96. številka. 'Ljubljana, v četrtek 28. aprila 1904. XXXVII. leto. izhaja vsak dan zvečer, izimsi node»jo in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 86 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano ■ pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, a« pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje |dežeie toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne potit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h,_če ■of trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah fit. 6, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnifitvo pa v pritličju. — DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Somesčanje! NaŠi kandidatje so : V I. volilnem razredu 3si voli tt ;petelr, d.n.e 2©. aprila, t. 1_: Josip Lenče Ilija Predović posestnik in veletržeo; posestnik,'gostilničar in veletržec; Ubald pl. Trnk6czy lekarnar in posestnik; Dr. Karel Triller odvetnik. V Ljubljani, dne 20. aprila 1904. Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke. Ctivo za brate Hrvate. V Gradcu izhaja klerikalen list, ki bi zlasti rad med južnimi Slovani nalovil nekaj naročnikov in jim zato posveča posebno pozornost. Ta list se imenuje „Grazer Volksblatt". Prav sedaj prinaša dosti obširna pisma iz Bosne. V 11. teh pisem se bavi tudi s prizadevanji nadškofa Stad-lerja za pokatoličanjenje pravoslavnega in mohamedanskega prebivalstva v Bosni. Tam je med drugim rečeno: „Lepi sen, ki ga je sanjal vneti mladi škof, da bi se namreč kar v masah spreobrnili nekatoliški elementi, se ni izpolnil Za vsako posamezno dušo, za vsacega spreobrnjenca se mora Škof takorekoč pretepati. Pred vsakim spreobrnjenjem se zgodi majhen roman, v katerem igra škof — ne da bi hotel — glavno vlogo. Najhujši nadškofov nasprotnik pri misijonskem delu pa ni ne Srb, ne Turek, nego kar je čudno — deželna vlada. Vlada kot taka je namreč brezkonfesijo-nelna ter priznava vse tri konfesije v deželi, razkolniško (tako imenuje dopisnik pravoslavno cerkev), mohamedan-sko in katoliško za enakopravnem skuša — vsaj v principu — biti Srbom, mohamedancem in katoličanom nepristranski sodnik. Že samo na sebi je to hudo ž a 1 j e n j e (!) katoliške cerkve, da se jo postavlja v isto vrsto z mohamedansko in razkolniško, sicer pa ve vsak, kdor je zadnjih 25 let v Bosni živel, da dejanske ravnopravnosti niti ni, nego da se dela s Turki s tako delikateso, da se mora katoliški živelj čutiti prikrajšanega v svojih pravicah." To je vsekako originalen pojav rimskoklerikalnega fanatizma. Da je to pismo pisano z vednostjo in s privoljenjem nadškofa Stadlerja, o tem Čisto nič ne dvomimo, saj se popolnoma vjema s tem, kar je doslej ta nadškof pisal, govoril in delal. Človek bi se smejal temu pisar-jenju, ko bi stvar sama na sebi ne bila tako žalostna in usodnega pomena za slovanski Živelj v Bosni. Smešno je, če govori nadškofov peresni junak, da so verska spreobrnenja posledice malih romanov, v katerih igra dr. Stadler glavno vlogo, saj to kaže, da spreobr nenja niso posledice verskega prepri čanja, nego ljubezenskih nagibov; in smešno je pripovedovanje, da se mora nadškof za „dušou vsacega spreobrnjenca takorekoč pretepati in da je žaljenje katoliške cerkve, da se ji ne prizna več pravic, kakor jih uživati pravoslavna in mohamedanska cerkev. Ali stvar ima tudi svojo resno stran. Enuncijacija v „Grazer Volksblattu" kaže, kaka je smer vsemu delovanja sarajevskega nadškofa Stadlerja, a da je ta politika, če se smemo tako izraziti, slovanskim ciljem skrajno škodljiva, to je jasno. V Bosni in v Hercegovini žive tri konfesije; pravoslavni in moha-medanci imajo v deželi veliko večino in v tej deželi se trudi nadškof dr. Stadler razpihati verske boj# in seje sovraštvo in zaničevanje proti veČini prebivalstva, namesto da bi pravoslavne in mohame-dance s tolerantnostjo skušal ohraniti v prijaznem razmerju s katoličani. Konfesijonalni mir v Bosni in v Hercegovini je eden prvih pogojev za sieČo in blagostanje v teh deželah in če ga skuša vlada ohraniti s tem, da varuje ravnopravnost med vsemi tremi konfesijami, je to zaslužno delo. Nadškofu Stadlerju to seveda ni prav. Po njegovem mnenju je že žaljenje katoliške cerkve, Če uživa iste pravice, kakor pravoslavna in mohamedanska cerkev. Z možem, ki ima take nazore, seveda ni govoriti. Vprašati se pa mora le, komu je na korist katoliška propaganda na Balkanu sploh in v Bosni in v Hercegovini posebej in kaj mislijo Hrvatje o počenjanju sarajevskega nadškofa, da se mu odločno ne upro? Vojna na Daljnem Vztoku. Portarturška eskadra. Berolinska »Tagliche Rundschau« poroča: Podadmiral Grigo rovič je brzojavil generalnemu štabu ruske mornarice iz Port Arturja, d a so oklopnice »Retvizan«, »Ce-sarevič« in »Pobjeda« že popolnoma popravljene. Oklopne plošćt, ki jih je poslala admiralska ladjedelnica iz Petrograda, so se porabile za »Rctvizana«, da so torej sedaj vse tri ladje zopet sposobne, da se udeleže vseh vojnih operacij na morju. Tehnični pregled križarke »Bajan« je v nasprotju z japonskimi trditvami pokazal, da ni bil »Dajan« v svojem junaškem boju proti številnim japonskim oklopnioam ia križarkam dne 13. t. m., ko je branil ruske torpe-dovke pred napadi japonske eskadre, prav nič poškodovan, dasi so v njegovi bližini padale kakor toča japonske granate. Admiral Aleksejev je 20. t. m. na novo pregledal vse ladje cele eskadre in konstatira!, da so vse sposobne za boj Istega dne je obiskal v bolnici junake, ki so se ob katastrofi rešili s »Petropav-lovska«. Poročila z bojišča. Ie Londona se poroča, da je bilo rusko brodovje, obstoječe iz 4 križark in 2 torpedov, ko je potopilo japonsko ladjo »Gojomaru«, več ur usidrano v pristanišču v Geosanu. Ruske ladje so izkrcale nekaj vojaštva, ki se pa je skoro zopet umaknilo na ladje, na kar se je eskadra zopet umaknila iz luke in odplula proti severu. Po poročilu »Dailj Expressa« vlada na Japonskem prepričanje, da je napad ruskega brodovja na Gensan v zvezi z ruskimi operaoijami na kopnem in da so ruske ladje imele namen, se informirati o pozicijah japonske armade in o njeni številnosti v sever-novzhodni Koreji. V Tokijo pa se obče pričakuje, da bo japonsko vojno brodovje poskusilo, ruskim ladjam zapreti pot nazaj v Vladivostok. To bi lahko izvršila japonska iz oklopnih križark obstoječa eskadra, ki se baje sedaj nahaja, kakor se javlja »Dailv Mailu«, nekje v Japonskem morju. Dopisnik »Dailv Chronicla« iz Sanhajkvana pa ve povedati, da e železniška prcga mei Port Avtur-em in Niučvangom pretrgana, kar e pač silno neverjetno. Take važne okolnosti bi Rusi gotovo ne zamolčali, ako bi bila resnična. Po poročilu »Daily Maila« so Rusi napravili imeniten načrt, po katerem bo mogoče, baltiško brodovje ni potu na Daljni Vztok preskrbljevat s premogom. V Baltiškem in Nemškem morju bodo stacionirani mali, v Sredozemskem morju pa veliki parniki, da bodo preskrbljevali brodovje na širokem morju s premogom. Nadalje je ruska vojna uprava že najela dvajset velikih parobrodov, ki imajo nalogo, da pripeljajo določeno množino premoga na Daljni Vztok. Ti parniki imajo odpluti v nevtralna pristanišča na Kitajskem, kakor se glase njih instrukcijp. Nato pa je kapitanom ukazano, da morajo po* skušati, da spravijo ladje s premogom ali v Port Artur, ali pa v Vladivostok. Ob reki Jalu Po poročilih iz Niučvanga ni bilo v zadnjem času ob reki Jalu nobenih bojev, le nekaj japonskih džunk so ruski prostovoljoi uničili. Nobeden večji japonaki vojaški oddelek še ni dospel do reke Jalu, kamoli Se, da bi jo bil prekoračil. Ruske pozicije na desnem bregu reke so silno utrjene in se Rusi niso umaknili niti i enega mesta, dasi so to ie opetovano poročali razni angleški listi. Prav tako pa je tudi popolnoma izmišljeno, da je general Kuropatkin že prevdarjal, da li bi ne kazalo, da bi se ruska armada umaknila do Fengvangčenga in do Liaojanga. Podmorski čolni za Daljni Vztok Iz Petrograda se poroča, da se pošlje na bojišče obenem z baltiškim brodovjem tudi sest podmorskih čolnov. Ti Čolni so vsi zgrajeni na Ruskem in se bodo odposlali na posebnih, nalašč v to prirejenih ladjah. V zadevi podmorskih čolnov pa poroča pariški list »Action«, da je ruski general Frederiks prišel zbog tega v Pariz, de nakupi na Francoskem več podmorskih čolnov, ker so ruski slabi, v Ameriki in na Angleškem pa jih ruska vojna uprava ni dobila. Misija generala Frederiksa, ki je bil preje ruski vojaški ataše v Parizu in zelo priljubljen v krogih Pod akacijami. (Novelela, spisal V. Jelene.) (Dalje.) Šel sem ven in na dvorišču čakal matere. Ko je ta prišla, sem tudi njo vprašal po očetu. A mati me je sunila od sebe in hitela v sobo. Dolgo sem plakal zunaj; ko sem doŠel v sobo, sta bili teta in mati pijani. Obe sta me zmerjali in tepli. O, to je bila moja mladost. Tako so mi potekali dnevi one lepe tolikanj blagrovane mladosti. Komaj sem čakal dneva, ko sem začel hoditi v šolo, kajti takrat ne bom več toliko doma, ne bom poslušal psovk in udihaval zaduhlega zraka, ki smrdi po žganju. Rad in z veseljem sem se učil. 2 dobrim uspehom sem prebil ljudsko Solo. Nekega večera mi reče mati, da bom študiral naprej v gimnaziji. Vesel sem bil te vesti, saj po tem sem že davno hrepenel, da bi se mogel učiti in postati kdaj gospod. Pozabil sem vse gorje, vse trpljenje, I hotel sem iz veselja poljubiti mater, toda nisem mogel ... iz ust ji je dehtel smrad po žganju . . . Za nepopisno srečo sem smatral, ko sem dovršil nižjo gimnazijo. Bil sem vesel kakor malo dete, kije dobilo lepo igračo. Toda minulo je kmalo vse . . . Bil je lep popoldan v počitnicah. Hodil sem po obali, ogledoval pestro življenje. V duši sem nosil tisoče lepih nad o lepi bodočnosti, sanjal sem o visokih službah in o takih stvareh. Proti večeru sem se vračal domov. Teta je kuhala večerjo, šel sem v kuhinjo, vsedel 8e in jel čitati. Naenkrat sc začuje na dvorišču glasen vik in težke stopinje se zaslišijo po stopnicah . . . Prinesli so mi mater pol mrtvo . . . Star delavec je pripovedoval, da je pijana zašla med stroje, ki so jo stisnili . . . Akoravno nisem nikdar občutil materine ljubezni, vendar sem plakal, hudo plakal. Isti dan so jo se prepeljali v bolnico, kjer je drugi dan umrla. Dasi me ni ljubila, čutil sem vendar, da sem zgubil ž njo edino bitje, ki sem ga imel na svetu, ki sem ga ljubil. Saj mati je mati! Da moja mati je bila nesrečna mati; jaz sem ji bil vedno živ strah, kazen njenega greha. Vem in čutil sem, da me je sovražila, da se mi je umikala, kakor živi vesti, a ljubil sem jo! Žalostna mladost mi ni mogla iz ravati iz srca ljubezni. Po materini smrti sem čutil, da sem sam na svetu . . . Izstopil sem iz gimnazije in se vpisal v trgovsko Šolo. Ko sem jo po treh letih dokončal, sem stopil v življenje. Dobil sem službo v pisarni mladega tovarnarja Weissa. Bila je skromna plača, a vendar Bem se čutil dovolj močnega, da sem sklenil potrgati vezi s svojo minulostjo, zapustiti kraj mladosti, vse pozabiti in nanovo živeti. Najel sem si malo podstrešno sobico. Čutil sem se srečnega v svoji skromnosti. Veselilo me je, da sem pobegnil iz onega jezera propalosti in greha v zame takorekoč novi svet; začel sem slednjič mirno živeti, z veseljem sem hodil v pisarno, z lahkoto opravljal svoja dela. V našo pisarno je bila čez nekaj Časa nastavljena kot komptoaristinja mlada gospica Štefanija Kočevar. Ko nam jo je Šef predstavil, sem jo površno pogledal, \idel sem, kako je ona uprla vame svoje temne oči. Jaz se pa nisem menil dosti zanjo, vsedel sem se in opravljal mirno nadalje svoje delo. Sef jo je namestil naproti moji pisalni mizi. Od tedaj sem se večkrat, ko sem dokončal svoje delo, ozrl vanjo, ki je nemirno gledala v dolgočasne številke in računala. Dalj ko sem je opazoval, bolj se mi je dopadla. Bila je lepa. Ko sem jo vČasi opazoval, je tudi ona nenadno dvignila glavo, ozrla se vame, zardela in brzo povesila glavo. Stopil sem k njej in ji pomagal v njenem delu. Sčasoma se mi je jako priljubila moja koleginja; vedno sem ji pomagal in plačilo so mi bili nje hvaležni pogledi. Nevede sem se zaljubil v Štefanijo... Neko sobote smo se v pisarni radi obilega dela zelo zakasnili. Bilo je Že precej pozno, ko smo se razhajali. Jaz sem ponudil Štefaniji svoje spremstvo, ki ga je ona vidno razveseljena sprejela. Bil je krasen večer, ko sva stopala po ulicah. Ko sva dospela do njenega stanovanja, me je povabila, da naj grem še malo k nji. Vesel sem se odzval njenemu vabilu in stopil v njeno sobo. Dolgo sva sedela v sobi in se o vsem mogočem pogovarjala. Vedno boljinbolj mi je ugajala Štefanija. Spoznal sem, da sem v nji našel bitje, ki bi ga mogel ljubiti, zaupati vse, ki bi mu mogel posvetiti vse svoje moči, da bi bila oba kedaj srečna. Nisem se mogel več premagovati. Jel sem ji govoriti o svojem nagnenju, o svojem zaupanju do nje. Ona me je mirno poslušala in mi rekla, da bi tudi ona meni mogla zaupati vse. Tedaj sem zaklieal: ..Našel sem sebi sorodno srce. Nočem se več skrivati. Štefanija jaz Vas ljubim !* Vstal sem, prijel jo za roko . . , ona pa se je naslonila na moje prsi... Dvignil sem ji glavo in jo vroče poljubil. — — — — — —--— (Konec prih.) francoske mornarice, se je popolnoma posrečila. Frederiks je kupil dva podmorska čolna in jo pridobil tudi potrebno tehnično osobje. Da bi se zadostilo formalnosti, izstopijo ti za službo na podmorskih čolnih spe-eielno izvežbani tehniki in mehaniki iz franooske mornarice in vstopijo za dobo vojne kot prostovoljci v rusko armado. Tozadevna pogajanja so bila 19. t. m. končana in Frederiksu se je še obljubilo, da se Rusiji prepusti še več podmorskih čolnov, ako bi jih potrebovala. Imenovani list zatrjuje, da je dobil te informacije iz najve* rodostojnejšega vira in da jih vzdržuje v celem obsegu. Japonski napad na otok Sa-halin? Iz Petrograda se poroča, da je došla iz Viadivostoka vest, da so Japonci napadli ruski poštni parnik, ki je vozil med Viadivostokom in otokom Sahalinom, ter ga potopili. Dalje se čuje, da je bilo na potu na Sahalin več japonskih transportnih ladij, ki so imele na krovu 4000 mož, določenih, da bi se izkrcali na Saha-linu. Te transportne ladje je zalotilo, kakor se javlja, vladivostoško bro-dovje in jih potopilo. Nsvziic temu se pričakuje, da bodo Japonci napadli Sahalin, vsled česar so 66 vsi ruski uradi, ki so bili nastanjeni na obrežju, umaknili v sredino otoka. Poskus uničiti ruske vojne ladje ? »Times« v Londonu poroča, da so poskusili neznani storilci v Hel-singforsu na Finskem zažgati v tamkajšnji ladjedelnici se nahajajoče ruske križarke, kar se jim pa ni po-Brečilo. Redarđtvo je prijelo dva Finca, ki sta na sumu, da sta hotela uničiti ruske ladje. Ta vest je silno neverjetna in je treba počakati, da jo potrde ruski listi. Rusi pred Gensanom. Iz Petrograda je došla vest. da je vladivostoška eskadra, predno je priplula v Gensan, potopila še dve japonski transportni ladji. Moštvo na teh ladjah se je sicer Rusom hrabro postavilo v bran, a moralo bi navzlic temu podleči, ako bi mu ne prišle na pomoč japonske vojne ladje. Rusko brodovje se je nekoliko umaknilo in jolo strahovito streljati na jeponski transportni ladji, da se mu je končno posrečiio, jih potopiti. Japonska vojna eskadra je takoj spustila več rešilnih čolnov v morje in tako rešila večino posadke. Ostali Japonci pa so se ali potopili, ali pa so bili ujeti. Spopad ob reki Jalu. Rusko brzojavno agentstvo javlja iz Mukdena: V torek je hotel večji japonski oddelek prekoračiti reko Jalu severno od Vidža; v to svrho 80 Japonci napravili pseko reke most, katerega so pa uničili ruski topovi. Pozneje so Japonci prekoračili reko na čolnih južno od Vidža. Japonska pehota, ki je imela sabo tudi topove, se je nato približala ruskim pozicijam in jih napadla, a je bila odbita, da se je motala umakniti, ne da bi mogla rabiti svojih topov. Tuji parniki v ruski službi. Po poročilih iz Londona je tamkaj najel neki ruski agent dvajset angleških, nemških, ameriških in norveških parobrodov, ki so prevzeli nalogo, da spravijo 70000 ton premoga v Port Artur in Viadivostok. Parniki bodo pod imenom neke nemške tvrdke odpravljeni v razne nevtralne luke na Kitajskem in bodo od tamkaj skušali Japoncem uiti v Port Artur, ali pa v Viadivostok. Kitajska hoče biti nevtralna! Kitajski poslanik v Parizu je izjavil, da hoče Kitajska varovati najstrožjo nevtralnost. Vsled tega je zagrozila kitajska vlada podkralju v pokrajini P* čili, kateremu je podložen general Ma, da bo kaznov&n s smrtjo, ako bi pripustil, da bi general Ma ah njegova armada kršila nevtralnost. Kuropatkin ni bil napaden. Vsled vesti o atentatu na generala Kuropatkina so se v Petrogradu obrnili naravnost v Liaojang za informacijo. Kakor se iz Petrograda sedaj poroča, je došlo tjakaj obvestilo, da je general Kuropatkin sedaj v Port Arturju in da ni prav ničesar znano o kakem napadu nanj. „Varjag" japonska križarka? I £ Jokahame se poroča, da se Japonci silno trudijo, da bi se jim posrečiio, dvigniti križarko »Varjag«, katero so Rusi pred čemulpom po topili. Ioženerji so baje izjavili, da bo morda mogoče do septembra dvigniti »Varjaga< in ga toliko popraviti, da bo sposoben za boj. Državni zbor. Dunaj, 27. aprila. Tudi danas nja seja se ni razločevala od dosedanjih. Po prečitanju došlih vlcg se je dvakrat glasovalo po imenih ali se naj peticije dobesedno natisnejo v stenografični zapisnik. Nato je predsednik pripomnil, da želi spraviti na dnevni red nekatere nujne volitve, ako zbornica temu pritrdi. Poslanec Chcc: »Protestujemo ! Prepustite kvotni sklep Korberju, on si ga bo že vedel najti!« Posl. Steinwen-der: »Pustite neumnemu tepcu govoriti, kar hoče!« Vsled te psovke je nastal med Čehi vihar, ki se je ponovil pred koncem seje. V razpravo jo prišel nujni predlog posl 3 i 1 e n y j a glede oddaje izdelkov malih obrtnikov. Sileny je dolgo govoril, nakar se je razprava prekinila. Predsednik je naknadno ukoril posl. Steinwenderja za njegovo psovko. Posl. grcf Sternberg je vprašal predsednika o znani aferi, zakaj se trgovinska pogodba z Japonsko ne obnovi. Ker je svoje vprašanje vkljub predsednikovim opominom čital, mu je končno predsednik odtegnil besedo. Grof Sternberg: »Vi ščitite največjega malopridneža v Evropi!« Posl. K ar bus se je pritožil, zakaj ni gosposka zbornica postavila na dnevni red svoje prihodnje seje zakona o ureditvi nedeljskega počitka v trgovski obrti, ki ga je poslanska zbornica sprejela. Predsednik je od* govord, da nima nikakega vpliva na gosposko zbornioo. Posl. Erb je zahteval sejo obrtnega odseka za nadaljno posvetova nje o krošnjarskem zakonu ter je tudi urgiral novi obrtni zakon, ki ga je vlada obljubila. Posl. Choc je zahteval, da se skliče grajalni odsek proti poslancu Steinwenderju zaradi znane pssvke. Zahtevi se je ugodilo ter so bili v grajalni odsek izvoljeni: B e r k s, Slama, Ban, Breiter, Vukovi 6, grof Sternberg, KI um par, Gregorčič in Byk. Jutri je zopet seja z današnjim dnevnim redom. Parlamentarni položaj. Dunaj, 27. aprila. Jugoslovanski klub je imel danes sejo, v katori je sklenil, naj se obstmkcija nadaljuje ter se s Čehi zdrži zveza tudi za bodočnost. — Poljski klub nadaljuje posredovanje med Cehi in Nemci, toda Čehi vztrajaj pri svojih pogojih. Opustili bi pač obstrukoijo v prilog spremembi opravilnika, nikakor pa ne v korist proračun?. — Češki ra-dikalci so sklenili, da volitve v kvotno deputacijo na vsak način preprečijo. Ne preostane druzega, kakor da cesar določi kvoto za nadaljno leto. »Hvaležni Madjari. Budimpešta, 27. aprila. Mestni za8top je poslal cesarju vzneseno zahvalno adreso za dovolitev, da se prah revolucionarja Fr. Rikcczvja II. prepelje v domovino. Enako adreso je sklenil tudi občinski svet v So-pronu, a sledili mu bodo še nešteti drugi, ker smatrajo to za nekako politično demonstracijo. Dogodki na Balkanu. Sofija, 27. aprila. V Skoplju so sklicali Turki tajen shod, na k&terem so sklenili, da prirede demonstracije proti avstro ogrskim orožniskim častnikom. Sofija, 27 aprila. Sultan j-^ naročil svojemu posianiku v Pariru, Munir paši, ki je bil par tednov na dopustu v Carigradu, naj obišče nazaj grede v njegovem imenu kneza Ferdinanda. Carigrad, 26. aprila. Zastopniki velesil so danes urgirali pri turš&i vladi rešitev nekaterih gmotnih vprašanj za mednarodno orožništvo. Solun, 26. aprila. Sedaj so skoraj vsi inozemski častniki tukaj. Take, ki dosedaj še niso služili pri orožnikih, bo francoski polkovnik Verand nekaj časa poučeval, med tem pa bo general De Georgis z osta- limi častniki prepotoval vse tri vi lajete. Solun, 26 aprila. Blizu Mona stira je bolgarski vstaški vodja Vanče iz Lokovice ubil zelo vplivnega srbskega odlikaša Zlate Abrahamovića. Srbski poslanik v Carigradu je opozoril turško vlado na ta dogodek. GrSko-turški diplomatični spor. Carigrad, 26. aprila. V Smirni je turška oblast nekaterim grškim trgovcem zaprla trgovine, ker niso hoteli plačati neke nove pristojbine. Grški konzul Deljanis je hotel z dvema kavasoma s silo odpreti trgovcem trgovine, česar pa turška policija ni pustila. Konzul Deljanis je streljal na policaje, ti pa so njega in njegova dva oborožena spremljevalca zaprli. Šele po posredovanju generalnega konzula so bili izpuščeni. Grška vlada zahteva zadoščenje. V Atenah so ta koj sestavili eskadro ter imenovah kapitana ladje »Zotu« za podadmiraia, da popelje eskadro pred Smirno. Francoski predsednik v Rimu. Rim, 26. aprila. Danes se je vršil v Kvirina?u vojaški banket, na katerem je napil predsednik Lou-bet italijanski armadi kot zaščitnici mirnega in plodonosnoga ljudskega dela. Kralj je izročil pozdrav francoski armadi z željo, naj bi obe armadi jamčili za mir in blagostanje obeh dežel. Rim, 27. aprila. Sprejem francoskega predsednika je bil povsod najprierčnejši ter tudi časopisje poudarja, da je bil sprejem nemškega cesarja le oficialen, Loubeta pa sprejema italijanski narod. Rim, 27 aprila. Zatrjuje se, da razpošlje papež p j odhoda predsednika Loubeta vsem velesilam uradno noto, v kateri bo protestiral proti njegovemu obisku v Rimu. Vstaja v nemški Afriki. Bero i in, 27. sprila. Potrjuje se vest, da je polovica nemška ekspedicije že padla. Prihodnjo soboto odide iz Hamburga zopet 17 časnikov in 230 vojakov v Afriko. Dopisi. Iz Ajdovščine. Vipavskim rodoljubkinjam in rodoljubom! Za-kraljevala je zopet mlada Vesna, na počila doba pomlajenja, pa tudi vztrajnega dela. Ponosno zro naši gorski velikani na cvetočo svojo varovanko, lepo Vipavsko dolino, in če tudi se sami s svojo oživelo floro ne morejo ponašati, ne zavidajo je, vsaj med tem, ko po njih rebrovju cvetke še le vznikajo, dičijo njih skalnate sklade ob stezah in potih prva znamenja naše po-I druŽnice slovenskega planinskega društva. Delo smo zapričeli. Skromen začetek, ker skromne so doslej naše moči, pičlo število članov. Rodoljubkinje, rodoljubi, uverjeni bodite, da ne bi trkali na vašo narodno zavest, da je naša naloga le zabavnega. Športnega značaja, ako bi obstojala le v tem, da delamo pristopne naše gorske kra- Izza temnili dni. (Sličice iz življenja raznih papežev,) (Dalje.) Papež Aleksander IV. je bil kmalu v prepiru z Rimom. V mestu sta si nasprotovali dve stranki, plemiška in ljudska stranka in vneli so Be bili med njima krvavi boji. Senator Branoaleone je bil vodja ljudske, demokratične stranke. Pregnal je zatiralce naroda, dal obesiti dva najhujša izmed njih in sklenil zvezo z Manfredom, da uniči papeževo stranko. Papež je bil zunaj Rima vodja Guelfov in je branil mestne svoboščine, ker je s tem mesta spravil v boj proti cesarju, v Rimu je pa bil nasprotnik mestne svobode in zaveznik nemških fevdalnih baronov proti ljudstvu, čim je Branca-leone premagal plemstvo, ga je papež hitro izobčil in preklel. Ali naletel je na moža, ki svoje glave ni uklonil. Branoaleone je napovedal vojno papeževemu rojstnemu mestu Anag-niju. Papeževi sorodniki v tem mestu bo strahotna pribežali v Rim in prosili papeža pomoči. In papež se je moral ponižati in prositi senatorja Branealeona odpuščenja ter preklicati izobčenje in prekletje. Zdaj se je Branoaleone odločil za poslednji korak proti plemstvu. Vzlic papeževemu nasprotovanju je dal podreti vse plemiške trdnjave v mestu. Plemiči so imeli kacih 300 tacih trdnjav ali stolpov in veliko večino teh je ljudstvo uničilo in oplenilo. V tistih časih je bila navada, podirati hiše in zavetišča sovražnikov, Brancaleone pa se je za ta korak odločil tem laglje, ker je vedel, da narod ne pride do veljave v mestu, dokler bodo stali plemiški in kardinalski stolpi. Sicer pa niso papeži nič drugače postopali. Papež Boni facij VIII. je dal uničiti vse hiše v mestu Paiestrini in usejati na raz valinah sol, kakor je nekoč cesar Barbarossa nad Milanom sol sejal. Branoaleone, neusmiljeni preganjalec krivice, zaščitnik zakona in zvesti prvoboritelj ljudstva, je umrl 1. 1258. Rimski narod ga je na po seben način počastil: shranil je njegovo glavo v dragoceni posodi, katero je postavil na mramornat steber na kapitolu. Poznejši papež je dal to relikvijo odstraniti, ker ni trpel, da bi narod poleg mitičnih glav apo- stolov častil resnično glavo enega najznamenitejših rimskih senatorjev. Papež je zdaj poskusil polastiti se oblasti nad Rimom in mialil je, da se mu to posreči, saj je bil naj večji nasprotnik papeževe posvetne vlade nad Rimom mrtev. Najprej je papež Rimljanom prepovedal voliti novega senatorja, ali Rimljani so se papeževi prepovedi smejali in so izvolili senatorjem Castellana degli Andalo. Papež je protestiral, češ, da gre njemu kot rimskemu meščanu vsaj glas pri volit vi, a Rimljani so se zopet smejali, češ, da se duhovnik sploh nima nič vtikati v posvetne zadeve. Zdaj je začel papež boj in je s pomočjo plemstva tudi zmagal in Casteilano je bil obsojen na smrt. Rešila ga je okolnost, da je najhujši tiran mestne avtonomije, zet umrlega cesarja Friderika, grozni vojskovodja Eftzelin, padel v roko svojih sovražnikov in moral leči v grob. S tem je bila gibelinska stranka takorekoč uničena. Tudi Eizelinov brat, Albe-rib, je storil žalosten konec. Guelfi so zavzeli njegov grad, zadavili vpričo njega njegovo Ženo, sedem njegovih sinov in dve hčeri, njega samega pa privezali konju na rep, da ga je vlačil po kamenju, dokler ni bil ta sicer hrabri mož ubit. Pač strašne so bile nadloge, ki so trle v tisti dobi narode; krivo-verstvo, inkvizicija z njenimi grmadami, fanatizem beraških menihov, Tatari, ljuti boji med cerkvijo in med državo zastran papeževe posvetna oblasti, revolucije na vseh koncih in krajih, medsebojne vojne malih in večjih mest, lakota, kuga, lepra — v znamenju teh strahot se je bližal konec velikanski dobi, ki jo označuje krvavi in grozoviti boj za absolutno gospodstvo papežev v posvetnih rečeh. Koncem te dcbe se je pojavil ženij, ki je tej dobi postu vil neumrljiv spomenik. To je bil Dante, verni katoličan in smrtni so vražnik posvetnega gospodstva rimskih papežev. Njegova »divina cona media« je kakor mogočna katedrr.la, na katere stolpi*:h se vidijo vai značilni karakterji tistega ča^a, cesarji in papeži, svetniki in ^rivc-verci, tirani in republikanci, učenjaki in delavci, gospodje in sužnji, zbraiii okrog človeškega duha, ki išče — svobodo. (Dalje prih.) aote, vabimo na nje tujce, ne ona je tudi eminentno narodnega pomena. Z žalostjo opažamo, kako segajo naši narodni nasprotniki uvi-devši, da to za lahkotno potujčenje minuli Časi, po nečastnem sredstvu pačenja pristno »lovenskih imen naših gora. Sveta naša dolžnost je, da zabranimo prekrščenje teh stoletnih nemih prič žalostne zgodovine slovenikega naroda. Obširna, nič manj idealna je naša naloga, zahteva mnogo vztrajnih narodnih delavcev ter sredstev. Važnost naše podružnice spoznal' so v polni meri Goričani, pridno se oglašajo in mi upamo, da se Število še pomnoži. Zatorej Čast jim! Kranjska stran Vipavske doline ne more se doslej po našati niti z enim članom — iz-vzemši Sturje —, četudi spada v po-družničin delokrog. Vipavski sodni okraj. Na nogo torej! Naša podružnica je najzapadneja postojanka slov. planinskega društva, zato tudi najbolj izpostavljena. V njeno okrilje torej vsi, da postane vredna družica ostalih podružnic. Pokažimo, da naših gora ne gledamo radi le v podnožju, temveč sledimo veneli klicu: Na pla nine, na planine! Slavna županstva in šolska vodstva, prosimo vljudno, da blagovole prva potom cklicev, slednja v šoli opozoriti občinstvo in mladino na važnost znamenj in napisov ter posvare pred v akojakim poškodovanjem. — Novo zaznamovana pota j>Siov. pian. društva« so: Ajdovščina (Slokarji) - Dol — modra barva; Slokarji (čez Orlovico) Dol — belo-medra barva; Sturje-Izvir in ulap Hubeija — rdeča barva; Sturje (mimo izvira Hubeija) Oklica — rdeča barva; Ajdovščina (Kamuje) - Kucelj, 1239 m — belo - rdeča barv«; Dol-Naravna ledenica — modri krogi; D -Goljaki 1489 m (le do meje erar-skega gjidz) — modro-bela-modra barva. Odbor „Podružnice slovenskega planinskega društva za ajdovski in vipavski okraj" 8 sedežem v Ajdovščini- Dnevne vesti. V Ljubljani, 26 aprila. — Zagovornikom Antona Bonaventure v Celju. V soboto smo priobčili v nat»em hstu članek, ki se je natančneje bavil z gospodarstvom na škofovi gr&ščini v Gornjem gradu in sicer s posebnim ozirom na dopis »iz Gornjega grada«, ki ga je »Domovina« o Veliki noči prinesla v obrambo ljubljanskega škofa in njegovega oskrbnika. Pisec dotičnega članka je glede na to, da se je »Domovina« brez pravega po voda postavila v redke vrste zagovornikov na Štajerskem notorično znanega škandaloznega gospodarstva v škofovi gornjegradaki graščini, izrazil svoje začudenje, da je celjski list jel branji škofovega oskrbnika Dioento, ki je s svojo pogubonosno gospodarsko politiko uničil blago stanje celega gornjogradskoga okraj* in spravil nebroj slovenskih letal h trgovcev v Gornji savinski dolini na reb gmotnega propada. Ta presenetljiv korak »Domovine«, ki se je doslej skrbno čuvala pokazali pravo barvo, si je p.aec članka »Anton lio-naventura, »po previdnosti božji* umni gospodar in trgovec* tolmačil na ta način, da se je »Domovina« po stavila v obrambo ljubljanskega škofa zbog tega, ker je njen novi urednik v timnem razmerju z ljubljanskim »Slovencem«, čigar dopisnik je imenovani gospod. To naše razkritje je ) Domovino«, ali bolje gosp. Antona Likarja spravilo popolnoma iz ravnotežja, da je v zadnji številki svojega lista napisal dolg »zagovor«, ki pa je bolj podoben — samocbtožbi, kakor pa obrambi. Pa to je njegova stvar! Ne da bi se spuščali v kakor-Šnokoii polemiko z g. Ekarjem, ki razpravlja v svojem zagovoru o vseh mogočih stvareh, katere pa niso s celo zadevo v nobeni, niti bistveni, niti nebistveni zvezi in sicer na način, ki kaže jasno, da je mož hodil v šolo pri »Slovencu« in si je še nobro zapomnil »Slovenčevo« že zdavna obrabljeno in vsled tega v kot vrženo frazo o »gorjači in kve dru«, konštatujemo le, da g. Ekar sam priznava, da je »Slovencev« do pisnik, s čimer je e- !a zadeva dovolj pojasnena. Kar ae tiče poziva, da bi g. Ekarju dokazali njegovo »dvorez- MT Dalja v prilogu ~ W Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 96, dne 28. aprila 1904. nosta, kakor se sam izraz*, menimo, da je bolje, da o tej stvari ne spregovorimo nobene besede več, marveč zagrnemo vse s plaščem krščanske ljubezni, ker nečemo nikomur škodovati — in tudi g. Ekarju ne, dasi se v nss zaletava na ne baš honetni način. G. Ekar le lepo tiho, saj vest?, da je najbolje tako! — Sedaj pa še hočemo pojasniti, kdo zagovarja škofa Antona Bonaventuro v celjski »Dcmovini« in kako se da ta list izrabljati na ne baš časten način v samopašne svrhe pcsimezni-kov, kakor je n. pr. zloglasni škofov oskrbnik Dicenta. Iz popolnoma zanesljivegavira smonam-:*ečpoizvedeli, da je škofa in njegovega oskrbnika branil v »D o m o v i n i« neki celjski odvetnik, čigar klijent je imenovani Dicenta. Škotov oskrbnik je dotični dopis »iz Gornjega gradaa, ki pa ni bil pisan v tem trgu, naroČil pri svojem zastopniku, kateri ga je — ako ne drugače — s silo svoje avtoritete spravil v »Domovino«. — Slovenska javnost naj sedaj sodi, kakšno vrednost ima obramba škofa Antona Bona-venture in njegovega oskrbnika, ki je plačana z graščinskim denarjem! Daii pa je bilo lepo in častno, da se je dal slovenski list, čigar najsvetejša naloga je pač Čuvati in braniti koristi slovenskega ljudstva na Štajerskem, izrabiti v umazane svrhe ene edine osebe — nemškutarja — iahona Dicente, ki je uničil z enim samim udarcem nekdaj cvetočo slovensko lesno trg-ovino v Gor»ji sa-vinski dolini, da ga moralno podpira v njegovih, vsemu prebivalstvu v gornjegradskem okraju škodljivib, da, naravnost pogubonosnih podjetjih, ne maramo raziskavati, temveč prepuščamo sodbo z mirno dušo — razsodnemu slovenskemu občinstvu! Diximu8! — Hujskanje v Soli. Piše se nam iz Bukovice pri Škcfji Loki: Dne 20. t. m. so prišli naši otrcci domov in so vedeli povedati, da je v šoli med poučevanjem verouka župnik Rožnik pokazal na steni visečo podobo opice-gorile in rekel: »Vidite otroci, to je stric od liberalcev!« Ker do3eda. še nismo slišali, da bi se v šoli hujskalo in sramotilo ljudi te ali one stranke, zato vprašamo: Aii je znan šolskemu voditelju ta slučaj? Kaj hočejo višja Šolska oblastva storiti, da ee ne bodo že otroci v šoli napeijavali k nestrpnemu strankar-stvu? Več roditeljev. — Napredek na vseh Koncih in krajih« »Lažiljub« hvaii napredne Robarje. Naprednost se k&že v tem, da so dekleta vprizorila Uro »Jeza nad petelinom« in da bodo v kratkem v Robu kar dve predstavi: ena za moške in ena za ženske. Dramatične predstave posebej za moški in posebej za ženski spol so res nekaj novega. Za srednji spol, ki ga reprezentuje fajmošter, skrbe že Marijine device, da se dobro zabava. — Tajni koadjutor tržaškega fekofa. Že večkrat smo imeli priliko govoriti o jezuvitskem patru Volbertu, ki je nekak tajni koad-utor tržaškega škofa Nagla. Pater Volbert je nemški propovednik pri sv. Antonu novem. Kot tak ima 630 gld. plače in prosto stanovanje. Zdaj mu je vlada povišala dohodke za 300 gld. — Seveda le iz ozirov na njegovo protislovansko politično delo. — Občinske volitve v Ljutomeru« Pri volitvi iz III. razreda so bili izvoljeni slovenski kan didatje. Slovenci so dobili letos 125 glasov, za 12 več, kakor pred tremi leti, Nemci pa 73. Tudi pri teh volitvah je igralo uradništvo važno viogo v korist Nemcem. Žalostno je, da je z Nemci in nemškutarji glasoval tudi sin slovenskega pisatelj?, višji davčni nadzornik KlodiČ vitez Sabladoski. — Učiteljske premembe iia Štajerskem. Učitelj na deželni meščanski šoli v Celju, Martin Novak, je šel v pokoj. Ž njim zgine edini in zadnji Slovenec s tega zavola. V zanaprej ne bo na vseh meščanskih šolah na Spodnjem Štajerskem niti enega slovenskega učitelja. — Petrazredna ljudski š)la v Šoštanju se razširi v šestrazredno, trirazrednica pri Sf, Jerneju pri Polj-čanah pa v trirazrednioo. Za naduČi-telja v Sopote (kjer je bilo pred 20. leti še vse slovensko v šoli in cerkvi) pride neki nižjeavetrijski Nemec Mansuet Nietsch. Stalni so postali: v Lehnu pri Ribnici Mihael Slemenšek od Nove cerkve, v Tepini ondotni začasni učitelj Jo s. Gosak, v Brežicah učiteljica O 1 g a M a z i iz Artič, v Smatnem pri Gornjem gradu ondotna začasna učiteljica Kristina Vole, v Zre-čah pa Amalija Tribnik. V stalni pokoj je šel naduČttelj v Šmart-nem na Paki, Luka Kožuh. — Odlikovanje. Švedski kralj Oskar II. je v torek svojeročno izročil post3Jenačelniku v Opatiji-Ma-tuljsh, g. Franu LavriČu vitežki red G. Wase 2. razreda. — zanimiv članak o Ljubljani je priobčil v 5. letošnji številki Dillingerjevega »ReiseiUhrerja« g. Janko Mlakar. — Električna cestna železnica. Pred kratkim smo objavili na tem mestu razne nasvete, ki so 86 staviil glede razdelitve voznih pasov in cen pri električni cestni železnici v našem mestu. Dalje so je r.asvetovalo, naj bi se sprejela prf ga »južni kolodvor-garnizijska bolnica« kot glavna proga z direktnimi vozovi. — Š poučene strani se nam gl*»de teh nasvetov pojasnuje sledeče: Kar se tiče obstoječe razdelitve voznih pasov vobče, je pač res, d* nepremične meje voznih pasov ceno za nekatere kratke vožnje relativno po-draže. Ta nedoetatek pa se kolikor možno odpravi s tem; da so se določile pasovne meje ravno na takih krajih, kjer največ ljudi vstopa in izstopa. Dalje se je pri določitvi pa sovnih mej pazilo na to, da je vož nja v sredini metts, med glavno poŠto, Sv. Jakoba in Ambroževim trgom, kjtr se dokazano vozi največ ljudi, tudi najceneja — 10 vinarjev. Ob sebi je pa umevno, da so cene napram daljavi tembolj zenačijo, čim-manjša je razlika v cenah in v čimveč pasov je prega rezdeljena. — Tem vobČe veljavnim dejstvom odgovarja obstoječa razdelitev voznih pasov gotovo veliko h ol}, kakor na-svetovana razdelitev prog v dva pasa v tem zmislu, da bi veljala vožnja od vseh postaj do Mestnega trza kot prvi pas — 12 vin, čez Mestni trg pa — 18 vin Potem bi bila cena vožnje ravno za kratke vožnje po sredini meeta med pošto, Trančo in Cesarja Jožefa trgom, kjer se vozi največ ijudi, najdražja, to je — 18 vinarjev. Taka razdelitev voznih pasov bi b'la gotovo neumestna in krivična. PriČakcvati je vsekakor, da bode razvoj mesta in rastoči promet vpli val tudi na razmere pri električni železn-ei in naloga železniške uprave je, proučevati prometno gibanja ter prilagoditi razdelitev voznih cen in pasov obstoječim razmeram. Vpeljava znižanih jutranjih voznih cen in otročjih listkov nam je tudi dokaz, da se uprava električne žf-leznice s tem vprašanjem ie-jno bavi. Pravilna razdelitev voznih cen in pasov pa je prvo giavno življensko vprašanje že lezniškega podjetja, zato je treba dejanske razmere temeljito proučiti in šele na podlagi večletnih izkušenj in prometnih zapiskov bode mogoče konstatovati, ali ugaja obstoječa ureditev prometov ali pa je potreba kakih sprememb. Dalje se je nasveto-valo predrugačiti železniški promet tako, da bi kot na glavni progi vozili železniški vozovi direktno od južnega kolodvora do gsrnizijske bolnice. Tak voini red je po sedanji izpeljavi že'ezniške proge nemogoč, ker je proga enotirna in je promet strogo vezan na one točke, ki so prvotno določene za srečavanje električnih voz. Te točke so tako razdeljenega ievežni čas od ene do druge na celi progi enak, ker le na ta način je mogoče doseči gladki promet Orez vsakega čakanja pri srečavanju voz. — Pri nasvetovanem direktnem prometu med južnim kolodvorom in garnizijsko bolnico mora'i bi se sre-čavati vozovi v Špitalskih ulicah in na Cesarja Jožefa trgu. Ti dve točki pa nimate omenjene oddaljenosti, ker je postajal šče na Ceaarj-* Jožefa trgu določeno za zvezni promet na postranski progi. — Pri nasvetovanih direktnih vožnjah bi morali vozovi med tema dvema točkama zaradi premale oddaljenosti čakati 4 minute, kar bi nikakor ne odgovarjalo zahtevam vzornega voznega reda. — Slednjič je upoštevati, da bi se pri tako urejenem prometu ravno na progi med pošto in Sv. Jakoba trgom, kjer se vozi najv* č ljudi, moralo prestopati; s tem pa bi ugodnost vožnje na t.jj pro^i, kjer se vsled očkih ulic itak najpočasneje vozi, veliko izgubila, kar bi imelo iz gmotnega stališča za železniško podjetja opasne posledice. Vsekakor je prepust ti končno rešitev glede cen in razdelitev voznih pasov, kakor tudi vprašanje o glavni progi kot še ne zrelo poznejši dob«, ko bode naravni raz voj rrometa pokazal najbolje direk tive za eventualne umestne prena-redbe, ki bodo ugajale vozečemu se prebivalstvu, kakor tudi železniški upravi. — Družba slov« igralcev iz Ljubljane priredi v nedeljo 1. majnika t. L v čitalnici v Kranju gledališko predstavo združeno s koncertom. Koncertne točke poje operni pevec g. Lang. Vprizori sa *Ri*rč*?ga t&larja« 2. in 4 dejanje, ter iiviraa igra »Pri vratarju«, burka v 1 dejanju, spisal Puc-'j. V glavni uiogi nastopi or. V^rovšek. — Iz Šiaiartna uri Litiji. Iz gostilniških krogov se nam poroča: V šmartnein imamo v celem 10 gostiln in ravno toliko žgan-jarij, v bližnji okolici pa še več. Čuje se pa, da v kratkem nameravata dva prositi za koncesiji za vinotoč čez ulico in eden za žganjetoč na drobno. Ker je pa tukaj že tako preveč gostiln in konkurence kakor tudi žganjetočev, se prosi tem potom e. kr. okrajno glavarstvo v Litiji naj na to pred podelitvijo koncesij ozir jemlje. — „Sokol" v Idriji priredi v nedeljo, dne 1. maja svej prvi letošnji pešizlet čez Goro na Razpotje. Zbirališče v društveni sobi, odhod točno ob poiu 2. uri popoldan. Zvečer ples v čitalnici, vstopnina 40 h za osebo. V torek, 3 maje, je v mali Čitalnični dvorani Članska seja radi posvetovanja glede udeležbe idrijskega »Sokola« na II vseslov. sokolskem shodu v Ljubljani. K vsem trem priredbam člane in prijatelje društva vabi vljudno odbor. Na zdar! — Pevsko in bralno društvo „Ratitovec" v Selcih priredi v nedeljo, dne 1. maja t. 1., v prostorih gospoda Frana Tavčarja veselico s petjem in dramatično predstavo. Začetek ob pol 4. uri po poldne. — Iz Železnikov. Predsedniku konsumnega društva „Renovcu-bodi odgovorjeno na njegovo naročeno pisanje v „Slovencu", da je vse res, kar smo pisali. Od vsega konsnmneg-a društva ima dobiček le on in njegova „žlahta". Ako ima kdo drugi od tega kaj dobička, naj se oglasi, da bodemo zapisali njegovo ime v dimnik s ,,črno kredo." Sicer pa vemo, da bode Re-novc še naprej svoje trdil, zato pa, kdor se hoče prepričati o naših trditvah, da Renovc molze v k o n-s u m u, naj malo opazuje in premišljuje, zakaj se Renovcu vedno „slabše" godi. Kar pa se tiče tiste deževne glistice, Straj nareka, pa naj velja to, da bodemo tega kopitarčka nalašč kdaj malo po-bezali, da bode potem ta štrigalica v „Slovencu" malo poklepetala s svojim grižavim jezičkom. Njemu to ne škoduje, nas liberalce pa njegovo petelinje, repenčenje zelo zabava. V konsumnem društvu je bil za pisarja „komarjeva duša". Ker je ta nmii, nadomestuje ga sedaj gospod kaplan. — Prav hudega klerikalca se kaže nadučitelj Sonc. Jako čudno je videti dandanes učitelja, ki je klerikalec. Kakor povedo nekateri, ki so pred več leti poznali g. Sonca, je bil ta mož — socijalnih demokraških nazorov. Danes pa se nahaja med črno bando. Obžalovanja vreden mož! Pri zadnjih volitvah so se pokazali nekateri možje zares v lepi luči. Volili so Demšarja, ki jih je v „Slovenskem Listuu grdil in se norčeval iz njih rodoviu. Videli bodemo, kakšno korist bodemo imeli od njega! — Vlomil je pri oknu 26 t. rr. ob %12 ponoči neznan tat v barako h. št. 168 Lienarta Plrca, krojaškega mojstra v Boh. Bistrici. Tata je od-podil pravočasno Makso Pire. — Vojaški koncert v Krškem. Dne 1. majnika nopoidne otpori restavrater Karol Žener v Krškem svoj novi vrt z lepo verando in priredi tem povodom koncert z vojaško godbo iz Zagreba, pri katerem sodelujejo tudi pevci — Nesreča ali uboj. Dne 26. t m. so debili v Lajšah pred neko hišo Itžečega Ju rja Bernika s težko rano na glavi. N* ve se, ali se je ponesrečil ali je bil ubit — zadnje je skrraj bolj trotovo. Ponesrečenec je bil malopriden, delomrzen človek — žganjepivec in prepirljiv* c. Truplo se je preneslo v mrtvašnico v Selca, kjer se bo vršil sodnijski ogled. — Semenj. V torek, 3. maja, ho v Selcih pri Škofjiloki letni živinski semenj. — Nadjati se je, da se bo mnego lepe živine na semeuj postavilo. Torej se opozorijo živino rejci, kakor kupci na Bemenj v Selcih. — Šmarsko-roga&ko učiteljsko društvo zooruje dne 1. majnika ob eni popoldne v Smarji. — Zaprli so v Mariboru babico Marijo Dvorsohafc, vdovelo Mar-var, ker je obdolžena huiodelstva po § 147. kaz. zak. (OJganjanje spočetka) — Zborovanje učit. društva za goriški okraj bode dne 5. infcj* t. i. ob 9l/» uri zjutraj v prostorih »Slovenske čitalnice« v Gorici. NB. To zborovanje je bilo določeno že za 3. marca t. 1., a se je vsled pogreba blagopokojnoga tovariša Ignacija Krizmana st. v Dornbeigu preložilo na d*n 5 mejnika t. I. — Vojaški begun. V soboto eo v §t. Antu je z odlokom 2. aprila 1904 št. 1133 odobrilo pravila „Slovenskega društva v Pulju.-* Ker je namen društva skrb za povzdigo duševne izobrazbe in gospodarskega stanja članov, podpiranje siromašnih članov in brezplačno preskrbljevanje služeb, upati je, da bodo Slovenci, živeči v Pulju, mnogoštevilno pristopili k društvu. Pripravljalni odbor je sklical prvi občni zbor za nedeljo 8. maja t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih hotela „Stadt Pola". — Vojaki — ponarejali denar. V Pulju so zaprli vojaka 87. polka Ivana Primarja in Ignacija Iskro, ki sta ponarejala srebrne goldinarje. Sokrivce že iščejo med vojaki. — Shod voznikov bodo v nedeljo, dne 1 maja t. L, cb 10. uri dopoldne v prostorih Hafnerjeve pi-varne na Se. Petra cesti. Ker se gre za jako važno stvar, vabi odbor vse ljubljanske voznike. — Velika otvoritvena pred-siava v cirkusu se ni mogla vršiti sinoči zaradi dežja, pač pa se vrši nepreklicno nocoj ob osmi uri zvečer. — Popadljiv pes. Včeraj zve čer je za Bcž:gradcm pes nedkeg i častnika popadel 12 let starega šolskega učenca Leopolda Zorš», stanu-joČega na Dunajski cesti st. 33 in ga ugriznil v desno stegno. — Šestdeset orožnikov se je odpeljalo na Jesenice, kjer strajkajo tovarniški delavci. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 15 oseb. — Izgubljene reči. Prostak 27. pešpolka Gregor Sch»iY-r je izgubil včeraj na poti od Židovskih ulic, čez Kongresni in Marijin trg do Sv. Petra cesto 24 K. — Brzoparnik ,La Savoie1 francoske družbe, (zantop. potovalna pisarna Bd, Šmarda) je odplul iz Havra 16. aprila in srečno došel v Newyork 22 aprila. Vozil je 6 dni 13 ur. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanske od 17. do 23 uunla 1904. Utovilo novorojencev 17 (=23 55°'o0) mrtvorojer.ci3, umrlih 24 (=32 25°/00K med njimi bo uinrii za akarlutioo 1, za jetiko 9, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled uutvouda 2, za militi nimi boleznimi 10. Med njimi je bilo tujcev 11 (=45 8°/0), iz zavodov 12 (=50%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 2 za vraticO 1 oseba. — Hrvaške novice. Hrvaška banica in štrajk železničarjev. Ko je napočil štrajk, vozila pe je grciica Pejacsevich iz Breda v Zagreb. V Dubioi so uslužbenci zapustili vlak in banica je morala tri dni stanovati v vagonu. — Bolezen dr. p I Bresztvenskega se obrača baje na bolje, odkar mu je — papež poslal svoj blagoslov. — Kazen Step. Radiću in prof. Jo i. Pasariću ie stol sedmorice znižal, in sicer Kadiću cd 2 mesecev na 14 dni, Pa8ar:ču pa cd 4 mesecev na 1 mesec strogega zapora. — Splošni Štrajk je nastal v Mitrovici. Tovarniškim delavcem so se pridruiili tudi rokodelski pomočniki. Delavci zahtevajo 3 K dnevne plače. Dogajajo se veliki izgredi, katerim nt kos pomnožena policija in orožništvo. — Vojaški spomenik postavijo rezervisti 32 pešpo!Wa svojim tovarišem v Kivnici v Bosni, ki so padli tam v bitki 13. avtru-U iSld Spomenik se odkrije 12 junija t. I. * Najnovejše novice. — 2 a s e b n i detektivi. Trgovinsko ministrstvo je izdalo v apora-zumljenju z ministrstvom za notranje zadeve na vss deželne eb'asti naredbo, naj se zavodi privatnih detektivov koncesionirajo, ker sedaj taki detektivi često uničevalno posegajo v rodbinsko življenje. — Ženske v lekarnah. Valed najnovejše naredbe naućnega ministrstva imajo »bsolventinje javnih dekliških lic^jev pravico se posvetiti lekarniškemu poklica. — Nesreča v rudniku. V nekem rudniku pri Juhane&burgu (Južna Afrika) se je utrgala vzdigal-n:ca, na kateri je bilo nad 50 oseb, ter padla v globočino 2000 metrov. Vai so se seveda ubili. — Virtuoz Kocian je odšel iz Inomosta v Meran, kjer bo koncertoval. — Zrtvaštrajka ogrskih železničarjev. Blizu Kis Ko oia je stražil ob želeiniški progi tudi enoletni prostovoljec dr. Kecae-kes. Zjutraj so ga našli ustreljenega skozi hrbet in cropanega. — Politični umor. V Pe-terburgu so našli ženo generala S a-tranidnarja in njenega slugo umorjena. — Zaradi atentata na španskega ministrskega predsednika so zaprli v Ali-canteju 15 oseb. — Za Adalbert Stifter-jev spomenik je podarilo Da-učno ministrstvo 5000 K. Kdaj pa je kak slovanski spemenik dobil tako pedporo V — Menioza 9 milijonov mark je spravil v promet komero. svetnik Hiebbert > Berolinu ter nato zbežal. — Poskušeno zastrup-ljenje v kadetni šoli. V kuhinjo kadetne š jle v S. tiji se je vtihotapil neki kmečko oblečen mož ter vlil v jedila neko tekočina. Moža so prijeli ter je priznal, da je anarhist ter je imel naročilo, da gojence kadetne šole zastrupi. Tekcčino, ki jo je vlil v jedila, je bil ciankali 1 Velikanska blagajna. Te dni ao pripeljali na razstavni prostor v St. Louiau velikansko železno blagajno, ki tehta loO.OuO funtov. Za prevoz blagajne je posodilo vojno ministrstvo svoj poeebni voz, na katerem prevažajo velike trdnjav* ske topove. Blagajna je dolga 20 m, široka in visoka pa po 9 m. V njej bodo hranili dragocene itU žene predmete iz srebra, zlata in biserov. • Filozofija mestnih očetov. Iz zadnjih debat v občinskem svetu v Kraljevcu prinaša neki ondotni Časopis več „duhovitih4* izrekov obe. svetnikov. Pri razpravi o priklop-ljenju nekega predmestnega zemljišča je rekel neki obe. odbornik, da je to ..popolnoma neužiten kos zemlje.- Pri debati o vodovodni pristojbini je rekel neki odbornik: „Hišui posestnik tudi ni angel, ki bi vodo zastonj oddajal,** doČim je drugi pripomnil: „Vodovoda nismo dosedaj smatrali za obrtuo molzno kravoa. Neki dru^i odbornik, po poklicu zdravnik, je izjavil: „Med zdravniki se nahaja ravno toliko ljudi, kakor med drugimi stanovi.- Ko se jo šlo za ured tev službenega razmerja v/nikom električne železnice, je rekel neki nieti-kotrčni odbornik: „Mož, ki zgubi v tem težavnem poklicu svoje življenje, zasluži dobro pokojnino.-* ' Vpliv godbe na živce. Sloveči godbenik Anton Kubtnstein je obiskal nekega dne koncert neke mlade virtuozinje na glasovirju. Mlado umetnico pa je navzočnost velikega mojstra tako zmedla, da je m d i najlepše igre udarila po napačnih tipkah. Ta disonanca jo vplivala na Rubinateina tako, d* ga je začel isti hip grozno zob boleti ter je moral bežati od koncerta, da si je dal zob izetreti. — O bavarskem vojvodu Albrehtu se pripoveduje, da ga je vselej nehal trgati protin, ako je poslušal neko gotovo arijo igrati. — Tomaž Morua je z godbo ublažil svojo Ženo, kadar jo je napadla Ksantipina lastnost. Škcda, da ni zapustil recepta številnim svojim sotrpinom. — Sloveči francoski muzik 16. stoletja, Goudimel, je iznašel dvoje arij: z eno je napravil ljudi besne, s drugo pa jih je zopet pomiril. — Tuđi o danskem kralja Eriku III se pripoveduje, da je šel enkrat poslušat godbenika, o katerem se je pripovedovalo, da zbudi s svojo godbo v človeku vsakovrstne strasti. Kralj si je dal zvezati roke. Toda dočim so bili ostali poslušalci kakor zamaknjeni, zgrabila je kralja tolika strast, da je strgal vezi ter štiri osebe na tla pobil. * Posledica ženske emancipacije. Višje državno sodišče v Wa8hiDgtonu je ravnokar izjavilo, da so ameriška sodišča leta 1903 dovolila nad 70.000 ločitev zakonov. V tem pogledu Amerike, izimsi Japonske, ne prekosi niti jedna dežela na svetu. V deželi krizantem se je laui rešilo nad 100.000 parov nadležne zakonske zveze. V Franciji se je lani ločilo 25 000, v Nemčiji 10 000, v Angliji le 284 in Canadi samo 19 zakonskih parov. Te statistične podatke potrjuje tudi duhoven Otten v listu »Rrman Catholic Messerger«. Leta 1889 ločilo se je v Z;edinjenih državah le 25535 parov, dočim so leta 1867 privolili le v 9937 ločitev zakona. V 20 letih je torej število »divorcov« napredovalo za 157° 0, dočim je prebivalstvo naraslo le za 60%. Ločitev zakona je povsem od visna od strogih in nestrog»h zakonov v pojedinih državah. Leta 1886 se je v državi Massaohusetts ločil vsaki 31. par In 1. 1901 že vsaki 20. par. V Michiganu se loči vsaki 9. in v Rhode Islandu vsaki 8. p*r. * Dvomljive prikazni na bojišču. Najzanimivejša prikazen na rusko-japonskem bojišču so Američanke, takozvane »polsvetne dame«, kakršnih ne manjka v velikih kopa liščih. Te ženske trgujejo s konji, glavna trgovina pa so jim lastne bujne oblike. Dražestne te ženske svele kože in zlatolaske prodajajo svoje smehljaje, poljubce in — mongolske konje. Govorijo rusko in kitajsko, so vedno elegantne, imajo posla z visokimi »odjemalcia, nižjim ljudem so nepristopne, ker vedo, kako je lepa prilika, da se vzdigajo zakladi, kajti iz krajev, kjer grme topovi, je drugo ženstvo zbežalo. Tako si »praktične« Američanke v kratkem Času naberejo lepo premoženje ter se ž njim povrnejo v domovino, kjer bodo v Čikagu ali New Yorku igrale »cele svetne dame«. * Duševni proletarijat v Italiji. Italija ima 23 visokih šol, tako da pride na vsakih ll 3 milijona prebivalcev že eno vseučilišče in na 100.000 prebivalcev pride 74 vseuči-liščnikov. Takega razmerja ni v nobeni drugi državi. Posledica je veliko preveč Štndiranih ljudi, ki ne morejo dobiti zlahka službe. Za službe se pulijo na razne nedostojne načine, in zato zopet ni nikjer drugje toliko klečeplaztva, političnih in socialnih zlobnežev, kakor v Italiji. Zato pa deželi manjka strokovnih izobražencev. Ko je bilo nedavno pri mornarici razpisanih 46 služb za maŠinistc, bilo je samo 53 prosilcev; za par uradniških služb pri rimski policijski prefekturi pa se je oglasilo 2000 prosilcev. Italija ima 400.000 uradnikov, ki dobivajo povprečne plače le 1200 do 1800 lir. Ravno taka revščina je glede nižje duhovščine. V celi Italiji je £0.000 svetnih duhovnikov in 40.000 menihov, dasi je nad '.K)00 župnij, ki nesejo le 600 do 800 lir letnih dohodkov. * Eksotično veličanstvo. »Glas Naroda« piše: Parnik »Celtic« od White Star je bil tako srečen, da je dovedel na našo cb*lo prvo kronano glavo, za St. Louiško svetovno razstavo. Dasiravno je došlec prvi in izvirni kralj iste vrednosti, kakor vsa evropska »veličanstva«, ga niso baš sijajno sprejeli, kar nikakor ni pravilnu, ako primerjamo sprejem nemškega »princa« Henrika z onim sedanjega patagonskega veličanstva. Veličanstvo »Groom« — ime se izgovori tako, da traja točno deset sekund —, sedel je pri prihodu parnika v medkrovju parnika »Celtic«. Bil je skrbno zavit v suknjo, držeč v naročju malega psička nepoznane pasme. Njegovo veličanstvo, cesar in kralj »Groom«, je neomejeni vladar velike pokrajine v Patagoniji, kjer so državljani tudi brez znanega § 14. enako pravni. Njegovemu psu je ime »Popo«, kar bi se po Blovenski dejalo »nežni del človeškega telesa«. V tem pogledu sta si torej patagonsko in nemško veličanstvo sorodna po jezikih. Kralja spremlja pet dvorjanikov ali "ministrov in mala, lOletna princezinja. V drugem delu medkrovja je pata-gonska dvorna d&m* pometala smeti, iz katerih je pobirala razbito steklo in slične diamante za kraljevo tiaro ali mitro, katero bode nosil v St. Louisu. Vsa kraljeva družba se ni mnogo zmenila za radovedne gledalce. Agent, kateri je dovedel semkaj Pa-tagonce, je dejal, da bi Nj. Veličanstvo, patagonski kralj, ne šel na dolgo pot, ako bi ne smel vzeti seboj svojega psa. Agent je moral tudi kralju obljubiti, da bode njega in njegovo družbo dovedel zopet nazaj v Pata gonijo. Največ neprilike je imel agent s kraljevim »Po-po«. Kralj, katari je star 60 let, se nikoli ne loči od svojega psa, ki mora spati vedno na trebuhu Nj. Veličanstva. Kraljeva hčerka, princezinja Gogou (ne goo-goo . . .) je inteligentne vnanjoBti. Neki Argentineo je pripovedoval poročevalcem, da ima Nj. Veličanstvo radi tega svojega »Po-po« tako rad, kt r je nekoč zabrauil, da niso bojev-niki nekega sovražnega rodu ukradli princezinjo Gogou Takrat je kralj prisegel pri skalovju na Tierra del Fuego, da s? nikoli več ne loči od svojega »Po po«. Patagonako veličanstvo ne potuje v St.Louts kot obiskovalec svetovne razstave, temveč kot razstavni predmet. * Sreča biti osel. Stari, do-služeui kuhar milanskega vojvode, seje bil naveličal svoje službe ter je nekega dne kneza, ko je bil ta posebno dobre volje, prosil za neko milost. „Kako milost?" ga je vprašal vojvoda. „Naredite me za oslau, odgovoril je kuhar. „Čudna želja**, je odgovoril, smeje se, vojvoda, »zakaj bi hoteli postati osel?" „Vaša milost je dosedaj povišala na mastne službe same osle, zato želim biti tudi jaz tak," se je odrezal kuhar. — To se dogaja pogostokrat še dandanes v naših prosvetljenih Časih. • Turisti in bogastvo Švice. Turisti so v enem samem desetletju pretvorili Švico od najsi-romašneje v najbogatejo deželo, ker prihaja na posaniČno glavo več denarja nego ii v Francoski in sever nih Zjedinjenih državah, ki se prištevajo najbogatejšim na svetu. Okolu 50 milijonov kron dobiva na leto narod, ki ne šteje niti 3 milijone duš. K temu pa doprinašajo: Nemci "jvicarji 20%, Angleži 17%, /o 33« Francozi 11% Amerikanci 5%, ostalo pa Rusi, Belgijci, Italijani in Avstrijci. * Katoliška medicina. Tako čudo že cvete v prosvitlem 20 veku, Te dni se je vršil namreč v Rimu mednarodni kongres za katoliško medicino. Pravzaprav je priredil katoliški zdravnik iz 1. urda, dr. Bois-ssrie, zase, oziroma za Lourd reklamni shed. ''overilo se je o vsem mogočem, le o medicinski znanosti nič. Neki dr. Aussilaux je govoril o katoliški filozofiji ter preglasil Spi-nozo, Spenzerja in Szhopenhauerja za tri — norce, Kneginja L* Tour je predlagala, naj vsaka narodnosc ustanovi v zakramentni kapeli sv. Petra »večno luč«. Imenovani lurški zdravnik je kazal katoliškim zboro-valcem »čudodelno ozdravljene« v Lurdu, med njimi nekega mladeniča, ki mu je vlak zdreb 1 več kosti. Zdravnik je rekel, da to še ni nič, v Lourdu ozdravijo celo ljudje, ki jih tja pripeljejo v krstah zdrobljene v nepoznano kepo!' Pokazal sicer ni nobenega t*ko čudno ozdravljenega, toda saj je vedel, da ima katoliško ljudstvo pred seboj, ki verjame, četudi ne vidi. * Zagonetna ženska. V Parizu se v nekaterih dneh poroči markiza Eleonora Albertina Perron pl. Kor-moel, zelo bogata in lepa dama z zloglasnim in nevarnim zločincem Mo; se Gouchouxom. Poroka se vrši civilno in cerkveno, kakor brž pride Ženin iz državne ječe, kjer „odslužuje" 13 mesečno kazen. Kaj je privedlo bogato damo, da je poklonila svoje srce tej zločinski naturi, o tem molčita trdovratno ženin in nevesta. Se bolj zagonetno za to zvezo pa je, da je ženin obsojen po prestani kazni v prognanstvo na sa motni otok, kamor mora odpotovati takoj po poroki, dočim ostane njegova mlada žena v Parizu. * Toplomer odveo. Rahločutna mati (novi otroški dekli): „Preden položiš sinčka v kopelj, se moraš vselej s toplomerom prepričati, dali ima voda pravo toploto." — Dekla: „Ne bojte se milostiva gospa; jaz ne potrebujem toplomera. Če postane otrok rudeč, tedaj je voda prevroča, če postane višnjev, je pa premrzla. Stvar je čisto priprosta." * Nov občni jezik. Neko kulturno ljudstvo na Francoski Rivieri misli, da jc odkrilo nov jezik, ki bode izpodrinil „Volapiiku in „Esperando". Ta novi jezik je nekaki italijanski dialekt, kakoršnega so v stari rimski dobi govorili rimski mornarji, vojaki in trgovci ; samo prikrojen bode malo bolj sedanjim potrebam. Vsando se baje lahko v najkrašem času priuči temu novemu jeziku. * Prijeten razgled. Hribola-zec vodniku: Pa ste mi pravili, da je tukaj gori tako lep razgled?" — Vodnik: No, ali nisem prav govoril? Spodaj gredice s špargelji, na levi češplini nasadi in pivovarna, na desni ribnjak s karpi, grmovje s fazani in zadaj vinogradi. * Frideno. Kot najnovejšo pridobitev na polju vzgajanja otrok, gojitve ust in zob in v varstvo proti nalezljivim boleznim priporočamo Frideno ustno vodo za otroke cena 1 K; proti ranjenju dojenčkov in kot posipalni prašek: otroški creme, cena K 1*20— najboljše za otroško kožo. Frideno-preparati so na prodaj po vseh boljših lekarnah in parfumerijah in v glavni zalogi, Dunaj, L Graben 28. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 28. aprila V današnji seji poslanske zbornice je trajalo čitanje interpelacij do pol 2 , potem se je začelo z imenskimi glasovanji, čehi in Jugoslovani so zapustili zbornico — vsled časar ta ni bila več sklepčna Podpredsednik Kaiser pa je trdil, da je glasovalo 90 poslancev. Zaradi tega je nastal velik hrup. Kai-serju se je očitalo, da slepari. Dunaj 28. aprila „Neue Freie Presse" naznanja, da namerava vlada razpustiti poslansko zbornico. Nove volitve naj bi se vršile na jesen. Dunaj 28. aprila. Parlamentarna komisija poljskega kluba se je danes zopet pogajala s Čehi za stran opustitve obstruk-cije. Uspeha nihče več ne pričakuje. Dunaj 28. aprila. Grajalni odsek je sklenil predlagati, naj se posl. dr. Steinvvenderju izreče graja. Dunaj 28. aprila. Iz Brlksena se poroča, da je danes ponoči umri bivši poslanik pri Vatikanu, grof Friderik Karol Revertera. Rim 28. aprila. Italijanski kralj in prezident Loubet sta se danes odpeljala v Neapolj. Rusko-japonska vojna. Pariz 28. aprila Listi poročajo, da so Japonci vendarle p rekoračili reko Jalu. Petrograd 28 aprila. Tu je v preiskovalnem zaporu neki rit-mojster, ki je Japonski prodal, a še predno se je vojna začela, ruske vojne načrte. Petrograd 28. aprila. Veliki knez Ciril se neki kar nič dobro ne počuti. Gospodarstvo. — Slapenska posojilnica v Vipavi imela je v mesecu marcu t L 14148G K 78 v prometa. Hranil nih vlog bilo je vloženih v tem me-spcu 46 890 K, dvignenih pa 5577 K 58 v, tedaj vtč vloženih 41312 K 42 v. Posojil se je izp'aSaio 13.G95 K, vrnilo pa 4145 K 60 v. Pri druzih denarnih zavodih se je naložilo 62 000 K I e vrlega napredka tega narodno naprednega denarnega zavoda je razvidno, da si je ta posojilnica zadobila na Vipavskem vsestransko zaupanje. Forman (kloro-vani methvlovi eter mentola), na klinikah preizkušen, ki so ga zdravniki že pogosto označili kot naravnost idealno sredstvo proti nahodu. Za lahek nahod zadostuje pFormanovau bata (pusice po 40 vin.) za. hujši nahod pa naj se — po zdravnikovem nasvetu — rabijo „For-manove pastile (75 vin.) za duhanje s pomočjo inhalacijske steklenice. Učinek je čudovit, spočetka nahoda domala nezmotljiv. Forman se dobiva v vsaki lekarni. H 1064-3 Častno diplomo s pravico do zlaet svetinje je dobili zadnjič na gospodinjski razstavi firma Emanvel Khuner A sin na Dunaju za svoj izdelek Kunerol, zajamčeno čisto rastlinsko mast, ki je za kuhinjske namene odlične vrednosti. Tudi pri prejšnih prilikah so ta izdelek ve "krat nagradili in odlikovali in naj torej nobena gospodinja ne zamudi, poizkusiti to rastlinsko mast. Nujno svarimo pred slabimi mamljivo podobnimi posnetki brez vrednosti. Gosp. Juliju Scliaumtiiiii-u, lekarnarju v Štokeravi. Da si odpravim pomanjkljivo probavljanje, prosim Vas, pošljite mi 5 škatelj Vaše želodčne soli takoj proti povzetju. Z velespoštovanjem 233—2 a Andrej rieselie. Geschwent, dne 19. avgusta 1899. Pristno se dobiva pri Izdelovalcu Juliju Seltaumann-u, deželakem HliiiHMNkcni lekarnarju v Stoke-rit* 1, dalje v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena Skatljice K 150. Razpošilja se s pošto vsak dan, a ne manj kot 2 skatljici. So dobiva povsod 1 12 neobhodno potrebna zobna Creme * vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Uydrove žitne kave POSKUSITI **» ViGi«k Or««o«(Xjno. DOMAČI PRIJATELJ" 0 ifjrna l. C ar na jttBt ifVa VrtfaMll Nič več kurjih očes na podplatih, na prstih ali med njimi, če se rabi moj patentov. It llllfcTOl Brez namakanja, mazil ali obližev. Hun^ol je in ustane doslej edino sredstvo za popolno od-p*i£ pravljanje kurjih očes brez bolečin. Rungol za na prste ali podplate po 1 K, za med prste 50 vin. Razpošilja po povzetju s poštnino vred ali franko, če se denar naprej pošlje, izdelovalec Viljem Runge w luni aa pri Voplicali Kulmerstr. Kaiser v. Osterr. Priznalna in zahvalna pisma pri izdelovalcu na ogled. 737—7 APENT£' 99 „Ena najboljših solinskih, odvajajoči/t rudninskih voda". Josip Lapponi telesni zdravnik Nj. Svetosti papeža. Zapisujem grenko vedo „APENTA** v bolnišnici, kakor tudi v privatni praksi in sem jo spoznal kot res izvrstno Prof. G. Mazzoni primarij, docent patologije, kirurgije in ginajkologije. „Prav ta voda je najboljša za zdravljenje kroničnega zaprtja". 331—9 Dr. Lancereaux profesor na medicinski fakulteti v Parizu; predsednik „Academie de Medicine". Dobiva se v velikih in malih steklenicah v lekarnah itd. Izključno razpošiljanje: S. UNGAR ml., C. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I, Jasomir-gottstrasse 4. Zalogi v Ljubljani: Itlllmel ka^tner in Peter Lassiiillt. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana TaiiKkiiifl lioitnra sol las katera okrepeuje laglsee, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje las. 1 steklenlea z navodom 1 It. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Pran Jožefovega lubiL mostu 37—17 Frideno I um de Frideno pure, steklenica K 5—, specialiteta proti vraskam, gubam in kožnim nečistostim. Higienski preparati za otroke. Ustna voda za otroke K Iv-, najnovejša pridobitev na polju gojitve otrok, za gojitev ust in za zabranjenje proti nalezljivim boleznim, kakor: ošpicam, škrlatici, davici itd. Creme zii otrok« K 1 20, proti ranjenju dojencev. Prašek K — PO, najboljše za otroško kožo. Ceniki s številnimi zdravniškimi priznanji gratis in franko. Vpeljano v otročkih bolnleah. Svedočbe od vojvodinje Baenske, baronice Gorizzuti, baronice Rothschild, vojvodinje Manchestrske itd. Razen tega spričevala odličnih zdravniških avtoritet. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in parfumerijah, kakor tudi v generalni zalogi: Dunaj, I., Graben 28. 664-8 Spominjajte ee dijaške In ljudske kuhi nje pri Igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri neprlčako-===== vanlh dobitkih. - Oblastveno konces. vzgajališče javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., Neubauprtel 36 Ustanovljeno 1849. 219-15 Umrli so v Ljubljani: Dne 23. aprila: Franja Kozina, kurja-Čeva vdova, 69 let, Ma-iije Terezije cesta št 26, jetika. Dne 24. aprila: Viktorija Knez, delavčeva hči, 6 mes , Tesarske ulice st. 3, Ec-clampeia infantum. Dne 25. aprila: Cecilija Vorm&ek, fii^ vilja, 22 let, Bohoričeve ulice 6t 10, jetika — Karol Luschin. c. kr. stotnik v p, 7Q let, KrjževniSke ulice st. 4, Carcinomatosis. Dne 2tJ. aprila: Marija (lorjanc, 81 let Križcvuifike ulice st. 7, pljučnica. Dne 27. aprila: Marija Svetlin, zaseb, niča, 66 let, bv. Petra cesta St. 15, Carci-noma ventriculi. V deželni bolnici: Dne 22. aprila: Josip Kozman, posestnikov ein, 8 dni, pljučnica. — Andrej Puha: hlapec, 50 let, jetika. Dne 23. aprila: Ivan Šifrer, gruntar, 52 let, srčna kap Dne 24. aprila: Josip Skender, hlapec, 18 let. pljučna jetika. V hiralnici: Dne 25. aprila: Uršula Fajs, delavka, 43 let, pljučnica. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Oradni kursi dunaj. borze 27. aprila 1904. BUfo 99 i ■alosbeoil i>Kj>lrJl 42° o majeva renta 4'2'70 srebrna renta 4° o avstr. kronska renta »•/„ „ zlata n *•/• ogrska kronska „ 4% .. zlata I a1/. /. » It Ji t m . • 6 posojilo dežele Kranjske posojilo mesta Spljet Zadei h 41 , B bos.-herc. žel. pos. 19u2 4" o češka dež. banka k. o. 4 1 Denar 9970 S9 45 99*60 l\f»35 97 90 118-35 10O— 100-26 100- -100-45 100--100-— • ii 11 h **0' * 41 8C o zst. pisma gal. d hip. b. 41 s° a pest. kom. k. o. z 10° oPr...... . 41 ,° 0 zast.pisma Innerst. hr. a1 / o „ „ ogrske cen. dež. hr......100-50 4* t° o z pis. ogr. hip. ban. 4*,° o obi. ogr. lokalnih železnic d. dr.....10010 obl. češke ind. banke 99 65 99-8< 119 56 68*10 113-53 100*76 10125 10M- -10145 100 25 10015 101-65 101-75 10675 10775 101- 102.- 101 1002O 101 I 101- 41 t I I 4° 0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4*/0 prior. dol. žel. 4» « iuž. žel. kup. 111. o avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1854 . . . . ii i« •« 186011 • • « 1864 . • . . 10075 101"i 5 98- 51 - 99- 50 100--298-80 300 6-101— 112- 193-182 - 195 -184 5( 259 75 261-75 tizske......161 50 zem. kred. I. emisije ogr. hip. banke . . srbske K trs. 100 — turske . .... srečke . . . Basilika Kreditne „ . . . Inomo&ke ,, . • . Krakovske H . . . Ljubljanske „ . . . Avst. rud. križa,, . . . Ogr. h ii • • • Rudolfove ., . . . Saicburške „ . . . Dunajske kom. ,, . . . De'nice. Južne železnice . . . . Državne železnice . . . . Avstr. ogrske bančne delnico Avstr. kreditne banke . . Odrske „ . . Zivnostenske - . . Premogokop v Mostu (Driix) Alpinske montan Prafike žel. indr. Rima-Murlnyi Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Valute C. kr. cekin...... 20 franki ....... 20 marke....... Sovereigns 1635^ 305 -29-J L 27d- m< 1333 22 4 474-6" 84 5(< 81 5» 72 -651 30 -71-80ČO 514- 82 76 83 75 1)4 -5' 6' 1602- ltil2 643 75 644 760« 76125 260 — 252- 62>- 630- .... I 414— 415-dr. . . . |l960—lft52- 493 6C 491-- 340—! 344- 464— 470 - lb3- 155 21-5 — 293-272- 90-; i . 21 '40 4B5--8 ■ap^m-^ioi^ po najugodnejših plačilnih obrokih in obrestih. Podpisani proda ugodno tudi svojo v deželni deski vpisano graščino Grič na Mirni pri Trebnjem. Dvonadstropni gra dič, novo preurejen, gospodarska poslopja, sadni in zelenjadni vrt, ograjen, stari gozdi 1.1, d., skupaj okoli 30 oralov. Najzdravejša krasna griškalega, med gozdi in vinogradi, komaj pol ure oddaljeno od železniške postaje Trebnje — Dolenjsko. 1170—2 Jos. Paulin Ljubljana, IVIarlJlii trar «<• *• f rane Stupica Ljubijana Marije Terezije cesta I. v Ančnikovi hiši zraven ,Figovcak priporoča slamoreznlce, mlatilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnice, pluge in brane najboljšega izdelka; dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake žage in kotle za kiajo in žganje* Porfland in Homanfenifiit železniške šine in traverze, poljski mavec. 1109— 2 IflizarsUo, teharsko in klju-ettvnicariiko orodje ter vse druge, v železno stroko spadajoče predmete. Vedno velika zaloga špecerijskega blaga. Učenec slovenskega in nemškega jezika zmožen se sprejme v večjo trgovino mešanega blaga na deželi. Kje? pove tipravništvo „Slovenskega Naroda". 1124-4 pripravne za vsako obrt H79-2 prodaja pod ugodnimi pogoji A. Gasagvando trgovec v Ajdo* »vliti (Prlittortalto). Poskusite ■ :j£jn ■V -1 I Po okusu in zdravem učinkn prvak likerjev. Varstvena znamka. Ogreva in oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 5-96 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. Zgodovinska povest Ib francoskih Časov niilnnil« h M (ponatis iz „Slov. Naroda") Wf je izšla! Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-le pri L. Schvventnerju v Ljubljani. Iztis po K l'60, po pošti K I-80. v- Peter Keršič t Šiški pri Ljubljani priporoCa svojo veliko izbero ar. . tjfc: »lil i ali pa jih 1214—1 po naročilu točno Izdeluje v svoji tovarni. i Rabljeni vozovi se jem!jo v račun ^Ljubljanske kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v Kupuje In vse vrste rent, zastavnih manalmh obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. CELOVCU. prodaja pisem, prijoriiet, ko- Akcijski kapital H 1,000.000-— Zamenjava Ib ekskomptujg Daje preduge na vrednastne papirje. izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srečka proti vnovčuje zapale kupone. "arrcLrzi-i.1 izg-o-Toi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. E^kumpt in lnlcatSJio tnenfe. ""ttSJ tfcjrT Borzna naročila. Podružnica v SPLJETU. Denarne >l«jcf sprejema v tekočem računa ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložeui denar oorestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—48 Promet s čeki in nakaznicami. Vožnji red c. kr. priv. južne železnice veljaven od 1. maja 1904. Z I^niifi jii v Trst. csta;e Dunaj........ Odhod Miirzzusehlag...... „ Gradec........ „ Maribor........ Celje......... „ Laški trg....... „ Kiniske toplice..... „ Zidan most....... „ Hrastnik....... Trbovlje....... „ Zagorje........ „ Sava........ „ Litija......... Kresnice....... „ Laze......... „ Zalog........ LJub,JanaJ Odhod Brezovica....... Preserje (postaj.)..... Borovnica....... ,, Logatec........ „ Planina (postaj.)..... Eakek........ „ o stoj na....... „ Prestranek ....... „ St Peter....... . h Divača........ „ Nabrežina....... „ Trst......... Prihod Brzo v lak Poštni vlak Sekundarni vlak 7 GC 7večer H-40 zvečer 8 25 zjutraj 9 2) zjutraj 115 pop-!. 3*50 ponoči __ _ 9 56 ponoči 11*39 ponoći 11*03 dopol. 1 50 popol. 511 -11 „ 6 10 zjutraj — — 11-44 „ 126 „ 1*06 p« pol. 5 10 „ 9 10 ponoči :V50 „ 1045 dopol. — — 1258 247 „ 2*24 » «10 zvečer 11-34 8*15 zjutraj 231 popol. 3*4*3 zjutraj — 4 14 „ 3\VJ a 9*39 ponoči 953 ., 1*50 ■ 10-1-i dopol, 5 44 , 7*33 , — *4 2o „ 4 05 rt 2 0 i 10-30 3*08 ponoči 7*43 „ — — *4 24 „ 4*14 •j 10 0 i „ 213 rt 10-39 „ - *** , 7-55 , — 2*15 „ 4-48 4-89 n 10 19 „ 2*56 n 1109 . .i-.9 . 8*08 , — — 10-31 o-»)7 rt 1119 „ 715 . 818 , — — — 4*46 r) 10-38 „ 3*15 rt 11-36 „ 82.5 „ — _ — 4*88 n 10-47 „ 3 23 t 11-33 , 8-3 i — — _ — 11*00 „ 3-8"* -» 11-44 7-57 . 8-43 — — 5-iO n 11-11 3 45 » 11*8 B 812 . 852 . — _ — 1123 „ 3 56 n ia*03 popol. 8*28 | 9 1 2 dopol. — — 11*37 ., 4< 9 n 12-15 , 8 56 9 14 , — — 11*48 , 4 1H 1224 B 913 p noči 9-24 — 3 51 5 51 542 1201 4*32 t l«*35 933 , 935 . — 359 R 559 , 5 47 12-35 „ 4*55 n 12-58 , — — 7 4 ' z.ečer _ — _ 1-08 , — — T;" ■ — — 1 01 „ 5 16 it — — — — — 1 19 5-32 rt 132 — — ►ti z 4 52 , 6*53 zjutraj 6-41 Z. ečer 203 „ 6 13 zjutraj 2-12 , r« . — — s M . — 222 . 6 30 »» — — 9 15 ponoCi _ — 702 2 38 . 6-43 n 2*41 , — — 12- „ — 7 2S , 718 rt 3*. 5 , 704 ■ 3 01 — — wa „ — — 3*21 m 7-15 »i 3-12 „ — — IO«! „ 5 41 7 54 , 7-48 rt 844 „ 810 rt 3-33 , — 10 13 prih. 6 09 zjutraj 8-22 903 dopol. 8-11 TI 4*27 „ 4-U8 „ — — 646 ; 8-47 n D on u S 57 dopol. 5 0") — — — 710 n 9 25 . 910 9 6 1) zjutraj 1025 5 96 N — - J se "Tr-ait-ni na X>im«J. "JfP c s t st i e Brzovlak Poštni vlak Sekundarni vlak Trst .... Nabrežina . Divača . . . Št. Peter . . Prestranek . . Postojna . . Bakek . . . Planina (postajJ Logatec . . . Borovnica . Preserje (postaj.) Brezovica . . Ljubljana . . Zalog. . . . Laze .... Kresnice. . . Litija .... Sava .... Zagorje . . . Trbovlje. . . Hrastnik . . Zidan most . . Rimske toplice Laški trg . . Celje .... Maribor .... Gradec . . . Miirzzuschiag . Dnnaj . . . Odhod 6-35 7 06 750 8 21 zvečer 8*10 zvečer 8-42 9 32 ponoči 10 12 „ 10-39 „ Prihod Odhod 7*55 zjutraj s-27 „ 9' 13 dopol. 9 47 „ 10*05 „ HH3_ „ 1036 9*45 ponoči 953 11*42 1150 »» n n it M n 11*19 11-25 11 5*5 12-13 popol. 12*20 Prihod 1103 11-32 „ 1249 „ 2-05 „ 4 13 -6'45 zjutraj 100 ♦1.10 *1 19 1*33 3*10 4-bl 6*«9 9*15 zjutraj dopol. 12-54 „ 104 B 113 „ 1-27 „ 255 „ 420 n 6*22 zvečer 8*50 11*30 po noči 3*55 dopol. 6*00 zvečer — — 12*13 10*5 i M 7*15 *• — — 1 44 , 1156 „ 8z3 — 2 43 12*40 popul. 9 13 ponoči 7 20 zjutraj 2-56 . 12*J n 924 — 7 29 N 312 „ 194 n 939 f — 741 „ 3 33 p 1 21 „ i» t s — 7:8 ,t 3 45 „ 1-30 „ 10 09 5» — 807 359 . 143 a li»2,' r» — H19 8-41 „ 430 „ 296 „ 10*49 H — 440 a »5 , 1059 r» — — 2 25 „ _ 9 94 dopol. 5*01 ti 2 3? n 11 20 )> — ,9 15 ., 5 15 257 12*15 jj 61 i zjutraj 5 26 3<-9 n 12-26 >» ♦-•30 „ 5 35 ol9 „ 12-35 »» 6 51 „ — 548 „ 332 „ 12 4t5 )» 708 n — 5*59 zjutraj 3-44 „ 12*56 rt 7 22 „ 3*08 „ 3-54 „ 1*06 ■< 7-36 H — 620 „ 4 06 „ 116 >» 753 „ _ 627 „ 414 W3 VI 803 6*34 „ 4 23 „ 1 30 It 814 „ 650 4-49 „ 2 0) ti 852 „ _ 700 „ 5*0 \ „ 218 *» 9 07 dopol. — 7 09 5-10 „ 22:» n 3*33 n — 7 24 „ 5-27 , 250 ■» 941 „ — 9 40 dopol 7- L5 zvečer 5 06 — — 12 o0 popol. 10-10 ponoSi 7 06 zjutraj — — 3 48 „ 2 03 „ 9*44 dopol. — » — 7 32 zvečer 540 g 1*80 popol. — ■00 n 21 33 44 53 vso'» 8-13 3*31 8*33 3*46 Svi- li ečer 9"13 ponoči 10 5 > prih. * Postajališče samo od 1. junija do 31. avgusta. Optični zavod FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 28 priporoča veliko zaloge vaa-kovra nin ocal, naočnikov, daljnogledov ter vseh opti čijih predmetov. Poprav'-a in po-Sin naročitve, se izvrse točnrj ceno in takoj Žalne klobuke i ^ v bogati izberi od najcenejših do ^ najfinejših vrst prip-roča 18 i3 salon modnih klobukov J. S. Benedikt, Ljubljana. Josip Reich ■H parna **- barvanja in kemična spiralnical ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozka ulice št. 4. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. PoMtrrzht« tornt*. t>ne vtlzhe. **! i v<^»^->j*J»**>*»^»^>J»^#»#*»J»j»#j»**-#t 4 •* •* •a- * ■# : ■•r ! ** « -a? •a-* * ♦ > mmm c3 CD $prrd»J raina abllktt, ne lijšc-i n« želodec, priporoča t največji izberi Alojzij perschć v Ljubljani Pred Škofijo 4t. 21. 4 ******+ 4* + + + #<>#«♦« Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov. —>-| Električni obrat. fK- liani Brata Eberl I6!l lH4k 1 i i t Prodajalna in koznptoar: Miklošičeva cest* št. 6. Delavnica: Igriške ulice št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drl Ii c.kr. prlv. jui. U\t: Slikarja napisov. Stavblnska in pohištvena pleskarja. Velika izbirka dr. Schoeufeld-ovit barv v tubah za akad. slikarje Zaloga čopičftv za plaskarje, s' karj« in zidarje, »tedilnaga mazila za hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava slav. občinstv Dajnuvej&e, naj bolj 5e in neprecenljiv sredstvo za likacja sobnih tal p imenom ,JUpldol'*. Priporočava se tudi si. občinstvu z: vse v najmo stroko spadajoče delo v mesta m ca deželi kot priznano reelnv m lino po najnižjih cenah. Sušenih ostankov veliko v zalogi Za IB t se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z .manufakturnim blagom HUGOIHL I xxxv Ljubjanl x x x *Y i Špitalskib ulicah it. 4. Vzorci na zahtovanje poštnine prosto MV EV JQ 26 deček se sprejme in mesarskega vajenca. Naslov pove upravništvo »Slov. •roda.« 1107-4 Prodaja! Prodajam prekrasne, dobre, pristne turške in perzijske * mm kakor tudi zajamčeno svilnate preproge po jako nizkih cenah. Ker ostanem le kratek čas tukaj, prosim slavno občinstvo mnogo-brojnega obiska. 1189-2 Z velespoštovaojem Mohamed Halich na Dunajski cesti štev. 8 prodajalnica Karola Puca. Nujno svarilo. Častit« občiastva v njega lastnem interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi imeni in znamkami poveličevati in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zakaj le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni KUNEROL je dokazano prva in najboljša rastlinska mast, ki je kot najdišča jedilna mast priznana od avtoritet. 3041—10 Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd. Zahtevajte „Kuneror' v vsaki boljši prodajalnici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol" Se ne dobiva, pošiljamo poskusne postne fikatije po okoli 5 kg brutto po 6 K 50 h za škatljo, t ranko na vsako avstro-ogrsko poato proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po V, ali 1 kg, v zabojih pa od 10 kg naprej. Za groaiste prednostne cene I Brošure in zdravniška izpričsvata zaitonj. Prva in najstarejša tovarna za rastlinsko mast v vtionarliljl Emanuel Khuner & sin Dunaj XIV 2. Etablirana 1880. RE&l&T « KRI 6 SZH UT2MAR Kot kovaški vajenec se sprejme takoj krepak deček 14 let star, iz poštene biše in lepega vedenja. 1204 Jernej Vidmar, kovaški mojster v Dolu pri Ljubljani. Čez plan. To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „SIov. Narodu", pa tudi .Slovenec" ter „Dom in Svet • sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentner-ja v l.|ul>I|ani se kakor LOBIN elegantno in stanovitno, ker je to najboljše čistilo za usnje. Edina tovarna: Fritz Schultz jun Act-Ges., Eger i B u. Leipzig. Pozor izletniki! o Nova gostilna. Slavnemu občinstva ljubljanskemu in na deželi vljudno naznanjam, ..................""""""" da sem otvoril i>niit>u»i*i>M**n*4**a»**4a j v Medvodah poleg -kolodvora m& j NOVO OPRAVLJENO GOSTILNO kjer bodem točil pristna, naravna VINA vsake vrste ter tudi več vrst PIVA. Za dobra mrzla in gorka JEDILA bo vestno skrbljeno. J ......t..».......».ui Postrežba točna in solidna. ***************......* ^^°ripoSa°^ 1051-3 JO»ll> J^Slll z odličnim spoštovanjem gostilničar in mesar v Medvodah. Premnogo priznanj in diplom. Hugo Vit Jung Uvoz Izvoz Razpošilja se carine prosto in popo'noma brez vsakih stroškov. Najboljša kava 5 ^li^Vl ČJIJ 1 kg. po K 4-90, 6 —, 8—, 10- , 12 —. Namizno olje g?i££2gš?££5 Olje za cerkvene svetilke (sodček okoli 30 litrov (25 kg.) po okoli 26 K) Vlil 9 (sodček primeroma 3f> litrov) V lil d dalmatinska, istrijanska, italijanska Brundizij). rdeča (krvna) ali beia, pristno prirodna, najfinejše kakovosti 18 do 20 K. Za pristnost blaga jamčim. Skrbna postrežba. 1011 3 Cenik zastonj in poštnine prosto. „CUNARD-LINE" Edino direktno prevažanje potnikov v vseh razredih, in tovorov „TRST-NEW Y0RK" 838-9 ii pomiki f do Jacem Glavni zastap parabrodne družbe stanišču. Prosta izborna . hrana in pijača Sedaj naj- P NaRD- NF' nižje cene. Vsak potnik naj „^Ulinnu !_ IM L se obrne prej za podrobnoj i ... poduk na oblastveno po- LjliDljŠRa, M3fip Ug SteV. 1 ........verjeni.......- zahtevajte samo SELLE * KARY-Jev Wa|bol|£e čistilno sredstvo B za vsako boljše obuvalo. Bumeno in črno. Posebno priporočljivo za čevlje Iz l>ox«'iil Im-. oKCtirisi-, rhfvre-aui- In lui4oyea?tt unitja. Dunaj XII. 1. 330-13 Ces. Kr. avstrijske ^ državne železmct C. kr. ravnateljstvo drž, železnice v Beljaku. veljaven od dne l. oktobra 1903. lota. ODHOD IZ LJUBLJANE juž.kol. PHOGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m hh| osobal viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^P ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez K'^in-Reiflint v Steyr, v L>nc na Duna) via Amstetten — Ol 7. uri 6 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno -al, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni v!a* v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klem-Reihing v Steyr. Line, Budjevice, Plzen, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr Lipako, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo (direktni vozovi 1. in U. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri B m popoldne'- iatotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari H m zjutraj osobni vUk z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, T; Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak {direktni vozovi I. in U. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten. Lipsko Prago vdirektni vozovi I in H. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, JLinc, Stejr, Pariz, Genevo. Curih, Bregenc, Inomost, ZeU ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohur, Pou tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubu*, SeJzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzeosfesta, Pontabla. — Ob 8. uri BI m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Sciztha' iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob S. an 11 m zjutraj iz Novega mosta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer iatotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pc poldne, ob 7. uri IG m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Oo 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 65 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevrt pejasem času, ki je za s min, pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 a tisoče v/ Z dr avr\ i K. priporočen a o j boljša n a z. a želod u b c ! n e z c! r c \' ^ in • •. .• i*, jfc/ J zborno se je obnesla pri luvanju, črevesnem kataru/ d B Ot p r i s, zaprtji ^ A vspevajo tem in ne trpe prav nič na n ep re b SaVljivo sii. D o bti se v lekarnah in droge rijah Ton/ arna R. K u f e t-c ^ , B e: fr g d o fj f — a r\/i b lj o in Dunaj, i i. t. c3. izvrstno Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko Jelen". Ono je SH>~ zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime .SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 108*- 4 19* Ustje (češko) Juri Schicht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu. Dobna se povsod! Ustje ( \ francoski cirkus GutUaume. Ljubljana, Latermanov drevored. Radi slabega vremena ni bilo včeraj predstave. Zato se vrši zvečer ob 8. uri gala-predstava s senzacionalnim vzporedom. iVa^topi vse osebje In iau«natel| Gutllannie z originalnimi dresurami v prostosti. Dnevna hl»g;ajitt* bo odprta od jutri, srede, Daprej od tO. ure dopoldne do I. ure popoldne in od 3. ure popoldne do predstave. CViie fnedeirm t Zaklopni sedež (numeriran) 9 H. AS v., I. prostor (nenumeriran) f 14. .»o v., U prostor menumeriran) HO v. Otroci do 10 let in vojaki od narednika nizdol na I. in II. prostoru polovico. Jutri gala - predstava. 1210 Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega trgovina z mešanim blagom v zvezi z gostilno se odda za dobo več let v najem. Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi pro stori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje hlev i. t. d. Naslov za ponudbe pove upravništvo „Slov. Naroda*. 1132—2 Razpis stavbe. Podpisano Županstvo odda ponudbenim (ofertnim) potom v proračunjeni skupni svoti od 55.000 K. Pismene ponudbe, ki naj so kolekovane z 1 K, zapečatene in od zunaj kot take označene, morajo obsegati ime, priimek, poklic in stanovanje ponudnika. Ponudbi je priložiti 5% varščine od zneska onih del, na katera se ponudba glasi, ali pa za skupno delo. Ponudbe se bodo sprejemale do dne 7. maja 1904 do 12. ure opoldne, na kasneje došle ponudbe se ne bode oziralo. Načrte, troškovnik in stavbene pogoje si lahko vsakdo ogleda v navadnih uradnih urah pri podpisanem županstvu. Županstvo mestne občine Rudolfovo dne 23. aprila 1904. 1177-2 Odvetniško naznanilo. Stavnemu občinstvu naznanjam, da jem dne SO. marca t9 04 otvorit svojo 1301—r odvetniško pisarno v Jfosjem na Štajerskem. 2 odličnim spoštovanjem dr. Birngast odvetnik. Zajkole^ Preden se kdo odloČi nabaviti si kolo, naj ne zamudi ogledati si zalogo ali vsaj naročiti cenovnik pravih PuCHOVIH KOLES, najnovejših modelov, katerih edino zastopstvo ima = Jran Čuden v CjubljatiK # # ^ ^ ^ pozor!!! One častite gospode, ki se zanimajo za 535—10 ii motor-kolesa vabim, naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno kolo PUCH-MOTOR, da se prepriča, kako fino in popolnoma preprosto je sestavljeno, tako da se vsakdo lahko takoj priuči voziti. Puchovo kolo vedno pred vsemi drugimi! Zaradi preuredbe trgovine se nastopni, v moji zalogi se nahajajoči, zdolaj navedeni damski in otroški predmeti kakor tudi platneno blago opuste in se bodo od ponedeljka 18. aprila počenši vazprodajall s 4O°0 do 75° o popustom, nekaj predmetov se pa razproda za vsako ceno. Perilo, srajce, korzeti, hlače, frizirski plašči. Spodnja krila, svilnata, volnata in satenasta. Predpasniki, za dom in za šolo. Jloderci, tudi najnovejših oblik. Spodnje Jopice, tkane. Spodnje hlače, tkane. Bluze. Varoralcl modercer, beli in barvast. Vodarice, vsakovrstne. Oblačilca za dečke in deklice Cepiče za dečke. Čepice, ploščate za deklice. Rokavice za dame in otroke. Kopalno perilo. Čipkasti trakovi. Platno za rjuhe, 150, 175, 195 cm široko. Platno za perilo, 60, 78, 90,117 cm široko. Vtmizni prti, izcela in na meter. Serviete. Grarniture za karo. Brisalke, na tucate in na meter. llrisalne rute, za kuhinjo in za jedilno opravo. 71 i licu, podo Igaste preproge, prtiči za kredence in pladnje. Različni drugI predmeti. Gorenje blago je deloma lastnega izdelka, vse drugo pa tudi najboljši fabrikat, ker nikdar nimam v zalogi bazarskega blaga. Kdor bi torej rad kaj dobrega ceno kupil, naj ne zamudi te ugodne prilike. Z veleBpoStovanjem 1067 —6 CJ.^Camamu Ljubljana, 14. aprila 1904. To lil h ko Hr nr počiljfi na dom na ogled. Nikogar se ne sili, da kaj kupi! tttaJerMko deželno zdravlll*ee kopališče Doberna * Celju splošno znane akratoterme 37° C in Jeklenasti vrelci za pitje. 397 m nad morjem; železniška postaja Celje. 8 ur od Dunaja in Budimpešte, 41 2 ure od Za greba, 51 , ure od Trsta. Termalne kopeli, zdravljenje s pitjem, elektriike kopeli, hidroterapija in termoterapija, masaž*, švedska zdravilna gimnastika, elektroterapija itd. IT Izvrstni zdravilni uspehi za ženske in živčne bolezni, protin, revmatizem, bolezni v mehurju itd. — Vsakovrstna razvedrila in zabave n. pr. zdraviliška godba, bralne, igralne in biljardne sobe, Lawn-Tennis, Ping-Pong kegljisfte. Izvrstni restavranti, reuniotii, plesi, koncerti, lov, ribarjenje, krasen park, pofitna in brzojavna postaja Zmerne cene. ICtt % im t in li »»!>»» I i ?-»l4 i zdravnik