vzgojo in Lzo- oraževanje, za kulturo, za zdravstvo, za otroško var- stvo m za znanost. V Celju bodo torej volili splošne delegacije, ki bo- do delegirale delegate v vse te (in seveda tudi drage) skupnosti — 5. de- cembra v temeljnih orga- nizacijah združenega dela in 8. decembra v krajev- nih skupnostih. Na tere- nu bodo v teh dneh, tako so se dogovorili na ob- činski konferenci SZDL v Celjv prejšnji teden, se- stav;li koordinacijske od- bore za pripravo in izved- bo TOlitev. Do prvih dni novembra bodo opravili predkandidacijske postop- ke, sredi novembra kandi- dacijske postopke, volitve bodo v prvih dneh decem- bra. Najvažnejše bodo kad- rov-ske priprave. Čeprav je od spomladanskih volitev ostalo še precej evidenti- ranih kandidatov, bodo morali v TOZD in v KS vsi družbeni organizmi obnoviti in i>opolniti evi- dentiranje ter ugotoviti možne kandidate za člane delegacij. Casa ni na pre- tek. Krajevne konference SZDL v KS in sindikati v TOZD morajo takoj pri- stopati k volilnim pripra- vam. V nasprotnem pri- meru bodo težave zaradi kratkih rokov še večje. Kandidacijske konferen- ce bolo že Cez đoorih Šti- rinajst dni. Na njih bo- do temeljnih organizaci- jah združenega dela ob- ravnavali samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti, določili bodo kandidate za splošno dele- gacijo, govorili o porabi in realizaciji programov SIS ter predlagali kandi- date za vodilne funkcije v SIS. V krajevnih skupno- stih bo v ospredju raz- prav statut KS in sistem financiranja, določanje kaiididatov za organe KS m za splošne delegacije in vprašanja, ki zadevajo us- tanovitev in kadrovsko se- stavo samoupravnih inte- resnu skupnosti. INTERESNE SKUPNOST! Zakaj smo sploh us- tanoviJi samoupravne interesne skupnosti? Najbolj splošni odgo- vor je — ker hočemo podružbiti nekatere funkcije, ki jih je do- slej opravljala država oiroma oblastni orga- ni. Samoupravne inte- resne skupnosti (SIS) pa so v bistvu izraz enega temeljnih načel nove ustave — da mo- ramo s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarja- njem med delavci v združenem delu in ob- čani v krajevnih skup- nostih samostojno, brez posrednikov, urejevati naše skupno delo in življen;e. Delavci se bomo z dogovarjanjem in spo- razumevanjem o skup- ni porabi v javni raz- pravi in v okviru skup- ščin SIS dogovorili o naših skupnih intere- sih — na področju vzgoje in izobraževa- nja, kulture, zdrav- stva in drugih. Obe- nem pa se bomo odlo- čili, koUko bomo na- menili za posamezni skupni interes, kako ga bomo negovali, ka- ko razvijali. In kakšno politiko bomo kot ^ enakopravni delavci v celotnem združenem delu zaKoličih' na do- ločenem področju. S SIS dosegamo, da Se organizacije združe, nega dela in družbene dejavnosti neposredno I>oveizujejo na osnovi samoupravno ugotov- ljenih skupnih intere- sov. Ne da bi bili za to potrebni organi ob- lasti kot predstavniki državnoupravnega in proračunskega ureje- nja odnosov. Čeprav bomo zlasti v začetku marsikatera vprašanja reševali še z zakoni, pa pomenijo SIS veli- ko možnost za demo- kratizacijo državnega urejanja odnosov v družbi. SIS predstavljajo tudi obliko kakovost- nega samoorganizira- nja :n povezovanja delavcev v družbenih dejavnostih. Njihov boljši samoupravni po- ložaj, smotrno poslo- vanje, enotnejše in celovitejše uresničeva- nje nalog na področjih diužbenih dejavnosti itd. S SIS ne podira- mo le pregrad med gospodarstvom in ne- gospodarstvom, ampak tudi razdrobljenost, nepovezanost in slabo samoupravno organizi- ranost družbenih deja- vnosti. Tudi krepitev mate- rialne baze družbenih dejavnosti dobiva re- a.linejše temelje. Dogo- vorjena^ poraba na po- dlagi demokratično sprejeuh programov dela in razvoja druž- benih dejavnosti (šol- stva, zdravstva, kultu- re itd.) bo izpostavila ta ali oni prednostni skupni interes zdru- ženih delavcev, ki pa bodo zavestno določa- li stalne Ш morda, če bo treba, kje več sred- stev za potrebe kate- rega izmed področij. V Celju so se na pri- mer poleg rednih pri- spevkov za šolstvo do- govorili še za posebno naložbo v tehniški cen- ter. In tako še v ne- katerih občinah ob- močja. To je le nekaj vzro- kov za nastanek samo- upravnih interesnih skupnosti. Temeljni razlog pa je, da pono- vimo, da delavci v ustanovah družbenega štandaraa m porabni- ki njihovih storitev, t. j. deiovni ljudje in občani, ter organizaci- je združenega dela, krajevne skupnosti in dimžbenopolitične sku- pnosti, skupaj skrbi- jo za delovanje in raz. voj posameznih druž- benih dejavnosti. Na vse tiste, ki smo za to področje zainteresira- ni — zato pravimo, da so to »interesne« sku- pnosti. Ustava zahteva novo zgradbo skupščin SIS. Skupščine bodo ime- le dva zbora — zbor »ponudnikov« storitev in zbor porabnikov. Prvega sestavljajo de- lavci določenega po- dročja družbene dejav- nosti (npr. vzgoje in izobraževanja), druge- ga pa delavci iz TOZD in občani. Katere skupnosti po- znamo? — Skupnosti poseb- nega družbenega po- mena (za izobraževa- nje, znanost , kulturo, zdravstvo in socialno varstvo), ki so s svo jimi skupščinami ne posredno udeležene v občinski skupščini ( imajo položaj enako- vrednega zbora). — Gospodarske inte- resne skupnosti (elek tro, vodno,, cestno, za železniški m luški pro- met, gozdno itd), ki jim je en cilj združe vanje dohodka in sku- pno urejanje ekonom skih .nteresov, drug; pa podružbljanje go- spodarskih dejavnost: širšega družbenega in teresa. — SIS skupnih inte- resov (pokojninsko / iij invalidsko zavarova- nje, zaposlovanje itd.), kjer ne gre za svobo dno menjavo dela. — SIS na drugili področjih in družbenih de.iavnosti (stanovanj- komunalno, telesno vzgojne področje, var- stvo okolja itd.), ki pa bi Jih najbrž lahko uvrstili v tretjo kate gorijo z nekoliko prož nejšo utemeljitvijo Ta razdelitev še n; dogovorjena m bo še ie zakon nekatere ne- jasnosti razčistil. Za konkretno delegatsko življenje in pred volit- vami splošnih delega- cij, ki bodo delegira- le delegate v skupšči- ine SIS, je predvsem pomembno, da se za- vedamo izrednega po- mena te nove oblike samoupravnega zdru- ževanja in odločanja delavcev v našem druž- benopolitičnem siste- mu. LAŠKO Radoblje, Plazovje in Modric so majhne vaei. Spadajo v KS Marija Gra- dec, občina Laško. Ljudje v njih se pretežno bavijo z ekstenzivnim individual- nim kmetijstvo, v zad- njem času pa se vedno bolj veča število tistih, ki svoj kruh služijo v me- stu, v tovarnaih in drugih ustanovah Med temi je zlasti veliko mladine. Življenje v teh vasicah teče mirno, podobno živ- ljenju, ki ga žive drugje pri nas na vaisi. Čeprav so vasi nekoliko vsaksebi in hiše ponekod raztre- sene, ljudi v njih vežejo skupni vs3(kdanji in inte- resi, saj so vsi sestavni del ene in iste KS oz. ob- čine. Vež^ejo pa jih tudi skupne skrbi in težave. Ena največjih težav je prav gotovo cesta, ki jih povezuje z mestöm. Upo- rabil sem izraz cesta, če- prav je ta, za pot krikr- šna je, neprimeren. Skro- mna sredstva, ki so jih doslej dobivali od KS Marija Grsiiec, so bila vse premajhna, da bi z njimi vzdi zevali cesto, po kateri vsak dan hodi ozi- roma se vozi s kolesi, mopedi al' avtomobili ve- liko število ljudi — vašča- nov, ki v mestu — tovar- nah služijo zase lepši kos kruha, posredno pai tudi pomagajo družbi ustvar- jati boljše razmere življe- nja. Stanje ceste otežko- ča tudi njena lega, saj le- ži v porečju Savinje, ki večkrat prestopi bregove in takrat s svojo razdiral, no močjo ruši prizadev- nost in trud vaščanov in družbe in jim otežkoča že tako slab položaj ceste. Tako je lanskoletna in le- tošnja poplava popolno ma uničila, to traso ce- ste. KS Marija Gradec pa nima sredstev za popra- vilo te ceste oziroma le za redno vzdrževanje. Va- ščani imajo tudi občutek, da KS Mairija Gradec vse preveč izpostavlja Laho- mno in Tevče, kjer po- lagajo asfalt in zato tja koncentrirajo večino raz- položljivih sredstev. Táko, če uporabim iz- raz diskriminatcijsko ob- našanje KS Marija Gradec boli vaščane naših treh vasi, mene kot delegata v KS Marija Gradec pa. še posebno tangira, saj sem obenem dolžan raz- reševati take in slične probleme. Mislim, da bi bilo treba probleme v KS reševati enakomerneje, ne pa ustvarjati še večje razlike med posameznimi okoliši v KS. Tako se do- gaja sedaj pri nas, da imajo nekateri asfalt, drugi pa imamo skoraj kolovozne poti. Vemo in priznamo, da je v grad- njo asfalta vgrajeno mno- go prostovoljnih ur in napora občanov, prav ta- ko pa trdimo, da. tudi pri nas obsta.)a dovolj volje. Vendar — brez podpore družbe je sama dobra vo- lja premalo. Zavedamo se, da je konstrukcija fi- nanciranja KS v novem skupščinskem sistemu drugačna, kot je bila prej, zato toliko bolj pri- čakujemo pomoč od indu- strije v občini Laško, saj je prav, da tudi ona sofi. nancira razvoj in zboljšu- je pogoje življenja svojih zaiposlenih. Poleg tega imamo še drug žgoč problem, in .si- cer problem podvoza v Radobljah. Podvoz je ob- čutno prenizek in zato onemogoča dovoz v vas Radoblje in dalje v Pla- zovje gasilskemu avtomo- bilu. Sprašujemo se, kako bi ga("=ili ti dvt vasi. če bi v njih izbruhnil požar. To vprasanjqe sem spro- žil tudi na seji občinske skupščine Laško in terjal pojasnilo. Kdo je odgo- voren, da je podvoz, ki je bil rekonstruiran 1965. le- ta, nižji, kot je bil prej. Do "sedaj še nisem do- bil odgovora, ki bi mi ustrezal, čeprav gre za problem, ki Je precej pe- reč in potreben ta.kojšnje konkretne in odločne re- šitve. Na skupščinski se- ji mi je bilo obljubljeno, da bo na kraj podvoza prišla komisija in si ogle- dala ta primer. Od takrat je minilo že polne tri me- sece, a komisije še ni od nikoder. Zahtevam, da se naš pro- blem reši oa eni izmed prihodnjih sej občinske skupščine, kot smo reše- vali in tudi rešili problem OD vodilnih občinskih de- lavcev. Poudarjam, da v obeh dveh zgoraj navedenih ne gre za nestrpnost va- ščanov, saj sta oba pri- mera povezana z dolgo čakalno dobo rešitve. Vse to sem napisal kot delegat KS Marija Gra- dec. Kritika ima, pomen, da tudi širša javnost spo- zna naše probleme. S tem vem, da moja naloga kot delegata nI končana in tudi problemi niso reše- ni. Morda pa, je to eden izmed načinov, kako spo- znati čim širši krog zain- teresiranih s problemi de- legata, s problemi ljudi na vasi in v KS in zain- teresirati odgovorne, da se zdramijo in pristopijo k reševanju taikih proble- mov. Delegat krajevne skupnosti Marija Gradec Pušnik Karel ŠENTJUR: 26 DELEGACIJ Priprave na volitve splošnih delegacij za interesne skupnosti v Šentjurju potekajo zelo dobro, je v krajšem pogovoru ocenil Stanko LESNIKA, predsednik OK SZDL Šentjur. Pred dnevi je zasedal koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja, kjer so podali tudi pr- ve predloge za predsednike skupščine samoup- ravnih interesnih skupnosti in predsednike iz- vršnih odborov. Predlogi so: skupnost otroške- ga varstva — Francka VIDOVIC in Stana ŠE- ŠERKO, izobraževalna skupnost — Vinko PE- TELINŠEK in Stanko ZUPANC, kulturna skup- nost — Slava KOVAČIC in Milan HORVAT, skupnost zdravstvenega varstva Andrej FIDLER in Dušan HUS, skupnost sociailnega skrbstva — Branko HUS in Jože CEH, podali pa so tudi predloge za predsednika konference delegatov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (M. DEČKO, I. DROBNE) ter konference delegatov za znanost in raziskovanje (2arko PRESIN- GER). Šentjur ima enajst krajevnih skupnosti, v vsaki od njih bodo volili delegacijo s približno desetimi člani za vse samoupravne interesne skupnosti, v osemnajstih temeljnih organizaci- jah združenega dela pa bodo delegacije štele od deset do petnajst članov. V materiailih, ki j'ih je občinska konferenca SZDL pripravila za krajevne skupnosti in TOZD, so poudarili vlogo deceanbrskih volitev, ki so enako pomembne, kot so bile volitve de- legacij za občinsko skupščino. V vseh krajevnih skupnostih in TOZD so ustanovili koordinacij- ske odbore, ki bodo skupno s svetom KS ozi- roma delavskim svetom organizirali kandidacij- ske konfereaice. Na njih — izvedli jih bodo v prvi polovici novembra — bo'do potrdili predlog liste kandidatov za delegacije SIS, zaradi racio- nalnosti pa bodo na njih razpravljali še o pred- logih samoupravnih sporazumov o formiranju petih interesnih skupnosti, ki morajo biti po- novno ustanovljene, o D,oročilu o delu interes- nih ski^pnosti v letu 74 ter predlogu programa za leto 75. M. Seničar št. 43 — 30. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 7 POGOVOR Z DELE- GATKO: PREMALO OBVEŠČENA v obratu lesno prede- lovalne industrije v Mesti- nju smo kar za pisalno mizo pobarali ing. Marijo Petak, ki je v obratu član delegacije, kako deluje njihova delegacija, ki šte- je 15 članov. V začetku smo sicer do- bili vtis, da so pri njih delegatske poti utečene, kot da bi bile takšne že od nekdaj. Imeli so že ne- kaj sestankov, pripravlja- jo se na sejo skupščine, vse gre natanko tako, kot drugje. So se že navadili, pravijo in tako pravi tudi ing. Petakova. V delegaciji so skorajda sami nepo- sredni proizvajalci, kar jih seveda še bolj povezuje med seboj in so torej še bolj seznanjeni s skupni- mi problemi. Povprašali smo, kako prenašajo informacije, dobljene na sejah skup- ščine. Ing. Marija Peta- kova je bila kratka: »No, tega skorajda še nismo delali!« Zakaj ne, smo povprašali. Menda ni bilo takšnih problemov, da bi o njih obvestili celoten kolektiv, seznanili vsakega posameznika. Potem to pomeni, da je treba ljudi seznaniti s problematiko samo takrat, kadar je iz- redno resna. Ing. Marija Petakova meni, da njihova delegaci- ja nima problemov, pač pa skupaj z nami ugotav- lja, da v obratu še niso dosledno izpeljali obvešča- nja baze preko delegatov. Delegatski sistem bodo v Mestinju še izboljšali, izboljšali pa bodo tudi vse oblike obveščanja. Takšen je bil sklep ing. Marije Petakove. V začet- ku je vedno nekoliko tež- ko ... MILENKO STRAŠEK IZ DELA IS - CELJE: NESPREMENJENE STOPNJE Ko so člani izvršne- ga sveta celjske ob- činske skupščine na seji, 23. oktobra, ugo- tovili, da poteka izva- janje družbenega do- govora o splošni in skupni porabi v skla- du s sporazumi in da skupna ter splošna po- raba ne presega do- govorjene višine glede na družbeni proizvod, so v glavnem potrdili predlog ukrepov od- bora podpisnikov dru- žbenega dogovora. Strinjali so se, da naj ostane stopnja, prispevkov za temelj- ne samoupravnç inte- resne skupnosti ne- spremenjena. Zato pa so podprli stališče, da naj regionalne in re- publiške samoupravne interesne skupnosti popravijo prispevke v skladu s sklepi repu- bliške skupščine in republiškega izvršnega sveta. . Ob tem in sprejemu poročil o pripravah na konstituiranje samo- upravnih interesnih skupnosti ter o pri- pravah , na sklepanje sporazumov za prihod, nje leto, so odprli ne- kaj vprašanj, ki zaslu- žijo pozornost. V tej zvezi je bila tudi pri- pomba, da je kulturna dejavnost v amater- skih organizacijah za- postavljena in da v temeljni kulturni sku- pnosti ni dobila ustre- znega vrednotenja, tu- di finančnega ne. Izvršni svet je spre- jel poročilo o delu ko- misije za ugotavljanje izvora premoženja in .njenim čianom ter službi izrekel prizna- nje za delo. Sicer bo- do o delu te komisije razpravljali tudi dele- gati vseh treh zborov občinske skupščine. Pomembna je odlo- čitev, ki je prinesla rdečo luč za odpiranje zasebnih bifejev. Izvr- šni svet je menil, da ni potreb, da bi kjer- koli v občini dovolje- vali odpiranje zasebnih bifejev. Še več — vsi pristojni organi sebo, do prizadevali, da bá že dosedanji prešli v redno gostinsko dejav- nost in tako razširili obseg m kvaliteto svo- jih uslug. Končno je izvršni svet sprejel nove cene za potrebne storitve, ki jih opravlja celjski pK)grebni zavod. Nove cene so višje od dose- danjih. Ta stopnja je zelo različna. Sicer pa o tej spremembi go- vori tudi približni po- datek, da je stal po- greb doslej okoli 1,550,60 dinarjev, da pa bo po prvem no- vembru, ko bo novi cenik že v veljavi, 2.475,50 dinarjev. Po- membna v tej zvezi je bila odločitev, da naj bo najemnina za gro. bove vezana na njiho- vo površino. Cena za kvadratni meter groba pa bo poslej 10 dinar- jev na leto. Glede na to,. da bo novi cenik v veljavi od prvega no- vembra letos, bodo doslej plačane najem- nine, katerih veljav- nost pa se podaljšuje v naslednja leta, reva- lorizirali. Se pravi, da bodo upravitelji gro- bov morali plačati razliko, ki se nanaša od začetka novembra dalje. Razprava o novih cenah za storitve celj- skega pogrebnega pod- jetja pa je opozorila, da bo kolektiv slej ko prej moral razširiti svojo dejavnost tudi na druge usluge, ki lahko marsikaj pome- nijo v zbiranju do- hodka. To med dru- gim vCija tud\ za vrt- narstvo, kamnoseštvo in podobno. RAZDELJENE NALOGE V IS VELENJE VL.\DO ZAKOŠEK (na sliki) je podpred- sednik izvršnega sveta občine Velenje in je poleg ostalega zadol- žen tudi za dajanje in- formacij predstavni- kom tiska o delu izvr- šnegai sveta. »Nalog je veliko, so pa razdeljene. Vsaka naloga »ima« svojo komisijo. Trenutno ne morem reči, katera naloga je v ospredju dela članov našega iz- vršnega sveta, kajti vse naloge, ki smo jih sprejeli, rešujemo po planu. Nekaj takšnih nalog lahko naštejem: — integracija osnov- nega šolstva v velenj. ski občini, — ustanovitev finan- čnega servisa za vse interesne skupnosti, — skupne strokovne službe interesnih sku- pnosti,- — vrsta ostalih inte- gracij (n. pr. trgovina — gostinstvo, gradbe- na podjetja, urbanizem in obstoječi projek- tivni biro), — problem grafične industrije (tiskarstvo in zaJožništvo), — informativni center (časnik, radio in osta- li mediji), — integracija v zdravstvu, — integracija na ko- munalnem področju in še vrsta ostalih nalog. Skratka^ dela je do- volj. T. VRABL INTERESNA SKUPNOST „PRODAJA" ZDRAVJA Ustavna dopolnila in nova ustava so tudi na področju socialnega zava- rovanja prinesle vseibdn ske in organizacijske spre membe. Na področju nek danjega »socialnega zava rovanja« smo ustanovili samoupravne interesne skupnosti: pokojninskega in invalidskega zavarova. nja, otroškega varstva in zdravstvenega zavarovanja (republiška ustava jih imenuje »samoupravna in- teresna zdravstvena skup- nost«). V njej združuje- jo delovni ljudje svoje interese do zdravja kot zavarovanci ali porabni- ki. Zdravstveni delavci aU izvajalci zdravstvenega varstva pa »proizvod«, v našem primeru zdravje, v okviru te skupnosti s porabniki svobodno me- njavajo. Tem načelom je prilagojen tudi ustroj naj- višjega samoupravnega or- gana skupnosti — skup- ščine, ki deluje v dveh zborih — zboru porabni. kov (zavarovanci) in iz- boru izvajalcev (zdrav- stveni delavci). Skupščina oziroma njena zbora ure- jajo najvažnejša vpraša- nja in predvsem določajo pravice m obveznosti obeh zborov ter svobodno menjujejo delo, zagotav- ljajo potrebna sredstva in skrb za zdravstveno var- stvo občanov. Ostali organi skupnosti so še: izvršilni odbor skupščine, ki ima podo- ben položaj kot izvršni svet v občinskem merilu; komisija za izvajanje in finansiranje zdravstvene- ga zavarovanja, ki kot skupščinski organ ocenju- je in pripravlja za skup- ščino predvsem akte fi- nančnega značaja, komi- sija za reševanje pritožb zavarovancev, strokovni svet skupnosti, ki ga se- stavljajo priznani stroko- vnjaki; zdravniške komi- sije in komisija zdravni- ških izvedencev; strokov- na služba, ki v imenu skupnosti opravlja stro- kovne, pravne, finančne, administrativne in tehnič- ne zadeve skupnosti. Vsi organi skupnosti so voljeni, in sicer volijo za- varovanci svoje delegate v zbor porabnikov, zdrav- stveni delavci pa svoje delegate v zbor izvajal- cev. Posebni iniciativni od- bor je v Celju pripravil samoupra.vm sporazum o oblikovanju samoupravne interesne skupnosti zdrav, stvenega varstva in za- varovanja. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in tudi zbor delegatov zdravstvenih de- lovnih organizacij sta na skupni seji decembra la- ni ta sporazum sprejela in ga štejemo kot usta- novitveni akt »začasne« zdravstvene interesne sku- pnosti Celje. Dokončno podobo in vsebino pa ji bomo dali s samouprav- nim sporazumom o us- tanovitvi skupnosti, ki bo urejal pravice, obvez- nosti in odgovornosti v medsebojnih razmerah v skupnosti. Volitve dele- gatov bodo v začetku de- cembra. SOCIALNA POLITIKA Starost prinaša gmotno in družinsko nepreskrb- ljenim ljudem hude zdravstvene in stanovanj- ske tegobe. Val ostarelih ljudi, zlasti socialnih pod- pirancev, je za oskrbo v domove vedno večji. De- mografi štejejo Slovenijo med stare dežele (po nji- hovih merilih je dežela stara, če ima več kot 7 odstotkov prebivalstva starega nad 65 let). Izra- čunali so, da bo 9,6 od- stotka starih ljudi iz šte- tja v letu 1971 naraslo čez deset let na 10,8 od- stotka. Ce pustimo prihodnost pri miru m se omejimo na sedanjost, opazimo, da so najbolj tragično obar- vane razmere v nerazvitih slovenskih področjih. De- diščina preteklosti je pu- stila tu največji pečat, še vedno se srečujemo z za- starelim kmetovanjem, zgaranostjo, podhranje- nostjo ostarelih ljudi, ki bi morali najti svoj zad- nji kotiček v urejenih do- movih. Več ali manj pa še ti, ki so, niso primer- ni za stare ljudi. V skla- du z gerontološkimi zah- tevami (stavba sredi ur- baniziranega življenja) imamo na Celjskem samo Dom upokojencev v Ce- lju. Kot bivališče za sta- re pa se po drugih obči- nah uporabljajo stari gradovi (Jelšingrad ali nekdanje ubožnice (Slo- venske Konjice). Ob na- valu starih ljudi v domo- ve in ob šibkih finančnih možnostih občinskih so- cialnih skižb nam ne pre- ostane drugega kot da... čakamo na boljše čase. To je resnično daleč od idealnega reševanja stano- vanjskih in starostnih vprašanj, s katerimi se ubada vsaka občina po svoje. Težavnostna stop- nja položaja pa se poka- že najbolj takrat, kadar se na preobremenjena bremena zvali dodatno breme. To se je zgodilo nedavno na našem potre- snem področju. Kljub te- mu (če vzamemo za pri- mer samo Jerglngrad),, da so iz doma selih v druge domove veliko oskrbovan- cev, jim našli v hlevu za- časno bivališče, je po Koz- janskem ostalo veliko ve- liko starčkov, ki se ' jim je zatreslo na glavo in še danes žive v podrti- jah hiš, ki so potrebne rušenja. Tudi takih je nekaj, ki zmajanih do- mov nočejo zapustiti. Med njimi pa so tudi tisti, ki so telesno in duševno ko- maj sposobni, da bi skr- beli zase... ali pa so sploh nesposobni. Prena- trpani domovi tako »ne- všečnih« primerov ne mo- rejo sprejeti. Preveč jim ostaja nerešenih prošenj za »zdrave«. Tako ne pre- ostane drugega, da osta- jajo v d.)mačem aLi tu- jem okolju, kot breme družini ali cele soseske. Krajani velikokrat sami opozorijo socialno službo na takšen pnmer. Ta pa ga registrira in j e^ srečna, če ga lahko individualno reši s pomočjo soseda ali drugega varuha, če odpo- ve dolžnosti otrok. Splošni problem pa ostaja. Vedno več bomo imeli starih ljudi, med njimi takih, ki so telesno še čili, um pa jim je od- vzet. Bomo gradili do- move tako, da |ih bomo kategorizirali (socialistič- na načela se temu upira- jo, v praksa pa je tako) ali pa bomo zgradili ta- ko skrbniško službo, ki bo izhajala iz gerontolo- ških zahtev? Najbrž bo- sta začasno, dokler ne bomo temeljito začeli razmišljati o reševanju stanovanjskih in starost- nih vprašanj, sprejemljivi obe obliki, ki bosta za svoje izhodišče izbrali na- čela humanosti, upošteva- joč minulo delo ljudi, ki so vsak po svojih močeh vtkali v gradnjo naše 'družbene preproge nekaj znoja in krvi. Zdenka Stopar 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 43 -- 30. oktober 1974 Razstava stekla in keramike v Rogaški Slatini Minuli teden so od- prli zanimivo razstavo starega stekla in stare libojske keramike v pivnici Zdravilišča. Raz- stavu je v organizaciji Delavske univerze in kulturne skupnosti Šmarja pripravil celjski Pokrajinski muzej v so- delovanju z muzejema iz Maribora in Ljubljane, stare grafike pa je za razstavo posodil Kurt Müller iz Zürich^a. Na razstavi je podala uvod- no besedo Milena Mo-- škonova, zatem pa je iz- vedel krajši koncert ljubljanski pihalni trio. Razstava nam dalje lep pregled izdelkov starega stekla, ki izha- jajo iz glažut, ki jih da- nes domala ne poznamo več. S polic študijske knjižnice Stojkavlć A. В,- Bazvitók filozofije u Srba 1804—1944. Indjija 1I9T2. S. 4j nastavi. Zagreb 1973. S. 411173. Janus Hoirst: Dsû Watt. Stuttgart 1974. S. 41i2!l7. Loche R.: Die Lithographie. Geneve 1971. S. 41бв5/1. Oottier-Angelii F.: Die Keramik. Geneve 1973. S. 41585/6. JuiUen C.: Ameriški imperij. Ljubljana 1974. S. 41618. Mac Gregor D.: The Professional Manager. London (itd.) 1074. S. 41731. O fenomenu Titove misli. 2. izd. Zagreb 1974. S. 41793. Sawas E. S.: Computer Control of Industrial Processes. Lon- don (itd.) 1974. S. 41810. Kinghom A. M.: Mediaeval Drama. London 1668. S. 4.1651. Celje: Nova šola V ponedeljek opoldne je predsednik celjske občinske skupščine prof. Jože Marolt odprl novo poslopje šolskega centra za blagovni promet. »Te šole smo veseli tudi za- to, ker je prvi večji novi ob- jekt med srednjimi šolami v Celju, torej na področju, kjer nas čaka še dosti nalog in obveznosti.« Nova šola centra za blagov- ni promet je rezultat solidar- nostnega združevanja sred- stev in zrcalo zavesti ter od- govornosti vseh, ki so sode- lovali pri njeni gradnji. To še posebej velja za trgovino celjskega območja. Z ustrez- nimi deleži pa so pomagali še celjska občinska skupšči- na, republiška izobraževalna skupnost in tudi občine La- ško, Žalec in Mozirje. Pri fi- nanciranju pa so pomagali tudi kolektivi gostinskih or- ganizacij. Z novo šolo se odpirajo ne samo možnosti za sodobnejši pouk, za izobraževanje trgov- skih kadrov, marveč bo od- pravljena tudi tista ovira, ki je v. zadnjih letih prepréce- vala večjemu številu mladih ljudi, da bi se šolali za trgov- ski poklic. Zaradi premajhnih zmogljivosti so v zadnjih pe- tih letih odvračali od vpisa po nekaj sto mladih ljudi, čeprav so imeli vse pogoje, da bi postali redni dijaki te- ga centra. Z zgraditvijo' nove šole na novi lokaciji, kajti prvotni načrti so predvidevali dru- gačno rešitev prostorske sti- ske, pa bo rešeno tudi vpra- šanje celjske gostinske šole, ki bo takoj po preselitvi tr- govske šole v novo poslopje našla v stari šoli svoje de- lovne prostore. Otvoritev nove šole je da- la tudi posebno priznanje vsem, ki so sodelovali v po- membni akciji za njeno zgra- ditev. To še posebej velja za ravnatelja mg. oec. Ludvika Rebeuška, za celjsko občin- sko skupščino, za gradbeni odbor z Ivanom Juhartom na čelu in druge. Vsem tem so se na lep način zahvalili tudi sedanji in nekdanji dijaki. MB ///. abonmajski koncert v Celju bo 3. abonmajski koncert v sredo, 6. novembra v Narodnem domu. Izvajalci bodo: Zlata . Ognjanovič — so- pran, Eva Novšak-Houška — mezzosopran in tenorist Rajko Koritnik — tenor, pri klavirju bo Ljubo Rančigaj. Na sporedu bodo pesmi Schuberta, Brahmsa, Osterca, Simonitija, arije in dueti iz popularnih oper »La Boheme«, »Tosca«, »Rigoletto«, »Carmen« in »Prodana nevesta«, z ne- koliko starejšim programom bodo omenjeni umetniki kon- certirali za mladino, in sicer v štorah v torek, 5. novembra ob 11,30 in še istega dne ob 17.30 v Narodnem domu v Ce- lju za red C. V sredo, 6. novembra bo dopoldanski koncert za red A ob 11.30, za red B ob 17.30. E. K. Ženski pevski zbor iz Griž, ki ga vodi pevovodja Ivan Gostečnik, šteje 35 pevk. Trenutno je edini v žalski občini. Letos pa bo praznoval 20-letnico svojega delovanja. Zbor se udeležuje raznih proslav v kraju in občini, bil pa je tudi že na več gostovanjih T. Tavčar ïeien desmacesa filiti^ Šolska шапја Med spremnimi priredit- vami Tedna domačega fil- ma od 12. do 18. decem- bra bodo celotno manifes- tacijo obogotila srečanja filmskih delavcev z mla- dino na osnovnih in sred- njih šolah celjskega ob- močja. Zavod za šolstvo je pokazal za to akcijo veliko zanimanja. Jože Lipnik, svetovalec za slo- venski jezik, je v organi- zacijskem odboru TDF zadolžen za obiske film- skih skupin na šolah. Sre- čanja med filmarji in mla- dino bodo dobra prilož- nost, da šole obogatijo pouk estetske vzgoje, v kateri je po novem učnem načrtu odmerjeno več ur filmski ustvarjalnosti. Ne gre le za pugovor o po- sameznih filmih. Filmski delavci bodo mladim raz- krili temeljna oierila za ocenjevanje in vrednote- nje filmske umetnine. Od- govorih bodo na \T)raša- nja, kako nastane film. Kaj skriva vsebinska, idej- na, tehnična, igralska raz sežnost filiTLskega dela? S kakšnimi očmi ¡noramo film premeriti, da bodo začutili njegove vrednosti in vrednote. Predviden je takle raz- pored obiskov filmskih de- lavcev v osnovnih in sred- njih šolah celjSii'íga ob- močja. četrtek, 12. decembra: 1. skupina: Osnovna špla Celje ob 8. uri, Osnovna šola I. Celj- ske čete ob 10. uri 2. skupina: Osnovna šola Slavka šlan- dra Celje ob 8. uri. Osnov- na šola Žalec ob 11. uri 3. skupina: šolski center Bor\>a Kid- riča Celje ob 10. uri. Go- stinska šola Celje ob 13. uri Petek, 13. decembra: 1. skupina: Osnovna šola šenijur ob 8. uri, Osnovna šo'.a Roga ška Slatina ob 11. uri 2. skupina: Gimnazija Celje ob 10. in 13.uri 3. skupina: Pedagoški šolski center Celje ob 10. in 13. uri Ponedeljek, 16. decembra; 1. skupina: Osnovna šola Zreče ob 8. uri, Osnovna šola Dušana Jereba in II. osnovna šola Slovenske Konjice ob 11, uri 2. skupina: Osnovna šola Laško ob 10. uri, IV. osnovna šola Ce- lje ob 13. uri 3. skupina: šolski center za olagovn: promet Celje ob 10. uri, Ekonomski šolski center "ob 13. uri Torek, 17. decembra: 1. skupina: Osnovna šola Vransko ob 8. uri. Osnovna šola Mo zirje ob 11. uri 2. skupina: Osnovna šola Štore ob 8. uri, Osnovna šola Franja Vrunča Celje ob ' uri 3. skupina: Rudarski šolski center Ve lenje ob 8. uri. Osnovna šola Gustava šilina Vele nje ob 10. uri V tednu domačega fil ma se bodo srečali tudi mentorji filmske v?;goje in filmskih kritikov na šolah. V Narodnem domu v Ce- lju sta na treh koncertih za mladino igrala Marina Hora- kova in Miloš Mlejnik. že vrsto let organizira Kon- certna poslovalnica v Celju aborunajske koncerte za mla- dino. Začetek ni bil lahek: mladina, nevajena koncertne dvorane, je bila dokaj nemir- na. Šolska vodstva turo ime- la pravega odnosa do te ne- posredne oblike glasbene vzo- je. Z leti pa se je stanje iz- boljšalo in sedaj se lahko Celje pohvali z izvrstno mla- do publiko, ki je širom do- тол-ine ni enake; tako vsaj zatrjujejo številni gostujoči umetniki. Medtem ko sta bi- la doslej v navadi po dva vzporedna koncerta za dopol- dansko in popoldansko izme- no, je letos zanimanje tako narastlo, da je Koncertna po- slovalnica uvedla tri skupi- ne: red A, B in C, ki se vr- stita običajno ob torkih in sredah. Vpisanih je 1188 mla- dih abonentov, ki prihaja- jo iz raznih šol. Med nji- mi prednjačita obe gimna- ziji s 400 oziroma 175 abonen- ti, sledi Ekonomski šolski center s 130, osnovne šole s 140, 108, 70 ih 53 abonenti. Obiskovalci prihajajo tudi iz Srednje medicinske šole in iz podeželja (Vojnik, šemp>e- ter). Razume se, da je ! vsakem koncertu potreben ( ber komentar. Razveseljivo da mladina pozorno posis (z nekaterimi redkimi ^ mami nemirnežev) ter se glasbi in komentarju čeda bolj navdušuje. Vse več m dincev prosi koncertante avtograme, se zanima za i hovo življenje, za uistruirt te in podobno. V torek in v sredo, 22. 23. oktobra sta za vse ^ mladinske abonmaje igî^ mlada umetnika violoni Miloš Mlejnik in pianis" Marina Horakova. Spored^ sestavila Lz posemeznih sH kov sonat Boccherinija, B«* hovna, Debussyja in šošt-a' viča. Tako je bilo uStrež«' \^gojni plati — spoznava» sonate — ne da bi dol.?"^ sili mladino s celotnimi sXlí bami, pa vendar je bila P dana pestrost ob raznih S lih od klasike do impresio® ma do neoklasicizma. glasbenika odlikuje izrabi muzikalnost, ki se odraža občutnem podajanju mojs" vin različnih slogov. Teim^ visoka dospelost jima oi''^^ ča izrazno muziciranje v ^ tevnih skladbah, pri je treba še posebej nagl®^ izvrskio medsebomo nost. • iEgon Кг^ št. 43 — 30. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 POGOPKI I PODKRAJ: KDAJ POVEZAVA 1'rejšiiji teden je podjetje KOC: iz Vi-lenja kljub slabim vremen- skim lapilli ram še pred rokom kont.ila asfaltna dela na odseku ceste od Arnac do zaselka i'očim. Na seji občinske konference ZK, ki bo v drugi polovici n>eseca novembra, bodo o lej oceni odkrito spregovorili. Tam, kjer samoupravijujije ni za/.i\e,o, kakor dolo- čajo načela nove ustave, bo organizacija Zveze komunistov odločno ukrepala in odkrilo identificira.a »se liste dejavnike, ki naspro- tujejo liitrejšemu razvoju samoupravljanja. D. S. MOZIRJE: SPREMEMBA V VODSTVU SZDL Organizacija SZDl^ v mozirski občini se poleg reševanja števil- nih tekočih in konkretnih nalog hkrati pripravlja tudi na sejo konference, na kateri bodo med drugim ocenili dosedanjo solidar- nostno akcijo za pomoč po potrefu prizadetemu območju v šent- jurski in šmarski občini ter ocenili priprave in druge naloge v zvezi z volitvami delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Dosedanje zbiranje jjomoci za Kozjansko je dalo predvidene re- zultate; zdaj pa je v teku še zbiranje prispevkov pri kmetih. Ra- čunajo, da bodo samo med njimi zbrali okoli deset milijonov sta- rih dinarjev. Na naslednji seji konference občinske organizacije SZDL pa bo- do potrdili tiidi nekatere kadrovske spremembe. Ker bo dosedanji dolgoletni predsednik občinske konference НлПко Cop zaradi dela in funkcije v občinskem izvršnem svetu pa tud¡ zaradi preobre- menjenosti na drugih položajih razrešen te dolžnosti, omenjajo kot mozneg» kandidata za to odgovorno družbeno politično luuKcijo Ivana Kramarja. Orgaiii.ra(,ija SZDL v mozirski občini pa sj.iemlja tudi delo okoli sprejemanja novih statutov v krajevnih skupnostih. MB MOZIRJE: ZA VARNOST PROMETA Komisija za preventivo m vzgojo v cestnem prometu, ki jo je imenoval izvršni svet občinske skupščine Mozirje, je že na svoji prvi seji sprejela deiovni načrt, ki obeta več akcij za varnost pro- meta na cestah. Prva skrb bo namenjena prometni vzgoji otrok v šolah, še po- sebej oblikam, ki se uveljavljajo v izvensol;,ki aktivnosti. To med tirugini velja za ustanavljanje družin prometnikov, za organiziranje pionirske prometne službe pa tudi za preizkušanje v znanju cestno prometnih predpisov in podobno. Skupaj z združenjem šoferjev in avtomehanikov ter delavsko univerzo bodo izvedli več predavanj o novem zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa. Ta predavanja bodo tudi v vseh kra- jevnih skupnostih. Izredno pomembna bo akcija okoli ogleda in ugotavljanja urejenosti in varnosti avtobusnih postajališč v mozir- ski občini. V načrtu pa je tudi več drugih akcij, ki bodo oce- njevale opremo motornih vozil, treznost voznikov in še тагЛкај. ZDRAVSTVENO VARSTVO: BO TEMELJNA SKUPNOST? Izvršilni odbor • skupščine skupnosti zdravstvenega varstva in za- varovanja je na svojem zadnjem zasedanju obravnaval predlog za- kona o zdravstvenem varstvu in se odločil za samoupravno temelj- no zdravstveno skupnost v nasprotju s predlogom za regijsko zdrav- stveno skupnost. V bodoče se bodo temeljne zdravstvene skupno- sti po načelu solidarnosti združevale v regijsko, odločanje pa bo ostalo v rokah temeljnih zdravstvenih skupnosti. Pri obveznih oblikah zdravstvenega varstva se je izvršilni odbor opredelil za nacionalno var.stvo, kjer naj bi bili zajeti tudi delavci Iz naših ostalih republik z družinami vred. Zaradi novih oblik zdravstvenega varstva in podražitev bo tudi nujno potreben reba- lans finančnega načrta za letošnje leto. Izvi-šilni odbor skupnosti je razpravljal še o investicijah v zdrav- stvu za priliodnje leto, pri čemer je nastopilo načelno vprašanje, ali je lekarniška služba upravičena za morebitne investicije. Kot integralni del zdravstvenega varstva je po mnenju nekaterih čla- nov izvršilnega odbora upravičena, zato bodo o investicijah oziro- ma adaptacijah, ki bi prišle v lekarniški službi v poštev, še razprav- ljali. Z. S. NOVO IZ OBSOTELJA Obsoteljska magistrala se bo znova povečala za nekaj sto met- rov. Pred nekaj liuevi so začeli asfaltirati cestišče od Bistrice ob Sotli v smeri Podčetrtek in ga bodo v najkraj.šem času v dolžini okoli kilometra tudi zasfaltirali do konca tega tedna. Cestišče je tako kot vsa ostala, že izgotovljena obsoteljska magistrala, zelo široko in solidno narejeno. Kot smo pred kratkim izvedeli na občinski skupščini Šmarje pri Jelšah, bodo še letos nadaljevali z gratlnjo ceste I^esično — Vir- štanj, ki je zgrajena do Poiane. Z deli bi že začeli, če jim ne bi nagajaln slabo vreme. Sredstva za gradnjo so zbrana, zato ne bo nobenih ovir. CELJE Prijetno je bilo srečanje cicibanov z Otoka z jesenjo. Čeprav je bilo v prvi vrsti namenjeno tistim malčkom, ki obiskujejo vzgojno varst- veni zavod Anice Cemejeve, so uživali tudi drugi. Teh oziroma vseh skupaj pa je bilo nekaj sto. V četrtek popoldne se je prostor okoli otroškega vii- ca v Kaj uho vi ulici spreme- nil v vinograd, v polje in v pravo sejmišče, na katerem so stale bogato naložene stojnice z jaboikami, kosta- njem, bučnicami, grozdjem in drugimi dobrotami. Pa hišice, snopi, buče ... Otroci iz vrtca so prišli na prireditveni prostor or- ganizirano. Na glavicah so nosili znamenja jesenskih sa- dežev. Vsi pa dobre volje. Potem so se strnili v krogu in zapeli nekaj pesmic. Pri tem jih je spodbujal član ko- mornega moškega zbora Leopold Pere. Več kot navdušeno so po- zdravili tudi • te tko jesen. Prišla je mlada in lepa, s polno košaro. In ko so ji otroci odgovarjali na vpra- šanja — kaj je to, je z nji- mi zaplesala, zappila... po- tem pa povabila v pravi, pravcati vinograd. Na nje- govem robu je stal tudi ve- lik klopotec, in strašilo ... Grozdja je blo dovolj га vse. Drobne roke so ga sar me jemale. Včasih je poma- gala mamica. Tu in tam kak- šen očka pa babica ... Komaj se je končalo sre- čanje z vinogradom, že so vabile stojnice. Otroci so imeli denar. Sami so ga napravili m zanj dobili vse, kar so si poželeli. Celo pe- čena jabolka pa kostanj in še marsikaj. Bogata jesen v resnici se je izkazala tudi pri srečanju z malčki. Cas Pa je tekel in slovo od vinograda, otrok, nćvih prijateljev in veselih ter srečnih obrazov, je bilo tež- ko. Otroci so tu preživeli do- bro uro. Prijetno in lepo, sproščeni in veseli. Zato v njihovem imenu hvala vsem, ki so pripravili uspelo je- sensko prireditev. M. B. PREDSTAVLJAMO VAM Kulturno prosvetno dru- štvo Svoboda Žalec ima pod svojim okriljem poleg Vese- lih Hmeljarjev tudi ansam- bel Florjana Lesjaka. Verjet- no so poslednji manj znani, kar pa ne pomeni, da jih imajo ljudje tudi manj radi. Ansambel, kr. vam ga pred. stavljamo, obetajo že tri le- ta, člani pa so: Florjan Les- jak, ki je vodja in ustanovi- telj ansambla, igra bas kita- ro, vendar pa se je njegova glasbena pot pričela z vio- lino. Že v rani mladosti je ustanavljal ansamble in se- veda do danes tudi vzgajal mlade glasbenike. Pri njem izrazito velja pregovor vseh »muzikantov«: »Ko te, glas- ba osvoji, te težko kdaj spu- sti.« No, njega je glasba res osvojila, saj se ji do svojega šestega križa še ni izneve- ril. Tako je Florjan Lesjak živel z glasbo in misli še dolgo nadaljevati ob glasbi in ob svoj'ih mladih fantih, ki ga pomlajujejo. Harmoniko igra Rudi Moč- nik, kitaro Ivan Dužej, pev- ci pa so: Ivanka Zagode, Du- šan Žolnir in Vlado Geršak, ki igra tudi boben. Poleg vaj, ki jih imajo 1—2 krat tedensko, igri.jo vsako sobo- to in nedeljo v gostišču Pir- nat v Letušu. Letos so nasto- pili tudi na ptujskem festi- valu narodno zabavnih me- lodij. Ta njihov nastop smo pred dnevi videli tudi na te- leviziji in moramo reči, da so kar prijetno zaigrali in za,peli. Zelo zanimiva je bila tudi zasedba s saksofonom, s katerim priskoči na pomoč očetovemu ansamblu ' sin Fonzi, ki drugače igra pri Veselih Hmeljarjih. Za konec naj povem še to zanimivost, da je iPlorjan Le- sjak tudi nekakšen veteran našega radia, radia Celje, saj je s svojim ansamblom pri- bližno pred desetimi leti že večkrat snenlal zanj. Želi- mo, da bi tudi novo zasedbo ansambla Fiorjana Lesjaka posneli na našem radiu in da bi poslušailci radia Celje lahko čimprej slišaM še več skladb, ki se rojevajo pod peresom Florjana Lesjaka. R. V, Ansambel Florjana Lc.sjaka, cd leve proti desni: Iv au Dužej, Ilorjiui Lesjak, Kudi pločnik, Mado Gcršalt 10. stran — NOVI TEDNIK Št. 43 -- 30. oktober 1974 POKHCWO USMERJANJE ^oL« ,oben DRUŽBENI DOGOVOR O ŠTIPENDIRANJU Marsikdo se je gotovo že spraševal, kaj bo in kako bo v tem šolskem letu s štipendiranjem — posebno pa so nestrpni tisti, ki jim denarna po- moč družbe predstavlja nujen pogoj za nadaljnji študij. Res je, veliko je bilo dogovarjanja, raz- pravljanja — mogoče bi šlo lahko tudi nekoliko hitreje — toda končno smo le na tisti točki, za katero lahko rečemo, da je nekoliko dalje od za- četka. Znano vam je, da je bilo prav to področje — področje štipendiranja — eno od dokaj neurejenih in da smo si vsi zelo že- leli sprememb, urejenosti in kot najvažnejše, enake pogoje za pridobitev šti- pendij. Družbeni dogovor vse to prinaša. Določa enotne kriterije štipendi- ranja v SR Sloveiiji, učence, dijalje in študen- te primemo nagrajuje za uspehe v šoh in jih vzpodbuja k boljšim re- zultatom ter omogoča mladim ljudem izobraže- vanje v skladu z družbe- nimi potrebami, njahovimi sposobnostmi in mteresi, V tem mesecu bo i>od- pisan družbeni dogovor v vseh temeljnih organiza- cijah združenega deda — prepričan sem, da ne bo. nobena odklonila podpi- sa — in potem so vrata za nov boljši način šti- pendiranja odprta. Opo- zoriti pa vas moram, da so v nekaterih občinah že razpisali štipendije in da so roki omejeni. V zad- nji številki Novega tedni- ka boste tako našli raz- pis Iniciativnega odbora za sklenitev samoupravne- ga sporazuma o štipendi- jah učencev in študentov iz območja občane Celje. Razpis velja za šolsko leto 1974/75. V ostalih ob- činah bodo gotovo prav kmalu objavili podobne razpise in pazite, da ne boste zamudili postavlje- nih rokov. Družben: organi, ki bo- do odgovorni za uresniči- tev družbenega dogovora bodo vsako leito določili višino življenjskih stro- škov tako za učence, kot za študente. Za to šolsko leto je predvideno, da znašajo stroški za dijaka 900.— din in študenta 1200.— din. Pravico do štipendije pa imajo tisti, pri katerih skupni popre- čni mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1973 ni presegel dvakrat- nih življenjskih stroškov, ki se priznavajo za učen- ca in študenta (1800.— din do 2400.— din). Pri- hodnje šolsko leto bodo te številke seveda drugač- ne, odvisno od tega, kak- šni bodo pač življenjski stroški. Novost, ki jo predvide- va družbeni dogovor je tudi to, da je uresničeno načelo čimprejšnjega po- vezovanja mladih v šolah z organizacij anu združe- nega dela. Zato bo izgub- ljena pravica do štipendi- je iz združenih sredstev, če se učenci oz. študentje na razpise organizacij združenega dela ne prija- vijo ali tako štipendijo odklonijo. Za določanje višine štipendije bodo ve- ljali tudi kriteriji učnega uspeha in hitrosti šolanja. Lestvice bodo enotne. Za učence srednjih šol se predvideva nagrajevanje v obliki točk (točka je le- tos vredna 1.— din) in si- cer od 350 do 500 točk. Za študente je to neko- liko višje, m sicer od 450 do 850 točk. štipenditorji v manj razvitih krajih bo- do lahko dodajali k temu še do 200 točk. Kdor bo pravočasno opravljal iz- pite pa bo prejel. še do- datnih 100 do 250 točk. In še ena novost. Ce bo štipendija v organizaciji združenega dela nižja od tiste, ki jo predvideva dogovor, bodo kandidati imeli pravico do razlike, ki jo bodo dobiU iz zdru- ženih sredstev. štipendijska razmerja bodo urejena s pogodba- mi, v katerih bodo točno določene obveenosti šti- pendista in štipenditorja. In te bodo povsod enake. Kaj naj vam še povem? Mogoče to, da si želim, da bi bile vse stvari oko- H štipendij čimprej reše- ne in bi vaše učenje in študij po..eikali v miru in brez skrbi za materialne pobleme. DAVORIN RAIINSEK Tiho in mirno kot je bilo njegovo življenje, se je v 68. letu poslovil od dragih svojcev in vseh, ki so go. spoštovali in poznali, veterinarski oficir v pokoju, si- cer aktivni delavec občinske organizacije Rdečega kn- ža v Celju, Davorin Kalinšek. Pogrešali ga bomo tudi v uredništvu, vsak teden nas je obiskal in poročal o krvodajalskih akcijah, ki jim je zadnjih enajstih let posvetil SVOJ prosti čas m ki so tudi zaradi njegove priljubljene osebnosti dosegle izredno širino. Tu, v teh človekoljubnih akcijah je našel samega sebe, svoje bistvo, živet in delal je da bi osrečil druge. Sreča drugih je bila bogato plačilo za njegov trud. Poznali smo ga kot tihega, delovnega in prisrčne- ga tovariša, г umirjenim odnosom do vseh. Bil je skro- men. Zase ni nikoli nič zahteval, vse le za sočloveka. In tudi zato tolikšno spoštovanje pri vseh. OBMOČJE: MANJ PRITOŽB To je bila osnovna ugotovitev na regijskem posvetu ko- misij za vloge in pritožbe. Sestali so se predstavniki repub- liške komisije in predsedniki ter tajniki iz dvanajstih občin- skh skupščin celjske regije. Namen posvetovanja je bil, določiti izhodišča za nadalj- nje delo, ker tudi v te komisije prinaša delegatski sistem nekaj novosti. Naglašena bo predvsem budnost organov, da bo reševanje pritožb občanov hitro, organizirano in z naj- večjo mero odgovornosti. V letošnjem letu so v vseh občinah celjske regije zabe- ležili izreden osip pritožbenih vlog. V Celju so v zadnjih dveh mesecih zabeležili le 38 vlog, v lanskem letu pa Jih je bilo 72. Med njimi prevladujejo vloge s stanovanjsko proble- matiko in zemljiškimi spori. V Žalcu so lansko leto reševali 45 pritožbenih vlog, v letošnjem pa le 15. Podobna situacija je tLidi v ostalih občinah. ž. S. VARSTVO OKOLJA Ni prvoaprilska. Je resnič- na, čeprav mnogi tej ugoto- vi úví ne verjamejo. Potrdile so jo stalne meritve, potrdi- le tudi druge ugotovitve, med katerimi ne kaže prezreti zaravniških. O' onesnaženju okolja, zla- sti pa zraka in voda v Ce- lju, je tekla razprava na tri- najsti seji celjskega izvršne- ga sveta. Resna m strokovna. Ob vsaki besedi pa kritična. Navzlic resničnemu zbolj- šanju stanja, položaj ni tak, da bi rekli — zdaj smo na konju in od tu naprej je ko- nec ^ prizadevanj za varstvo okolja. Nasprotno. Prvi re- zultati so tisti, ki dajejo no- ve pobude za reševanje sta- nja, ki Celje še vedno uvršča med tista mesta, ki se ne morejo ponašati z kdo ve ka- ko čistim zrakom, rekami in potoki. In kaj so rekli na seji iz- vršnega sveta celjske občin- ske skupščine? MARJAN AŠIC, predsed- nik: Primerjalni podatki ka- žejo, da se je stanje izbolj- šalo in da je v celjskem zra- ku manj žveplenega dioksi- da kot ga je bilo pred leti." Kritično pa je ob tako ime- novanih sunkih, ko doseže stopnja onesnaženosti tudi do 5.000 mikrogramov na kubični meter. Inž. JOŽE RESMAN, zdrav- stveni dom Celje, medicina dela: Stanje je boljše. Kritič- no je ob sunkih, ki pa niso tako pogosti. Letos so bili trije. Na žalost pa ugotavlja- mo nove vire onesnaženja zraka. Nič kaj razveseljivo ni, da je bila onesnažitev'raz- meroma velika v poletnih mesecih, ko ni bilo kurjenja. To je zaskrbljujoče. Navzlic temu je povpreček onesnaži- tve še vedno v dovoljenih mejah. Sicer bo treba nekaj napraviti za zaščito ogrože- nih okolij v Bukovem žla- ku in Bežigradu. To območje je zdaj dosti manjše kot je bilo pred leti. In tudi pritožb ni več toliko kòt jih je bilo nekoč. Dovoljena meja v stopnji onesnaži tve zraka je 150 mikrogramov na kubični meter zraka. Dr. VLADO MAYER, Zavod za zdravstveno varstvo: Polo- žaj je boljši. Ugotavljamo ce- lo manj »bolezni na dihalnih organih,' celo za desetkrat manj. VIDA KOSI, članica komi- sije za varstvo okolja: Ugo- tavljamo, da je boljše stanje rezultat opuščanja nekaterih proizvodov. To pa pomeni, da nismo napravili ručesar drugega. Zato me rezultat ne zadovoljuje, saj v njem ni prizadevanj za namestitev či- stilnih naprav. To ni pot za varstvo okolja, če bi delali tako, bi bilo najbolje nič proizvajati. Potem bi bil zrak povsem čist. To pa hkrati pomeni, da bistvenega ni bilo napravljeno prav nič. Inž. DRAGO ČUČJilK, član izvršnega sveta: Desetega ok- tobra je v okolici Bežigrada smrdelo po gnilih jajcih. Morda je res, da je v zraku manj žveplovega dioksida. Toda, kako je z drugimi snovmi? Morda rase njiho- va količina? Inž. JOŽE RESMAN: Uni- verzalne naprave za merjenje onesnaženosti zraka ni. VINKO PRELOG, član iz^ vršnega sveta: Tu so nekateri govorili, da je prizadeta sa- mo bližja okolica cinkarne. Kaj je to in kaj zajema ta bližnja okolica? Inž. JOŽE RESMAN: Za žveplov dioksid je to obmo- čje, ki je oddaljeno od žariš- ča okoli 300 metrov, ob sun- kih pa se ta razdalja pove- ča tudi na dva kilometra zračne črte. RISTO GAJŠEK, član izvr- šnega sveta: Onesnaženost zraka je večja v jutranjih urah, morda ob izklopih in podobno. Sicer pa smo ugo- tovili tudi uničenje mladega drevja pri Ljubečni. Pravijo, da zaradi kotlarne v opekar- ni. MARJAN AŠIč: Od opekar- ne smo zahtevali poročilo o onesnaževanju zraka. Inž. FRANJO KLINGER, glavni direktor cinkarne: Proizvodnja titanovega cuok- sida teče kontrolirao. Ni posebnih iäklopov. Zastoji nastajajo le ob ukinitvah električne energije. V tej tovarni ni fazne proizvodnje in ni preklapljan. Zato ni moč govoriti o večji onesna-^ ženosti v določenih časovnih razmakih. Res pa je, da je v zraku več vlage, pare, kaj- ti filtri delajo na principu či- ščenja z viago. Na stopnji onesnaženosti oziroma na čas njenega trajanja pa vpliva tudi vreme. Ob vročem vre- menu para prej izhlapi, med- tem ko ostane ob slabem dlje časa v zraku. Te količi- ne vlage pa so minimalne. MARJAN AŠIČ: Celjam ve- likokrat negodujemo po raz- položervju, občutku, čeprav nam podatki govorijo druga- če. Inž. DRACX) CUCEK: Me- rilne naprave bi morali pre- mestiti oziroma pri tem upo- števati tudi smer vetrov. Inž. JOŽE, RESMAN: Pri obravnavanju te problemati- ke je najbolj kriučen jugo- zahodni veter, medtem ko je južni redek. MARJAN AŠIC: Moram re- či, da ljudje protestirajo za- radi onesnaževanja zraka. So ogorčeni. In nihče ne verja- me, da je stanje boljše. ZORAN VUDLER, član ko- misije za varstvo okolja: Za- nima me, ali smo v Celju na- pravili vse, da bo industrija dobila čistilne naprave in da se njihovo delo tudi zajamči? VINKO PRELOG: Stanje se je sicer izboljšalo, toda naši ljudje imajo še vedno slab občutek. Neprijetno je živeti v megli, smradu. Tudi zaradi tega strokovnjaki no- čejo prihajati v Celje. Inž. JOŽE RESMAN: Ne smemo vsega metati v bre- me industrije. Vedeti je tre- ba, da je delitev krivde pri- bližno polovična. K onesna- žitvi celjskega zraka v skoraj enaki meri prispevata mesto s kurjenjem m industrija. MARJAN AŠIČ: Moramo ugotoviti, da je stanje sicer boljše, občutek pa porazen. Inž. FRANJO KLÍNGER: Morate vedeti, da se v cin- karni zavzemamo, da bi re- šili to vprašanje, sploh vpra- šanje onesnaževanja okolja. Do vsega tega nismo indife- rentni. Imamo pa velike te- žave, ki jiih nihče ne vidi. Nam ni vseeno, kako je z onesnaževanjem. Za nas ni proizvodnja edini cilj in za vsako ceno. Tudi naši ljudje, cinkarnarji, živijo v Celju in želijo živeti in delati v zdra- vem okolju. Mi se zaveda- mo, da mora rešitev proble- ma dobiti trajno obliko. MARJAN AŠIC: Mislim, da lahko raz;pravo pripeljemo h koncu. Ob tem moramo zno- va ugotoviti, da je stopnja onesnaženosti zraka zaradi žveplovega dioksida manjša kot je bila pred letom in prej. Pojavljajo pa se drugi viri kot para iz tovarne za proizvodnjo titanovega diok- sida' in drugi. Vse to seve- da slabo vpliva na razpolo- ženje občanov. Zato moramo vztrajati ■ na namestitvi in delu čistilnih naprav povsod tam, kjer morajo biti. Prav tako bomo nadaljeva- li s sistematičnim merjenjem celjskega zraka in stopnje njegove onesnaženosti. Me- nim, da bo osem opazovalnih oziroma merilnih mest do volj. Poleg tega bomo na- črtno Ugo vi j ali vsa druga žarišča onesnaženosti. In še to —- menim, da bi morali o teh ugotovitvah spregovo- riti in pisati tudi naši stro- kovnjaki, da bo javnost na- tančno obveščena o stanju in prizadevanjih za rešitev za Celje in njegovo bližnjo oko- lico perečega problema. M. BOŽIČ št. 43 — 30. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 CELJSKI KOMUNISTI O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU TUDI O UČINKIH Iz vseb'ne V. seje občin- ske konference ZKS Celje, ki je razpravljala o vzgoji in izobraževanju, danes objav- ljamo razpravo Irene Mrvi- čeve, profesorice na peda- goškem šolskem centru v Celju. Z njenimi mislimi tudi sklenjaino našo anketo o no- vem predmetu Samouprav- ljanje s temelji marksizma. Nanjo so odgovarjali profe- sorji in dijaki, pred dnevi pa je Zavod za šolstvo skli- cal v Celju posvet s preda- vatelji novega predmeta, ta- ko da lahko zaokrožimo sli- ko prvih izkušenj o utira.nju proti tega predmeta v učno vzgojno delo. Čeprav neka- teri ocenjujejo knjigo Sa- moupravljanje kot vsebinsko sprejemljiv in uspešen pri- ročnik, učerici in tudi več predavateljev temu le delo- ma pritrjuje. Nimamo v mi- slih le nekaterih vsebinskih pomanjkljivosti, ki objektiv- no izhajajo iz predčasne pri- prave priročnika. Enako ve- lja za uvodni del priročni- ka, za prvo poglavje, ki ne bi bila upoštevana nekatera elementarna uvodna znanja, a prepotrebna s pedagoške- ga in vsebinsko-teoretične- ga vzroka. V uvodu bi se morali učenci seznaniti z nekaterimi osnovnimi socio- loškimi in marksističnimi pojmi — o razmerju med človekom in naravo, o pro- izvajalnih silah in proizvod- nih odnosih, razrednih na- sprotij boju, državi, revolu- ciji itd. V kolikor učenci teh elementarnih novih poj- mov ne bodo osvojili, bo skorajda utopistično pričako- vati, da bedo razumeli raz- voj ideje o samoupravljanju! Ali pa delavsko gibanje, nje- gov vse glasnejši korak k »carstvu svobode«. Knjiga Samoupravljanje ni učbenik. A težava je, da so morali predavatelji iznajdlji- vo iskati pedagoške, meto- dične in vsebinske prijeme za interpretacijo začetnili uč- nih tem. Težaško delo. Na IX)svetu, ki ga je sklical Za- vod za šolstvo, so namreč ugotovili, da nosilci nove- ga pi-edmeta še vedno nima- jo v rekah zapiskov preda- vanj s seminarja, ki je želel vsebinsko pripraviti učitelje za uspešen start pri realiza- ciji novega predmeta. Učbe- nik bo, na razpolago šele čez kako leto. Bolje je ra- čunati na daljši časovni od- Ì mik. Zato bodo morali pre- davatelji sami, v okviru ak- tiva in Zavoda za šolstvo, pripraviti enotne teze za in- terpretacijo učnih tem. V razdelitvi učnega gradiva bo- do morali »popraviti« veliko pomanjkljivosti priročnika, ki je zasnovan »preveč šol- sko«, predmetno izobrazbeno, mnogo manj pa naglasa hu- manistične, občečloveške vrednote samoupravnih od- nosov. Pomen učnega predmeta Samoupravljanje s temelji marksizma presega tematske okvire izobrazbenih ciljev. Zato njegovo uvajanje pove- zujemo s spremembami v celotnem sistemu usmerje- nega izobraževanja in z zah- tevo, da postane naša šola bolj socialistično angažirana, bolj povezana s prakso in združenim delom in po svo- ji vsebini, po utripu v učno- vzgojnem procesu bolj — samoupravna. Ne moremo potemtakem spregledati stranskih učin- kov predmeta. Njegove funk- cije soblikovalca novih od- nosov med učenci in učitelji in spreminjevalca vsega pre- živetega, avtoritativnega in nepedagoškega, kar morda še vztraja kot nagnetena usedlina v posameznih i>eda- goških zbornicah. Vsi peda- gogi bi morali sprejeti nov predmet kot veliko šanso, kot odprta vrata, skozi ka- tera lahko neboleče pripe- ljemo v šole svežino znanja, vzgoje in odnosov. Svežino življenja. Ce to zares hočemo, potem moramo snovati menjave še v metodologiji učnega dela. V organizaciji učnovzgojne- ga dela. V radikalnem od- pravljanju frontalnega po- uka. Samoupravljanje s temelji marksizma je v naših šolah novost, ki se ne bo takoj vpila v slog dela in razmiš- ljanja vseh akterjev učno- vzgojnega procesa. Izpeljava tega predmeta je bržčas res proces. A noben proces ne sme trajati predolgo. To smo v naši samoupravni praksi že izkusili. JOŽE VOLFAND LOČE BO DOVOLJ DENARJA? v krajevni skupnosti Loče so letos že veliko naredili: asfaltirali so ce- sto iz Zič do Loč in na- prej iz Loč proti Kob- lam, elektrificirali so ne- kaj zaselkov in zgradili vodovod. Seveda je kra- jevni. skupnosti pomagala z dodatnimi sredstvi tudi občinska skupščina v Slo- venskih Konjicah, dobr- šen del sredstev pa so prispevali tudi krajani Loč sami. S predsednikom loške krajevne skupnosti Fran- cem Polhom smo se po- govarjali o letošnjem pro; gramu njihove krajevne skupnosti. »Osnutek programa smo že naredili,« je dejal Franc Polh. »O njem bo razpravljal tudi svet kra- jevne skupnosti na eni prihodnjih sej. Sicer pa smo v osnutek letošnjega programa vključili asfal- tiranje ceste do Mlač, na- to asfaltiranje 500 meter- skega odcepa proti Lipo- glavu pa tudi ureditev kanalizacije v Ločah. Po- leg tega pa bomo iz sred- stev samoprispevka v na- slednjih letih zgradili tu- di kulturni dom. Ko že govorimo o njem, bi še dejal, da bomo v nasled- njih letih lahko gotovo več naredili za Loče in okoliške manjše krajevne skupnosti. Kot sedaj nov način finansiranja krajev- nih skupnosti bo namreč omogočil, da bodo imele krajevne skupnosti več denarja kot doslej. Ne bomo se več otepali s problemom pomanjkanja sredstev. Prvi korak za nov način financiranja^ smo že storili, ko smo popisali vse naše delavce. In če bodo delovne orga. nizacije dosledno oprav- ljale svojo obveznost in pošiljale denar krajevnim skupnostim, se bodo le-te v bodoče veliko hitreje razvijale, kot se razvija- jo sedaj.« D.S. Vsa naša družba po spre- jemu nove ustave doživlja globoke spremembe. Jasno je, da tudi srednja šola ob tem ne more stati ob strani. V skladu s potrebami samoup- ravljalske družbe naj bi na- stala takšna šola, ki oo mla- dega človeka vzgajala v du- hu marksizma in samouprav- ljanja. Nemogoče je danes trditi, da šola v preteklih letih ni poznala marksistično- samoupravne usmerjenosti; prevladovala je ali dogmat- ska misel o naši družbi brez napak oziroma aktualno-kri- tično iskanje idealne družbe, ki jo marksizem teoretično predvideva, da bi lahko z da- našnjo situacijo zanikali vse pozitivno v tej družbi. Marksizem, pravi marksi- zem pa pomeni neprestano iskanje in željo po razvoju. Terja odpravo vsega, kar je preživelo. In naša šola zato mora iz tovarne za izobrazbo postati šola za samoupravno življenje sposobnega mladega človeka. Interes delavskega razreda ne more biti zadovoljen le z razvojem sistema izobrazbe; zanj je nadvse pomembna vsebina in način pridobivanja te izobrazbe. In tako se po- javlja na zdajšnji stopnji nuj- nost v srednje šole uvajati predmet, ki bo učencem omo- gočil spoznavanje marksizma in samoupravljanja. Vsebin- ska novost novega predmeta, ki ga s tem šolskim letom uvajamo, pa je predvsem v tem, da uvede teoretično zna- nje o samoupravljanju s praktičnim delom in adejstvo. vanjem sami spoznajo in do- živijo. Jasno je, da tak sistem dela prinaša ovrednotenje vse naše šolske samoupravljalske prakse. Naloga predmeta je usmer- jati in povezovati družboslov- ne predmete in pri njih iska- ti idejne angažiranosti. Tako torej nov predmet ¿»Dstaja osrednje vodilo vsega, kar se na šoli dogaja. Toda to bo nov predmet lahko oostal le v primeru, če bo predavatelj tega predmeta družbeno an- gažiran. Naša družba ni brez- konfliktna družba, polna je raznih protislovij razvijajoče- ga se samoupravnega socializ- ma in družbeno neangažiran predavatelj lahko s svojim, samo sebi lastnim načinom in pojasnili učenca usmerja čisto nasprotno samouprav- nim idejam. V fazi priprav na uvedbo »samoupravljanja« v naše šo- le je bilo veliko slišati o kadrovski nepripravljenosti naše šole. Menim, da je res, da danes, ko ta predmet že proučuje- mo, to poučujejo ljudje, ki za to strokovno niso povsem usposobljeni. Toda kakršno- koli čakanje na šolane kadre, na napisane učbenike, bi po- menuo večanje галкогака mea šolo in dejanskim življe- njem, ki pa tece. Zaro je ta iaza priprav pomenila veliko preizkušnjo za prosvetne de- lavce, Zlasti komuniste. In če danes ocenimo takratne zahteve v delovnih koiektivih za kadrovsko reševanje tega proolema, lahko rečemo, aa je bil v celjski regiji ta pro- blem v večini primerov dob- ro rešen. Povsod tam, kjer je bila OOZK tista, ki je z vodstvom šole evidentirala možne predavatelje, danes po- učujejo Samoupravljanje s te- melji marksizma ljudje, ki družbeno stvarnost ne pozna- jo samo iz učbenikov, ampak LZ neposredne družbene prak- se. Tam, kjer pa je ta eviden- ca učnega kadra šla po drugi poti, mimo OOZK, pa lahko pričakujemo prej ali siej kon- fliktne situacije. Mladi ljudje so namreč kritični in ko bo- do začutili prva neskladja med učno snovjo in nazori predavatelja, ko bodo teore- tično spoznah samoupravne pravice in ugotoviü pomanj- kanje le-teh na šolah, v kate- ri se šolajo, bodo zahtevali pojasnilo. Vprašanje je, ali bodo ta pojasnila potem dobili. Kajti če jih ne bodo, smo kljub uvedbi novega predmeta s tako široko zastavljenimi ci- lji zopet izgubili del mlade generacije, ki je, na žalost, v tako velikem številu ob strani družbeno-samouprav- Ijalskih dogajanj. Sprašujem se, ali bo kdo to preverjal? Ali bo končno Zavod za šolstvo, navsezad- nje pa tudi OKZK mimo na- čelnih ocen ovrednotil tudi delo oziroma nedelo posame- znika in izvajal določene san- kcije? Kajti, če se to ne oo zgo- dilo, bo predmet Samouprav- ljanje s temelji marksizma postal le eden izmed iružbo- slovnih predmetov, kot so bili to že nekateri podobni predmeti pred njim. Irena Mrvič MOZIRJE v Kot za druge družbeno po- litične silnice v mozirski ob- čini, tako tudi za Zvezo ko- munistov velja — delo brez predaha. Komaj so v osnov- nih organizacijah ZK v or- ganizacijah združenega dela in na terenu ocenili prizade- var\ja za nadaljnjo razširitev in poglobitev samoupravnih odnosov, že so se lotili vpra- šanja idejne usmerjenosti vzgoje in izobraževanja pa tudi statutarnega sklepa o or- ganiziranju in delovanju ob- činske organizacije ZK v ob čini. Piko na i bo dala tudi bližnja seja konference ob činske organizacije ZK. Prva stališča v zvezi z idej- no usmerjenostjo vzgoje m izobraževanja je dala nedav- na seja aktiva ZK prosvetnih delavcev. Ob tej priložnosti niso opozorili samo na ust- varjanje razmer za uresniče- vanje socialističnih idejnih smotrov v okviru angažirane šole, marveč tudi na delo. ki ga morajo pri reševanju teh stališč opraviti osnome orga nizacije ZK na terenu. Gre torej za skladno delo in ak- cijo, za nalogo, ki je ni moč naprtiti samo šoli in prosvet- nim delavcem, marveč razši riti odgovornost za sociali- stično idejno usmerjenost vzgoje in izobraževanja t/Udi na teren, na krajevno skup- nost, na širše okolje. V tej zvezi so opozorili tu- di na nekatere materialne probleme. Tako na nujnost boljše tehnične opremljeno- sti pouka, na ustanovitev po- sebne šole v občini in ne na- zadnje na stanovanjske pro- bleme za prosvetne delavce, ki prehajajo v nekaterih pri merih že v kritično stopnjo. Statutarni sklep o organ.zi- ranju in delovanju občinske organizacije ZK v Mozirju je pravzaprav že dobil svojo uveljavitev. To tudi zaradi organiziranosti same. Medtem ko so imeli v občini doslej trinajst osnovnih organizacij ZK, jih bodo poslej tmeli šestnajst in dva stalna akti- va. Slednja bosta delala še naprej v Solčavi ter v tr- govskem podjetju Savinja. Do novih osnovnih organiza- cij so prišli v GLIN Nazai- je, kjer so tudi to delo us- kladili s temeljnimi organiza- cijami združenega dela in sa- moupravno skupnostjo skup- nih služb. Nova je tudi or- ganizacija v Bočni, katere člani so doslej delali v okvi- ru Gornjega grada. Poleg osnovnih in dvih stalnih aktivov je organiz ra- nih še pet svetov ZK v orga- nizacijah združenega dela tn za območja krajevnih skup- nosti. Seveda pa з to organizira- nostjo problemov Se ni ko- nec. To ne velja samo za tež- njo, da bi sta.lna aktiva kma- lu prerasla v samostojni os- novni organizaciji, marveč tu- di za vključevanje novih čla nov zlasti iz vrst gostinskih delavcev, ki zaenkrat še ni- majo svoje organizac-je. Si cer pa se stalne na.og3 na tem področju kažejo sploh pri vključevanju novih čla- nov, zlasti mladih. Tu Jih ča- ka še precej dela. 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 43 -- 30. oktober 1974 NEPOZABEN IZLET Moram se zahvaliti vsem v uredništvu NT, fci ste že v mesecu aprilu pričeli z organizacijo izleta v Var- šavo in ste imeli {X>trplje- nje s slikami ter kuponi vse do konca. Prisrčna hvala tistemu, ki je mene izžrebal, hvala pa tudi vsem, ki ste gla- sovali zame. Veliko je uredništvo žrtvovalo za nas, ki smo bili deležni tega nepozabnega izleta. Videli smo veliko pa tudi nasmejali smo se dovolj, še »zlodji« (zloti) mi bo- do ostali v nepozabnem spominu. Prisrčna hvala vsem. MARIJA SVETKO ODGOVOR: Drajça Ma- rija, povabila na martino- van.ie smo vsi zelo veseli. Pridemo in hvala lepa! Samo točen datum in uro nam sporočite, da vas ne presenetimo. Kajti lahko pridemo še kak dan prej in ostanemo vse do nede- lje ... GLAS S PRIMORSKE Oglašam se vam iz pri morskega kraja m vas le- -FK) pozdravljam. Sem vaš naročnik že tri leta 'n vam moram priznati, da je me- ni in moji družini NT zelo všeč. Dovolite mi vprašanje. Končali ste s kuponi za potovanje v Varšavo. Za- nima me, kam so potova- le vse tiste slike, ki niso bile izžrebane? Po mojem gotovo v koš. Ali veste, za kaj gre? Poslal sem si- novo sliko, edino, ko je bil star 16 let. Ni pristal, da bi jo poslal, ..oda jaz sem jo vseeno. Zdaj mi sin očita, da sem njegovo zadnjo sliko vrgel v koš. Pa še nekaj. Povest Ci- ganka nam je zelo všeč. Prvi od nas, ki dobi ča- sopis, prebere najprej to. Se ne bi dalo malo več prostora posvetit tej po- vesti? če se bojite, da bi je bilo prehitro konec, pa gotovo imate pripravljeno že drugo. Na koncu pa še to. Veli- ko je pripomb na račun slik in pisanja o Ljubezni po svetu. Vi kar nadaljuj- te s tem. Le tako izvemo, kako se imajo radi ljudje drugod in kakšni običaji so. Marsikdo pa rudi ne ve, kakšni so obi-?aji pri nas. Ne mislim samo na Slovenijo, tudi za druge republike. Ko boste konča- li Ljubezen po svetu, pa nadaljujte z ljubeznijo do- ma. Verjemite, da bi bilo zelo zanimivo. Bralec s Рг'morske ODGOVOR: Žal nam je. dragi bralec, toda pri nas ,ie tako, da poslanih fotoerafii ne vračamo. No- benih. Veseli nas pa, da imamo tudi tako daleč zveste bralce. Glede pove- sti Ci.çanka pa tole. Res ,1e, da že imamo priprav- ljeno novo zçodbo, toda ali ni branje kratkih nada- l.ievani bolj napeto? In še nekaj — ali ni težko dočakati prihodnje številke NT? O vašem predlogu glede Ljubezni doma bo- mo premišljevali. ZA LJUBI KRUHEK Žalec. Avtobusna posta- ja. Pravo septembrsko ju- tro: megla in i^ozi belo kopreno medli prameni. Izza Celja vzhaja sonce, vsak čas bo prepodilo me- glo in nad nami bo jasno nebo. Potniki, ki čakajo lokal- ca, so v gručah, nekateri stopajo po pločniku, po- gledujejo na cesto, v iz- ložbena okna. Stojim, gledam predse, misli so daleč, brezciljne. Ko se okrenem, vidim po- leg sebe drobnega fantka. Slabo je napravljen: v hlačah pretrge, suknjič prevelik, čevlji ponošeni. Obrazek pa tako čedkan! Prifrkan nosek, nekaj le- I>otnih pegic, gosta rdeč- kasta griva in drobcena bradica. — Gospod, kdaj pelje avtobus? me vpraša in mu je nerodno, da malo po- rdi, pa se hitro sprosti in pokaže z roko. »Aha že gre! Koliko pa košta?« me pogleda in sega v žep. — Kam pa potuješ? — V Celje. Nekaj mo- ram kupiti, za mamo in zase, govori, kakor da jih ima dvajset in ne dobrih enajst. — Okoli stopetdeset, mu pravim, ko vstopiva. Vlju- den je: prvi jaz in potem on. Prostora dovolj. Se- deva. In nadaljujeva po- govor. — Kaj nisi od ttnikov. Sem preprosta ženska in nisem bila še nikoli tako daleč po sve- tu. Sedaj p>a me je pri NT doletela sreča, da sem bila na tako 1ер>ет izletu. Bilo je čudovito, bilo je prelepo. še enkrat se NT in RC ter Izletniku zahvaljujem za čudovito doživetje, vse udeležence izleta pa .skre- no pozdravljam. Marija Trupej, Kozje POZOR, PRIJETNE DIŠAVE! Pred nekaj tedni sem v upanju, da se bom izne- bila dolgega časa, odšla v kino. Bil je nedeljski dolgčas, tisti, v katerem se je težko odločiti, ali bi ga preživeli kar ob televizorju, knjigi ali pa v kinu. Treba pa ga je pregnati, ker bo nasled- nji dan že treba na delo. No, in jaz sem se od- pravila v kino. Udobno sem se namestila, seveda kolikor se v kinodvorani pač da. Ob meni pa je »čičal« starejši gospod. Mislim, da jih je imel okrog 45—50, vendar je bil oblečen zelo elegan- tno in je od daleč najbrž izgledal precej mlajši. Komaj so se ugasnile lu- či, je strašno zasmrdelo. Sprva si nisem upala po- gledati proti njemu, ko pa se je to še nekajkrat ponovilo, sem ga glasno opomnila. Ni odgovoril, niti ni pogledal, kdo je to rekel, pač pa je še en- krat zelo zasmrdelo. Vsta- la sem in Se zrinila sko- zi vrsto. Potem sem do konca predstave stala. Ko sO se končno prižgale lu- či, sem z zaničljivim po- gledom iskala prostor, kjer je bil ta dišeči člo. vek. šele takrat sem ona- zila, da je prišel z neko žensko, ki ji je smeje ne- kaj razlagal. Potem sta oba pogledala proti meni in se zarežala, kot da bi bila nora. Besno sem se obrnila in odšla domov. Na ta dogodek sem se spomnila danes, ko sem po naključju srečala ti- stega človeka in se mi je nasmejal. Le kaj si je mislil o meni? Res, da sem stara le 17 let, toda to še ne pomeni, da bi morala vdihavata izpušne pline petdesetletnih zad- njic in se pri tem blaže- no smehljati. Teodora K. POMISLEK O KOZJANSKIH CESTAH O kozjanskih cestah je bilo izgovorjeno veliko besed, izbojevano ničkoU- ko papirnatih bojev. Ce- ste pa so kljub vsemu os-" tale še vedno tipično koz- janske, valovite, luknjaste, skratka nemogoče. V sre- dišču taK-šnega cestne^îa omrežja stoji trg in nek- danja občina Kozje, siedi- šče pravega Kozjanske- ga, zaostalega od sveta, odrezanega od vsega Cela Slovenija pozna znano Godčevo pesem Bohor šu- mi, bohor žari, pozna he- rojski boj Kozjanskega med drugo svetovno i/oj- no, a vendarle le redko kdo zaide na ta konei\ Tisti, ki le pridejo, odidiî- jo s kletvijo o nemogočih cestah. Dobrote iz sklada za po- moč nera,zvitim najbrž še niso prodrle na pravo me- sto. Rešiti Kozje? Da, le sedem kilometrov aslalta in Kozje bi zad.h.alo, ut- ripalo hiî/геје, vse bi de- lalo bolje. Mislim cesto Prelasko — Buče — Kozje. Ta je danes že toliko ob remen j ena, da bo vožna po njej kmalu nemogoča. Ob tej priliki bi bilo pametno spomniti se lju-_ di, ki imajo in morajo imeti službene vožiijs s svojim avtomobilo.ii Naj- slabše je na omenje;ii ce- sti in na cesti Lesično — PreVOrje — Celje. Položaj teh voznikov v primerja- vi z onim-, ki dr-zG po as- faltnih cestah, je m.io?;;) težji Obremenjeni so za vsij 50 odst. stroškov več. Umes'.nc bi bilo, če bi z zakon* m določili olajš'jve za te voznike, ki prav i;a- k plačujejo davščine z.i ceste m podobno, od re- ga pa nimajo nič ali zelo malo. življenjska doba av- tomobila, ki ima pod ko- les; kozjansko cesto, ]e gotovo za polovico manjša kcK onega na asfaltu. Tudi za porabo goriva vel'a enaka primerjava. Mar ni гез, da so v takšnem položaju uuajti puščem na cedilu v naši enakopravnosti, tisti ljud- je lil niso oklevali, ko ie š'0 za biti aH ne biti na- ša domovine. Mnogo govorimo o soi'i- dainosti za Kozjansko, pa vendar je še malo lareje- nega. JOŽE BOŽIČEK ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: OA 1ГТ AOI f АП АГ1 ITI f Г PISE: FRANJO fi 30 LET OSVOBODITVE « Okupator je v Nazarjih hitro pokazal svoj pravi obraz Kakor drugod, tako so se Nemci ušteli tudi v Na- zarjah. Menili so, da si bodo nekatere ljudi pridobili, druge izgnali, ostale kakocrkoli pokorili. Menihe so iz samostana odvedli slabih štirinajst dni po svojem pri- hodu. Odpeljali so j.ih v iBrestanico, aloiglasni Rajhen- burg in nato še naprej. 1игар.чИ so samiostanske dra- gocenosti, predvsem znanieniie stare sliike, preproge, zlatnino, a tudi živila. Uničili o obsežno samostansko in tudi šolsko knjižnico. Knjige so zmetali na samo- stansko dvorišče in jih zažgali. Ljudje se še spominja- jo, da se je takrat več kot deset dni kadilo iz samo- stana. Tudi v lesno-industrijskem podjetju, ki je spada- lo pod ljubljansko škofijo, so hoteli ustvariti svoj red in povečati predelovalne zmogljivos/ti predvsem v iz- delke, namenjene za svojo vojsko, v prvi vrsti pove- čati proizvodnjo zabojev za municijo, elementov za sestavljanje vojaških barak in taborišč in tudi raznih drugih lesenih izdelkov, ki jih potrebuje vojna indu- strija. Že v prvih dneh okupacije je bil v obratu po- stavljen nemški komisar — upravitelj z imenom Ig- lar. V pomoč mu je bilo dodeljenih manjše število nemških strokovnjakov in uradnčkcv. Njegov namest- nik je bil Nemec Krupka, ki je postal pozneje komi- sar te industrije. Razvidno je bilo, kako potrebne so nemški vojski dobave nazarske lesne industrije. Zato so hoteli storiti čim več, da bi proizvo'dnja po- večano in kvalitetno stekla. Komisar si je pridobil na svojo stran nekaj preplašenih domačinov za ovadu- štvo. Viktor Krč je pričel širiti ideje OF Zavedni domačini so početje Nemcev budno opa- zovali in sklenili, da bodo delali in storili po svoje. Viktor Krč, katerega se omenja, da je tudi v Mozir- ju sodeloval pri tkanju niti in zvez za OF, doma je bü z Jet;erskega, je pričel zbirati okoli sebe okupator- ju sovražne ljudi, ki so v tistem času in v naslednjih mesecih, nekateri tudi skozi vsa leta borbe, storili marsikaj pomembnega za razvoj osvobodilnega giba- nja v svojem in drugih kraljih Zg. Savinjske doline. To so bili poleg Viktorja Krča še bratje Anton, Ivan in Ciril Remic, Avsenjak Ivan, Keber Jakob, Ksmpjut Mirko in Mogu Ivan. Napeti in nevarni so bili taki sestanki, ki so jih imeli v gostitni Toničevih. Od ugo- tovitev, da bodo zvesto sodelovali za csvobodilno gi- banje, so prešli kmalu na konkretne naloge. Sestav- Ijah so podatke o gibanju nemške posadke v Mozir- ju, smereh obhoda žsndarmerijskih patrulj, izmenja- vali so SI mnenja o slabem zadržanju nekaterih doma- činov in podobno. V prvem obdobju sestajanja, od septembra 1941 dalje, so veliko storili za utrjevanje zavesti med ljudmi svoje okolice in razlagali, da Nem- ci ne bodo dobili vojne, Anton Remic, študent agro- nomije, Mogu Ivan in Planovšek Jože. Imeli so že tudi zvezo s partizani. V februarju 1942 leta je posta- vil Jože Letonja-Kmet za sekretarja odbora OF Na- zarje Remic Antona. V odboru so sodelovali še drugi tovariši, ki so v aprilu večinoma vsi šli v ilegalo, in- stali politični aktivisti ali borci v enotah. Vsi so veli- liiko prispevali k nastanku ' in razvoju prvih partizan- skih skupin v Zg. Savinjski dolini. Sekretar Anton Remic-škrjanc je bil v poletju 1942 v borbi na Črnem vrhu nad Taborom ranjen, ujet in zaitem ustreljen v Mariboru. Njegov brat Ivan Remlc-Lovec je padel v boju, lahko bi rekli, kot se spominjajo nekateri bor- ci, v dvoboju z geistapovcem. Poletii '1943 je v neki hiši v 'Moravčah naletel na gestapovca, oba sta istočasno sprožila orožje drug na drugega in bila oba istočasno smrtno zadeta. Papež Adolf je bil skupno z Ivanom Pečnikom ustreljen v Starem pjsikru 33 . 6. 1942. Tudi Mirko Kampijui!:, zaposlen kot nameščenec v lesnopre- delovalnem obratu in ozko povezsn z Viktorjem Kr- čem, je sodeloval z Nazarjani. Stanoval je v Mozir- ju, bil aretiran in ustreljen skupaj s Papežem in Peč- nikom. Kos Pranc-S£mo, imenovan kasneje tudi Aleks, je opravljal razne dolžnosti političnega aktivista po odhodu v ilegalo kot se spominja Vipotnjk Albin. Aleks je padel kot vojaški referent okrajnega odbora OF Dreta na Kokarjih v sep'lembru 1944, ob nena.d- nem nemškem vpadu preko Crete na osvobojeno ozemlje. V partizane sta spomladi 1942 odela tudi Or ožim Marij a-Katjuša, ki je blCa borka v brigadi in je padla na Dolenjskem, in Stopar Rudi, ki je padel kot borec spomladi 1943. leta. Naizadnje je bil na ku- rirski postaji TV 22. Ivan Remic — Lovec, član odporniškega gibanja v Nazarjih Anton Remic — Škrjanc, pionir osvobodilnega giba- п,ја v Nazarju in sekre- tar prvega odbora OF št. 43 — 30. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 13 DAN SPOMINOV čeprav je že pözaio, me je lep dan vseerio iavabdl v goad, v naravo. Ker je temperatura za oktober nižja, kot je običajno, so zadnje gobe ostale pod zemljo. Zaman sem upiiral oči med grmovje in med od- padlo listje. Na mestu, kjer je bilo vedno najti kakšnega jurčika, ki je ostal prikrit pred površ- nimi gobarji, sem našel le nekaj kostanj ev, ki jih odpadlo listje še ni po- vsem skrilo. Kljuto temu mi ni bilo žal sprehoda, saj je v gozdu, kjer se sliši veter in ptice, mir, ki ga ni več najti nikjer drugje. . Sonce se je nagnilo na obzorje in hlad me je opomnil, da se bo treba vrniti. Ko sem prišel na jaso sredi gozda, od ko- der se odpre širok raz- gled na gornjo Savinjsko do Uno, sem srečal starej- šo ženico, čepela je ob spomeniku in urejevala majhno grobišče. Izpod plevela se je prikazala sveža črna pest, ki je pri- čala, da je bil partizanski grob nekoč negovan. Po- leg spomenika je bila ko- šarica do polovice napol- njena z belim peskom, iz časopisnega papirja pa so gledali vršički- zelenih mačeh. »Pripravljate grob za praznik«, sem jo ogovoril namesto pozdrava. »Ni prav, da sem šele zdaj začela z delom.« Pozno je že, a prej ni bilo ni- koU časa. Moram ožive- ti grob, saj je tu pokopan partizan iz doline, čez nekaj dn^ bom prižgala svečko, saj že dolgo ni bilo nikogar blizu. Včasih so prihajaU sem šolarji, zdaj pa je jasa pozabljen kraj.« Podvizal sem se po poti navzdol, saj se je začelo mračiti, ženine besede sem dobro razumel in kar podoživel sem čas, ko je naš razred izbral skupino pridnih uči-ncev, za uredi- tev grobišča, naslednjega dne pa smo ob spomenik položili venec, rože, ob priž'ganju svečk pa smo recitirali pesmi o boju in jimaštvu osvoboditeljev. Pevski zbor je zapel pe- smi, ki so šle do srca. čeprav mladi nismo do- življali strahot in težav okupacije, čeprav smo se rodili potem, ko je bila naša domovina na novo pozidana, smo znali spre- jeti preteklost, ki skriva ključ naše brezskrbnosti in svobode. Marsikomu se je ob tem spominu orosilo oko, ko/je v ti- šino planinske jase pla- nila pesem iz mladih pr- si: ... »da je v borbi vrh planine, prebila krogla mu srce«. Deset let je tega, pesem še živi med ljudmi, tudi med mladimi. A nihče več ne pride na planino opleti groba. Le stara ženica ob letu prižge debelo kratko svečko. Vojni nemnr v svetu je prisoten, lahko bi dejal, od nekdaj. Prav blizu imiirajo na bojiščih tiso- čeri možje, od lakote in bolezni minevajo milijo- ni otrok in žena. Ali nas vse to ne spominja na še živo preklost, ko je naše domačije požiral sovraž- nikov ogenj, ko so tisoči izginjali v taboriščih, ko so borci ledeneli v za- -snežeinih gozdovih«? Ali si torej ljudje, ki so minili za nas, niso pri- borili časti in vreden spo- min? So, prav gotovo so, gotovo je tudi dejstTO, da spomini ne bodo utonili v pozabo, dokler bodo ži- veli in nas vzgajaU ljud- je, ki nosijo v sebi še ne- pogašen ogenj, od dni ko je tekla kri za vsako ped naše zemlje. Ne, ne bomo pozabili. Šli bomo v planino do osamljenega spomenika, zapeli bomo pesem ob kitari, prižgali bomo sveč- ke in poprašali ženico, ki je letos namesto nas okrasila grob, kdo je par- tizan, ki je omahnil sredi jase, ko se je boril za svojo in našo sedanjost. Ne bo težko, prijatelje imam. Prižgah bomo veli- ko svečk, vsak svojo in še za tovariše, ki ne bodo mogli z nami. JOŽE MIKLAVC HVALA VAM Najprej se moram za- hvaliti kolektivu Novega tednika in Radia Celje za vabilo na izlet v jamo Pekel, čeprav je bil de- ževen dan, je bilo lepo. V pozdrav gostiteljem in vsem udeležencem izleta, ki so prihajaJi iz različ- nih krajev, sem na har- moniko zaigral koračnico. Pekel je -presenetil. Po- zorno sem prisluhnil be- sedam predsed.nika šem- petrskega turističnega društva Iva Kubarja, ki je govoril o jami in na- črtih za njeno nadaljnjo ureditev in razširitev. Potem nas je iK>t vodila v lepo gostišče blizu no- vega mostu čez Savinjo v Latkovi vasi. Prijetno razpoloženje smo éutüi na vsakem koraku. Do- volj pa je bilo tudi tiste- ga za na zob in za pod zob. Dobra volja nas je spremljala tudi na poti proti Celju, kjer smo se poslovili in si zaželeli — na svidenje. še enkrat, najlepšai hvala za povabilo na izlet kot tudi za vse, kar smo doživeli. Bilo je lepo, ne- pozabno. Alfonz Kroflič Celje, Mal gajeva 6 NEPOZABNO Odpočila sem se, naspa- la, uredila normalno želo- dec, danes zaključila do- pust, nakar se vam og- lašam. Najprej se vam zahva ljujerj za tako prije^«n izl-it oz T oma da sta int izžrebal!. Sem srečna, ob- enem p& ponosna, da sem bila sopotnica v tako pri- (Ptni družbi. Izlet mi je bil zeiO všeč in mi bo os- tal v nepozabnem sponi nu. Sporočam vam, da bom od zdaj še bolj spVf ml j ala članke NT, ker po- znam ožje člane vaše dakcije. Naslednji teden pridem po slike, če jih b'.> še kaj ostalo. IDA Zofija Ja::bec Pesmi MATERI Iskala pri tebi tolažbe sem mati nekoč, kot otrok nebogljen. Vso srečo m radost si znala mi dati, živela si zame le mati. Takrat, ko sem prvič v življenju stopila, nevedna in polna želja, skrbno si me vsakikrat ti posvarila, boječ se, da ne bi zgrešila, Kasneje, ko laž in bridkost sem spoznala, bila si mi ti tolažmk, Si skrušena г mano ponoči jokala, ko mojo bolest si zaznala. Ko v letih mladosti sem srečo iskala, ob meni hodila si ti. Takrat, ko sem sebi bodočnost kovala, si zvesto ob strani mi stala. Ko v urah temačnih srce mi trepeče, spomini v mladost pohite. Pri tebi pustila sem večji del sreče, saj Џоје srce je ljubeče. Ti v mojih spominih boš večno živela, ljubezen poklanjam ti vso. Ob tebi najlepša so leta cvetela, in sreča mi srce je grela. MOJA LJUBEZEN Tiho si stopil v moje življenje, zbegal in vzdramil samotno srce. Znova se v meni budi prerojenje, čustva vsa nežna mi v prsih kipe. Zate vzplamtela je silna ljubezen, ki je močnejša od vseh sil sveta. Zato pogled je moj topel in nežen, moja je duša razgaljena vsa. Dolge in temne noči so brez spanja, moje oči le v daljavo strme. Mičen me v sanjah obraz tvoj preganja, misli nenehno le k tebi hite. Kadar te srečam srce zatrepeče, strašna je v meni moreča bolest. Solze v očeh so neznosno skeleče, trajno mi roka je stisnjena ' v pest. BREZ TEBE Brez tebe svet je le praznina, obdaja siva me temnina. Brez tebe solze so v očeh, nikjer ne najdem si uteh. Brez tebe sonce več ne sije in tudi cvetje več ne vzklije. Brez tebe zašla sem na pot, bridkost polne in zablod. Brez tebe srce omahuje in noga v blatu omahuje. Mi prsi stiska strašna bol v duši moji je pokol. Brez tebe sreča je zbledela in moja je mladost splahnela. Nesreča meni meč vihti, usoda z žalostjo preti. Na svojo pot bom zdaj stopila, nikoli te ne bom zgrešila. Pred sabo vidim tvoj obraz, besede slišim in tvoj glas. SANJE Noč skrivnostna plašč je svoj razpela, vso prekrila je ravan, daljna je mladost spet oživela, in ljubezen v srcu je vzplamtela. Tam ob gozdu, kjer stoji še smreka, tam, kjer potok žubori, tiha, z roko v roki sva sedela, ko Tiarava je o naju pela. In košati hrast je spet utihnil, skrbno veje je razpel. Breza rahlo je zašelestela, ptica o ljubezni pesmi pela. Zvezd nešteto na sajirnem nebu, svetilo je nama v noč. Se meglice so se razbežale, ob oboku so obstale. Od ljubezni srečna, vsa prevzeta, pohitela sva čez plan, na cvetoči jasi sva obstala, šopek rož v spomin sva si nabrala. Na obzorju zarja se leskeče, noč počasi ubeži. Sanje moje v jutru so splahnele, cvetke v šopku vse so ovenele. In še več! Evidenca in vzgoja takšnih neprilagojenih voznikov bi bila silno dobrodošla, posebno tistih, ki jim je takšen neprilagojen način vožnje postal stalna obK'ka udejstvovanja v prometu. Zaenkrat pa lahko ostanemo le pri željah, kajti vmes je še vrsta pravmh in tehničnih vprašanj, katerim pa še nismo dorasli. Objektivni faktorji v prometu Za razliko od subjektivnih faktorjev, torej tistih, kd jih lahko pripišemo osebnosti, v pravosodju to plat prometnih faktorjev ne evidentiramo tako očitno in ne obravnavamo. Razlog je predvsem v tem, ker se z njimi srečujemo bolj v vlogi stranskega faktorja, kar velja še posebej za kazensko sodstvo. Ti objektivni faktorji se bolj pogosto pojavljajo v poznejših odškod- ninskih postopkih, torej v civilnem sodstvu, kjer se pa vprašanje krivde drugače tretira. Kot rečeno, pa tudi v kazenstkem sodstvu takšne faktorje sicer reg^.striramo ah celo ugotovimo m v ta- kem primeru dobijo svojo tehtnost. To se pokaže pn poznejši morebitni obsodbi, vsaj kot olajševalna okoli- ščina pri krivdi. Ne ostane pa samo pri tem. Pravosodni organi smo dolžni seznanjati pristojne organe družbeno-poutične skupnosti s pomembnejšimi zapažanji pri svojem delu. To so predvsem tista zapažanja dogodkov, ki imajo iahko širši, družbean pomen m je ta dejavnost tudi ena od nalog pravosodnih organov. V takšnem primeru to rej, ko ocenimo, da je eden od teh faktorjev zadobil širši družbeni pomen, smo torej dolžna ukrepati tudi po tej plati. Zato bodo v nadaljevanju omenjeni po- membnejši objektivni faktorji v prometu, ki so bil« za- znani tekom dela. Namen opozoritve je tako poseben, da bi na.mreč vo2!niki bili bolj pozorni na njih, kot tudi splošen, da bi. njihova očitnost in morebitna sanacija privedla do zmanjšane nevarnosti v prometu. Prvo skupino predstavlja splošni in posebni porast prometa. Pri splošnem porastu gre za kompleksni razvoj mo- torizacije, ki je pri nas skokovito prehitel tako ceste in njihovo prevoznost in propustnost na eni strani, kot voznike in njihovo vozniško kulturo na drugi strani. Harmonična rast vseh teh treh komponent bi lahko omogočila tudi normalni koeficient prometnih nesreč. Žal pa pn nas ni tako! V svetovnem merilu zavzemamo gornji del lestvice po nesrečah, tako smrtnih kot po- škodbenih. VzpKoredno s tem pa zaostaja tudi tehnika za preprečevanje nesreč — vključno s pravosodjem. Opremljenost naših organov za notranje ziideve, ki de- lujejo pn prometnih nesrečah ali pa pri nadzorovanju prometa zaostaja za razvojem prometa v obratnem so- razmerju. Tako se nam dogaja, da so fotoaparsiti ali fleši pokvarjeni, da vršimo oglede še vedno na enak način kot takoj po vojni, da je radar na naših cestah tako redka priprava, da srečanje z njim pomeni za voz- nika izjemen dogodek. 1'akšen primitivizem pa ima vsaj dve posledici. Ena je v tem, da vsled pozne zdrav- niške pomoči zaradi težkega dostopa in slaoe oprem- ljenosti poškodovanci umirajo. Tu se nam javljata dve lilemi: 1) imeli smo primere hudih nesreč, ko je ponesre- čenec ležal na tleh, prevoza ni bilo, ker so vozila bila na drugih vožnjah, že pred leti smo predlagali, da bi vsa reševalna vozila na služben; vožnji imela vključen zvočni in svetlobni signal in ne torej samo na inijnih vožjah. S tem bi jim bila omogočena hitrejša vožnja, saj reševalec ne more vedeti, kakšna vožnja ga čaka čez 5 minut; po drugi strani pa bi takšna vožnja na uporabnike ceste vplivala opozorilno in preventivno z določenim psihološkim efektom. Ta bi bil enak kot če voznik zagleda ob cesti prometnega miličnika. Do se- daj takšen predlog ni bil usvojen; 2) v nekaterih deželah dobijo zdravniki — vozniki od avtomobilskih zvez kompletno zdravnišlio aktovko, celo z ustreznimi infuzijskimi pripomočki. Naši zdrav- niki priskočijo na pomoč, če so le prisotni pri nesreč- nem dogodku in to že sedaj. Tudi naše zveze bi lahko uvedle podoben način posegov v promet ter razdelile takšne torbice z materialom vsem zdravnikom, ne samo enemu za vse okrožje. Takšna pomoč pa bi bila precej bolj učinkovita kot tiste neugledne torbice prve pomoči, ki jih morajo imeti vozniki. To je samo ena od posledic že navedene slabe op- reme. Druga posledica pa je v tem, ker slaba oprema organov za notranje zadeve zahteva njihov povečani napor pri delu, kar je zoF>et zvezano s prehitro utru- jenostjo in otežkočenim delom. Ob dejstvu, da je milič- nikov že itak premalo po številu, pa je to samo še do- datni faktor, ki vpliva na njihovo izvrševanje nalog in opravljanje dela. Tako zajet problem je le eden od aspektov splošne- ga neenakomernega porasta prometa. V takšnih situ- acijah so otežkočeni posegi vseh organov, kot tudi pro- filaktično spremljanje različnih pojavov, torej tudi po- sebnih primerov porasta prometa. O takšnih posebnih porastih prometa govorimo pri sunkovitem povečanju prometa zaradi posebnih in kratkotrajnih vplivov. Govorimo tudi o konicah ali »špicah«. Zlasti izrazite so npr. v turistični sezoni, ob koncu tedna, pričetku ali koncu dela itd. Poznavanje takšnih prometnih sunkov pa je dejansko lahko močan preprečevalni faktor za nesrečne dogodke BO Ш)М K1VIAI.U? te, preti dvfina letoma so začeli v Šentjurju z Izgrradnjo nove- na lovske.ü:a doma. Sredstva za gradnjo prispevata lovska zveza Slovenije in občina Šentjur. Dom bi moral biti dograjen do no- vembra letos, vendar kaže, da bodo dela trajala dalj časa. LENKA VRABIČ NOV MOST — V Solčavi so že pričeli z gradnjo novega mostu čez Savinjo. Po vsej verjetnosti most še letos ne bo gotov, ker bo graditelje prehitela zima. Pričeli pa so tudi s širjenjem ceste od Solčave do Logarske doline v dolžini 6 km. Tako bo spomladi prihodnjo leto zgrajen nov most in a.sfaltirana bo cesta. Tekst in foto: T. TAVČAR Posnetek je z razgovora s komunisti Zlatarne Celje, ki so jih obi- skali udeleženci seminarja sekretarjev ZK v Dobinl. Foto: D. МЕШУЕХ) Ф DRAMLJE: KDOR ČAKA, DOČAKA Tako se sedaj pogovarjajo Dramelj- čam, ko vidijo, da jim Merx gradi novo prostorno trgovino, ki bo imela trgovske prostore v izaneiri 400 kv. m. V moderni trgovinski sitavbi bo samo- postrežna trgovina, tehnični in tek- stilni oddelk ter bife. Prav hvalevred- no je, da bo pri trgovini tudi báfe, saj v Dramljah že nekaj let ni nobe- nega goistinsikega lokala. Prav sedaj, ko je v gradnji avtomiobilska cesta »Slovenika«, ki bo imela v Dramljah, nekako 400 m od trgovine priklju- ček, je bife še toliko bolj važen. Sedanja trgovina je v neustreznih prostorih in ne more ponuditi potro- šniku vsega, kar potrebuje. Poseb- no pereča je oskrba z mesom in de- Ifflkatesamii. J. Plemenitaš, upravnik tr- govin na šentjurskem območju, je p>o- vedal, da bo otvoritev trgovine janu- arja in ne novembra, kot je bilo pr- votno predvideno, ker je dež motñ gradnjo in ker so tudi nekoliko pozne- je pričeli. Merx ima še težave z manjšimi tr- govinami na Blagovni, Predvorju, Šentvidu pri Planini in Lipaglavu. Tr- govine v teh manjših vaseh in zaselkih so nujno potrebne, niso pa rentabil- ne. Vsi lokali teh trgovin bi morali bi- ti obnovljeni, ker ne odgovarjajo pred- pisom. Zaradi nizke akmnulativnositii celotne trgovine Merx ni v stanju teh trgovin adaptirati in opremiti. V pre- sikrbovalnih trgovinah ne ostane nič za razširjeno reprodukcijo, ker so mar- že po zakonu iz leta 1971 postavljene v absolutnem znesku in s tem zamr- znijene. Cene razstejo, marža pa pada, ker ne raste procentualno, temveč je določena v fiksnem znesku in to pred tremi leti. E. Rečjiik ® KOZJE: BO КШВ ŽIV? Da je v Kozjem čedflilje več miladi- ne, ne bi govorili, ker je bilo o tem že mnogo rečenega. Reje vas bom seznanil s prijetno novico, da bo Ko- Z(ie po dolgem času znova dobilo mla- dinski klub, ki ga, kot pravijo mla- dinci, nujno potrebujejo. Lepo šitev.'to let je ие, odkar mlrdi Kozjani tamajo, da bi radi imeli klub, ki je že bil v prostorih nekdanje obči- ne. Klub pa kot klub marsikje dru- gje: neikaj časa je živel, enkrat bolj- druigič manj in končno tudi umrl. Mla- di so ostali brez. Vzrokov za to je menda več. Klub je v bistič časili lepo deloval. Njegovi prostori so bili pod postajo Milice in v večemii urah so mladi morali izprazniti sobo, da niso kalili nočnega' miru. Klub je takrat kar za- živel, potem pa je enostavno prenehal z delom. V klubu se je razvilo več oblik dela, ki pa so, kot povedano, preminile. Ker so se ponovno pojavile želje, da Kozje dobi mladinski klub nazaj, so začeli mladi tudi o tem razmišljati. Največ pobud je prišlo iz obeh dislo- ciranih obratov, kjer je tudi največ mladih, to je iz Metke in pa Steklar- ne. Obe omenjeni podjetji sta tudi zagotovili potrebna sredstva, pridruži- la pa se jim je še Krajevna skupnost Kozije. Meitka bo dala okoli 150 starih tisočakov, Steklarna okoli 100, preosta- la po.trebna sredstva pa bo prispevala Krajevna skupnost. Ker ni nikjer dru- gje primernega prostora, bodo mla- di Kozjani preuredili nekdanje klub- ske prostore, to je, eno sobico, za po- trebe novega kluba in upajo, da bo klubisko življenje še letos zaživelo. Klub odprt do devetih zvečer, kar pa bo za sobotne in nedeiljske dneve ne- koliko težje, saj prav taikrat mJadina nima primerne zabave. Ob razumeva- nju lokalnih faktorjev se bo najbrž dailo urediti tudi to Miíetrlco SitraSek é CELJE: ZBOR DIABETIKOV Društvo diabetikov je imelo 19. ok- tobra letos svoj občra zbor, na kate- rem je odbor pregledal svoje delo. Zbora sta se udeležila tudi predsed- nik preipublišikega diništva diabetikov БТгапс Koželi in predsednik DD Ljub- ljana Viktor Vouk. Uvodoma sta ime- la primarij dr. Franc Fazarinc in dr. Janez Tasič kratka strokovna predava- nja. Nakar je dr. Janez Lovšin odprl občni zbor društva z obširnim dnev- nim redom. Iz tajniškega ix»ročila je bilo razvidno obsežno delo društva v pretekli mandatni dob. V oktobru 1973 je bila organázirana flourografska akcija v celjski občini, ki je odobrila še dodatno fmanciranje za depistažo (odkrivanje) diabetisa. V tem delu diabetične akcije Je bilo za- jetih 20.919 oseb, starih nad 40 let. Pri vseh teh občanih je bilo odkritih 763 novih diabetikov. Tako je s to ugo- tovitvijo naraslo število diabeükov v občini Celje na preko 2.000 oseb. Raziumljivo je, da Je frekvenca dia- beitdčnih botoikcv v sipeciaCistični služibi bolnice ter v dispanzerju za diabetike izredno narasla, saj beležimo v letu 1973 že preko 4.000 prvih in ponovnih kontrolnih pogledov. V prvi polovici letošnjega leta je bilo v dispainzerju za diabetike izvršeno že 1.800 pregle- dov. Med bolniki je 25 odstotkov ak- tivnih zavarovancev, 66 odstotkov upo- kojencev ter njtth s\"ojcev in 9 odstot- kov kmečkih prebivalcev. Pohvalno je to, da je občinska skupščina pokazala razumevanje,^da je pomembno zgodnje odkrivanje dia;betisa, kar laihko moč- no vpliva na usodo vsakega bolnika. Vendar pa ugotavljamo pomanjklji- vost v inisuficienci kadrov in poslcvtnih prostorov. Dispanzer ima v Zdravstvenem do- mu na razpolago prostora splošne or- dinacije in še to v omejenem času. Društvo diabetikov bo moralo posve- titi vse svoje sile v pridobitev primer- nih pro'storov za dispanzer ter vpliva- ti na zdravstveno službo, da oskrbi po- trebno število strokovnega kadra. Nadalje so razpravljali mnogo o no- vem osnutku zakona o zdravstvenem varstvu, ker obstoja bojazen, da bi bi- li diabetiki prizadeti v primeru uki- nitve obveznega zdravstvenega var- stva diabetikov. Tzsredno zvišanje cen je prizadelo nekatero naše bolnike, ki so zašli v težko krizo, zlasti oni z niz- kimi mesečnimi dohodki. Zaradi izboljšanja sociailnega stanja je društvo anketiralo svoje člane o nijiihovih doho'dkih in vložilo prošnjo na občinsiko skupščino za oprostitev samoprispevka. Prav tako smo prosi-, li Centar za socialno delo, da se naj vsem socialnim pod;pirancem-diabeti- fcom primemo zviša mesečna socialna podpora. Predsednik se Je ob zaključku za- hvaiM vsem delavcem v odboru, ki so idealizirano, prostovoljno in brezplač- no vlagali trud za dobro bolnika-dia- betika. Zahvalil se je skupnosti zdrav- stvenega zavarovanja za iinančno po- moč ter zdravnikom, ki žrtvujejo svoj dragoceni čas сл strokovna predava- nja. Dr. Janez Lovšin ^ BUČE: BREZ ŠOLE Buče so majhen kraj z raztresenimi hišami. Na Bučah imamo le pošto, tr- govino in šolo, ki pa je po potresu razpadla, da v njej ni mogoče J'eč pou- čevati. Na začetku šolskega leta učenci prvega in drug^a razreda sploh niso hodili v šolo. Starši teh učencev so ne- kaj časa hoteli, da njihovi otroci osta- nejo v šoli na Bučah. Potem ko so uvi- deli, da bodo učenci dveh razredov mo- rali drugam v šolo, so hoteli, da prvi m drugi razred ostaneta v Bu\ih, trcib- ji in četrti pa se vozita v Kozje. To pa spet ni bilo mogoče, ker na Bučah ni bilo učiteljice za prvi m Irugi raz- red. Končno so se zedinili, da se učenci prvega in drugega razreda vozijo v Ko- zje. Skoraj vsi učenci morajo zjutraj zgodaj vstajati, potem pa imajo ie pre- cej daleč do avtobusne pKDstaje. Starši ^ zelo želijo, da bi na Bučah imeli čimprej šolo, da bi svoje otroke brez skrbi pustili od doma. Zdaj so vedrto v skrbeh, da se ne bo otrokom ка; zgo- dilo, ker niso vajeni ne avtobusa ne šo- le v Kozjem. Vsi si ženimo, da bd na Bučah čim- prej imeli šok) in upamo, da bomo to kmalu dočakali. MIRICA MLAKAR 8. b. OS Kozje DVA POŽARA^ v zadnjih dnej j« priSlo ^ dveh večjih požarov na cet skem območju. Najprej ] zagorelo na gospodarskem pQ. slopju Slavka Verdela v Kap, Iji vasi v občini Žalec, p^^ tem pa še na gospodarske^ F>oslopju Antona Štuklja ^ Selu pri Podčetrtku. V obeh gospodarskih poslopjih Je zgo rela vsa letina, kmetijski stro! ji, les in ostalo. Verdel ¡гђ^ škode za sedem starih milijo, nov din, štukelj pa kar га 15. Vzrok: pri prvem igranje otroka z vžigalicami v bliži, ni gospodarskega poslopja pri drugem pa nepravilna ele! ktrična napeljava, saj je bilo žarišče p>ožara pri napačno montiranem priključku elek- tromotorja. UMRL V тшп Naše gore so ponovno zah tevale žrtev. To je bil triin- dvajsetletni študent Stanislav Metelko iz Kot pri Semiču, ki se je usodnega dne mudi! v Brani nad Okrešljem. Spo- drsnilo m.u je in je zdrsel veí kot 200 metrov globoko, kjer je obležal mrtev. Reševanje celjskih alpinistov je bilo sa mo v toliko, da so miivo telo mladega alpinista prenesli v dolino. 2. in 3. novembra civilne zaščite v čeprav ekipe gradbenih de lovnih organizacij iz Sloif nije hite na vso moč, da 1 büo pred zimo popravljeni in tako usposobljenih za va no bivanje čim več hiš p< škodovanih v potresu, je d la več kot preveč. Zato s bodo 2. in 3. novembra v t delo vključili tudi pripadn ki enot ci\'ilne zaščite v šeđ jurju. Občinski štab civilne ä ščite, ki ga vodi Mirko VREÍ KO, ima formirane кгајели štabe v devetih krajevn skupnostih. Organizacija, izrednega pi mena tudi za primer vojn se je takoj po potresu vklji čila v odpravljanje posleđ katastrofe. Posebne ekipe i naredile skupno z vodst krajevnih skupnosti natanö ponije vseh oškodovanih, d činski štab pa je dal pob« do za nakup novih prikolic ki so toliko pomenile Ijudel katerih domačije niso bij več varne. Vseskozi po l3 tresn pa so v vsakem štat posamezniki zadolženi, da ú prestano spremljajo probi matiko odpravljanja poslec potresa in da so stalno i razpolairo oškodovancem. "I ko skrbijo za zaščito stan vanjskih in drugih obf-íktí ter za varnost ljudi. V soboto in v nedeljo t do angažirane vse enote p krg.ievnih štabih civilne g ščite, zlasti pa gasilsko nične enote. K sodelovag so povabili tudi vsa ргоИ voljna gasilska društva, ki« rih člani so se enogla&no ^ zvali. »Delovna opredelit^ akcije civilne zaščite je p« piranje in zaščita bivalo' lAbLUVUAH GASILSKI DOM občanov In članov ^а gasilskega dru- ^lovčah je, da bi v p sgradili nov gasil- na bi kaj več zve- ^iiji novega gasilslie- I - nam je poveljnik ¿iko šoštarič povedal »Oasilsko društvo 'je pričelo z gradnjo niilskega doma. Stari K delo gasilcev v na- ia neprimeren in je I zgratlimo novega, ^i dom bo imel na- flslore: orodjarno, ga- {do sobo, ned temi pa še stanovanje za ■џ. Aktualno pa je finančnih sredstev, v naše občane. Za- I bomo tudi delovne Ije v žalski občini ter Is ne bomo naleteli ušesa«. Dom bo po m etai tristo tisoč st in foto: T. Tavčai/ v ÎJE ■ "УЛ Í akcija članov Bki občini 1 in hiš, da zagoto- iodovancem čimbolj Kimitev. p delo bo predvsem ijosti prostorov hiš, »ečje razpoke in bi [nili veter, dež in bolj razširiti, tako b zaradi neurja one- D nadaljnje bivanje lito bodo člani ekip i zidove, stropove, L Ker bo ^pri tem febna tudi precejšnja kovnosti, bo v vsa- iteposobljen član ga- tene skupine, osta- TO pomagali. Tam, )п posamezni prime- «ežki, jih bodo sa- J^U in nato opozo- «vne gradbene ope- F. 'o bo seveda zastonj, П pa tudi material, "ga nakup oziroma so bili zadolženi in tajniki krajev- »iosti. Zbiranje ma- s bilo organizirano Ч sosedske solidar- Wje si bodo poma- Sebo j, tam, kjer pa mogoče dobiti po- sesa in drugega, bo ® priskočil tudi ob- Í). Po akciji bodo kra- pismeno obvesti- ^ Štab o opravlje- ' in o primerih, ki ■o mogoče rešiti. nedvomno zasluži ®^ost, saj bo omo- pri katerih do Jbene ekipe ne bo- * Opravo ti potrebne- ' ^ bodo lahko v ^ preko zime. M. SENIČAR SEDEM GRADBENIH PODJETIJ V KR^EVNIH SKUPNO- STIH ŠENTJURSKE OBČINE OBNAVLJA POŠKODOVANE OBJEKTE TRETJE KATEGORIJE Šentjur bi lahko v teh tednih preimenovali v zbira- lišče gradbenikov. Gradbena operativa, občinski možje in sami prebivalci so napeli vse sile, da bi pred zimo na- redili čimveč za ublažitev posledic potresa. Franc KRAGL, iz Biroja za tehnično pomoč na potres- nem območju nam je pove- dal, da sodeluje pri sanaciji šlcode v šentjuirski občini se- dem ljubljanskih gradbenih delovnih organizacij: Gradiš, Slovenija-ceste, Tehnika, Ob- nova, Megrad, 2GP in GP Bežigrad. Trenutno je sredi dela 30 objektov, ob koncu tedna pa jih je bilo od teh gotovih že šestnajst. V večini primerov gre za adaptacijo stanovanjskih zgradb, ki so bile uvrščene v tretjo kategorijo, torej ti- sto, kjer so bili objekti si- cer hudo poškodovani, ven- dar jih je mogoče še ospo- sobiti za nadaljnje biva^.гje. Pričeli so tudi s tremi novo- gradnjami. »Raziunljivo je, da smo imeli na začetku vrsto težav, ki pa »odlikujejo« vsak zače- tek. Delo je sedaj popolno- ma normalizirano, težko je le z vremenom, saj smo ime- li sila malo dni brea dežja. Ljudje tudi sami pomagajo, čeprav le s težavo, saj jih spravljanje pridelkov in pri- prava jesenske setve zelo an- gažira,« nam je dejal Franc Kragl. Da bi dobili popolnejšo sliko o tem, kako poteka obnova hiš, smo se napotili na Ponikvo, na domačijo SLAVKA in NE2IKE ŽLI- ČAR. Tudi njuna hiša je bi- la razvrščena v tretjo kate- gorijo, škodo pa so ocenili na trinajst milijonov — sta- rih seveda. Gospodinja je v prostorni kuhinji pravkar pripravljala ajdove žgance. »Hudo je, hudo, toliko de- la imamo na posestvu, hišo pa tudi moramo obnoviti. Fantje so zelo pridni. Danes jim bom sama skuhala,« je med delom pripovedovala. »Zadovoljni smo, ker se je delo pričelo in gre hitro od rok. še dan ali dva in bo vse gotovo.« Hiša je bila potrebna predvsem horizontalne veza- ve z jeklenimi vezmi, inici- ranja nosilni zidov, popravi- la ometov in pozidave po- škodovanih dimnikov. Žli- čarjevi bi radi obnovili še zaradi vremena preložiti na pomlad. »Dobili bomo kredit in ga skušali čim pametneje upo- rabiti. Seveda ne bomo raz- metavali, saj ga tudi ne bo toliko,« se je nasmehnila Ne- žika 2Iičar. Medtem Je pred hišo zabr- nel moped. Gospodar se je vmil iz vinograda. »O, seveda sem zadovo- ljen. Znajo delati, znajo. Marsikaj je bilo preperele- ga v hiši. še ni dolgo, ko sem ugotovil, da so mravlje odnesle ves tram v steni. Luknja je bila. Strašno hit- ro delajo,« je dejal Slavko Zličar in gledal Gradisove delavce, ki so na vogal hiše pritrjevali dve jekleni plošči. Navadno je v skupini, ki prevzema objekt, pet delav- cev. Teden dni in hiša je ob- novljena. Glede na številnost gradbenih podjetij gre delo v Šentjurju res hitro od rok. Lastniki poškodovanih hiš pa so z delom zadovoljni, saj sami nikdar ne bi uspeli tako strokovno poplaviti po- škodb. M. SENIČAR NABOR Nabor ali »štelnga«, kot smo rekli temu njega dni, je za marsikoga žalostna ali pa vsaj nekoliko »tesna« za- deva: pred komisijo, ki te pregleda, kot da bi skrival v sebi zlato žilo, se odloči, ali boš ali ne boš. Vojak namreč. Kje boš služil domo- vini in kaj boš. Vse, čisto vse povprašajo, vse jih zani- ma. In potem odločijo. Ne- kateri pravijo, da si zapeča- ten, dragi odhajajo veseli, tretji z mešanimi občutki. Zadnjič smo jih obiskali, nabornike, in spregovorili z njimi par besed. Nobenega pravega razpoloženja ni bilo, nekaj tesnobnega je ležalo nad mladimi ljudmi. Glasne- ga in odkritega pogovora skoraj ni bilo. Je služenje vo- jaškega roka res takšna strahota. Na pregled se je pripravljal tudi Celjan Peter škoberne, študent drugega letnika Bio- tehnične fakultete. »Upam, da mi bodo ustre- gli z odložitvijo služenja voj- nega roka. Najprej bi rad do- študiral in mislim, da mi bo uspelo v rednem roku, po- tem pa bi odšel v vojsko brez zavlačevanja. Ne razu- mem, zakaj nekateri tako za- vlačujejo. Saj to je vendar treba storiti, to veš že kot otrok. Prav je, da novi za- kon o služenju vojaškega ro- ka onemogoča takšno zavla- čevanje, ki je bilo že kar na- vada zlasti med študenti. No, jaz bi bil rad med alpinci, ker imam rad gore, naravo nasploh in je to edini način, da se tudi v vojski ne od- trgam od nje. Hkrati bi ob- držal kondicijo ...« Peter škoberne je tudi ugo- tovil, da je med naborniki ne .samo njegovega letnika pač pa nasploh, izredno mnogo zdravstveno nesposobnih za služenje vojaškega roka. Vzroke za to išče mnogokje, največ pa v neaktivnosti mla- dih, ki, kot pravi, le redko še gredo peš kam in še to je odveč. Peter škoberne bo z vese- ljem pričakal dan, ko mu bo nekdo pripel v gumbnico rdeč nagelj in bo odšel v ne- znano. MILENKO STRAŠEK VINKO STRABER Umrl je za težkimi posledicami prometne nesreče. Zopet je cesta terjala svoj krvni davek. Poslovili smo se od njega v petek popoldne na teharskem pokopališ- ču. Vinko se je rodil 21. 1. 1931 v Kristan vrhu pri Šmarju. Po končam osnovni šoli se je kot mlad fant zaposlil v železarni Store, kjer je ostal vse svoje živ- ljenje. Bil je med prvimi organizatorji društva invalidov v Celju in je bil tudi član upravnega odbora. Za nje- govo opravljeno delo, ki je bilo požrtvovalno in vedno opravljeno z veliko volje, se mu ne moremo zadostno zahvaliti. Njegova vztrajnost in nenehna želja, da bi pomagal vsem tistim invalidom, ki so zdravstveno ^^ socialno šibkejši, pa je bila zanj tudi usodna. Nikoli ni govoril o svojih težavah in boleznih, kljub temu da je bil že več let delovni invalid in je delal s skrajša- nim delovnim časom. S svojo marljivostjo, značajnostjo in tovarištvom je bilo njegovo mnogokrat tudi samoiniciativno delo uspešno. Vsi, ki smo ga poznali, smo ga imeli radi. kar smo ugotovili tudi na njegovi zadnji poti, ko smo ga pospremili v mnogo prerani crab. Vrzel, ki je nastala v društvu z njegovo izgubo, bo težko nadoknaditi. Dragi Vinko, delal si in opravil več kot si mogel. Obljubljamo ti, da bomo tvoje začeto delo nadaljevali. Naj ti bo v okrilju slovenske zemlje počitek miren. Soprogi in hčerki kot ostalim svojccm izrekamo na- še globoko in iskreno sožalje. DRUŠTVO INVALIDOV CEUE Minuli teden smo proslavili dan OZN, dan svetovne organizacije, ki je varuli svetovnega miru in sožitja med narodi. Verjamemo v to organizacijo, čeprav je naslednik neuspešnega Društva narodov, čeprav tudi OZN pri svojem delu ni in ne more biti vselej uspeš- na. Verjamemo v OZN, saj je to organizacija, ki edi- na omogoča nepristransko reševanje svetovnih proble- mov, takšnih, ki bi se brez posredovanja OZN kàj lah- ko sprevrgli v vojno. OZN pomaga lačnim. OZN skrbi za otroke vsega sveta. OZN je dobra organizacija. Ta- ko so dejali tudi vsi mladi, ki smo jih pred dnevom OZN povprašali, kakšna organizacija" je OZN in zakay sodelujejo v njenih klubih. Andreja La!î, predsed- ca kluba OZN na EšC: »OZN je dobra organiza- cija, v katero mladi ver- jamemo. Res je, da ne uspe vedno, kljub temu s svojim delom zagotavlja lepše življenje bodočim rodovom. Naš klub OZN dela do- bro, čeprav imamo malo članov. Sestajamo se šti- rinajstdnevno in obravna- vamo aktualne teme iz zunanje politike. Delamo po programu, to je dobro zastavljen. Naš oilj je čim bolje spoznati poli- tična dogajanja v svetu.« Smiyan Stiplovšek, predsednik kluba OZN na PŠC: »Ideja svetovne or- ganizacije je dobra ideja^ dobro je tudi izpeljana. Brez OZN v današnjem času in tempu dogajanj po vsem svetu ne bi več šlo. OZN ni svetovni po- licaj, je institucija, v ka- teri se da lepo in pame- 'tno pogovoriti. Z delom v našem klubu OZN sem zadovoljen, saj vseh 30 članov retsno jem- lje svoje deJo v klubu. Delamo po programu in večjih težav nimamo. Le pripomočkov za delo klu- bov OZÎÎ. še manjka.« Darinka Steničnik, pred- sednica občinske konfe- rence klubov OZN: »OZN je svetovna organizacija, koristna, dovolj uspešna in nadvse potrebna. Brez takšne organizacije danes ne gre več. Občinska konferenca klubov OZN združuje 15 klubov, ki po naši oceni zelo dobro delajo. Vsi imajo programe dela, ki jili z vso resnostjo izpol- njujejo. Pogrešamo pa boljšega sodelovanja med klubi in konferenco. Več moramo storiti za razširi- tev klubov, saj možnosti Meta Božič: sekretar občinske konference klu- bov OZN: »OZN je dobra organizacija, o katere po- menu ni potrebno pose- bej razpravljati. Mladi verjamemo vanjo. Tudi klubi OZN so nadvse ko- ristni, saj nae mlade vzgajajo v pohtičnem du- hu, omogočajo, da tu spoznavamo svet in do- godke okoli nas. Dejav- nost klubov bd lahko še širili, seveda z novimi pri- jemi pri delu, z boljšimi pripomočki za klubsko dejavnost.« Darko Pnstovnik, član kluba OZN na ŠC za bla- govni promet: »OZN je dobra organizacija, ustre- zno organizirana in pri svojem delu dovolj uspe- šna. Brez takšne organi- zacije danes ne gre več. Prav tako so za nas mla- de pomembni tudi klubi OZN, v katerih se prvič srečujemo s politiko in politično VT^jÓ. Naš klub ima sicer ma- lo članov, vendar dela do- bro. Na rednih sestankih obravnavamo aktualne po- litične probleme.« Mladi verjamejo v OZN. Verjamemo v institucijo, ki omogoča pametno reševanje svetovnih problemov. Klubi OZN pa so organizacije, kjer se mladi spozna- vamo s politiko in v njih krepimo idejo OZN. TRIUMF MÂLE MEHANIZACIJE v IN NENAPOVEDANO ŠE MINISTROV POMOČNIK IZ ZSSR Oiava je frčala za obračalnikom in traktorist je bil vseeno malce v zadregi, kajti vozil in delal je v špalirju kmetijskih proizvajalcev vse Jugoslavije in še pomočnik sovjetskega ministra je bil med njimi. Ludvik Cizej iz Podvina nad Polzelo je bil že v skr- beh, če se za konec tedna ne bo skazilo vreme. Dragocena sončna luknja v deževnem oktobru je bila preveč vablji- va, da bi bil pokosil svoj .travnik tudi brez občinstva. No, in je vreme zdržalo in občinstvo je prišlo. Pripeljali so poln avtobus in še nekaj osebnih avtomobilov udele- žencev jugoslovanskega sim- pozij a» o uporabi male kme- tijske mehanizacije, ki je bil minuli teden na Bledu. V sa- vinjsko dolino so prišli zara- di dveh razlogov. Najprej za- to, kjer je tu ena od proiz- vajalk kmetijske mehanizaci- je organizacija združenega de- la SIP Šempeter. Savinjska dolina je poleg tega področ- je, ki je v Sloveniji gotovo najbolj opremljeno s kmetij- sko mehanizacijo. Gostje s simpozija so si ogledali najprej proizvodnjo v SIP, nato pa so se odpelja- li v Podlog pri Polzeli, kjer je čakal travnik z nepokoše- no otavo na demonstracijo. Ne dogaja se vsak dan, da bi spravilo sena potekalo pred tako številnim občin- stvom .Toda Ludvik Cizej je dokazal, da zmore s takšno mehanizacijo v redu obdelati svoje deset hektarjev veliko posestvo le s pomočjo svoje žene in nekaterih del, ki jih za svoje kooperante opravlja Hmezadov obrat. Med gosti se je po naključ- ju znašel tudi pomočnik sov- jetskega ministra za kmetij- stvo Jurij Nikolajevič Pisar- jev, ki se je s člani kmetij- ske delegacije iz SZ ravno nahajal v Savinjski dolini. Pomočnik ministra je bil ze- lo presenečen nad storilnost- jo in uspešnostjo naših kme- tov in njihovo opremlje- nostjo. Udeleženci seminarja na Bledu so odhajali iz Savinj- ske doline z lepimi vtisi. Ve- liko pozornost je vzbudil tu- di kolektiv SIP, ki je v Šem- petru zrastel iz preproste ser- visne delavnice za popravilo kmetijskih strojev v tovarno kmetijske mehanizacije. Da- nes je pravzaprav težko ugo- toviti, ali je zasluga te to- varne, da je kmetijstvo pri nas na mnogo višji stopnji razvitosti, ali je razvijajoče se kmetijstvo budilo pogoje za razvoj in rast tovarne. Najbrž bo oboje res. Ludvik Cizej je naposled zadovoljen, kajti že je kaza- lo, da zaradi objube, da do obiska ne bo kosil, sploh ne bo pospravil tiste krme. To bi bilo zanj precej nenavadno in škoda tudi. Kajti danes je ponedeljek in spet dežuje. -ec. DOBRA JABOLKA HITRO PRODANA Za njih bi lahko mirino zapisali, da so opravili ju- naško delo! Za koga? Za tiste, ki so v razmeroma kratkem času kvall- letno obrali za približno sto vagonov jaibolk na pose- stvu oziroma plantažah Slcma na Ponikvi, last KK Šentjur. Dobra letina — čeprav bi bila breta pozebe še mnogo boljša — je dala vedeti, da zaposleni na Sloanu še zdaleč ne bodo zmogli dela sami. Uspelo jim je a.ngažirati kmetijske delavce iz Prekmurja, na pomoč pa so priskočili tudi pripadniki JLA. Opravi- li so se na obiranje kljub dežju, kar pa sé je prihod- nji dan poznalo na zdravju Ijuidi. No, v blatu in ne- nehni mcikroti ^jim je vseeno. uspelo zbrati veliko ko- ličino jabolk prve kvalitete. Zlata parmena so bila razprodana takoj, še vedno i>a imajo na Slomu sorti ti jonatan in zlati delišelfe pa tudi dnige. Cena za ki- logram se giblje od 75 para do tri dmarje in pol, pač odvisno od kvalitete. Na Slomu so mhenja, da bodo prodali prav vse, če bodo obiralci deßali lepo. Odjemalcev je dovolj, tako sindikalnih organizacij kot posameznikov iz vseh slovenskih krajev, ki že vrsto leth nakupujejo na Slomu. Seveda pa je velik del odšel v hladilnice. Kljub temu pa je jabolk še dovolj in po novi asfaltirani ce- sti tudi na Ponikvo ni več daleč. M. S. Med obiskovalci na posestvu Ludvika Cizeja v Podlogu p« Polzeli je bil tudi pomočnik ministra za kmetijstvo ZSSl Jurij Nikolajevič Pisarjev (drugi z desne). Bil je zelo pri senečen nad Cizejevo kmetijo in Savin.jsko dolino tí sploh. (Foto: B. Stamejčic ŠENTJUR V začetku oktobra je šol- ski zvonec oznanil začetek novega šolskega leta tudi na kmetiijsko^ospodinjski šoli v Šentjurju. Letôs je bil vpis na to šolo nekoiiko večji kot po navadi, tako da je zmogljivost šole maksimalno izkoriščena. Vseh učencev je 130; od tega 70 fantov in 60 deklet. Največ jih je prišlo iz Gorenjske in Koroške, nekaj tudi iz Savi- njske doline — z namenom, da se bodo naučili dobro gospodariti, saj bodo ostali doma — na kmetijah. Kmetijska šola je bila zgrajena leta 1910 in so prostori za takratne potrebe popolnama zadoščali. Sedaj pa število učencev iz leta v leto narašča in vedno večjn je problem pomankanja pros- torov, predvsem v internatu. Zelo pomanjkljiva je tudi op- remljenost delavnic, kjer se skupaj s teoretičnim delom odvija praktično delo. Imajo sicer delavnico za popravila in demonstracijo kmetijskih stroje\', vendar je premajhna za toflikšno število učencev. Nekoliko bolje je s prakso živinoreje, saj si učenci pri- dobijo potrebno praktično znanje v sodobno preureje- nem hlevu. Pri vseh ostalih panogah — kot so sadjarstvo in polje- delstvo je pouk predvsem od- visen od vremena. Letošnja deževna jesen prakso na prostem precej ovdra; vendar pa bodo, takoj ko bo pri- merno vreme, imeli praktične, vaje iz oranja. Sicer pa vse pomanjkljivosti pri pouku prakse skušajo odpraviti s tem, da učenci opravljajo prakso na vzornih kmetijah v svojem domačem kraju. V sklopu dveletne kmetij- ske šole je tudi gospodinjska šola, v kateri se kmečka dek- leta urijo v veščini kuhanja, šivanja, pletenja in vezenja. O marljivosti učenk se lahko prepričamo na vsakoletni raz- stavi, ki jo priredijo ob kon- cu šolskega leta. Zelo zandmivo je na tej sodi tudii samoupra\-ljanje učencev. Sami vodijo, eviden- co o tistih, ki gredo na prakso, samo odločojo o nag- radah in pohvalah ob koncu leta, sami urejajo disciplin- ske in druge prekrške in podobno. V veliko pomoč so jim vzgojitelji. Kljub veliki zaposlenosti pa so učenci vsestransko aktivni. Na šoli je razvita kulturno — prosvetna in športna de- javnost. Dramski krožek za- živi predvsem pred prazniki m pomembnimi obletnicami, saj pripravljajo najrazličnejše proslave in igre. S športom se ukvarjajo pretežno fantje in dosegajo izredno lepe uspehe (o čemer pričajo številne diplome' in pohvale na šolskem hodniku) tako v nogometu, rokometu, streljanju, šahiranju in od- bojki. Na žalost pa nimajo niti igrišča niti telovadnice, zato morajo učenci hoditi v 2 km oddaljen Šentjur. Lenka Vrabič Nudi cenjenim kupcem kmetij- ske stroje in kmetijsko orodje, razna gnojila in zaščitna sred- stva, rezervne dele za kmetijske stroje in osebna vozila, gume in drug potrošni avtomaterial, ter razna specialna orodja za raz- lične poklice. Obiščite našo blagovnico v Ce- lju, kjer boste pod eno streho (dobili vse, kar potrebujete za va- šo kmetijo, avto in vaš vrt. št. 43 — 30. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 prav je moral Lavrič vze. , delo delavce ki so vo- jtrajk v konjiški usnjar- , podpisati z njim kolek , pogodbo, so se delavci ^le čutili ogoljufane. Po- 0 je bila namreč sestav- , tako, da le bilo vsak ] 60 delavcev doma brez le da so se delavci javali. Tovarnar je tako gel tisto, kar je želel, fci pa so bili precej na !em, saj so kljub pove- lj mezd zaradi prostih saslužili občutno manj. godba je med drugim ila delovni čas, ki je J osem ur na dan. Od- „ vključno s časom, ki 8 rabili delavci za pre- ienje, pa niso bili všte- delomi čas. Kolektivna dba je določala, da se le plačujejo na uro ali d. Katero delo se plaču- 1 akordu, pa določi pod- t Akordne postavke so Močale tako, da so omo- B akordni zaslužek 20 odstotkov nad uradno mezdo za delavce in 10 odstotkov za delavke. Zaslužki so se iz- plačevali desetdnevno, zoper netočno denarno izplačilo pa se je moral delavec pritoži- ti takoj pri izplačilu — zo- per obračun pa v dveb de- lovnih dneh. Tovarnar si je s kolektiv- no pogodbo pridržal pravico sprejemanja in odpuščanja delavcev. Dosežena je bila klavzula, da se odpoved iz- vrši obojestransko v odpr tem roku 14 dni. Delavke — porodnice se p>o porodu spre- jemajo nazaj na delo, pri sprejemanju na delo pa ima prednost delavstvo, ki je bi- lo pri podjetju že zaposleno, odpuščeno pa je bilo zaradi pomanjkanja dela. Za učen- ce »se more sprejeti le one- ga, ki je dopolnil 14. leto starosti, učna doba pa traja najmanj tri leta.« Dovoljeno je bilo tudi organiziranje de- lavcev v ilegalnih strokovnih organizacijah. Dovoljeno je bilo tudi voliti delavske za- upnike. V pogodbi je bilo še zapisano, da delavci, ki za- radi vode ali drugih tekočin kvarijo obleko, prejmejo od podjetja lesene čevlje in predpasnike, delavci, zaposle- ni v kromovi strojilnici in lužilnici, p>a prejemajo me- sečno 5 dinarjev za nabavo mila in čistilnih sredstev. Spore rešujejo, »če so ma- njšega obsega med podjet- jem in obratnimi zaupniki, spore večjega obsega pa re- šujejo podjetnik oziroma nje- gov pooblaščenec in pogod bene stranke«. Člen 13 kolektivne pogod- be pa predstavlja zaključna doiočila: »Prvič, obe pogod- beni stranki se morata vseh do.očil te kolektivne pogod- be točno držati; drugič, ta ÏX)godba je veljavna do 31.12. 1937, potem pa jo mo- rata obe pogodbeni stranki odpovedati vsakega prvega v mesecu z odpovednim rokom treh mesecev. Odpoved po- godbe se opravi tako, da jo odpove lastnik podjetja ozi- roma njegov pooblaščenec s priix>ročenim pismom Zvezi združenih delavcev in Narod- ni strokovni zvezi, odpoved podjetju pa se izvrši tako, da odpovesta pogodbo Zveza združenih delavcev in Narod- na strokovna zveza v pripo- ročenem pismu tovarni Lav- riča v Konjicah in tretjič, po. gajanja za sklenitev nove ko- lektivne pogodbe skliče to- varna po svojem lastniku ali pooblaščencu v osmih dneh po odpovedi pogodbe, če pa t^a ne stori v navedenem roku, pa banska uprava — inšpekcijska dela«. Kolektivna pogodba, ki so jo podpisali predstavniki Zveze združenih delavcev, predstavnik Narodne strokov- ne' zveze in štirje predstav- niki delavstva iz tovarne na eni strani ter lastnik podjet- ja in predstavnik delavske zbornice na drugi strani, je bila podpisana v Konjicah 3. avgusta 1937. leta. Konji- ški usnjarji pa so le delo- ma uspeli. V času konjiške stavke se je pokazala vsa burka o delovanju naših slovenskih buržoaznih strank »za narodov blagor«. Obe vo- dilni koaliciji: JRZ-Orli in JNS-Sokoli sta vedno zelo spretno paktirali z Lavričem in njegovimi kulturbundovci. ki so spretno pritiskali na tisti jeziček volilne tehtnice, ki jim je obetal največ ko- risti. Nenačelnost in gnilobo takratnih političnih strank pa nam v »pisani besedi« le- po posreduje tudi pisanje ta- kratnega meščanskega časo pisja. Mariborski Večernik je na primer pisal, da je bil tovarnar Lavrič »zaradi po- manjkanja dela in padca od- jema usnjenih izdelkov pri- moran reducirati število svo- jega delavstva«, ljubljanski Slovenec pa je »smatral za potrebo, da obsodi pisanje mariborskega Večernika, ker ni imel poguma аИ pa ni ho- tel nastopiti proti nemškemu podjetniku. «V besedno voj- no Večernika in Slovenca pa se je vmešala tudi Delavska politika iz Maribora, ki pra- vi, »da po -.čilo Slovenca si- jajno razkrinka gospode, ki so do sedaj vse delavske stav- ke proglašali za posledico hujskanja neodgovornih ele- mentov IZ rdečega tabora če- prav tovarnar Lavrič ni sto- ril nič drugega, kot tovarnar Woschnagg v Šoštanju pred dobrim letom dni, samo da je takrat udaril po rdečih, katere pa zelena tetka fron- ta še danes proglaša za huj- skače in g. Woschnagga za naj plemenitejšega človeka. Delavska politika je na- dalje tudi razodela, da je »baš zelenim,« ki so tako ze- lo vzhičeni nad uredbo o mi- nimalnih mezdah, s katero je delavsko vprašanje reše- no, prvim izmed vseh preki- pel lonček in to preko vseh predpisov uredb o minimal- nüi mezdah.« Skratka, tedanje slovensko časopisje je posvetilo zelo veliko prostora konjiški stav- ki — ne nazadnje tudi zara- di medsebojnega obračunava- nja, razkrinkavanja itd. To je bila pač navada; če je bi- la stranka, kateri je pripa- dal list, na oblasti, je h.st pisal tako, če ni bila, potem je pisal drugače ... (Prihodnjič: Druga svetovna vojna) DO VARŠAVE IN NAZAJ - 2 PIŠE: DRAGO MEDVED TURISTIČNI RAZGLEDI Prijetno je takole hoditi po Dunaju, posebno še, če je sončno vreme. Le mr- ' zel veter nas je kdaj pa . kdaj zmotil, ko smo se sprehajali po veličastnem dvorišču letnega dvorca : Habsburžanov v SchDnbru- nnu. To je poleg dunajske- ^ ga Ringa druga turistična ' Meka. Velika pal:iča sre- ' di lepih vrtnih nasadov in ' urejenih gredic deluje kar ■ nekako umirjeno in šele v njeni notranjosti, kjer ^ se bohoti na stotme so- ban, se počasi razkrivajo tiste zakrite in že doma- la odmaknjene prispodo- be te velike vladarske di- nastije, ki je únela v srednjem veku veliko op- raviti tudi z našimi Celja- ni, točneje, s celjskimi grofi, s katerimi so bili zagrizen boj za prevlado. No, o izidu t^a boja je že zgodovina sama veliko povedala. Mi smo si ogle- dovali le del soban. Okoli štirideset jih je bilo tre- nutno odprtih za ogled. Kar dovolj, da se človek pošteno utrudi. Vedno nas je čas neusmiljeno priga- njal. Toda toliko smo ga le imeli, da smo se nekaj- krat zapeljali po dunaj- skem Ringu in si ogleda- li najvažnejše znamenito- sti Dunaja od parlamenta, znamenitega Burgntheatra in seveda tudi veličastni Hoffburgh. Pred njegovimi mogočnimi poslopji stoji- jo kočijaži in prevažajo turiste. In ravno ti prizo- ri se mimobežnemu opa- zovalcu najbolj vtisnejo v spomin. Na dunajskih uli- cah je v tem delu mesta ostala še tista stara vedu- ta, ki je neizbrisljiva kljub sodobnemu cestne- mu prometu in drugim vplivom modernizacije. Velika gotska mojstrovina cerkev Sv. Štefana pa se je znašla ob velikem grad- bišču in tako motijo njen veličasten mir ropotajoči gradbeni stroji. Ob njena velika gotska zvonika se je postavil velik kovinski žerjav kot nekakšna kon- kurenca. brez primerjave. Ulice so povsod izredno živahne, vse je slikovito. Ko smo se od Duiiaja po- slavljali, smo že onstran Donave videli veliko pra tersko kolo in kljub te- mu, da nismo bili v tem velikem, zabavišču evrop- skega slovesa, smo ugoto- vili, da smo pravzaprav kar veliko videli tistih pičlih štirih dunajskih urah. Do avstrijsko češke me- je potem nismo imeli več daleč. Sonce nas ,ie prijaz- no spremljalo še teh ne- kaj kilometrov, kakor da bi vedelo, da nam aa Polj- skem ne bo tako radodar- no s svojimi žarki. Pokra- jina se je vedno bolj spre- minjala, spreminjalo pa se je tudi razpoloženje v av- tobusu. Naši izletniki so postajali vedno bolj glas- ni, tudi pevski zbor je bil domala že formiran in ne bi mnogo pretiraval, če zapišem, da so se obliko- vale že tudi prve intere sne skupnosti. Neuničljiva je bila naša Irena, saj je z neutrudnim »oddaja- njem« turističnih in zgo- dovinskih geografskih zna- menitosti v obliki radij- skih informacij prijetno krajšala, naš čas. Naenkrat smo oili pred avstrijsko češko mejo. Dan se je že prevesil v pozno popoldne, a od me- je do Brna, kjer smo prvo noč prespali, nas ni več vezalo veliko kilometrov. Na avstrijski strani nas je carinik samo ošinil s hu- domušnim pogledom, ko smo že stali pred nekak- šnim bunkerjem. Levo in desno se je razprostirala bodeča žica z velikimi stražarskimi stolpi, pred našim avtobusom pa se je razkoračil vojak z brzo- strelko. Naše oči so zve- davo opazovale ta spre- jem. Pred to prvo zapor- nico smo čakali nekakšne pol ure iji šele nato so nam dovolili naprej pred sam carinski blok. Vsto pil je prijazen možakar v zeleni uniformi z velikimi rdečimi epoletami. Pobral nam je potne liste, aovolil, da gremo v bližnjo res tavracijo na kavo in ga nismo več videli uro in pol. To pa je kar veliko časa samo za kavico. Za- to je pri vseh mizah slo- kel živahen pogovor in ko smo se še tega naveličali, smo se šU tisto staro igro še iz šolskih klopi: kdo bo prej napisal reko, ži- val ali mesto itd. Naš Marjan je kmalu obupal, a ko mu je že cazalo na bolje, je prišel ^pet tisti prijazni možak v zeleno rdeči kombinaciji, nam vr- nil potne liste in že smo se peljali proti Brnu. Češke pokrajine nismo videli, saj se je cmalu po odhodu od meje mrak že spustil na širna ш skrb- no obdelana polja. Cesta je bila ozka in dokaj praz na, tako da se kar nismo mogli privaditi na takšen mir na cestah za razliko od naših, ki so že kar evropKsko polne. Brno se je pred nami izluščilo iz teme. 2e v daljavi smo videli števil- ne luči, samo mesto pa je bilo že zaspano. Kljub temu, da je bila ara šele sedem zvečer, so oile uli- ce že na pol prazne. Sicer lepo moravsko mesto je bilo kar nekam mrko. Pre-' spali smo v hotelu Conti- nental, kjer so nas spre- jeli z izredno prijaznostjo. Njihovi natakarji so moj- stri svojega dela. Nemalo- krat je bilo slišati pri na- ših mizah izjave, da bi bilo dobro naše nitakarje sem poslati na prakso ... Ja, v baru smo tudi bili. V trinajstem nadstropju. Nisem vraževeren in nič nimam proti trinajstici, a vseeno ne bi pisal o bar- skih doživetjih. Morda le toliko, da sem za starih dvajset tisočakov preživel bar, v naslednjem dnevu nekoliko viskijev in do- moy grede nekaj piv in še mi je ostalo nekaj kron .. Romantična slika z dunajske ulice, čakajoč na turiste... Schönbrimn — kaj bi Dunaj bre« njega. 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 43 -- 30. oktober 1974 AKCIJA NT: GASILNE NAPRAVE V ŠMARSKI OBČINI GORI! BEŽIMO! Verjetno ste že opazili, predvsem v prostorih, kjer je več ljudi, precej velike, rdeče ste- klenice! Pravimo jim gasilne naprave in so na svojih mestih zato, da jih uporabljamo ob even- tualnem izbruhu požara. Seveda pa je treba s tistimi rdečimi steklenicami tudi pravilno ravnati, kajti drugače bodo samo za okras, gorelo bo pa naprej. Tokrat smo odšli v občino Šmarje pri Jelšah, da-bi v nekaterih delovnih organizacijah in obratih preverili, kako bi ljudje ukrepali, če bi zagorelo. Ali bi znali opravljati z gasilno napravo? Ali bi vedeli številko gasilskega društva oziroma postaje milice, kamor bj lahko takoj sporočili nastalo nesrečo? Ali so gasilne naprave sploh polne, kajti drugače nam ne pomagajo kaj dosti? Že v uvodu lahko zapišemo, da je stanje — vsaj tam, kjer smo bili — porazno. Večina ljudi ne zna rokovati z gasilnimi napravami, mnogi — predvsem ženske'— se ga sploh ne upajo prijeti v roke in odviti, tretji pa so — ponovno večinoma ženske — rekli, da bi ob po- žaru preprosto stekli na prosto! In se verjetno skrili ter opazovali, kako v plamenih izginja delo njihovih rok. Sicer pa pojdimo po vrsti. Iz oblakov je curljalo, da so brisalci na avtomo- bilu komaj pometali tečne kapljice. Z Ivanom Pase- rom sva se peljala v Šmarje z namenom, da s predstavnikom občine in občanske gasilske zveze pregledamo v nekaterih delovnih organizacijah, ka- ko imajo urejene gasilne naprave in predvsem, ali znajo ljudje z njinii op- ravljati. Pokrajina je bila zateglo siva in sj^upno sva ugotovila, da bi bilo boilje sedeti v topli sobi, kot pa v takšnem vremenu vandrati po svetu. Seve- da vse skupaj ni nič po- magalo, saj smo akcijo morali izpeljati, pa naj bi koli leteli izpod neba. V Šmarju smo se dobili v tistem, zaradi potresa nagnjenem gasilskem do- mu, kjer samo čakaš, da boš dobil kakšno opeko na glavo, če boš malo glas- neje spregovoril. Zbrali smo se: IVAN PASERO, vodja preventive za |x)žamo var- nost Celje, Inž. STANKO JUNEŽ, gasilski inšpektor pri Ob- činski skupščini Šmarje, JANKO GOLE2, tajnik Občinske gasilske zveze in spodaj podpisani avtor te reportaže. Namen akcije: požarna samozaščita in to: 1. vzdrževanje gasilnih naprav, 2. vzgoja o uporabi ga- silnih naprav in 3. kako bi ukrenili v primeru požara? Idealno urejeno bi vse skupaj izgledalo nekako takole: 1. zadostno število ga- silnih naprav, ki so v re- du vzdrževane (število se 'določa po požarni ogrože- nosti, bolj ogroženi več, manj seveda manj!), 2. tehnična in taktična uporaba gasilnih naprav kar pokažejo zaposleni in 3. ukrepi v primeru na- stalega požara: ko eni že gasijo s priročnimi gasil- nimi napravami, da drugi takoj obvestijo miličnike, gasilce in vse ostale. Pred tem vsem pa je iz- vajanje požarno-preventiv- nih ukrepov, ker cilj je, da do požara sploh né bi prišlo! Najprej smo odšli v najbližji obrat poleg ga- silskega doma in to v Toprov obrat v Šmarju. V ne preveč velikem pro- storu dela okoli 40 žensk in to v glavnem spodnje dele pižame. Torej je v obratu veliko blaga, nitk in strojev ter tako mož- nosti za . požar. Obrato- vodja nas je sicer prijaz- no sprejel in hitel pripo- vedovati, da je tam šele dva meseca in da ne ve, kako imajo to urejeno. Ve pa, kako bi moralo biti urejeno. Poprosili smo ga, da si ogledamo delovne prostore in se ma- lo pogovorimo z delavka- mi, kako bi ukrepale, če bi izbruhnil požar. »Tarča« so vsekakor bi- le riajprej tiste, ki so se- dele tik ob gasilnih apa- ratih. Ivan Pasero ni skoparil z vprašanji, na katera pa žal ni dobil pravilnega odgovora. Dekle ob enem izmed treh gasilnih aparatov, ko- likor jih je v delovnem prostoru, je preprosto od- govorilo, da ne ve, kako bi z njim delala. Niti ga ne zna aktivirati, niti ne ve, kaj je sploh v aparatu in kaj se s tisto vsebino gasi. Nič boljše ni bilo tudi pri drugi delavki, ki je imela poleg gasilnega apa- rata še radio. Tega men- da zna prižgati, da sliši lepe melodije! Razlika med pi-vo in drugo je bila v tem, da je druga pogum- no reikla, da zna aktivi- rati aparat, ker se »tisto« odvije in »ono« stisne pa gasi! Ivan Pasero ji je vljudno povedal, da če bi tako naredila, ne bi ga- sila, ker je treba stisniti dvakrat. Skratka, razlike — razen v pogumu — ni bilo nobene. Nismo mogli verjeti, da med štiridesetimi delavka- mi ne bi bila vsaj ena, ki bi znala delati z gasil- nim aparatom. In res nam pripeljejo dve starejši de- lavki, ki sta v podjetju že več kot deset let. Ko jih poprašamo; če bi zna- le gasiti z gasilnim apara- tom, so v zadregi začele mencati in jecljati, da so nekoč znale, zdaj pa so pozabile. Nek tečaj so imele pred desetimi leti, potem pa nič. Tudi nobe- nih vaj in obnavljanja znanja, zdaj smo ,pa tam, da še tiste, ki so nekaj vedele, ne vejo skoraj ni- česar. Potem so nam hiteli pri- povedovati, da to znata kurjač in še eden, ko smo ju zahtevali, da vidimo, če je res. A eden je bil v Celju, drugi pa ... Torej prav zanimivo bi bilo gledati, kako bi de- lavke ukrepale, če bi 4. oktobra dopoldne, ko smo bili pri njih, izbruhnil po- žar. Sicer v tistem tre- nutku bi jim lahko akti- viral gasilno napravo kdo izmed treh prisotnih ga- silcev v naši ekipi, dru- gače pa ... Ne želimo, da bi kjerkoli prišlo do рк)- žara in zato je treba vzgo- ji ljudi posvečati več po- zornosti. Boljša je pre- ventiva, kot pa kasneje odpravljanje posledic, ki so dražje. Toliko v raz- mislek za.poslenim v Top- rovem obratu v Šmarju! Naslednja postaja naše- ga obiska je bil strojni servis KK Hmezad iz Žal- ca v Šmarju. V večji hali, kjer je vse od olja in masti, so imeli ob našem obisku samo en gasilni aparat, drugi pa so bili na polnjenju v Celju! Če bi zagorelo, bi šlo kot po suhem popru! V kotu se je z nekim delom ukvar- jal mlad fant in povpra- šali smo ga, če bi znal aktivirati in piravilno upo- rabljati gasilni aparat. — Nihče me ni seznami, kako se uporablja, je bil njegov odgovor, nato pa ga je ix)učil Ivan Pasero. Preizkusili smo tudi znanje varilca, ki pa je na vso srečo bil pred leti sam gasilec in je nekaj vedel. Kljub temu pa smo tudi pri njem našli napa- ke, predvsem pri nepra- vilno montiranem varil- nem aparatu. V prostoru tudi ne bi smela biti ter- mogen peč, ki jo kurijo zlasti v zimskem času in iz nje bruha tudi po me- ter daleč ogenj. Na tleh p>a je olje in maščoba! Varnostni predpisi prepo- vedujejo imeti takšne pe- či v takšnih prostorih. Ustavili smo se še v pi- sarni in pobarali moža- karja, kaj bi napravil, Č3 bi prišlo do požara. — Gasilce bi poklical ali pa miličnike obvestil! Telefonskih številk ni vedel na pamet, ampak je rekel, da bi pač pogledal v telefonski imenik. Pre- dno bi jih našel, bi že lahko pošteno gorelo. Na- svet: najnujnejše telefon- ske številke, če jih že ne veste, bi morali imeti na vidnem mestu ob tele- fonu! Ob našem odhodu so nam zagotovili, da bodo pomanjkljivosti odpravili in poskrbeli za večjo var nost v kolektivu ter boljše znanje zaposlenih glede požarnovarstvenih ukre- pov. Obljuba dela dolg in se jo splača izpvolniti, kaj- ti gre za interes kolektiva! V MisMnju smo si ogle- dali prostore Vitala, ki je še zaenkrat pK>d »patro- natom« KK Hmezad iz Žalca, od 1. januarja pri- hodnjega leta pa dobijo novega očeta — Slovenija- vino. V podjetju je »vse narobe«, saj imajo re- mont. To pa seveda ne bi smel biti vzrok, da ni- majo urejenih gasilnih aparatov in da ljudje tu- di bolj malo vedo, kako bi ukrepali v primeru po- žara. V večji hali so trije ga- silni aparati, od tega sta dva bila zadnjikrat pre- gledana 23. decembra la- ni (rok je šest mesecev!) in sta torej neuporabna, eden pa je bil prazen! — Jutri bomo %se ure- •dili in takoj poslali v C!e- Ije na polnjenje! Tako so nas prepriče- vali odgovorni v Vitalu, ko smo si ogledovali nji- hove požarnovarnostne naprave. Zaradi specifič- nosti dela, bi morali ime- ti gasilne aparate polnje ne s CO2, vendar nimajo nitá enega! Kurilnico si- cer obnavljajo, vendar bi kljub temu morali imeti v njej četrt kubika peska, aparat za prah in hidrant. Ni pa bilo ničesar, dokler ni kurjač od nekod pri- nesel dva aparata na pe- no. Eden je bil prazen, drugi pa zadnjikrat pre- gledan 26. decembra lani! — Saj smo imeU vse, zdaj pa smo vse presta- vili, ker smo v remontu! V kolektivih imamo .i-iasil- sko enoto (za njo je pro- blem, ker vsi naenkrat ne delajo v isü izmeni in tu- di po domovih jih je tež- ko loviti), lani pa smo imeli tečaj za varstvo pri delu, kjer je bila zajeta tudi požarna varnost. Kurjača smo vprašali, kam bi sporočil, če bi za- gorelo. — šel bi pogledati v imenik in bi sporočil ga- silcem. Številke na pamet ni vedel, do pisarne s telefo nom in imenikom pa je kar precej daleč. Sicer pa v Vitalu še sorazmerno dobro skrbijo za to po- dročje. žal smo jih obi- skali sredi remonta, ki pa ne bi smel ovirati, da ne bi bili gasilni aparati ve- ljavni in na svojih me- stih. Prav prisrčno so oblju- bili, da bodo napake od- pravili in se potrudili, da bo vse tako, kot je treba. Bomo videli! Ob zaključku naše ak- cije smo se ustavili še v Rogaški Slatini in to naj- prej v novih prostorih Mizarstva, nato pa še v KORS. Po pri.F>ovedovanju to- varišev, ki so bili v naši ocenjevalni skupini, so zdaj pogoji za varnost v Mizarstvu veliko boljši kot prej, ko so bih tako- rekoč v barakah. Novi prostori so resnično lepi in svetli, vendar žal tudi tu ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. V prvi ha- h, kjer je sam les in prah ter tako možnosti za ^ žar kar precejšnje, sta sa- mo dva gasilna aparata. ki sta bila predelana la- ni, v lakirnioi pa sploh nimajo aparata! Kako je z znanjem aktiviranja ga- silnih aparatov? Tudi teh- nik ga ni znal aktivirati oziroma, če bd ga tako, kot je on razlagal, bi ogenj še kar naprej pla- polal. Ko se sname var- nostna plomba, je treba stisniti ročko dvakrat, ne pa samo enkrat, kot je mislila večina. Poleg tega je ljudem vseeno, kaj je v aparatu — voda, pena ali kaj drugega —'in da se pač vse po vrsti tudi s tem gasa. To pa še zda- leč ni res! Ker imajo nekaj ар>ага tov na prostem, so jih opozorili, da jih je treba zavarovati pred soncem, kajti lahko se zgodi, da od vročine ventiU popu- stijo in se notranjost po- suši. Vsak pa bo mislil, da je aparat poln, kar pa ni res. V primeru požara takšen aparat nič ne po- maga. Ivan Pasero jim je svetoval, da morajo vsaj dvakrat letno pripraviti seminarje, kjer bodo lju- dje obnavljali potrebno znanje in da morajo na- baviti vsaj nekaj apara- tov s peno, da ne bi pri- šlo do zamenjave ob mo- rebitnem gašenju. Tudi tu niso vedeli »iz glave« telefonske številke, koga bi poklicali ob po- žaru, imajo pa te številke izpisane ob telefonu. Vsaj nekaj poleg dobre volje in namena, da bodo napa- ke odpravili. V Korsu so imeli ga- silne aparate dobro ure- jene in veljavne. Malo težje je bilo v delovni ha- li, kjer nam je prva de- lavka, ko smo jo povpra- šali, kako se ravna z apa- ratom, odgovorila, da bi ob požaru zbežala ven! To je sicer najbolj enosta.vno, da zbežiš ven in rešiš gla- vo, najbolj prav pa ni. Treba je reševati tisto, kar ti daje kruh. Tudi v Korsu se je zgodilo tako, kot drugje: večina ni zna- la delati z aparati, tudi skladiščna delavka ne, ki ji to spada v delovno ob- veznost. — Saj imam dva tukaj, ki sta gasilca, se je bra- nila zaradi svojega nezna- nja. Kaj pa če bi oba gasil- ca zbolela? Verjetno bi blago gorelo kot slama, skladiščna delavka р>а bi iskala aparat, ki je bil ob našem obisku skrit za bla- gom. Sicer pa so v Korsu v tednu požarne varnosti pripravili demonstracijo gasilcev, vendar je bila gneča prevelika, da bi ljudje kaj dosti videli in si zaponmili. Vodilni v podjetju so zatrdili, da bodo to uredili. Če ste prebrali zapis o naši akciji, boste lahko pritrdili, da rezultati niso dobri, že v začetku smo povedali namen: boljše iz vajanje požamo-preventiv- nih ukrepov, kajti cilj je, da do požara sploh ne bi prišlo. Prav tem, požar- no-preventivnim ukrepom pa posvečajo še premalo pozornosti in se ne zave- dajo njihovega pomena. Pred leti smo podobno ak- cijo izpeljali v Celju, zdaj smo šli v šmarsko občino. Z akcijami bomo še nadaljevali z željo, da vse kar lahko prepreči p>ožare, pravočasno uredi- mo. TONE VRABL št. 43 — 30. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 AJE KS STRMEC J Krajevni slcupnosti St.t Sücka in Lemberg sp y zadnjih dneli razveaelu je na terenu već li^er- itskih skupm, to poskuša- izvesti napade na po- jiibnejša poslopja, komu- objekte in orosrore. J je spravljena brana tei ,ge stvari, pomembne гз iienje. ^AN JEZERNIK, sicer ^ednik sveta Krajevne priosti Strmec, je taKoj ical odbor za ljudsko ob- фо in štab za ji-^i.no za- to. Najprej so skupno pre- dali situacijo, nato pa še дао in za vsakega posa eiiika določili naio¿3, k' mora v primeru liver- itskih napadov izpeljati, bi prerečili najhujše. lOdbori za ljudsko ob- nbo 30 morali najpre^ ure i kurirsko službo, tu pa je naše veselje že bila ureje- , saj smo letos pred x/aw že eli dve mobilizaciji., kjer K) vse predvideli. Orgamzl- i smo morali tudi ostale javnike v krajevni skupno- j predvsem družbeno-pon- ne organizacije in seveda tem vse občane, Ke: je namen iiverzantov, da icijo pomembnejše objek- komunalne naprave in pro- pre z artikli, je bila naša loga, da jim to preprečimo, ioj smo zastražili vod.v d v Vitanju, ki napaja z do tudi Celje. Postavi.'! JO svojo stražo z lovskimi škami, dokler aiso prlšh Bii teritorialnih enot Ker fcraju Strmec nimamo orga Bcije zveze komunistov — Dov je sicer sedem., ven- r zaposlenih drugje :n tam ii včlanjenih —.je neka to- iišica vse skl'cala in smf- сакоЈ ustanovih svojo jrsan-- zacijo. bü je pač takšer Gas. Vsem -Pianom svita krajevne skupnosti delegatom občin- ske skupščine Ji ostalun po- membnejšim dejavnik-im v družbeno-političnih organiza cijah smo poslali obvestilo o nastali situaciji in naloge, ki jih kot občani morajo .zpe Ijati. Slo je za evakuacijo prebivalcev, prehrambenih artiklov, mobilizacijo lastnih prevoznih sredstev, zav.-).rova nje najvažnejših objektov (šole, pošta, krajevna skup nost, komunalni objekti itd.j in drugo. Seveda smo doiu.M- И tudi prostore, kje b -mo delovali med akcijo diverzan tov«. Z delom je takoj za'^el ru- di štab civilne zaščite m pri- pravil vse, kar je poorebno za primer napada. U.strezno so se opremili in pripravili mobilizacijo vseh treh pro- stovoljnih gasilskih enot, ta- ko v Strmcu, Socki in Lem- bergu. Ostalo je sledilo po programu, ki je bii in ki vedno je pripravljen'^a takš- ne akcije. Postavitev straž, mobilizacija teritorialnih enot, zavarovanje najpo- membnejših objektov in po- dobno. Izdan je bil tudi od- lok o popolni zaterrmitvi Strmca, kjer jé bil predv- den glavni napad d-verzantov. Vso noč so dežurali in pro- ti jutru odbijali napade di- verzantov zlasti na Strmec. Diverzantska akcija na vodo- vod v Vitanju ni uspela, kei so ga že prej zavarovali. Prav tako je bilo tudi drug- je. Diverzantje so dvakrat napadli Strmec, vendar ved- no netlspešno. V Strmecu nI uspelo diverzantom vtihotapi- ti niti enega samega letaka s sovražno vsebino! Po vaji je IVAN JEZER- NIK povedal: ïflo je bila na- ša že tretja mobilizaci.-a v le- tošnjem letu. Pri prvi je ma lo škripalo, pri drugi manj, zdaj pa skoraj nič. Vendar smo kljub temu odkrili še nekatere napake ki jih b > mo seveda odpravih. kot še okrepiti obveščevalno službo, odbor za. ljudski xlpor do moral uneti svojo zalčitf; In boljše veze, zlasti po tehiiičn: plati. Vaje so zato, da ^e iz- popolnjujemo in misUm, da smo uspeli.« VASO STAROVIĆ je sode- lovaJ v vaji in skrbel zlasti za delovanje krajevnih skup- nosti: »Prepričan sem, da smo uspeU. šlo je za vajo v mirnem času, ko poskušajo z določenimi akcijami diver- zanti. Kako ob takšnih pn merih delujejo posamezne skupine v krajevnih skupno- stih? Ce bi sodili po Strmcu, lahko rečemo — mimo ne- kaj manjših, napak — da dob- ro. Najvažnejša pa je popol- na iniciativa občanov, da na razne načine preprečijo sov- ražniku vdor v kraj in uni- čenje objektov.« Odbori za ljudsko obriim- bo v krajevnih skupnostih dobivajo vse večjo in po- membnejšo vlogo. Na vaji so bili prisotm tudi predsedmit; ostalih krajevnih skupnost ki so se lahko veliko -mau'^j- li« od Strmčanov in njihove organiziranosti za prinjar voj ne ali diverzantov. V Strme- cu so bili diverzanti prema- gani in tako je treba tudi drugje. Pravijo pa, da vaja dela mojstra. Strmčani so to že! TONE VRABI, VELENJE: PRIPRA VLJENl Sekretar Občinske Kon- ference SZDL v Velenju J02E VEBER je v raz- govoru povedal, da гл v velenjski občini. kljub kratkemu času za pnpra ve volitev v samoupravne interesne skupnosti, nanje dobro pripravljeni. P' pra ve so že zdavnaj stekle por/iKajo pa preko teme- ljnih orgamzacij ad" uže nega dela in krajevnih skupnosti ter v organiza- ciji občinske konference SZDL in občinskeg.a sindi- Ka.rega sveta. »S kandidati za Sest sa- moiipravnih interesnin skupnosti, ki so sestav ni aej skupščinskega si- steTr.ji. nimamo po.-ebnih tei^av. 2e ob zadnjih volit- van smo evidentirali 22(X) kandida'^^ov za de egate. Izvalili pa smo jih 910, Vsi ostali, ob zadnjih vol". van neizvoijeni, ш še ne- kateri drugi pa bodo sand-airaU na december skih volitvah. Tud: 'cjm-- sije za pripravo volitev га to v temeljnih organizaci- jah združenega deia, .tot v kjajevrùh skupnostih, so ostale iste. To bo >m>>o- čilo hitrejše in prožtiojie delo, saj so ti ljudje ie dobro seznanjeni s pote som volitev«. Tako J02E VEBER ki je še povedal, da se bo- do koordinacijski oubori za "oiitve sestah v začet- ku ii^vembra in po-i dili predhodni sklep, da ima- jo 'emo splošne de'ejaci- je. ki pa bodo številnej- še 7Ä-fcdi lažjega op'avlja- nja zahtevnega dela. Zbori porabnikov naj bi imeli v skupščini 55 do 50 dele- gatskih mest, zbon izva- jalcev pa največ do 20. Delegacije se bodo zdru ževaifc v konferenco 1ме gacij ir to tako na poa ročju TOZD, kot tudi h.vb eviiih skupnosti. Ob sprejemu zakona o vo- litvah delegacij v Sls bosta Občinska konferenca SZDL in Ubčin.ski sindikalni svet pri- pravila kraj.ši seminar z vse- mi. ki bodo sodelovali v vo- litvah. Priprave po TOZD in krajevnih skupnostih dobro potekajo, saj se vsi tisti, ki direktno sodelujejo v pripra- vah na volitve, redno sesta- jajo. Tako so že bili oprav- ljeni sestanki s pred.sednlki svetov krajevnih skupnosti In krajevnih odborov SZDL, v prihodnjih dneh pa bodo pri- pravili še sestanke s pred- sedniki koordinacijskih odbo- rov v TOZD. Neposredne vo- litve članov delegacije v T4)ZD in KS naj bi bile od 1. do 8. dccembra, prvo sejo skup- ščine SIS pa bi predvidoma sklicali do 22. decembra. Ta- ko bodo tudi v velenjski ob- čini zaživele samoupravne In- teresne skupnosti, kar .je do- ločeno po novi ustavi. T. VR.\BL 20. stran — NOVI TEDNIK Št. 43 -- 30. oktober 1974 VOJAŠKE VAJE ■ KOKARJE 74_ v PIŠE DRAGO MEDVED Tako je nastajalo minsico polje. Počasi in preudirno vse je zapisano na papirju. Ce bo. treba, da se v^, kje je kaj. Kaj, če bi sami mora- li čez to minsko p>olje? Ve- deti je treba za vsako "nino, kje je položena. Zato pa ji» toliko težje narediti prehod skozi sovražnikovo minsko polje. Tudi to znajo naS: fantje. Prvi je že krenil v tipaAje, za seboj vleče b^l trak. Ostali so razjjorejeni levo in desno, vsak ve, kak- šne gibe sme uporabljati. To je trenutek, ko se človek sreča s smrtjo. A tisti lepi sončni dan je bila samo va- ja, vaja za jutri, če bi Slo zares. Tako mora biti. Mina. Kaj je to. V lcjxžan kah jo omenjajo kot eksplo- zivno telo. To je zelo prepro sto povedano. V resmci pa je to huda reč. Ne da unija. Da rani, da raztrga, a sovraž- nika zavlačuje, ker mora skrbeti za ranjence. Jih vzeti, s seboj, skrbeti zanje, za to se vsi tako boje mine. Mi- na je hudič. Mina je strašnej- ša od smrti. Toda ni vedno tako. Ce ji vzameš srce, je pohlevna in nemočna kot nagačen lav v predsobi boljše hiše. Vzameš ji iz drobovja vžlgalmk in umre. Lahko skačeš po njej, kolikor te je volja. Toda to je treba znati. Vzeti mini du- še, to je nekaj najtežjega za minerca. A naši fantje so si kaj kmalu osvežili spomjn, kako se temu streže. Naj bo dovolj o minah Pojdimo raje na cesto, ki je rasla v novih dimenzijah. Bo- hotno se je širila skozi Ko- karje, fantje so jo tudi obla- čili v novo obleko. Kamioni so vozili od jutra do večera gramoz. Marljive roke so ga razsipavale p>o novo zastavlje- ni trasi. Vse je treba delati po načrtu, čela so se ozno- jila. Nič ni brez truda. Oz- noji se tisti, ki dela na mo- stu, na minskem polju ali pa na cesti. Pod veščim vod- stvom kapetana Pavloviča jo delo potekalo gladko. Tudi oficirji rezervisti so se kma lu znašli na svojih novih po- ložajih. Zanimivo je to, da kamor pride vojska, tam je veselo. Mimoidoči domačini so našli vedno čas za prijaz- no besedo F>omenka. Tudi komentarja o načinu dela, o novih časih, ki so prišli z razvojem. Tega so se poseb- no zavedali starejši očanci, ki se nikakor niso mogli na- čuditi vsem sodobnim stro- jem. Na gradbišču je b'lo kot na mravljišču. Vsakdo je ve- del za svoje delo. Ces'^^a mo ra biti hitro pripravljena za asfaltiranje. Naloga naših fan- tov je bila, da te priprave čimbolj izvedejo. To so tudi storili in v prejšnji številki Novega tednika ste lahko brali, kako je skozi Kokar- je in Dobrino že položen as- faltni trak. Večkrat sem v tem repor- tažnem pisanju omenil, da je vse tiste dni koncem poletja sonce dobrohotno sijalo na savinjsko zemljo. In če ob tem dejstvu človek še kramp m lopato vihti v svojih žu- Ijavih rokah, je potem po- vsem razumljivo, če nastopi pogostoma tista neizprosna žeja. Tudi ni nič novega, če povem, da je letošnja sadjar- ska letina več kot odlična. A v Gornji savinjski dolini so bili pri marsikaterem tcmetu oolni sodi jabolčnika ie od lani. A kamor je prišla naša vojska, sodi niso bili več pol- ni, ampak že lepo pripravlje- ni za obilno polne letošnje preše. Takoj so bill organizi- rani agenti za nakup pijače. Ta služba je kar dobro delo- vala. Zd9,j bom izdal glavno vojno tajno. Vse svoje foto- aparate in vso ostalo tehniKo sem nosil kot vedno v vel:k- torbi čez rame. Kadar je pol- na, je težka kot mitraljez a mi tega nihče ni hotel ver- jeti. Tudi sam sem se vklju- čil v podtalno delov.anje. Po tri steklenice vina ali »touke- ca« sem lepo spravil vanjo. Križaril sem na položajih in opravljal humanitarne akcije, že ko sem pred časom iupo- val to torbo in ko je urednik tarnal, kako je draga, sem mu dejal, da še nihče ne ve, za kaj vse bo prišla še prav. Večeri so v vojaškem tabo- ru zelo lepi. Povsod se sliši pesem, tudi kakšen vrisk. Mi smo modema vojska. Zgoraj, na prostoru, ki je bil na njen za jedilnico, je bil ц tiran televizor. Vsak v( smo videli TV dne.vnik dnevniku pa filme. V«i koristnega si človek lahko leda v filmu, ki prikaj kakšne nesreče se latiko ¡ dijo zaradi nepazljivosti delu z inžinjerijskimi si: Po predvajanju filmov, treba iti spat. Jutro bo h lu, treba bo zgodaj vstati, ka nas naporen delavnii. šotoru je prijetno. Zađ trenutke porabimo za kn pogovore. Moj sosed ßr iz Velenja se je nek v; med zavzdihom vprašal: kaj dela moja žena, seč doma?« Kaj pa če delat, i mu odvrnil. »Ja, ampak^ je fejst«, je zaskrbljeno ex nil in razmišljal nap Smeh je napolnU šotore, tem smo zaspali. Brez sodobne mehanizacije si ne moremo predstavljati žinerijske enote Delo na cesti je težko. A z združenimi močmi je laže in prijetneje. št. 43 — 30. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 21 35 Strašno ga je prevzelo slovo od ljubega dekleta. Doma fid Ravnah so si pošepetavali, da ga je ta pot v Maribor 20 več let postarala. Zaman je upal, da se bo s Pavlo le- po pobotal in si tako povrnil svoj dušni mir; bil je ne- nirnejši kakor kdajkoli poprej. Noč in dan ga je skrbelo, bo zdaj s Pavlo. Ko hi vsaj denar bila vzela! Kar ta- fco to ni moglo ostati. .. Prihodnje dni je iskal priložnost, da bi se pogovoril z leroo. Ko pa ji je hotel dati za Pavlo denar in hranilno knjižico, ga je še bolj rezko zavrnila kakor Pavla. Ravnja- ku, ki je za svojo veljavo kaj dal, se je to zdelo hudo po- ^àzanje. Zdaj je hotel na vse pozabiti in si ubiti vsako ^isel na dekle. Z vso silo se je vrgel na delo. Po ves dan je pretičal ^ občini, pisal in računal, delal načrte ih predloge, toda ^iru ni našel. Najbolj ga je bolelo, da so se ga ljudje ^ko izogibali in mu dali vedeti, da mu ne zaupajo prav. pa spoznal, da je bil temu sam kriv,kajti s svojo za- ^irčnostjo si je ljudi odbijal. Edino z Osojnikom se je shajal; ta mu je kazal vedno sladek in prijazen obraz in ^u je pri občinskih poslih vse pomagal. Zdaj se je večkrat ustavil pri misli, če bi le ne bilo ^ijbolje, ko bi Osojnikovo Lenčko vzel. Ampak ljubezni nje ni več čutil. Ali kaj ljubezen! Iz ljubezni se sploh bo več ženil. Kar je Pavlo izgubil, ni bilo zanj dekleta '"'û svetu, ki bi ga bil še mogel rad imeti. Le zaupanje ^^ojih občanov si je spet hotel pridobiti, konec je hotel ^opraviti svoji duševni razdvojenosti in raztrganosti — гп ^niriti se, umiriti, za vsako ceno umiriti. Toda kaj bi si morala Pavla misliti, če bi zdaj, komaj je z njo razšel, vzel drugo, povrh še prav Lenčko? Hv- bi jo bolelo, še zadnjo iskrico ljubezni, ki ji še morda ^ srcu tli, bi ji zadušil in vse življenje bi ga prezirala in Uničevala. Ne, tak ne sme, ne more biti! Bolj ko je razmišljal, bolj je postajal nemiren. Da bi se raztresel, se je podal v Zagreb, na Sušak in v Ljublja- no, napol zaradi lesne kupčije, napol za kratek čas. Upal je, da se bo tako rešil težkih misli. Bilo pa je narobe. Svoj čas je Pavli obljubil, da pojdeta po poroki na morje in -na Trsat. Zdaj mu je vso pot hodila njena podoba na misel in še huje mu je bilo pri srcu. Zdelan, truden in nezadovoljen se je vrnil. Neznansko počasi so mu lezli dnevi... Tedaj jo je mojster smoia s svojim jezikom zopet na- drobil, da je vsa Bistrica imela kaj požirati... - Neko nedeljo zvečer se ga je pri Blatniku spet nalezel, da je videl vse okoli .sebe s soncem namazano. Po svoji natrkani navadi je spet tako vzvišeno govoril, -kakor pi^- marji pišejo, in ni znal po domače. Nocoj je svojim vin- skim bratcem o nekem figovcu tvezel, ki je pridnemu, poštenemu dekletu sveti zakon obljubil, potem pa besedo snedel. Nato je pravil, da pride zdaj tista neka Pavla, ki jo je Hruplja za svojo vzela in se ji torej po domače reče Pavlica Hrupljica, nazaj na Bistrico, toda ne na Ravne, ampak v hišo in aom gospoda Vincencija Mrkača in njego- ve gospe soproge Uršule. Da, pri njem se bo naselila in si ho dobila obrtno pravico za šivanje; kajti Pavla je postala imenitna šivilja in že zdaj dela srajce za največjo gospo- sko v Mariboru. Stanovanje je že pripravljeno in L julija pride. Fsž so se zakrohotali, verjeli pa so le; tem bolj, ker so si želeli, da bi Pavla res prišla. To hi imeli spet kaj go- voriti! s Naslednje dni se je že po vsej Bistrici razvedelo, -da se ciganka vrne, da se ho pri mojstru Smoli naselila in s šivanjem živela. Ljudje so si to ko j po svoje razlagali: eni so dejali, da pride Ravnjaku na mrz, naj jo ima pred očmi kot večen očitek; drugi so menili, da jo je Ravnjak sam nazaj spravil, da bi mu blia blizu, in da ho on zanjo plačeval. Od vsega lega pa je bilo res edino to, da je Li ile »* povabila Pavlo, naj se naseli pri njej, ker bi kot šivuja na Bistrici dobro živela, Pœvla pa ji je odgovorila, aa gre rajši nazaj k ciganom, kakor da hi se vrnila na Bistrico. Ravnjak sprva kar verjeti ni mogel, da se Pavla pri čevljarju naseli. Ko pa je to zdaj od tega, zdaj od drugega čul, je verjel tudi on. Temna slutnja mu je vstala, da pri- haja nalašč na Bistrico, da ga hoče pred vso faro osramo- titi. Tako je bil zmeden, da ni več znal trezno soditi. Rad jo je imel, ali navdajati ga je jela zopet neka bridka isza . nanjo in bolj ko kdaj poprej je prendar jal, da hi se le oženil z Osojnikovo Lenčko. Se je okleval; nekega dne pa je dobil zamazano pismo, ki ga je napisala nerodna in nevešča roka. Glasilo se je: »Ljubi Basa župan na Bistrici ti si uzeo vando'! kije pohegnola i obečav si ka je uzmeš za svoju gospa ije ne- češ za svoju gospa ka je očeš samo tak?! ja ti rečem uzmi je! za gospa. Ce ne uzmeš je, ti bom svud psoval. Ak olatiš pet tisuč dinara dohro je i ne treba uzeti zagospa i po novce pride moja baba njoj daj i te lepo pozdravlja. Mirko Baša Zupan Ciganom).« Ves divji od jeze je zmečkal pismo in ga zagnal v kot. Toda hitro ga je spet pobral in pogladil. Potrebno mu ho, če pride zadeva pred sodnika — in pred sodnika jo ho na vsak način spravil Kadar pride ciganska baba po de- narje, na jji sledijo orožniki; bodo vendar našli tega cigan- skega »župana« in ga prijeli! Tega bo potem tožil. če bo le pametno? Saj bi že to biia sramota, če se s cigani tožuje. Potem hi bile seve še priče potrebne, o ''^sej zgodbi s Pavlo hi na dolgo in široko razpravljali, še v pašnike hi vse prišlo... Ali naj se s ciganom rajši pohota?, 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 43 -- 30. oktober 1974 PELERINE - VELIKA MODA To jesen in zimo, ki bo prav, kmalu neopazno prišla, bo imela moda najraje široke, ohlapne linije in svobodne kroje. In kaj je bolj ohlapno in široko krojeno kot pelerine? Torej bodo imele pelerine v naslednjih nekaj mesecih vodilno vlogo. Na letošnje modne tendence, na materiale in linijo nasploh namreč v veliki meri vpliva ruivdih z vzhoda, pred- vsem iz Rusije. Tako bodo pelerine predvsem ohlapne, krojene tako. da padajo v lepih mehkih gubah in seveda dolge; vsaj tako dolge, da dobro pokrijejo kolena. Namesto kapuce imajo raje velike ovratnike, ki jih lahko na- domestijo tudi krzneni. Prav tako bodo zelo priljubljene kratke pelerine, ki dopolnjujejo dolgo krilo, če bomo izbrale še primeren material, kot je volneni tweed, bo to prijeten zimski komplet, ki nas bo grel vse dolge mrzle mesece. Sicer pa bomo pod pelerino oblekle daljša krila in še bolj lahek kostim (to bo zelo modna kombinacija), obule visoke usnjene škornje (kot nalašč najbolje sodijo k trenutni dolžini) in si zavezale dolg volnen šal (brez nJega letošnjo zimo pač ne gre). Potem pa kar naj pride zima! Na postajo milice v Celju je prišel mož in javil, da le- ži v podstrešnem stanovanju Ceste na grad št. 60 med raz- metanimi predmeti na kavču ženska. Seveda mrtva! Delav- ci UJV Celje so si takoj ogle- dali kraj dogodka in ugoto- vili, da gre za štiriintrideset- letno invailidsko upokojenko Rozalijo Kavčič. Prve pre- iskave so pokazale, da Kav- čičeva ni umrla naravne smrti, saj so nekateri znaki (podpludbe po telesu) kaza- li, da gre za nasilno smrt. Preiskava je pokazala, da je prejšnji zvečer prišel v stanovanje Rozalije Kavčič Mirko Zebec, 34, iz Teharij pri Celju. V stanovanju je zalotil še nekega moškega, ki je bil pri Kavčičevi na obisku. To je bil verjetno po- vod, da se je Zebec spravil nad Kavčičevo in jo prete- pel, nato pa še nagnal pri- sotnega moškega. Zatem je tudi sam zapustil stanovanje, vendar je po njegovi kasnej- ši izjavi takrat Kavčičeva še živela. Vrnil se je naslednje jutro okoli osme ure in na- šel Kavčičevo mrtvo na kav- ču v sobi. Najprej je o tem obvestil stranke v hiša, nato pa odšel na postajo milice in prijavil, kaj je videl. Pre- iskovalni sodnik okrožnega sodišča v Celju je zoper Mir- ka Zebeca odredil pripor. ROPARSKI NAPAD Edvard Križnik, 28, trenut- no bivajoč v Beljaku v Avstri- ji, se je v enem izmed celj- skih gostinskih lokalov spo- znal z dvema fantoma, ki sta ga povabila na ogled umetne- ga drsališča v Mestni park. Po prehodu mostu pri spla- varju sta ga napadla, pretep- la in mu vzela vse dragocene stvari ter okoli 3000 avstrij- skih šilingov. Križnik je na- pad prijavil in opisal storil- ca. Miličniki so začeli z Iska- njem in že naslednji dan oba izsledili: to sta bila Branko Arbeiter, 19, iz Jakoba pri Šentjurju (prijet v celju in je dejanje priznal) m Bran- ko Nagode, 28, iz Udmatapri Laškem (prijet v avtobusu v Laškem). Zoper oba storilca je preiskovalni sodnik odredil pripor. Vprašanje: Mesečno perilo mi je izostalo 20 dni. Če sem noseča, mi, prosim povejte, do katerega meseca lahko naredim splav? Bralka Sonja iz Celja. Odgovarja dr. Milan Bekčič: Izo- stanek perila je možni znak noseč- nosti, kar pa lahko zdravnik ugotovi s preiskavami.' Ustava je razglasila pravico člo- veka, da svobodno odloča o rojstvu otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov. Pričakujemo, da se bo čedalje več naših zakoncev zavestno odločalo o številu otrok in o tem, kdaj bodo otroke rodili. Splav, ki je bil dolgo časa fidmo sredstvo za omejevanje potomstva, se vedno bolj umika zavestnemu načrto vanju otrok, kar omogoča redna upo raba sodobnih' zaščitnih sredstev — sodobna kontracepcija, še vedno se misli, da je splav, narejen v bol nišnici, brez nevarnosti. 2al tudi ca- nes opažano zgodnje komplikacije, ki se pojavljajo po splavu. To so naj- različnejše poškodbe maternice, kr- vavitve in vnetje. Pozne posledice so številna vnetja 'maternice m njenih priveskov ter neplodnost, prav tako pa nastanejo komplikacije mea no- sečnostjo in porodom v na.slertnjih nosečnostih. V posvetovalnici г.ч nosečnice Zdravstvenega doma in ginekoio.šKO- porodniškega oddelka celjske oolniš- nice vam bodo dali vse potrebne po- jasnitve. Komisija za odobritev splava praviloma dovoljuje prekinitev do 10. tedna nosečnosti. Vprašanje: Že več let imam te- žave, ker imam preveč želodčna ki- sline. V želodcu me peče in na desni strani trebuha večkrat boli. To je včasih nevzdi-žno, Vikica Kojnih,Draža vas. Loče. Odgovarja dr. Peter Voušek, pred- stojnik gastroenterološke.ga oddelka celjske bolnišnice: Težave, ki jih na- vajate v svojem pismu, verjetno niso samo posledica odvečne želodčne ki sline. Kajti ta sicer lahko povzroča težave, vendar ne v takšni meri, kot jih vi navajate. Podatek, da vas ooli na desni strani trebuha in da so težave najbolj nevzdržne ponbči, bi lahko govoril tudi za čir na dvanajst erniku. Vsekakor pa bi bil potreben natančnejši pregled in bi na sp>eoiali stični pregled, kjer bi potem ugotovili točen vzrok vašim težavam. Zaenkrat vam pripoiočam, da Jeste hrano, predvsem se izogibajte pra- ženim in pečenim jedem, ki se pri pravljajo s prežganjem, lahko uživate veliko mleka, če vam to lajša težave in če vam ugaja. Pišete, da je pri vas še več ljudi, ki imajo slične težave Veste, kar triko posplošiti se seveda ne da, temveč je potreben natančnejši pregled, da ugo- tovimo vzrok težavam, kajti kot sem že prej poudaril, ni vedno vzrok te- žavam odvečna kislina v želodcu Po dobne težave lahko pov:-ioča namreč tudi pomanjkanje kisline v želodcu. Na vsak način pa .svett^jem vam m tudi vsem drugim, da v kolikor re- lodčne težave dalj časa trajajo, je nujno, da poiščejo pomoči pri zdrav- niku, ki bo nato ustrezno ukrepal. OBISKUJE DRUGE Pred osmimi meseci sem se spozna- la s pet let starejšim fantom. To je moja prva ljubezen. Resno Hekle sem, za tako me imajo vsi. Zadnje čase pa se mi fant izmika. Pravi, da je službe- no odsoten in najde še druge izgovo- re. Ko je prišel zadnjič na sestanek z menoj, mi je rekel, da mora na poro- ko sestrične, kamor je povabljen. De- lala sem se, da mu verjamem, na ti- hem pa sem mu sledila. Odšel je k drugemu dekletu. Kakor sem izvedefla, ima poleg mene še dve drugi, s kate- rimi se' zabava, meni pa govori, da mi je zvest, da me ljubi, da ne more brez mene živeti in podobno. Zaupal mi je celo, da ima z nekim dekletom dve leti staro punčko, da pa njene matere ne mara, ker ima druge. Celo prosil me je, da bi vzela njegovo hčerko k sebi, ko se bova poročila. Ker imam raida otroke in njega,, sem na to takoj privolila. Zdaj pa sem čisto obupana, ko sli- šim o njem take govorice. Vse sicer najbrž ne bo res, a nekaj pa le mo- ra biti na tem. Kako naj se naprej vedem? Ali naj se še vedno delam, da o njem ničesar ne vem ali naj ga vprašam. Z njim bi se težko razšla, ker ga imam rada in je to moj prvi fant. JOVITA Ljuba deklic^, ti še sprašuješ, kaj naj narediš! če si fanta res zalotila sama, potem boš morala vsaj delno verjeti tudi govori- cam o njem. Stara modrost pravi, da brez ogn,ja ni dima. Nikar se ne de- laj, da ničesar ne opaziš, ker dolgo tega itak ne boš zmogla. S fantom se odkrito in prijateljsko pogovori. Konč- no imaš kot njegovo dekle do tega pravico, odkrit pogovor pa bo razjas- nil marsikaj, kar te sedaj muči. če boš ugotovila, da te vara, se bosta morala odkrito pomeniti tudi o tem. Če pa že ima nezakonsko hčerko in še vedno lahkomiselno leta od dekle- ta do dekleta, potem se moraš sama resno vprašati ali mu še lahko zaupaš ali ne. Tudi različni izgovori mu niso v čast, čeprav je včasih moškim po- trebno spregledati kakšno majhno laž, ki jih utrjuje v veri, da so pomemb- ni. Morda pa tvoj partner želi s taki- mi skoki na različne konce imponira- ti? Kaj veš, vsekakor pa moraš spre- govoriti z njim odkrito besedo, ki se ne bo utapljala v solzah. Ne nasedi njegovim globokim pogledom in boža- joči roki. Bodi dosledna, zahtevaj res- nico, ki .je tudi za zakon najboljša naložba. NATAŠA Lepe in tople moške srajce iz mešanic^ bombaža in sintetike lahko kupite v tovar, niški trgovini TOPRA, Na voljo imajo šte, Vilke od 38 do 41 v različnih barvah. Cena; 216,80 din. Proizvajalec: Toper, Celje. V specializirani prodajalni Baby lahko za vašega malega nadebudneža, ki dela prve korake, kupite voziček za učenje hoje. - Cena: 172,35 din. V prodajalni Mladinske knjige imajo te dni lepo izbiro pravljičnih ročnih lutk, uvoženili iz Vzhodne Nemčije. Lutke so ročno delo, lepo narejene iz blaga. Cene so različne, odvisno od velikosti lutk — od 92,00 do 160,00 din. Lepe ženske ovratne rute lahko kupite ' Veleblagovnici Tkanina. Narejene so iz 100-odstotnega polyestra, velikosti 70x71 cm, v modnih barvah in lepih vzorcih in s® uvožene iz Francije. Cena: 41,55 din. Viteks Visoko je proizvajalec teh topj''! zimskih copat, ki jih prodajajo v prodajal^ Peko. Narejene so v rdeči ali modri bar*'^ imajo ^usnjen podplat, podložene pa so . ovčjim krznom. Na voljo so številke " 35 do 40. Cena: 86,80 din. št. 43 — 30. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 PROBLEMI KOŠARKE Ob zaključku košarkarske fione smo /a])rosilj pred- jdiiika KK Kovinotehne To- lsta Krjavca za analizo o galiju in problemih celjske .„šarke. »Ob vseh težavah, ¡j trenutno spremljajo naše Iflo, sem z rezultati zadovo- jeii«. je pričel razgovor no- ^ predsednik. »Liga moštvo |e doseglo n»ksimum ob težkih pogo- jh, ki se z n.jimi spoprije- oblino. Nimamo normalnih lOgojev za vadbo, nastopa- 00 na tujih igriščih izven ]elja, tu je bila menjava tre- jer,jev, vrsta poškodb in več- Џ menjava tudi igralcev po flpustitvi Kovinotehne iz II. prezne lige. Od iainske sezone jno izgubili kar 6 igralcev, (tčje število tekem pa tudi liso igrali riitinirani košar- karji kot T. in Z. Sagadin (er Jerič. Ob takih pogojih je 4. mesto v SRS več kot (gdovoljivo za našo člansko fkipo. članice so osvojile пзг ¿ov prvakinj v II. republi- ški li.çi — vzhod in se tako uvrstile v republiško ligo. mnadinci so prvaki medob- činske lige in se bodo spo- prijeli v republi.škem finalu za naslove najboljših. Pionir, ji so uspešno prebrodili pol- finaJe in se bodo še v tem me^iecu borili za naslov re- publiškega prvaka. Pionirke so bile tretje v SRS. Ta.ko smo eden izmed redkih ko- šarkarskih kolektivov v SRS, ki deluje na tako široki fron- ti in se lahko ponaša tudi s takšnimi dosežki. Naš tre- nerski kader daje strokovno pomoč tudi trem ŠŠD v ob- čini. S širino te igre raste tudi kvaliteta. Upam si trdi- ti, dai košarka postaja vodil- na športna igra v celjski ob. čini. In največji problemi? Kje dobiti svoje igrišče in ustrezne pokrite prostore za vadbo in klubsko življenje. Trenutno smo edini športni kolektiv v občini, ki nima niti m2 svojih površin. Tako smo pri svojem vsestranskem delu vselej odvisni od pros- jačenja — kje bomo vadili in nastopali. To niso več nor- malni pogoji zai klubsko delo in življenje! Naš novi poklic- ni trener Predrag Nikolič bi lahko treniral igralce tudi v dopoldanskem času — in vprašam se, kje? Bližnje naše naloge pa so - urediti pogoje za normal- no klubsko delo, okrepiti člsinsko ekipo in se v prihod- nji tekmovalni sezoni boriti ^ 1. mesto v republiški ligi, izpopolniti vrste klubskih funkcionarjev z ljubitelji ko- šarke v občini ter organizira- ti vse naše delovanje na no- vih samoupravnih odnosih in načelih. Ob vsem tem se bo- î^o še vnaprej borili za mno- žično bazo košairke v naši "•ičini, saj nam le takšna iilubska politika zagotavlja perspektivo tudi v kvaliteti. Ob zaključku naslavljam 'pel na predane ljubitelje te- Sa športa, da okrepijo naše klubske vrste in s vključeva- njem v delo UO ter ustrez- komisij pomagajo ures" ''ičevati naš program dela.« K. JUG NOGOMET 7 TOČK PREDNOSTI Seüem točk prednosti že ima- jo nogonieta.ši Smartnega, varo- vanci trenerja Benclnga. Očivid- ci pravijo, da je danes ekipa Smftrtnega po svoji kvaliteti ena- kovredna gornji polovici moštev republiške lige in da je njihov povratek v društvo najboljših sa- mo vprašanje časa. Eden od igralcev moštva Kom- pan nam je dejal: »Sedaj igra- mo z največjim veseljem. Tovari- štvo in nesebična igra je naša največja moč. Poleg tega imamo čudovite gledalce, ki nas doma večkrat presenetijo s svojim na- vijanjem. Naš cilj je, da bi s svojo IgTO v letošnji sezoni še samo priipomogli k še boljši kva- Hteti v conski ligi.« Šmartno je tokrat zmagalo v gosteh proti Osankarici 3:0. Vi- soka zmaga na tujem. Rudar Ve- lenje je odpravil Dravinjo 6:0. Slednji letos ne gre vse najbolje. Steklar je doma premagal Tiši- no 3:0. Nov uspeh. Na tablici je Šmartno prvo z 18 točkami. Stek- lar je četrti z 9 točkami, Vele- nje peto z 9 točkami in Dravi- nja sedma 8 ter Osankarica zad- nja. dvanajsta s petimi točkami. Nogometaši Kladivarja so konč- no začeli s pohodom proti tre- tjemu mestu v republiški ligi. V Gorici so na razmočenm igrišču v tižki tekmi igrali neodločeno z domačini U:0. Največ sta k te- mu prispevala vratar Alunovič in Posavec.- 2al je bil izključen Ku- rež, ko je nespretno oviral vra- tarja Gorice. Skoda, ker bodo v prihodnjih dveh kolih igrali Ce- ljani dve tekmi doma proti Dra- vi in Ljubljani In bi lahko kot strelec pokazal svoje kvalitete. Tako pa bo moral zaradi rdeče- ga kartona počivati vsaj dve tek- mi. Nastopil pa bo že Dobrajc. Na lestvici so Celjani četrti z 12 točkami. ROKOmiET: VSI NA SKALNO KLET V soboto, ob 16. uri, bo na Skalni kleti velik ro kometni derby, ki že odloča o jesenskem prvaku v II zvezni rokometni ligi med Celjem m Mehaniko. Trije favoriti za najboljše mesto Cedje, Mehanika m Zeni ca osvajajo točke iz kola v kolo. Tudi tokrat je Ze- nica uspela v Varaždinu, Mehanika je doma odpravila Kvamerja in ga za kratek čas odvrnila od ambicij po naslovu prvaka, medtem so Celjani v slovenskem derbyju zmagali v Piranu z 19:17. Da bi v prihodnjem kolu celjski rokometaši us peli proti Mehaniki je potrebno, da se v čanvečjem številu udeležimo srečanja na Skalni kleti. Le s skup- nimi močm.i in podporo lahko uspemo proti zelo ne- ugodnemu nasprotniku, ki je v Celju vedno nudil mo- čan odbor in ima v svojih vrstah odličnega Dragu na. J. K. ZBOR ALPINISTOV V Logarski dolini je bil red. ni zbor Alpinističnih odsekov Štajerske in Koroške, kjer je sodelovalo preko sto alpini- stov iz Cme, Raven, Slovenj gradca, Maribora, Šoštanja in Celja. Občni zbor organizira ved- no drug alpinistični odsek, le- tos pa ga je ceijsitj. Sprego- vorili so predvsem e doseda- njem delu, težavah in uspehih alpinistov Štajerske in Koro- ške ter sprejeli program га prihodnje obdobje. Največ.li problem predstavljajo finanč- na sredstva, saj je oprema iz- redno draga. Govorili so tudi o liku alpinista, o sodelova- nju med posameznimi alpini- stičnimi odseki in pripravah na odprave v tuja gorstva. Ob koncu so si tudi ogledali nekaj barvnih filmov, ki so Jih posamezni člani alpinistič- nih od.sekov posneli v gorah. Za predsednika alpinističnega ods;ka v Celju je bil ponovno izvoljen znani alplntst Ciril Debeljak. Obširneje bomo o delu celjskega alpinističnega društva spregovorili v nasled- njih številkah Novega tedni- ka. T. VRABL STRELJANJE PRVI KLOVER Občinska strelska zveza Žalec ter TTKS Žalec sta pripravila na strelišču na Vranskem odprto pr- venstvo 2alca z malokalibrsko puško. Tekmovanja se je udeleži- lo 61 strelcev iz raznih društev in TOZD. Občinski prvak je postal Adi Klover, ki je od- 150 možnih krogov zadel 106. Tokrat »o ra- zočarali strelci iz Polzele, saj se Je najboljši uvrstil šele na četrto mesto. Vrstni red: 1. Adi Klover 106 (Griže), 2. Milan Brilej 106 (Griže), 3. Alojz Klover (Šempe- ter) 102, 4. Roman Zupane (Pol- zela) 102, 5. Stefan France (Li- bo.ie) 102 kroga itd. Najboljši je prejel pokal TTKS Žalec, ostali pa diplome. Tekmo- vanje je bilo dobro prli>ravlJeno. kar gre priznanje tudi domači strelski družini Udarnik iz Vran- skega. ; J02E ZAGODE, predsednik Ob- činske strelske zveze Žalec: »Tek- movanje smo temeljito pripravi- li in osebno sem zadovoljen s potekom. Ker je na.ša akcija v okviru osmih akcij »trim« v žal- ski občini, bi lahko nastopilo Se več strelcev. Zellm, da bi se strelski šport v žalski občini še bolj razvijal In da bi imeli pod- poro vseh, saj navsezadnje ne gre samo za strelski šport, ampak za mnogo več.« RALLY „ŠTAJERSKA 74" PET MEDAU CELJA Letošnje tekmovanje v rallyju za nagrado Štajerske je končano. V Slov. Bistrici so zadnjič na.sto- pili tekmovalci iz celotne Slove- nije. Največ uspeha so tokrat imeli domačini. Od Celjanov je bil prvi le Siiovnik, druga sta bila Franc Krajne in Planinšek ter tretji Grajžl. Po petih nasto- pih, štiri najboljši rezultati se točkujejo, pa so naslove prvakov v rallyju »Štajerska 74« osvojili: Kategorija do 750 ccm: Torej (Ravne) 140, Grajžl (Olje) 136, Mlakar (SI. Bistrica) 131, Bider- nian (Celje) 131, Zvar (Olje) 118, Jera j (AMD Celje) 108. Kategorija do 11.50 ccm: Rafko Krajne (SI. Bistrica) 146, Gaber (Celje) 128, Rek (Ravna) 127, Blažun (Straža) 126, Grobin (Straža) 124, Vilhar (ZŠAM) 122. Arčan (AMD Celje) 108. Kategorije nad il5o ccm- Franc Krajr.c (ZŠAM) 146, Kajtná (iüb) 138, Širovnik (Celje) 132 Para- diž (SI. Bistr.) 128, Sčap 78 in Završaik (oba Straža) 46. Ženske: Razgoršek (SI. gradeč) 150, Vester (Celje) 48. Ekipe — Ravne 139, Avto Сд?1је (Gaber in Biderinan) 132, Slov. Bistrita 132, Slraža 131, ZŠAM Celje 129, AMD Celje 118. Tekmovanje je popolnoma us- pelo. Celjani so od 14 medalj osvojili kar šest in to eno zlato, štiri srebrne in eno bronasto. Konkurenca je bila namreč letos izredno močna in tovrstno tek- movanje postaja eno od največjih pri nas. Posebno dobre rezultate pa so v teku celotnega tekmova- nja dosegli Franc Krajne. ."Çirov- nik. Gaber, Grajžl in Bidermin. I- кихмд PET PRVIH MEST v Ljubljani Je bila letos naj- množičnejša prireditev v krosu in to jesenski kros Dela, kjer je nastopilo blizu 1500 tekmovalcev iz vse Slovenije. Tokrat je bilo precej bere tudi za predstavnike celjske reg;ije, saj so osvojili kar pet prvih mest med posamezni- ki. Tako je med mlajšimi pionir- kami zmagala Felicijanova iz Žal- ca, med mladinkami m mladin- ci Švercova in Hojan iz Velenja ter med člani in članicami Svet in Urankarjeva iz Celja. Zmaga- la je tudi moška ekipa Celja v postavi Svet, Lisec, Milovac in Škof. PRIČAKOVAN PORAZ v drugem kolu, nekoliko pre- hitro, so celjski hokejisti na le- du igrali v gosteh proti Kranjski gori. Domačini so trenutno bolj- ši in so zasluženo zmagali 5:1. Celjani so po vodstvu domačinov Z;0 zmanjšali rezultat in nekaj časa imeli tudi pobudo, toda, kar ni uspelo njim je uspelo do- mačinom, ko so v zadnjih minu- tah srečanja dosegli še dva za- detka in zasluženo zmagali. Ce- ljani pa s svojo mlado ekipo ni- so razočarali. Ed'nì zadetek za Olje je do.segel Dobovičnik. Med Celjani moramo tokrat po- hvaliti igro Hribarja, I^esjaka, Bernjaka In vratarja Avdiča, ki srečanja. v soboto igrajo Celjani doma ob 18. uri proti ekipi Mladosti iz Zagreba, le štiri dni pozneje pa še proti Triglavu iz Kranja, prav- tako doma, v Mestnem parku. VANOVŠEK DVAJSETI v Skopju je bilo letošnje dr- žavno prvenstvo v kegljanju za posameznike. Med številnimi tek- movalci so nastopili tudi keglja- či Celja In Žalca. Zal pa niso uspeli tako, kot na 'epubliškem prvenstvu. .Najbolje uvr.ščeni .)e član Celja. Viki Vanovšek, ki je s 1714 keglji o.svojil 20. mesto. Ostali so slabši ¡n so dosegli naslednje rezultate: Kačič (Ža- lec) 1691. Tisovec (Celje) 1672, Ravter, Herman (Žalec) 1665 in Gobec (Celje) 1608 kegljev. Prihodnjo soboto in nedeljo bo- do nastopili na državnem prven- stvu ženske. Iz Celja in Štor se bodo potegovale za naslov naj- boljše Eva Ludvig, Magda Urh, Tanja Gobec in Janja Marine. PiONIRil DRUGI v finalu republiškega pionir- skega prvenstva, ki je bilo v Ljubljani, so oelj.ski pionirji po- kazali odlično igro in le za las izgubJi naslov republiškega pr- vaka. v polfinalu so premagali Zagorje s 45:42, kjer so se v li- sto uspešnih metalcev na koš vpisali — Pisanec 2, Ramskug- ler 9, Romih 2, Pipan 17, Ben- čan 3 in Gole 12. V finalni tek- mi so se spoprijeli z Olimpijo v tivolski dvorani, kjer so izgubili z 38:40. Večji del tekme so bili Cieljani v vodstvu. U.spešni strel- ci: Romih 7, Pipan 11, Benčan 4, Gole 6, Ramskugler 10. V eki- pi pa so še nastopili — Turn.šek, Pisanec, Kolenc, Stefanec, Stem- berger, Vrečer, Subotič in Jost. Pohvalo pa zasluži vsa ekipa, ki je dal.iše obdobje trenirala vsak dan! Tako dobre pionirske ekipe košarkarjev Celje še ni imelo- po osvoboditvi in je tudi osvoji- tev drugega mesta v SRS največ- ji u-speh povojne pionirske ko- šarke v na.šem mestu. Celjanom je bila izvedba tega prvenstva ponujena na domačih tleh, žal pa prizadevni košarkar- ski delavci niso uspeli doma do- biti u.strezne telovadnice. V do- mačem okolju bi vsekakor .celj- ski pionirji laž.je posegli po naj- višji lovoriki. Tako pa -smo zo- pet zamudili izredno priložnost, da hi se Celjani vpisali pri pio- nirjih med republiške prvake. K. JUG V nadaljevanju tekmovanja v I. skupini CNP je vode- ^ ekipa Straža doživela prvi poraz na Ljubnem. Rezultati kola: 1. skupina: Senovo — PivO'var 6:1, Ljubno — Stra- ^ 1:0, Oaimp — Boč 6:0, Papirničar — Opekar 4:1 in C^elu- |Огаг — šoštanj 4:3. Na lestvici vodita po 8. kolu Straža ^^ Ljubno s po 13 točkam.i pred Olimpom 12, Papirničar- ^^ 11, Šoštanjem 10 točk itd. Rezultati II. skupine 8. ko- Senovo B — Goiovlje 1:6, Dravinja B — Vransko 8:1, Zalec — Polzela 2:1 in Krško B — Ponikva 1:4. Vodi Žalec 14. točkami pred (Gotovijami 11, Polzelo 10, Oplotnico ^ Ponikvo 9 točk itd. Rezultati mladinske lige 8. kpla: J^ravinja — 0'lLmp 3:0, šoštanj — Rudar 1:2, Polzela — Kla- ^'"^ar 2:3 in Zatec — Vojnik 1:5. Vodi Rudar s 14. točka- mi pied Dravinjo 11, Olimpom 9 točk itd. T. TAVČAR Pred dnevi je bila na hudinj- ski šoh lepa svečanost, kjer so se na sklepni prireditvi zbrali mladi predsedniki SŠD, njihovi mentorji ter večje šte- vilo ravnateljev osnovnih šol. Med gosti so bili podpredsed- nik republiške zveze telesno- vzgojnih organizacij, sekretar republiškega centra SSD, pred- sednika skupščine in izvršnega odbora TTKS Celje in pred- stavnik zavoda za šolstvo. Tra- dicionalna prireditev — sreča- nje mladih iz SSD občine Ce- lje je imela delovni in svečani značaj. Hudinjska folklorna skupina je pod vodstvom priza- devne mentorje pedagoginje za tel. vzgojo Milene Kolnikove zaplesala splet gorenjskih in srbskih plesov skladno in do- živeto. Predstavnik ZS in ObCC SŠD je navzoče seznanil z ana- lizo stanja in delovanja SSD v celjski občini, ki s svojimi podatki nazorno potrjujejo, da Je šolski šport s svojo organi- ziranostjo in aktivnostjo da- leč najmočnejša telesnovzgoj- na organizacija. V 21 SSD na osnovnih in srednjih šolah je včlanjenih 8926 članstva, od tega pa je aktivnih v 184 sek- cijah 6876! Povprečno ima v.sa- ko SSD nad 8 športnih sekcij in krožkov. Na osnovnih šolah, kjer delu- je 11 SSD, Je največji interes mladih za košarko. V vseh društvih imajo košarkarske sekcij', ki štejejo 860 članstva, sledijo pa rokomet s 792, atle- tika s 477, nogomet s 396 in namizni tenis z 240 članstva. Planinstvo, taborništvo, strel- stvo, smučanje in plavanje so še dokaj skromno razvite v SSD, Na .srednjih šolah je v 10- tih SSD najbolj množično strelstvo s 441 člani, sledijo pa košarka s 399, rokomet s 380, nogomet s 304, namizni tenis z 262, atletika z 222, od- bojka z 205 igralci, itd. Tudi v teh društvih bo treba več po- udarka kot doslej posvetiti razvoju planinstva (v 7 SSD — 121 članstva!), smučanja in plavanja. Delo v SŠD .se razvija po na- čelih samoupravljanja, z uve- ljavljanjem volje in želje aktiv- nega članstva, izraženih preko svojih delegacij in delegatov iz razrednih skupnosti, vključe- vanje v posamj-zne sekcije pa na osnovi ustnih in pismenih anket. Množične oblike dela — vadba, prireditve, razredna in medrazredna tekmovanja, na- stopi na občinskih, |>odročnih in drugih tekmovanjih — tvo- rijo progran e SSD, ki se do- polnjujejo še s predavanji, se- minarji, konferencami in pro- pagandno dejavnostjo. V SSD na osnovnih šolah Je n. pr. bilo v 1. 1973/74 kar 238 na- stopov in prireditev s 3143 na- stopajočimi! V pouk plavanja je bilo vključenih v Celju 977 pionirjev In pionirk. Tekmova- nja SSD v obCin.skem merilu so že tradicionalna in iz leta v leto bolj množična. V 1. 1973/74 je na telf tekmovanjih nastopilo 2994 mladih reprezen- tantov iz posameznih SSD. V košarki je nastopilo 38 ekip, naslov pr\akov pa so osvojili — pionirji SŠD I. c. č., pio- nirke Hudinja, mladinci SSD Tehnik, mladinke SŠD Kajuli. V nogometu je nastopilo 18 ekip, prvaka pa sta bila SsD Hudinja in SSD Tehnik. V rokometu je nastopilo 36 ekip, prvaki pa so bili: pionirji II. osn. š., pionirke Hudinja, mla- dinci SŠD Tehnik, mladinke SŠD Kajuh. V atletiki je na- stopilo za AšP 34 ekip, zma- govalci pa so bili — pionirji Hudinja, pionirke II. osn. š., mladinci S.ŠD Kajuh in mla- dinke ESC. Pri atletiki velja omeniti še množično udeležbo na občinskem pi^enstvu v kro- su in zimski ligi. V odbojki je nastopilo 10 ekip, pri mladin- cih je zmagalo SšD Tehnik, pri mladinkah pa PSC. V na- miznem tenisu Je nastopilo 24 ekip, zmagovalci pa so bili: pionirji m pionirke Ši-iD Pu- lule, mladinci SŠD Tehnik in mladinke SZS. V gimna-stiki je nastopilo 14 ekip, kjer st' zma- gali: pri pionirjih in pionirkah H. osn. š., pri mladincih SŠD Kajuh in pri mladinkah PSC. Omeniti velja, da so pionirji SSD I C. č. v košarki osvo- jili naslov republiškega prva- ka, pravtako pa tudi mladinci SSD Kajuh v atletiki. TTKS Je na osnovi rezultatov dela proglasila za najboljša SSD v preteklem obdobju: na osnov- nih šolah SSD Hudinjo, SŠD Ferdo Skok na I. osn. š. in SSD na II. osn. š.; pri sred- njih šolah sta bili najboljši SSD Kajuh in celjski gimna- ziji in SŠD Tehnik na tehniški šoli. SSD Hudinja in ,ŠSD Ka- juh sta v preteklem letu za svoje delo prejeli tudi repub- liško športno odličje Blaudko- vi plaketi! Za vzorno delo SSD in men- torjev je TTKS podelila 92.000 ND nagrad kot priznanje in .spodbudo za nadaljne delo v teh organizacijah. Tov. Križnar Ivan. podpredsi4lnik ZTKOS, je čestital vsem mladim športnim delavcem v SSD, njihovim mentorjem, ravnateljem in uči- teljskim zborom za tak mno- žičen razmah šolskega športa, ki je rezultat ljubezni mladih do te aktivnosti, pa tudi iz- redno velikega razumevanja ter pomoči širše družbe. Celja- ni vsekakor na tem jwdrocju prednjačijo pred drugimi ob- činami v naši republiki. K. .lUG 24. stran — NOVI TEDNIK Št. 43 -- 30. oktober 1974 št. 43 — 30. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 25 26. stran — NOVI TEDNIK Št. 43 -- 30. oktober 1974 št. 43 — 30. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 27 PAPEŽ INDIJANEC Nedavno so obiskali Vatilian in sveti sedež pred- stavniki ameriškili Indijancev. Rdečekožci katoliške ve- roizpovedi so prišli na obisk v svojih nošah in so po- giavarsko perjanico prinesli tudi vrhovnemu poglavar- ju katoliške cerlrve, papežu Pavlu VI. No, papež se ni prav nič obotavljal in se je s pernatim pokrivalom tu- di pokril, da bi s svojimi gosti stopil pred fotografsko kamero. Pred leti je takšna delegacija obiskala tudi Slove- nijo, kàjti med severnoameriškimi Indijanci je ostal v dobrem spominu naš rojak Friderik Baraga, ki ni bil med čirokezi samo zato, da bi jih pokristjanil. Prine- sel jim je tudi pismenost, saj je Izdelal preprost učbe- nik in slovar čirokeškega jezika v času, ko je med ameriškimi priseljenci še vedno veljalo krvavo geslo, da je dober Indijanec le mrtev Indijanec. OBVOZA JE KONEC Po dobrih treh mesecih, kar je bil ves promet na cesti Celje—Ljubljana preusmerjen na obvozno cesto preko Polzele, so v soboto v Latkovi vasi končno predali promet u nov most čez Savinjo. Kljub nekaterim črnogledim na- povedim, da most nikakor ne bo zgrajen v roku, smo sedaj priče uspehu graditelja Gradbenega podjetja Gradiš Ljubljana — Tozd nizke gradnje Maribor. Minuli teden so opravili še številne tehnične meritve, ki so jih morali op- raviti pred predajo. Meritve je opravila strokovna ekipa zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane, ki je potrdiK da je most odlično grajen in da je negova nosilnost praktično neomejena. Dolg je 62 metrov, širok 11 metrov, od tega vozišče 8 metrov. Nosilci so grajeni iz prednapetega betona in imajo 12 metrov globoke temelje, tako da je nemogoče, da bi ga še tako visoka voda razmajala. Torej promet preko mostu je stekel im prinesel tako voznikom kot tudi prebivalcem ob obvoznici veliko olaj- šanje, saj se je promet odvijal zelo počasi, kljub temu pa je bilo veliko nesreč predvsem zaradi nedoslednosti voz- nikov. Most je staj 4 milijone dinarjev. T. Tavčar LJUBEZEN PO SVETU NEKTAR IN STRUP Ljubezen in smrt sta pogo- sto sestri. Pa ni samo ljubo- sumje tisto, ki ubija. Niso samo romance kot med Juli- jo in Romeom tragičnega konca — nekod po svetu je družbena sankcija za prešušt- nika smrt... ¡Na primer pri Forejih na Novi Gvineji. Na skrajnem vzhodu tega otoka živi av- stralsko pleme, kjer je nezve- stoba in mešanje v zakon hud prekršek. O krivcu raz- pravlja pod vodstvom ple- menskih starešin ves rod. In najpogosteje je kriv moški, ki kazni navadno ne preživi. Prav zato velja pri Forejih izrek, da samo krepak dedec sme tvegati in leči k ženi ple- menskega sodruga. Forejske ženske se navadno zavedajo prednosti, da se vse- lej izkažejo kot nesrečne žr- tve, zato so malopridnice včasih prav hudobno udarje- ne na skoke čez plot. Navad- no se varani mož svoji za- peljani ženi takoj odpove, prekliče pa razporoko takoj, čim nevestin oče pokaže pri- pravljenost še enkrat plačati doto, ki je navadno prašiček, mreža kakavovca in še kak- šna reč. Ženska je tako spet na varnem, medtem pa mora zapeljivec pred vsemi člani plemena popiti kupico stru- pa, zatem pâ takoj kupico protistrupa. Izredno močni moški zdržijo in prebolijo, večina pa podleže, zato plača- jo ljubezensko avanturo s smrtjo. Zakaj tako ostra kazen. Zato ker je ženska svojina moža. Moževa svojina je stro- go zaščitena, če je mož na poti. Na poti je vselej v ko- rist vsega plemena, živijo namreč v sistemu praskupno- sti, zato je hud greh, če se kdo pregreši zoper moža, ki je na lovu, na bojnem po- hodu, na njivi ali na trgovski poti. Da bi eden delal, drugi pa z ženo užival. To pa ne. CELJSKI RIBIČI- ODLIČNO! Da je ribiška družina Celje eaian najboljših in finančno najboljj trdnih v Slove- niji, ni nobena skrivnoist. Kako, na kakšen način se je ta naša ribiška družina postavila na boge, je druga pesem. V povojnih časih smo prostovoljno delali, brez kakršnih koli dnevnic. Se malice nismo dobili. No, na tak načm, s požrtvovalnim delom je zrasla današnja RD Celje. V Blagovni, sedem kilometrov od Celju, upravlja ta družina s sedmimi t^koime- novanimi gospodarskimi vzrejnimi ribniki kiapov. Vsako pomlad, ko voda ponov- no zalije ribnike do predvidene višine, vložijo vanje mladice krapov v velikosti od 10—15 cm. Skozi vse leto jih zato nastavljen delavec skrbno hrani s pšenico z od padnim sirom in z drugim, saj porabijo več vagonov take hrane, da čim bolj zra- stejo do jeseni. RD Celje zalaga poleg »ribarnice« še ribiške družine širom Slovenije in to ne po nekaj kilogramov, ampak po nekaj ton skupaj vsaki ribiški organizaciji, ki jih via-., gajo kot plemenke v ribnike ah pa kot lovne r;bi v odprte ribiške revirje. Stroški krmljenja, čuvajske glužl-e. odlovne ekipe in ekipe za vlaganje rib v Sa vinjo, šmartinjsko jezero m druge oaprte vode so zelo visoki, poleg tega pa je up- ravni odbor družine kupil nove stanovanjske upravne prostore. Zanje je odštel sedemindvajset starih milijonov din, še trikrat toliko denarja pa ima v banki. - Za vse to ima gotovo največ zaslug predsednik RD Celje Vanovšek Justin z ri- biško delovno ekipo, ki mai pri vsakem delu sledi m pomaga, ne glede na vremen ske razmere. Na sliki vidimo nasmejane ooraze delovne ek:pe pred izpraznjenim ribnikom v Blagovni m to kljub mrazu in deževju, predno so jih žive spustili v polterje za transport. Levi, ki čepi in dr// v ro'ki en meter dolgo ščuko, je predsednik RD Ce- .je Vanovšek Justm. Uderman Sandi NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand. Tehnični urednik: Drago Medved -- Redakcija: Milan Božič. Jure Krašovec, Dominika Poš, Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa- mezne številke 2 din -- Celoletna naročnma 75 din, polletna 37 din. Tekoči račun 50102-601-20012. ČGP »DELO« Ljubljana ^ — Telei. uredništvo 223 69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00.