Gospodar in gospodinja
LETO 1938
1. JUNIJA
STEV 22
Važna opravila v vrtu v začetku poletne dobe
Pravo pratkarsko ali zvezdoznansko poletje se začne šele z 21. junijem. Vrtnar pa šteje k poletju že ves mesec junij, zlasti če je topel in suh. V tej dobi, ko se dan vedno še daljša, noč pa krajša, se navadno ustanovi nestalno spomladansko vreme in pritisne tudi že poletna vročina. Na vrtnem rastlinstvu šele zdaj opazujemo pravo rast in zdrav razvoj. Nekateri rani sadeži so godni (solata, kolerabe, grah itd), drugi so v najlepšem razvoju, nekatere pa šele sejemo in sadimo.
Pa tudi v lepotnem oziru nam nudi vrt v tej dobi mnogo užitka Vrtnice (rože) bodo junija v najlepšem cvetju, saj ima po njih uprav ta mesec svoje slovensko ime: rožnik Mnogo je pa še drugih cvetlic, ki se razcvitajo v tej dobi in delajo vrt vsak dan bolj mikaven.
Ne smemo pa pozabiti, da nam more nuditi obilo gmotnih in idealnih koristi samo dobro obdelan in skrbno negovan vrt. Ni še dovolj, ako smo spomladi vrtno zemljo primerno pognojili, obdelali, gredice obsejali in obsadili Treba je to zemljo tudi skozi poletje vzdržati v takem stanu, da se rastline neovirano lahko razvijejo do vse svoje popolnosti. In uprav ta doba je za skrbnega vrtnarja najbolj kočljiva. Boriti se mu je z raznimi prirod-nimi neprilikami in zaprekami, ki vsaka na svoj način moti in ovira gladek razvoj vrtnega rastlinstva Posebno preglavico mu delajo razni zajedavci, plevel, suša, včasih pa tudi moča O zajedav-cih — živalskega in rastlinskega rodu — je bil govor v zadnjih dveh člankih. Poglejmo danes, kako se je uspešno boriti s p 1 e v e i o m in sušo, ki se nam letos še posebno obeta.
Plevel je silna nadloga že na polju Še hui^e na je v 'em ->7?r" ? vrtu kjer gojimo še bolj uežne <n zalite v ue rast-
line. Sadežem škoduje na dva načina: odjeda jim v zemlji hrano in vlago, nad zemljo jih pa duši, ker jim zapira zrak. Plevel ima vse močnejšo rast nego žlahtno rastlinje, zato bi nežne setve kaj kmalu prerastel in popolnoma ugonobil, ako bi ga o pravem času ne zatirali.
Najlaže delo imamo z enoletnim plevelom, ki je zrastel iz semena. Vsaka rastlinica, ki jo spulimo, je uničena popolnoma. Enoletni plevel pleve-mo, ko toliko poraste, da ga moremo prijeti. Čim prej opravimo to delo, tem manjša je škoda na vrtnih sadežih Nikdar ne čakajmo, da bi plevel cvetel ali celo zorel; s tem bi svojemu največjemu sovražniku pomagali razširjati se. Cvetočega plevela ne spravljajmo na kompost, ker ondi lahko zori in okuži ves kompost s semenom.
Mnogo večjo preglavico nam dela trajni plevel, ki se razmnožuje po korenikah kakor n. pr. znana p i r -niča ali pirika, kozje tačke, slak in še mnogo drugih. Te vrste plevel zatiramo tako, da že spomladi, ko zemljo pripravljamo za setve, skrbno zbiramo iz nje vse korenine in korenike in jih mečemo na sonce, da se posuše, ali pa jih sežigamo. Prav tako moramo pri pletvi spraviti iz zemlje z zelenjem vred po možnosti vse korenine, ki jih moremo doseči. Pletev opravljamo vedno tedaj, ko je zemlja še vlažna, torej kmalu po dežju, ker le tedaj se dado korenine izlahka izpuliti precej na globoko Pr) pletvi ne puščajmo plevela raztresenega po gredah, ampak ga zbirajmo na kupe. Še lepše pa delo opravimo, ako imamo pri sebi primeren košek ali zabojček kamor mečemo plevel in ga znašamo na kak odprt sončen prostor, kjer ga razgrnimo, da se do dobra presuši, zlp«ti da korenine poginejo. Še bolje bi bilo, ko bi ves plevel
sproti sežigali. S takim ravnanjem se sčasoma zemlja tako očisti, da je pletev skoraj nepotrebna.
Včasih združimo pletev z okopava-njem, zlasti ako je plevel še majhen in ni še kaj prijeti. Vendar pa tako delo ni .vedno dovolj uspešno, ker mnogo mladega plevela podkopljemo, ki pa vseeno kmalu zopet prodre na dan. Lepše in bolje se delo opravi, ako grede najprej oplevemo in potem okopljemo. Pri pletvi hodimo samo po stezicah med gredicami, da zemlje po gredicah nič ne pohodimo. Nazadnje potegnimo z ozkimi železnimi grabljami še po stezicah, da poravnamo stopinje. Da je treba opleti tudi stezice, se razume samo ob sebi.
Poleg pletve je okopavanje glavno vrtno delo te dobe. Rahljanje gorenje zemeljske plasti med rastlinami največ kakih 8—10 cm na globoko ima dvojen namen: pred vsem zdrobimo gorenjo bolj ali manj strjeno plast zemlje, da more neovirano zrak do korenin, obenem pa zapiramo dviganje vode iz spodnjih plasti do površja in izhlapevanje. Najhujša ovira za rast poljskih, prav posebno pa še vrtnih rastlin je strjena (skorjasta) površina. Od dolgotrajnega dežja in hudih nalivov se zemlja na površju zgosti in sprime. Zaradi pomanjkanja zraka [rastline v rasti vidno zastajajo, porume-ne in se jim na prvi pogled pozna, da jim nekaj manjka. Če pritisne še suša, je zlo tem večje, ker trpe še pomanjkanje vode. Voda se namreč iz globine neovirano vzdiguje po najtanjših (lasastih) votlini-cah (cevkah) med posameznimi zemeljskimi delci prav do površja, kjer izhlapeva. Ako pa to strjeno gorenjo plast zdrobimo, pretrgamo zvezo s spodnjo zemeljsko plastjo in voda ne more do površja in se ohrani rastlinam Dokazano je in se o resničnosti vsakdo sam lahko prepriča, da z nobenim sredstvom tako izdatno ne zadržujemo vlage v zemlji kakor z rahljanjem zemeljske površine — z okopavanje m Prav tako lahko trdimo, da z okopavanjem za dalj časa nadomeščamo zalivanje, ki je prav malo izdatno, ako ni prav temeljito. Pa ima pogosto in površno zalivanje tudi to slabo stran, da zemljo zgosti in na ta način pospešuje izsuševanje.
Kolikokrat okopavajmo vrtne rastline? Prav za prav tolikrat, kolikorkrat se površina zemlje od dežja ali iz kakega drugega vzroka s t r d i. Poljske okopavine
(krompir, fižol, koruzo itd.) okopavamo po enkrat ali dvakrat. Za vrtne rastline pa to pravilo ne velja. Ker imamo v vrtu opraviti le z manjšimi ploskvami, nam. večkratno okopavanje ne bo delalo posebnih težav.
Ob kakšnem vremenu okopavajmo? Na vsak način samo ob lepem vremenu, in sicer kmalu po dežju, dokler je še vsa vlaga v zemlji. Čim dalj okopavanje odlašamo, tem večja je škoda in tem manjši je uspeh. Okopavanje izsušene zemlje malo izda, ker je vlaga po večini že izhlapela. Počakati pa je treba seveda toliko, da zemlja osehne, da se ne prijemlje orodja in obutve. Lahko, peščeno zemljo prav kmalu po dežju lahko okopavamo. S težko ilovico moramo pa čakati včasih po več dni.
Kako okopavajmo? Stari način z mo-tiko je dober, toda najbolj zamuden in tudi utrudljiv, ker moramo orodje venomer vzdigovati. Olajšamo si posel, ako uporabljamo lahke motičice ali kopulje na dolgih ročajih. V novejši dobi pa uporabljajo vedno češče razne rahljate, ki delajo prav tako dobro, pa neprimerno hitreje in z manjšim trudom, ker to orodje med rastlinami samo vlečemo in z lahkoto zdrobimo gorenjo plast. Kjer so med rastlinami veliki razstoji, rahljamo zemljo med njimi lahko tudi z ozkimi železnimi grabljami.
Nekatere vrtne rastline tudi osipa-v a m o, da bolje stoje in se močneje okoreničijo."
Tudi okopavanje in osipavanje opravljamo v vrtu tako, da hodimo samo po stezicah med gredicami, da tako okopane zemlje nič ne pohodimo. Nazadnje pa še po stezicah poravnamo stopinje z železnimi grabljami ali s primernim rahlja-čem, kakor je bil svoj čas v »Gig.« že opisan.	H.
Dopolnitev nujnega deleža. I. š. S. če
ste ob izročitvi posestva sestri prejeli izplačano dediščino po materi, ki ni dosegla višine nujnega deleža po takratni vrednosti posestva, lahko terjate še v teku treh let po smrti izročiteljice, da vam prevzemnica — sestra dopolni nujni delež. Vrednost izročenega posestva se bo precenila po času izročitve. Če ste pa takrat potrdili prejem dediščine in se pred notarjem odpovedali vsaki dedni pravici, ne morete več zahtevati dopolnitve nujnega deleža.
m
Prestavljanje
Med čebelarskim svetom je v navadi za ta posel beseda »prevešanje«, ki pa za A. Ž. panje ni točna, ker satje v njih ne visi marveč stoji. Zato se v zadnjem času uporablja za ta opravek beseda prestavljanje. Čebelarji, ki imamo A. Ž. panje, vemo, kaj to pomeni: da je v nekem gotovem času spomladi treba nekaj zaleže-nega satja iz plodišča prestaviti v medi-šee, spodaj pa nastalo praznino zapolniti s satnicami ali deloma z že izdelanim satjem. To delo je v modernem čebelarstvu izredno važno. Zato bo prav, če o njem spregovorimo nekaj besed.
Zakaj prestavljamo? Znano mora biti vsakemu čebelarju, da so moderni panji, pa naj bodo že kateregakoli sistema in oblike, urejeni za čebelarjenje na med. Bi kdo rekel: to se samo po sebi razume, saj vsi čebelarimo na med, ali z drugo besedo zaradi medu. Pa ni točno! Če pustiš, da ti čebele delajo po svoji mili volji in rojijo, kolikor se jim ljubi, boš bore malo medu pridelal. In če ne posežeš vmes, se bo to dogajalo v vseh panjih od kranjiea do modernega. Sodobna ureditev panjev je pa ravno takšna, da čebelam izkušen čebelar nekako svojo voljo predpisuje. Seveda mora biti čebelar kakor treba in stvar razumeti in znati, pa mu še včasih čebele pokorščino odpovedo! Vendar na splošno lahko rečemo, da v modernih panjih uveljavlja svojo voljo tudi čebelar, dočim je v starih ne more. In čebelarjeva volja je gotovo ta, da bo dobil od svoje živalce čim več medu. V zadnjem času se poudarja tudi pridelovanje voska. Tudi v tem oziru so moderni panji na svojem mestu
Če pa hočeš med, moraš zabraniti in odstraniti vse, kar bi bilo temu namenu kvarno in nasprotno, škodljivo je za donos medu, če se v najboljši paši družine pripravljajo na roj in se potem z rojenjem njihova sila razbije. Vsi vemo, kako je s panjem, ki sedi »na roj«. Kar v neko svatovsko razpoloženje se zaziblje, nagon po nabiranju za ta čas otopi. Zunaj sonce in morda medečine nič koliko, panj pa lepo lenari! Ko je prvi matičnik dovolj goden, se družina — poprej enotna in močna — razdeli na dvoje Pa še ni konec! Delitev se ponavadi ponovi in se z družcem še preostala polovica spet razdeli. Vsakdanje človeško življenje nas
uči, da je za uspeh treba čim večje in močnejše skupnosti. Isto pravilo velja za čebele. Zato rojenje in polni lonci medu ne »pašejo< skup!
Rojenje je pri čebelah naraven nagon* ki ga ni mogoče zatreti, ko se je pojavil. Mogoče je pa marsikaj ukreniti, da se ne pojavi. In temu namenu služi poleg drugih ravno prestavljanje.
Iz povedanega je razvidno, da mora biti prestavljanje izvršeno o pravem času. Ne samo zaradi rojenja, ampak tudi zato* da se družini nudi pravočasno dovolj prostora za odlaganje medu. Kajti družina se vztrajno razvija in ji v gotovem času zmanjka v plodišču prostora. Večji del satja je zaležen, v preostalem je obno-žina in nekaj medu za sproti. Zaloge me« du ni kam dati. Tako se zgodi, da v naj« boljši paši začne družina postavati in seveda z vso silo delati na roj. Še preden do tega pride, mora poseči vmes čebelar: tesni prostor v plodišču se še za toliko poveča, iz prejšnje gneče nastane dovolj praznine, zlasti v plodišču, kjer je družina nikakor ne more trpeti. Dodane sat* niče je treba čimprej izdelati, v praznih satih v medišču nastane prostora za odlaganje medu dovolj. Kdo bi pri takšni praznini mislil na rojenje! Seveda mora ta praznina nastati preden je kak matičnik zaležen. Če je že zaležen, si prišel prepozno.
Ugovarjal bo kdo, češ saj sem prestav« ljal, pa mi je panj vseeno izrojil. Res sei to večkrat dogodi. Celo čebelarju, ki je pravočasno prestavljal. Zato ni mogoče reči, da se s prestavljanjem za gotovo prepreči rojenje. Toda prav gotovo se omeji. Deloma pa odloži. Družina, ki si jI dodal kup satnic, jih bo najprej izdelala! (če si jih dodal pravočasno), matica zalegla, potem bo prišlo šele rojenje. In čei ti tako zaležen panj roji, je škoda manjša* ker je naravnost nagačen z zalego, iz katere se bo razvila močna družina, ki se ji ne bo kaj prida paznalo rojenje.
Pravite: na ta način dobimo pozne ro« je, ki so slabi. Res so roji tem boljši, čim zgodnejši so, ker izkoristijo še spomladansko pašo. Toda če ne želiš rojev, jih' lahko vračaš ali pa dodaš šibkejšim družinam. Če jih pa nekaj hočeš imeti, potem pa seveda lahko izbereš dvoje: ali panjev, iz katerih želiš roj, ne prestaviš, ali pa
napraviš sam umetne roje. kolikor jih želiš. O tem bom napisal — če Bog da — nekaj besed prihodnjič. Za sedaj končam še s sledečim opozorilom: škodljivo je tudi, če prestavljaš prezgodaj, ko družina še ni godna. Znamenje, da je družina za
prestavljanje zrela, je do kraja zaTeženo in z obnožino ter medom napolnjeno satje in pa močno podsedanje družine, ki zapre svetlobo žrela, če pogledaš od zadaj proti žrelu.	L. P.
Stanje vinogradov
Kot je videti, mraz vinogradov v mesecu aprilu ni preveč poškodoval. Trpeli so deloma vinogradi v nižinah, največ pa oni na visokih legah, ki so odprte proti severu. Letos je namreč nastopilo posebno lt. aprila splošno znižanje topline, ki je najbolj občutno padla ravno na legah, izpostavljenih severnemu vetru. V najbolj prizadetih vinogradih znaša škoda do 20%, drugod je manjša, v vinogradih, ki niso izpostavljeni severnim vetrovom, pa je sploh ni. V splošnem kažejo vinogradi dobro, nastavek je dober in lahko pričakujemo ugodne letine.
Gornja Radgona
Slana je prizadela le nizke lege. Računajo, da je uničeono povprečno 5% pridelka. Trpele so sorte, šipon, žlahtnina, traminec, rulandec, beli burgundec. Zaloge vina so še precejšnje. Cena za mešana vina je 4 do 5 din, za sortirana pa 5 do 7 din. Neugodno vreme je zadržalo vlaganje cepljenk v trsnico. V sredi maja pa se je vreme popravilo, tako da se je tudi to delo moglo opraviti.
Ljutomer
Slana je močno prizadela le nekatere inižje ležeče vinograde, kjer so bili poganjki dolgi do \0 cm Zaradi zelo dobrega nastavka /e škoda precejšnja. Trpele pa so le sorte, ki zgodaj odganjajo. Na šiponu je uničeno 20% očes. na renskem rizlingu 5, na laškem rizlingu 10, na muškatnem silvancu 10 in na rumenem muškatu 30%. Stanje prizadetih vinogradov se bo verjetno vsaj deloma popravilo, ker poganjajo stranska očesa. Zaradi hladnega vremena je razvoj vinogradov zaostal 10 dni za lanskim letom. Obeta se dobra vinska letina, ker je nastavek povsod prav dober.
Gadova peč, v začetkn maja 1938
Tudi v tem delu naših dolenjskih goric so vinogradi prilično dobro prezimili. Jsa dela so bila opravljena že do konca
marca. Zavleklo se je pri nekaterih Io sajenje. Vinograde namreč obnavljajo oni, katerim so lansko leto — zlasti v okolici Sv. Križa — nalivi in povodnji dobesedno odnesli večje ali manjše dele vinogradov. Večina vinogradnikov pa zaradi slabega gospodarskega stanja sploh ne misli več na obnovitev vinogradov, dasi je potreba zelo nujna, saj so se ravno v naši okolici po trtni uši uničeni vinogradi obnavljali najprej na celem Dolenjskem in imamo danes nasade stare skoraj 50 let. (V Gadovi peči od leta 1890.) Izredno toplo vreme v marcu je povzročilo, da je trta začela odganjati, toda mraz v aprilu je rast ustavil in je zlasti v visokih legah povzročil precej škode. Prizadete so posebno gorice Završje, Škorec, gornji del Brozovc, Gadove peči in Banovca. Nižje lege so se letos dobro obdržale, razen nekaterih najnižjih. V splošnem pa letošnja pozeba dosedaj še ni napravila posebno velike škode. Čeravno se je naredil več centimetrov debel led v jamah po vinogradih, vendar mraz ni uničil že odganjajočih mladic. Vino je skoraj že vse razprodano po ceni 4 do 5 din. Glavna skrb dolenjskih vinogradnikov je cena modre galice. Želimo, da bi se vsaj v prizadetih krajih pomagalo pri nakupu z brezobrestnim posojilom ali s podporami.
Zdravilni šartelj. 10 dkg surovega masla mešam z 12 dkg sladkorja. Mešanici pridenem 3 rumenjake, četrt litra mrzlega mleka, žlico ruma, primerno soli, malo limoninih lupinic, potem sneg 3 beljakov, 30 dkg moke in 1 dkg pecilnega praška. Obliko ali kožico dobro namažem z maslom, stresem šartelj vanjo in takoj dam v pečico. Testa naj bo za polovico oblike ali kožice Testo v pečici precej naraste. Šartelj pečem eno uro. Še vročega potresem s sladkorjem. Na mizo ga dam, ko je dobro shlajen. Šartlju nazadnje lahko primešam eno ali dve pesti zbranih in opranih rozin.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Otrok nakupuje
Komaj ima otrok štiri ali pet let, že pride k materi s prošnjo, naj ga pusti v trgovino, da gre sam kupit to ali ono stvar. Mati dostikrat tako prošnjo otroku kratko odbije, ker se boji, da otrok ne bi denarja izgubil, ali pa prinesel napačne stvari.
Pa ni prav. če mati takele otrokove prošnje ne jemlje resno. S takim samostojnim nakupovanjem se čudovito razvije otrokova delavnost in samostojnost ter samozavest, in to so lastnosti, ki so danes v življenju vsakomur nujno potrebne. Seveda pa bo mati skrbela, da za takle prvi nastop v življenju ne bo izbrala dolge poti in ne bo poslala otroka kam daleč v trgovino, morda tja, kjer mora čez močno obljudeno cesto. Pošlje naj ga v prvo bližnjo trgovino, kjer ni nevarnosti, da bi se otrok ponesrečil, če le nekoliko pazi Sicer bo pa otrok na svoje naročilo ponosen in bo sam pazil, da se mu ne primeri kaka nesreča. Tudi bo pazil, da bo vse prav prinesel, kakor mu je bilo naročeno, ker se bo bal, da sicer ne bi več dobil takega naročila. S tem pa se vadi pazljivosti in skrbnosti, tudi vadi svoj spomin, ker se boji, da naročila ne bi pozabil. Prvič pošlji otroka kupit le kako malenkost, vendar mu pa naročila ne napiši, ker mu sicer ni treba nič misliti. Tako v njem ne bi vzgojila samostojnosti Otrok mora spotoma misliti, kaj mu je bilo naročeno, sam mora v trgovini zahtevati blago. Le tako se razvija v njem zmisel za odgovornost. Sprva ga pošlji vsakokrat le po eno stvar. To si bo že zapomnil. Če mu pa naročiš dve stvari hkrati, bo že zbegan, pa bo najbrž napačno prinesel, pa bo tu škoda in tvoja zamera in na otrokovo navdušenje bo — slanca pala. Potem ga pošlji po stvari, ki si jih je že nekoliko težje zapomniti, na primer pol kile riža, veliki zavojček vima itd. Tako se otrok vadi, da si čedalje večje in težje stvari zapomni. Nič ne de, če se včasih vrne brez zahtevanega blaga, ker je naročilo pozabil, ali če prinese napačno blago. Saj so trgovci uslužni in bodo gotovo radi zamenjali. Čim večkrat pa bo šel otrok v trgovino, tem redkeje se mu bo taka nesreča primerila. Včasih se mu bo seveda prime-
rilo, da bo spotoma kaj stresel ali razbiL
Takrat potrpi z njim, saj vidiš, da ni storil škode nalašč. Pohvaliti ga zaradi tega seveda ne moreš, toda resno ga pouči, kolikšna škoda se je zgodila in kako težko morata z očetom denarce služiti. To mu bo šlo k srcu, da bo drugič bolj pazil, obenem bo pa že zgodaj spoznal težave življenja.
Ko pa se je otrok privadil, da ti taka majhna naročila pravilno izvršuje, ko je torej že nekoliko odrastel, ga vadi, da bo tudi pazil, kakšno blago prinese domov, Vsakikrat sproti preglejta z otrokom, kaj je prinesel, in opozori ga na stvari, ki bi bile lahko boljše. Tako ga boš navadila, da bo z razumom nakupoval. Učil se bo torej misliti. Vsi vemo, kako je s trgovci: prav radi vsilijo otroku pokvarjeno ali vsaj ne najboljše blago, češ saj otrok vse vzame. Tu se mora otrok braniti, da ga ne bodo izrabljali. Pazi tudi na to, da ne pošiljaš otroka v trgovino v času, ko je tam največji promet Hr.
Kadar gremo na pot
Za vsako pot, najsibo že daljše potovanje ali krajši izlet, se moramo dobro pripraviti. Vse, kar vzamemo 8 seboj, naj bo v redu, da nimamo pozneje razinih sitnosti prav po lastni krivdi Posebno v poletnem času nas vsaka pot še bolj utrudi kakor sicer, zato moramo poskrbeti za čim lažjo prtljago in izbrati obleko in obutev, v kateri se prav dobro počutimo.
Izmed vse obleke so gotovo najvažnejši čevlji. Ti morajo biti kar najbolj udobni, i j. dovolj prostorni na vse strani, da hodimo v njih kakor bi bili bosi. Ne obujmo za na pot nikoli novega obuvala. Če se nam zdi čevelj takrat, ko ga obuvamo, še tako prav in udoben, bomo kaj kmalu začutili nasprotno, ko bo treba biti dolgo na nogah in hoditi po trdih ulicah Vsak, še tako star čevelj, je za tak primer boljši kakor nov. Kdor je to skusil, dobro ve, da je pravo razpoloženje, dobra volja in zanimanje pri kraju, ko nas začne pošteno tiščati obuvalo. Neprimerna obutev nas napravi tako utrujene, da nismo za nobeno rabo in si tako pokvarimo ves dan ali celo daljši čas, ko smo z doma. Močni, izhojeni, široki
t72
čevlji z nizko peto so vedno najpriklad-nejši, kadar gremo na pot. Nezdrave visoke pete so izgubile svojo veljavo tudi že po mestih. Primerne so samo za slavnostne prilike zvečer, ko oblečemo tudi primerno slavnostno obleko. Toliko o obuvalu.
Podobno je z obleko; da je le cela in snažna, če je še tako skromna. Za na pot ne smemo nikoli obleči obleke preveč kričeče barve ali tako, ki je narejena iz nepraktičnega blaga, ki se hitro poškoduje, n. pr. iz čipk ali baržuna. Obleka za na pot mora biti praktična; to se pravi ne presvetla ali drugače občutljiva za prah in morebitne madeže, močna, mirne barve in tako sešita, da se v njej lahko komodno gibljemo. Bele in podobne svetle stvari so nepraktične, ker smo umazani, preden smo na cilju. Da nam ni prevroče, vzamemo obleko iz lažje tkanine, s seboj pa za vsak primer še toplo, pleteno jopico, ki se ne mečka, da jo po potrebi oblečemo vrhu obleke, oziroma pod plašč.
Ako vzamemo s seboj obleko, v katero se želimo pozneje preobleči, ne sme biti iz take tkanine, ki se rada mečka; najhujše je v tem oziru platno in umetna svila. Boljši je bombaž ali tenka volna, ki se ne zmečka, ako jo lepo spravimo v kovčeg. Zmečkana obleka nam namreč kaj malo odpomore, ako nimamo takoj prilike, da bi jo polikali. Pripravne so lahke bluze, ki jih obelecemo na krilo, v katerem se vozimo. Tako nimamo dosti prtljage, ki je je itak kaj hitro preveč.
Kovčeg ali košaro, v kateri imamo svoje stvari, moramo doma pravočasno temeljito pregledati, če je popolnoma v redu. Najhujše je, ako zapazimo šele med potjo, da se kovčeg slabo zapira, da se ne da zakleniti in kaj podobnega. Vse naj bo močno, da ne pridemo v zadrego, kar je na poti vedno jako neprijetno. Zapomnimo enkrat za vselej. Čim manj prtljage, tem udobnejše in cenejše potovanje, tem manj skrbi.
KUHINJA
Ragu juha. Korenček, rumeno in zeleno kolerabo, karfijolo, zelen grah, gobe, čebulo, poteršilj, kurjo drobovino ali pri-željc ali telečjo glavo vzamem za tako juho. Korenček in obe kolerabi zrežem na rezance, karfijolo razdelim na majhne listke, gobe operem in sesekljam Vse ze-
lenjave skuham do mehkega v slani vodi. V kožici napravim prežganje z dodatkom sesekljane čebule in zelenega peteršilja. Prežganje, ki naj bo bledorumeno, zalijem z juho. Dobra je tudi juha od samih kosti. V vrelo juho stresem pripravljeno zelenjavo in na rezance narezano zgoraj imenovano mesovje. Juho zgostim z opečenimi na rezance narezanimi žemljicami ali z moenatim ponvičnikom ali z ocvrtim močnatim grahom.
Močnati ponvičnik. Iz dveh beljakov napravim sneg. Snegu pridenem dva rumenjaka, par zrn soli in štiri žlice moke. Mešanico stresem v podolgasto, plitvo in dobro namazano pekačo. Ponvičnik spečem v pečici. Nekoliko shlajenega raz-režem na kocke in dam na juho.
Ocvrt grah. Dve celi jajci in dva rumenjaka dobro ošvrkljam, potem pridenem 4 žlice moke, malo soli in toliko mleka, da se testo gosto vliva. To testo tlačim skozi nalašč zato pripravljeno cedilo z okroglimi luknjicami. Vsako pre-tlačenje poberem sproti iz zavrele masti. Grahki morajo biti svetlo-rjavi. Ako pri-denemo testu par kapljic ruma ,ne popije ta toliko maščobe kot brez tega pridatka.
Prazen zelen grah. Grah oluščim, zberem in operem. Potem ga pražim na surovem maslu s pridatkom zelenega peteršilja, žličice sladkorja, malo juhe in malo soli. Ko se grah nekaj časa praži, ga potresem z moko, še nekaj časa pražim, zalijem malo z juho in dam, ko dobro pre-vre, kot prikuho na mizo. Dober je tudi dodatek segrete kisle smetane.
Grah v stročju. Grahu odstranim končnice in potegnem morebitne nitke od strokov. Grah operem in denem na razbeljeno surovo maslo s pridatkom sesekljanega zelenega peteršilja, žličice sladkorja, malo juhe in primerno soli Grah pražim pokrit do mehkega. Med praže-njem ga potrosim z moko in nazadnje prav malo zalijem. Grah dam k pečenemu govejemu mesu na mizo.
Pečene bržole. Posameznim bržolam potegnem meso od kosti, odrežem maščobo, dobro potolčem, nasolim, namažem z oljem ali maslom in pustim par ur stati. Potem potresem bržole z moko in hitro in na močnem ognju na obeh straneh na masti zapečeni. Na mast vržem precej na rezine narezane čebule, mast malo zalijem in s tem sokom polijem bržole, ki sem jih na krožnik zložila
GOSPODARSKE VESTI
DENAR
g Za tuj denar so plačevali na ljubljanski borzi sledeče cene: ameriški dolar 47.25 din, kanadski dolar 47 din, švicarski frank 10.85 din, angleški funt 255 din, francoski frank 1.30 din, češka krona 1.45 din, laška lira 2.12 din.
ŽIVINA
g Sejem v Mengšu dne 25. maja je bil slabo založen. Voli in telice I. vrste din 5.50, II. 5, III. 4.75; dobre plemenske krave po kvaliteti od din 2000 do 3000. Dober je bil dovoz malih prašičev za rejo. Cena 6 do 8 tednov stari din 150 do 200, 4 do 5 mesecev din 425 do 450 komad.
g Na ljubljanski sejem dne 18. maja so prignali 40 volov (prodali 14), 23 krav (10), 11 telet (8), 129 konj (8) in 415 prašičev različne starosti (prodali 232). Cene so bile: voli din 3.75 do 5.75, krave 2.25 do 5.25, teleta din 7 do 8 za 1 kg žive teže. Prašički za rejo so šli po din 120 do 200 za glavo, konji od din 400 do 3.500 za glavo.
g V Kranju je bilo na sejem 23. maja prignanih 33 volov (30), 36 krav (20), 10 telet (10), 1 junica (1), 2 bika (1) in 184 prašičev (43). Pri volili je bila dosežena najvišja cena 3.500 din za komad, pri kravah 2000, pri teletih 480, pri prašičih din 1800. Na vago so plačevali: vole I. vrste din 6.25, II. 5.50. III. 5; telice din 6, krave I. 4.50, II. 4, III. 3.50; teleta I. 7.50, II. 7; prašiči špeharji din 10.50 pršutarji din 8 za 1 kg žive teže. Meso ima v Kranju te cene: govedina din 8 do 12, svinjina din din 16, svinjska mast din 18. Surove kože goveje din 12, telečje din 12, svinjske din 8 za 1 kg.
g Zagorje ob Savi. Na sejmu 12. maja t. 1. je imela živina sledeče cene: voli din 4.50 do 5.50, krave diii 3.50 do 5, krave za pleme din 6, telice za meso din 4.50 do 5, za pleme din 6, plemenske svinje do din 600, prašiči za meso din 6.50 do 7.50 za 1 kg žive teže.
g Na Planini pri Sevnici so imeli sejem 12. maja. Dogon je bil: 130 volov, 64 telic, 85 krav in 93 juncev. Cene: voli I vrste din 6.50, II. 5.75, III 4.50, telice I. 6, II. 5, ITI. 4; krave I. 5, II. 4, III. 2.50; junci do 4.50 za 1 kg žive teže.
LJUBLJANSKI TRG
Meso: govedina I. vrste 1 kg din 12 do 14, II. vrste din 10 do 12, III. vrste din 8 do 10; goveji jezik din 12 do 16, vampi din 7 do 8, pljuča din 6 do 8, jetra din 10 do 12, ledvice din 14 do 16, možgani din din 18 do 20, loj din 6 do 8 za 1 kg. Teletina I. vrste din 14 do 16, II. vrste din 12 do 14, telečja jetra din 18 do 20, pljuča din 10 do 12, možgani din 22 do 25, ledvice din 14 do 16. Svinjina I. vrste din 16 do 18, II. vrste din 14 do 16, svinjska pljuča din 8 do 10, jetra din 12 do 14, ledvice din 18 do 20, glava din 6, parklji din 5, slanina domača din 15 do 16, hrvaška din 16 do 17, domače salo din 16, hrvaško salo din 17, mast din 18 do 20, šunka (sveža) din 20 do 22, prekajeno meso I. vrste din 18 do 22, II. vrste din 16 do 18, prekajeni parklji din 6, preka-jena glava din 8, jezik din 18 do 20 za 1 kg. — Meso drobnice: koštrunovo meso 1 kg din 8 do 10, jagnjetina din 12 do 14, kozličevina din 16 do 18. Konjsko meso
I.	vrste din 5, II. vrste din 4 za 1 kg.
Klobase: krakovske 1 kg din 22 do 25, debrecinske din 22 do 25, hrenovke din 18 do 20, safalade din 18 do 20, tlačenske din 12 do 14, sveže kranjske klobase din 20 do 22, polprekajene din 22 do 24, suhe kranjske din 45 do 50, prekajena slanina din 18 do 20 za 1 kg.
Perutnina: piščanec kom. din 15 do 16, zaklan 1 kg din 24 do 26, kokoš kom. din 25 do 28, zaklana 1 kg din 22 do 24, raca kom. din 22 do 26, zaklana 1 kg din 20, gos kom. din 40, zaklana 1 kg din 20, golob kom. din 4 do 6, domač zajec kom. din 8 do 12, kapun din 28 do 30 komad.
Mleko in mlečni izdelki: mleko 1 1 din 2 do 2.25, surovo maslo 1 kg din 26 do 28, čajno maslo din 28 do 32, kuhano maslo din 28 do 32, bohinjski sir din 24 do 26, sirček din 6 do 8, sir polementalec din 24 do 26, trapist I. vrste din 18 do 22,
II.	vrste din 16 do 18 za 1 kg
Jajca din 0.65 do 0.70 za komad.
Sadje: jabolka I. vrste din 12, II. vrste din 6, III. vrste din 4 do 5, suhe češplje din 10 do 12, češnje din 26 do 30, suhe hruške din 6 do 8, orehi din 10. luščeni din 32 do 36 za 1 kg.
PRAVNI NASVETI
Občinska pot. G. J. P. Poglejte v zem-]jiško_ knjigo, če je pot za vašim gospodarskim poslopjem občinska ali ne. Če je, potem ne morete sosedu, ki si je postavil žago, braniti voženj po isti. Če pa ni to javna pot, ampak je pot speljana po vašem svetu, potem lahko sosedu prepove-ste vožnje po tej poti, do katere še ni pridobil nobene pravice, niti po pogodbi niti s priposestvovanjem.
Povračilo škode, napravljene po divjačini. M. P. Vsako leto vam napravijo srne, zajci in fazani precej škode na poljskih pridelkih. Vprašanje odškodnine se vedno tako zavlačuje, da se skoraj ne iz-lača odškodnino zahtevati. Vprašate, na akšen način bi lahko hitro prišli do odškodnine. — Lovski upravičenec je dolžan povrniti vsako škodo, ki jo v njegovem lovišču napravi z lovopustom zaščitena divjačina na zemljiščih in pridelkih. Oškodovanec mora povračilo škode, ki ne presega 1000 dinarjev, zahtevati pismeno ali ustno na zapisnik pri pristojni občini v osmih dneh, odkar je izvedel za škodo, toda najkasneje v šestih mesecih, odkar je škoda nastala. Zemljišče, na katerem je škoda povzročena in višino odškodnine je treba točno označiti Zahteve po povračilu škode do 1000 din rešuje odškodninsko razsodišče pri občini. Zahtevke po povračilu škode nad 1000 din pa rešujejo redna sodišča.
Kolovoz preko travnika. K M. SI B. če ste pred enim letom pred nakupom posestva videli na posestvu izvoženo kolovozno pot, za katero ni vknjižena služnostna pravica vožnje v korist soseda, ne morete sosedu te poti prepovedati, če vozi po nji že 30 let. Pač pa lahko soseda tudi s tožbo prisilite, da sorazmerno z dejansko uporabo kolovoza, prispeva za njegovo vzdrževanje.
Razrvano življenje. J. G. V dolgem pismu nam opisujete, kako ste bili pri že-nitvi prevarjeni, kakšne spore imate z ženo in njenimi starši, kako se pravdate, kako sodišče »drži« z ženo itd. ter nam stavljate več vprašanj. — Predvsem vam je potreben duševni mir. Posvetite se za nekaj časa samo svojemu poklicu, ob prostem času pa se skušajte razvedriti s kakšnim sprehodom v naravo. Popolnoma opustite misel na pravdanje in na odškodninske zahtevke. Ko boste v miru preživeli nekaj časa, vam bo morda volja do pravdanja sama po sebi prešla Tudi o sodišču boste morda dobili drugačno mnenje. In z ženo se boste lažje pobotali^ v miru, kakor pa v neprestanem pravdanju Postali boste drug človek, ki bo zopet imel veselje do dela. Če pa res rabite
kakšen pravni nasvet, se oglasite na uradni dan pri sodišču in mirno povejte sodniku, kaj bi radi. Potem se pa tudi ravnajte po njegovem nasvetu in se nikar ne obračajte na oblasti, ki vam pomagati ne morejo. Sodnik, ki vas, kakor sklepamo iz vašega pisanja, gotovo dobro pozna, vam bo znal v vaših kočljivih vprašanjih prav svetovati. Le zaupajte mu in ne mislite, da »drži< z vašimi nasprotniki, če ste pravde izgubili.
Zamrznjena vloga. B. M. D V hranilnici vprašajte, zakaj še ne izplačujejo starih vlog. Če je pod zaščito, jo k izplačilu ne morete prisiliti. Dobili boste zaenkrat le toliko izplačanega, kolikor predvideva izplačilni načrt, ki vam ga na zahtevo morajo pokazati.
Pričnina. F N A. C. Če ste bili poklicani kot priča k sodiš&ii in vam je bila po sodniku odmerjena pričnina, potem je dotična stranka, ki vas je predlagala, dolžna plačati odmerjeno pričnino. Če ne morete priti osebno, sporočite sodišču na dopisnici, da vam še ni bila izplačana pričnina in zaprosite sodišče, da to pričnino prisilno izterja od stranke Taka opozorila ni treba kolkovati.
Ogoljufana žena S R. \ Pred poroko so vam hvalili moža, da je delaven in dober ter da ne mara nič od vas, da bi se na njega prepisalo samo, da napravita pismo, da bo po vaši smrti vaš dedič. Verjeli ste besedam, napravili dedno pogodbo ž njim pred notarjem in se poročili. Kmalu po poroki pa je mož zahteval od vas denar, da ne bo za hlapca, postajal nasilen in vas zapustil. Vprašate, če bo res dedič za vami, ko dejansko ne živita več v zakonu. — Dedna pogodba velja, dokler ne bo razveljavljena. Če hočete to doseči, vam svetujemo, da tožite na ločitev z.a-kona zaradi moževe krivde. Njegova krivda je podana, ker vas je pretepal in zapustil. Ko bo zakon ločen, boste pa lahko tožili, da se ženitna in dedna pogodba razveljavi.
Zgubljena pravda zaradi pota. V. A. V.
Po gozdni parceli se služnostna pravica poti ne more priposestvovati. Če ste sosedu stezo branili in jo prekopali in vas je šel nato tožit, je verjetno, da vas je tožil zaradi motenja posesti. Ker ste obravnavo zamudili, je bila izrečena sodba v vaši odsotnosti po tožbenem zahtevku. Te sodbe ne morete več ovreči Pač pa vi lahko tožite «oseda da prizna, da nima služnostne pravice po sporni stezi in da te steze v bodoče ne sme ve^ uporabljati. Ker sosed niti ne hodi še 30 let po sporni stezi, ki gre preko gozdne parcele in ni služnostna prav>a vknriženn v zem';;fki kniigi, bo sosed tako pravdo moral zgubiti.