STROKOVNA IZHODIŠČA Slika 1: Podporni fizični učni prostor na OŠ Škofja Loka Mesto (Vir: Mateja Vozelj) Opismenjevanje – kaj se spreminja?  What is Changing in Literacy? Dr. Nina Novak, Zavod RS za šolstvo IZVLEČEK: Opredelitev bralne pismenosti kot stalno razvijajoče se zmožnosti posameznika/posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij, je vodilo pri postavljanju temeljev za izgradnjo pismenosti v prvih razredih osnovne šole, ki mu sledi tudi pričujoča publikacija. Bralna zmožnost namreč vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega, pojmovanje branja kot vrednote, motiviranost za branje in druge gradnike bralne pismenosti, kar pa se začne sistematično, načrtno in izhajajoč iz potreb učencev graditi na stopnji ugotavljanja predopismenjevalnih zmožnosti in zmožnosti branja in pisanja v prvem razredu osnovne šole.  | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 17 STROKOVNA IZHODIŠČA V tem prispevku se bomo osredotočili na Meta Grosman v Razsežnosti branja (2005, str. 13) opozori na splošno sprejeto spoznanje, da noben osnove opismenjevanja, ki jih vključuje strokovnjak ne more več obvladovati vseh znanj in publikacija Postopno, sistematično in spoznanj o branju in pouku bralne pismenosti, saj presegajo spominsko zmožnost človekovih možganov. individualizirano opismenjevanje in Pa vendar je treba slediti znanstvenim spoznanjem in razvijanje bralne pismenosti (Novak idr. odgovorno ter s strokovno premišljenim pristopom izvajati opismenjevanje in učenje branja slehernega 2022), katere vsebine ne bomo obnavljali, učenca. Učitelji, ki želijo biti uspešni v poučevanju pač pa bomo skušali predstaviti kritičen branja, razvijanju bralne pismenosti in s tem tudi pogled na proces opismenjevanja začetnega opismenjevanja, morajo imeti znanja o bralni pismenosti, samorefleksiji in prilagajanju didaktičnega in učenje branja (tudi govorjenja, procesa zmožnostim učencev, saj so raziskave (npr. poslušanja in pisanja) učencev od 1. do Pečjak, 2005) pokazale, da so učenci teh učiteljev uspešnejši v bralnih dosežkih. 3. razreda v slovenski osnovni šoli v Preprost opis pismene osebe v sodobnem času bi lahko zadnjem obdobju. bil: pismena je oseba, ki globinsko razume prebrano (zmore prebrati besedilo na neko temo, prepoznati Ključne besede: branje, pisanje, govorjenje, poslušanje, sporazumevalna zmožnost, dosežki ključno sporočilo, prepoznati neposredne in prenesene pomene), je sposobna kritično presoditi vsebino in poustvariti besedilo. Temeljni cilj bralnega pouka je Abstract: A guiding principle for laying the vzgojiti učinkovitega bralca. To je učenec bralec, ki bere foundations of early literacy development in primary tekoče in natančno, z razumevanjem, ima ustrezen school is the definition of reading literacy as an obseg besedišča in je pri branju fleksibilen ter za branje individual‘s continuously developing capacity to understand, critically evaluate, and use written motiviran. S to opredelitvijo učinkovitega bralca smo information, which is also followed in this publication. navedli že nekaj stopenj in hkrati ciljev razvijanja bralne Reading literacy includes developed reading skills, zmožnosti (povzeto po Pečjak, 2010). (critical) comprehension of what is read, the concept of reading as a value, motivation to read, and other reading literacy building blocks that begin to be built systematically, in a planned manner, and based on Začetno opismenjevanje v tretjem the needs of the learners in the first grade of primary desetletju 21. stoletja school. Our focus will be on the fundamentals of literacy as presented in the publication Postopno, sistematirano in individualizirano opismenjevanje in »Površno branje književnega besedila je podobno razvijanje bralne pismenosti [Progressive, Systematic luksuznemu avtomobilu, ki ga vozimo le v prvi and Individualised Literacy and Reading Development] prestavi.« (Studeni, 2023) (Novak et al. 2022), the content of which is not repeated here, however, an effort is made to offer a critical view of the literacy process and the teaching Model opismenjevanja se je v slovenski osnovni šoli of reading (including speaking, listening, and writing) spreminjal skozi čas. S kurikularno prenovo se je uvedel to Slovenian primary school children. in uveljavil triletni model opismenjevanja. Dinamika Keywords: reading, writing, speaking, listening, opismenjevanja je usmerjena v triletno doseganje communicative competence, achievement ciljev in standardov, kar pomeni, da je prvi razred namenjen razvoju predopismenjevalnih zmožnosti. V prvem razredu in na prehodu v drugi razred se uvede sistematično opismenjevanje (v večini primerov pisanje »Branje je za um to, kar vadba za telo.« in branje velikih ter malih tiskanih črk), v tretjem (Joseph Addison) razredu pa še branje in pisanje pisanih črk ter utrjevanje pisanja in branja z razumevanjem. Ves ta proces Uvod poteka individualizirano, diferencirano in postopno. Evalvacijska študija, na katero se sklicuje tudi Bela Na proces opismenjevanja in učenja branja vplivajo knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji številni dejavniki ter spreminjajoče se okoliščine tega (2011), je narekovala spremembe na področju začetnega procesa, prav tako didaktični pristopi, ki jih narekujejo opismenjevanja. Primerjava tedanjega procesa vedno nova spoznanja številnih znanstvenih ved. opismenjevanja na ravni standarda v slovenski šoli s 18 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 | STROKOVNA IZHODIŠČA tujimi modeli (Anglije, Avstrije, Italije, Norveške) je bila družbenih sprememb od vseh generacij pred seboj, osnova za predlog, da učenci začetno branje in pisanje najbolj pa jo je zaznamovala digitalizacija življenja, obvladujejo do zaključka drugega razreda osnovne tj. povsod navzoča prisotnost tehnologije, ne pozna šole, v tretjem razredu pa predvsem utrjujejo branje značilnosti sveta in življenja pred spletom, pri čemer zahtevnejših besedil z razumevanjem in samostojno je splet bistveni del njihovih življenj, saj so stalno pišejo daljša raznovrstna besedila (prav tam). Ob povezani z njim in tako se ustvarja t. i. dopaminski uvajanju devetletke so ključni avtorji, sodelujoči pri krog odvisnosti – možgane navajajo na to, da morajo kurikularni spremembi (Saksida in Kordigel, 2005, str. ves čas dobivati zunanje dražljaje. 11), zagovarjali in utemeljevali triletno opismenjevanje. Njihovi argumenti so bili naslednji: vsakemu otroku je treba pomagati doseči prag zrelosti za opismenjevanje »Predstavniki generacije alfa so izraziti »tehnofili«, pred sistematičnim usvajanjem črk; vsakemu otroku kar potrjuje tudi dejstvo, da jim digitalno in z njim učitelju je treba dati za opismenjevanje toliko poučevanje predstavlja vrednoto, ki je zanje skoraj časa, kolikor ga potrebuje; vsakemu otroku je treba dati enako pomembna kot svoboda.« dovolj časa za razvijanje vseh štirih sporazumevalnih (Jones in Silverstein, 2020, v Pečjak, 2022). dejavnosti v povezavi z umetnostnimi in tudi neumetnostnimi besedili. Kakorkoli proučujemo spremembe v okolju in družbi Drugo izhodišče za spremembo je bila raziskava z vidika digitalizacije, pa ostajamo na točki, v kateri PIRLS, ki je pokazala prenizka pričakovanja učiteljev se učenci začnejo učiti brati na istih izhodiščih kot oz. prenizke zahteve do učencev (Plevnik, 2011), saj je v mnogo let nazaj. Učenje branja in pisanja se začne raziskavi imelo bralne težave 25 % slovenskih učencev, s poznavanjem kognitivnih, motoričnih, socialno kar je 9 % več, kot so ocenili njihovi učitelji (16 %). čustvenih posebnosti učencev v fazi konkretno logičnih Publikacija Poučevanje branja v Evropi (Eurydice, 2011, operacij. Za uspešen začetek vsak učenec potrebuje str. 13) oblikuje kurikul za povečanje bralne pismenosti spodbudno učno okolje, čustveno razbremenjeno okolje, v evropskem merilu in poudari, da morajo biti temelji dejavno vključevanje, povezovanje s predhodnimi za učenje branja trdno postavljeni v otrokovi zgodnji izkušnjami in govorno-bralno bogato okolje. Vse starosti (v vseh državah že predšolski kurikul vsebuje dimenzije razvoja so intenzivno povezane in učenec, napotke za razvijanje bralne pismenosti) ter da je bolj kot digitalno okolje, potrebuje konkretne izkušnje, razvijanje zgodnjih bralnih spretnosti v predšolskem vključenost in pristen odziv vrstnikov ter učitelja. obdobju ključno za učenčeve bralne dosežke (Norveška Tako kot je za ustrezen mišični razvoj treba učencem od leta 2008 daje več poudarka branju in spoznavanju omogočiti dovolj igre, skakanja, plezanja na prostem, je črk v prvem razredu, podobne reforme so uvedle še treba za socialno-čustveni razvoj omogočiti čustveno Anglija, Avstrija, Francija). Omenjena publikacija kot razbremenitev skozi igro in ustvariti okolje, v katerem razsežnosti temeljnega bralnega pouka vidi fonološko vsak učenec ve, da je vreden in da so v šoli vsi zato, in fonemsko zavedanje, vzpostavljanje povezave med da se učijo. Prav tako je ključnega pomena omogočati glasom in črko ter tekoče branje. vsakemu učencu, da sam načrtuje in da zamišljeno dejavnost izpelje do konca, da gradi občutek »zmorem«. Trenutno je v ciljih, standardih in didaktičnih Podpirati učence v tem, da se primerjajo sami s seboj in priporočilih učnega načrta za slovenščino (2018, str. da uvidijo svoj napredek. Otrokom je treba pomagati, 68) določeno, da naj bi učenci in učenke ob zaključku da poleg svojih potreb in želja uvidijo tudi potrebe in drugega razreda praviloma že usvojili tehniko branja in želje drugih (razlaga). Marjanovič Umek idr. (2022, str. pisanja, v tretjem razredu pa naj bi jo predvsem utrjevali 107) navajajo izsledke raziskave proučevanja učinkov in izboljševali. prostoročnega pisanja črk in tipkanja na prepoznavanje K vsemu temu velja dodati še najnovejše rezultate črk pri petletnih otrocih, ki je pokazala, da so bili pri raziskave PIRLS (2021), ki so pokazali upad dosežkov prepoznavanju črk uspešnejši tisti, ki so črke vadili četrtošolcev v bralnem razumevanju, razlike v dosežkih s prostoročnim pisanjem, v primerjavi s tistimi, ki so deklic in dečkov in v motiviranosti za branje, pri črke pisali s tipkanjem (avtorji razlage pojasnjujejo, da čemer bi lahko rekli, da smo ponovno na razpotju. V pisanje na roko spodbuja oblikovanje notranjih modelov razredih imamo učence, med katerimi so velike razlike črk, saj vključuje integracijo vidnih zaznav, pri tipkanju v predznanju in tudi med temi razlikami je velika pa otroci oblikujejo spoznavni zemljevid tipkovnice, raznolikost. ne pridobivajo pa razširjenega znanja o črkah, ki se jih učijo). Pečjak (2022, str. 61) opisuje generacijo alfa, ki jo predstavljajo mlajši osnovnošolci, rojeni med letoma Ob vsem tem pa je treba poskrbeti za uspešen 2010 in 2015 in so danes stari 6−12 let, za katero je kognitivni razvoj (predznanje in izkušnje, govor, značilno, da je v svojem življenju doživela največ razumevanje, sklepanje ipd.). Pečjak (2022, str. 63)  | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 19 STROKOVNA IZHODIŠČA poudarja, da je za zgodnji razvoj mišljenja pri otroku • poudarja dejavno vlogo učenca v procesu bolj kot spoznavanje sveta v virtualni obliki s pomočjo opismenjevanja (Pečjak, 1999, str. 79), saj si učenec digitalnih naprav pomembno dejavno in veččutno postavlja specifične cilje, uporablja različne raziskovanje lastne okolice, in nadaljuje, da pri branju strategije – bralne, pisne, poslušalske in govorne, um in telo nista ločena, ampak je branje dejanje spremlja napredek v učnem procesu ter se prilagaja celotnega telesa – delovanja možganov in zavedanja bralnim/pisnim/poslušalskim/govornim nalogam. telesa. Usvajanje bralne sposobnosti je mogoče samo na Postavi se vprašanje: ali smo uspešni pri načrtovanju temelju lastnega branja, ki se postopno stopnjuje po dejavnosti začetnega opismenjevanja, upoštevanju zahtevnosti in dopolnjuje z nalogami, ki so sistematično izhodiščnih razlik in prilagajanju učnega procesa usmerjene k razvijanju in dograjevanju bralne opismenjevanja? sposobnosti (Grosman, 1997), zato ne moremo mimo značilnosti načrtnega procesa opismenjevanja tudi pri pouku književnosti. Začetno opismenjevanje in učenje Zaporedje usvajanja veščin in spretnosti branja in branja in pisanja pisanja: a) razvoj predopismenjevalnih zmožnosti: V razredih učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole naj bi potekal individualiziran • vidno zaznavanje, razločevanje in identifikacija, pristop k opismenjevanju, katerega izhodišče je • slušno razločevanje in razčlenjevanje, učenčevo predznanje oz. stopnja opismenjenosti ob vstopu v šolo. Cilj individualiziranega opismenjevanja • orientacija na telesu, v prostoru in na papirju, je napredovanje tistih, ki dosegajo in presegajo temeljno pravilna drža telesa in pisala ipd.; raven, ter tistih, ki imajo težave oz. še nimajo razvitih predopismenjevalnih spretnosti. Individualizirano opismenjevanje je nuja, saj so razlike med učenci ob vstopu v šolo velike in frontalno sistematično delo ne daje rezultatov. Ob tem je treba učitelje opozoriti tudi na nevarnosti prehitrega prehoda na sistematično opismenjevanje, zlasti če učenec nima usvojenih predopismenjevalnih zmožnosti. Pojavljajo se ocene (Potočnik, 2011), da lahko ob prehodu na učenje branja in pisanja brez usvojene zmožnosti glasovnega zavedanja učenec zaostaja za vrstniki tudi do tri razvojna leta. Govorimo torej o vpeljavi komunikacijskega modela opismenjevanja s tremi temeljnimi značilnostmi, ki ga Slika 2: Razvijanje fine motorike in glasovnega zavedanja v ločijo od preostalih modelov, npr. tradicionalnega: prvem razredu (Vir: Andreja Perkovič, OŠ Gustava Šiliha Laporje) • je celosten – to pomeni, da pri dejavnostih opismenjevanja izhaja iz vsakodnevnega življenja b) sistematičen razvoj tehnike branja in pisanja: otroka, iz njegove obstoječe kognitivne sheme, izkušenj in predznanja ter jih upošteva pri pouku; • pišejo besede in preproste enostavčne povedi z med seboj uravnoteženo povezuje vse štiri velikimi ter malimi tiskanimi črkami, sporazumevalne dejavnosti (poslušanje, branje, • glasno berejo besede, enostavčne povedi in govorjenje in pisanje) v enoten jezikovni sistem; kratka preprosta besedila, napisana s tiskanimi v celoto povezuje umetnostna in neumetnostna črkami, besedila, pri čemer poteka proces opismenjevanja v ožjem pomenu besede (tj. učenje tehnike branja in • tehnika branja in pisanja (razvijanje in urjenje pisanja) na neumetnostnih besedilih (Pečjak, 1999, tehnike branja in pisanja s tiskanimi črkami, str. 79); nato s pisanimi črkami); • vodi k funkcionalni pismenosti – že opredeljena c) branje z razumevanjem in pisanje preprostih kot sposobnost razumevanja in uporabe tistih besedil: pisnih jezikovnih oblik, ki jih zahteva delovanje v • šepetaje oziroma tiho berejo svoji starosti, družbi in/ali so pomembne za posameznika (Elley, spoznavni, sporazumevalni in recepcijski Gradišar in Lapajne, 1995); zmožnosti ustrezna besedila določene vrste, 20 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 | STROKOVNA IZHODIŠČA • razvijajo pozitiven odnos do branja, zaznavanja smeri branja, zaznavanja povezave med črko in glasom, prepoznavanja črk, zaznavanja glasov • za vajo pišejo vezana besedila (npr. narek, (pripisovanje znakov) in celostnega branja s poskusi prepis, nadaljevanje prebranega besedila), dekodiranja. Namen stopnje začetnega opismenjevanja • pišejo polvezana besedila (npr. pripoved ob (branja) je vzpostaviti tri ključe (glasovno-črkovnega, neurejenem nizu slik, besedilo določene vrste semantičnega in sintaktičnega) in razviti fonološko ob prebranem zgledu). zavedanje stopnje pripravljenosti na učenje branja in pisanja (prvi in zadnji glas, slušna analiza in sinteza besed, razločevanje prvega glasu). Izhodišča sodobnega Ob vstopu v šolsko okolje učitelj nadaljuje z komunikacijskega pouka zagotavljanjem bralno spodbudnega učnega okolja, opismenjevanja in presoja ki učencu pomaga dojemati sebe kot bralca. Tako okolje v razredu je bogato s pisnim gradivom, razredno učinkovitosti le-teh v praksi knjižnico, pisalnimi, poslušalskimi in bralnimi kotički, vključuje vsakodnevno skupno branje različnih besedil Zrimšek (2003) ob uvedbi devetletnega šolanja in (umetnostnih in neumetnostnih), ustvarja priložnosti s tem posodobljenega pristopa k opismenjevanju za govorjenje in poslušanje ter spodbuja vsakodnevno opredeli izhodišča sodobnega komunikacijskega pouka pisanje (npr. pisanje po zgledu, pisanje po nareku, opismenjevanja: uporaba računalniških aplikacij). • Opismenjevanje je naraven proces. V postopek učenja branja učenci ne vstopajo z istega • Opismenjevanje se uresničuje v življenjskih izhodišča in tudi med stopnjami ne prehajajo istočasno, okoliščinah, ki so otrokom blizu, v funkciji. zato je potreben individualiziran pristop od prvega • Skladno se razvijajo vse štiri sporazumevalne do petega razreda. Pred začetkom učenja branja in dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje). pisanja učitelj preveri razvitost predopismenjevalnih zmožnosti (te samo preverja in jih ne ocenjuje). Na • Prosto in sistematično opismenjevanje se osnovi ugotovitev pred začetkom sistematičnega povezujeta. opismenjevanja pripravi individualni načrt za • Nujno se je zavedati prvotnosti govorjenega posameznega učenca. Vse prevečkrat se dogaja, da se besedila in strukturnega razlikovanja med ustnim pomenu razvitosti predopismenjevalnih zmožnosti in pisnim sporazumevanjem. daje premalo pomena (hotenje zaradi obsega vsebin, preusmerjanje učenja v doseganje standarda ob • Spodbujata se produktivni dejavnosti (govorjenje in koncu razreda, zamenjava učiteljev na prehodih iz pisanje), ob tem pa se zagotavlja individualnost. razreda v razreda, zanemarjanje razlik med učenci • Upošteva se različno predznanje učencev – ipd.). Sposobnost fonološkega zavedanja je eden individualizacija pouka. najboljših napovedovalcev poznejše bralne uspešnosti učenca, zato mora biti pouk fonološkega zavedanja • Besede za učenje branja in pisanja so pravopisno sestavni del predbralnega obdobja, primanjkljaj na nadzorovane, težje besede se uvajajo postopoma. tem področju vodi k poznejšemu bralnemu neuspehu. Pravopisna pravila se uvajajo implicitno. Učenci Fonološko ali glasovno zavedanje je opredeljeno kot umetnostna besedila v glavnem poslušajo, branje spoznanje, da je ustni jezik lahko razdeljen na manjše pa urijo ob neumetnostnih besedilih. komponente, kot so povedi, povedi so razdeljene na Na osnovi teh izhodišč po več kot dvajsetih letih besede, besede na zloge in zlogi na posamezne foneme postavljamo nekaj kritičnih razmislekov1 o tem, katere (Sousa, 2005). Zmožnosti fonološkega zavedanja, ki jih prednosti in slabosti procesa opismenjevanje in učenja otrok potrebuje, da bi se pozneje naučil brati in pisati, branja in pisanja je opaziti in zaznati v šolski praksi. razdelimo na: Razmislek 1: Začetno opismenjevanje v šoli nadaljuje • zmožnost vidnega zaznavanja (o njem govorimo, in upošteva stanje, ki so ga otroci/učenci dosegli v kadar je posameznik sposoben razločevati več času zgodnje pismenosti, ki je potekala od spontanega grafičnih simbolov oz. črk in besed med seboj); razvoja od obdobja čečkanja, spoznavanja povezave • zmožnost slušnega zaznavanja (slušno razločevanje, med govorjenim in zapisanim jezikom, spontanega ko otrok loči več različnih glasov med seboj, in  1 Razmislek je plod sodelovanje z učitelji, svetovalne storitve za učitelje razrednega pouka, spremljave neposrednega pouka z učenci in vprašanja učiteljev na seminarjih. | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 21 STROKOVNA IZHODIŠČA Kaj pomeni individualizirano opismenjevanje? Zakaj razvijati Kaj pomeni pincetni prijem? sistematično opismenjevanje? Katere odgovore lahko najdem v publikaciji Kateri so Kako navajati Postopno, sistematično orientacijski mejniki učence na pisalno in individualizirano pri razvoju zmožnosti površino? opismenjevanje in razvijanje branja? bralne pismenosti? Katere dejavnosti vključevati v pouk Kaj zajemajo Kako razvijati za razvijanje grafomotorične poznavanje in spremljanje vaje? koncepta knjige in predopismenjevalnih bralnega gradiva? zmožnosti? Slika 3: Odgovori v publikaciji Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje in razvijanje bralne pismenosti slušno razčlenjevanje, ko otrok razčleni besedo na sestavni element sporazumevanja, tudi bralnega in zloge in pozneje na glasove); pisnega, zato je treba poslušanju posvetiti posebno • pretvarjanje vidnega znaka v slušni znak, pozornost. Otrok/učenec stalno sprejema sporočila iz vzpostavitev asociativne zveze med glasom in črko. svojega okolja, od staršev in prijateljev, iz medijev itd. To poslušanje je spontano in neorganizirano, čeprav otrok Razmislek 2: Učenci se v komunikacijskih situacijah tako na neformalen način sprejema govorne, jezikovne v razredu, ob poslušanju, govorjenju, branju in in družbene vzorce. V šoli je učenec izpostavljen pisanju znajdejo v različnih komunikacijskih vlogah. neformalnemu in obenem strukturiranemu govoru V uvajalnem obdobju zaradi nerazvitih veščin branja učitelja, pri čemer je pomembno, da učenec dobro sliši, in pisanja sporazumevanje ter poučevanje temeljita pozorno posluša in sliši učiteljev govor. Ob tem razvija na poslušanju in govorjenju. Ti sporazumevalni različne oblike poslušanja: dejavnosti se razvijata spontano že pred začetkom formalnega izobraževanja. Učitelj mora v prvem razredu • poslušanje za razumevanje drugega, organizirati pouk tako, da sta poslušanje in govorjenje • kulturo poslušanja sogovornikov, tisti dejavnosti, ki sledita ciljem pouka slovenščine in drugih predmetov, saj pomembno prispevata k izgradnji • prepoznavanje govorjenih oblik in sporazumevalne zmožnosti. Zmožnost poslušanja in • strategije poslušanja za pridobivanje novega znanja. zmožnost govorjenja sta temelj za učenje branja in pisanja. Poslušanje zajema delovanje slušnih organov, Učitelj učencu predstavlja govorni vzor oz. model – v s katerimi zaznavamo govorjenje in druge zvoke. Je odnosnem in spoznavnem govoru2. Ob poslušanju 2 V pedagoškem procesu poteka pedagoški govor, ki je sestavljen iz dveh komponent. To sta: a) spoznavni govor, ki je vezan na učne cilje in vsebine; b) odnosni govor, s katerim dajemo navodila, pobude, želje ipd. 22 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 | STROKOVNA IZHODIŠČA učiteljevega govora bodo učenci opazili ustrezno rabo upošteva pri sprejemanju didaktičnih odločitev in s tem knjižne norme, različne intonacije povedi (povedne, prilagoditev. Številne raziskave (npr. Razfar in Gutierrez, vprašalne, vzklične), ob interpretaciji književnih 2003, v Marjanovič Umek, 2020) kažejo, da so otroci iz besedil pa bo učiteljevo govorjenje izrazno in bo ob kulturno in socialno nespodbudnega okolja prikrajšani tem spodbudilo še razvijanje pozitivnega odnosa do za socializacijo skozi jezik in se razlikujejo v govornih jezika. Razvoj poslušanja z razumevanjem mora biti zmožnostih (npr. v načinu spraševanja, rabi govora skrbno načrtovan in sistematičen proces. Ob tem v različnih funkcijah, vzpostavljanje medsebojnih velja omeniti tudi razvoj govora in kasneje razvijanje odnosov, pripovedovanju zgodb, razumevanju tiska, zmožnosti govorjenja. Marjanovič Umek (2020, str. 16) branju in pisanju). Podobno kot v prvem razmisleku se opozarja, da je odnos med govorom in pismenostjo pogosto dogaja, da v želji hitrega, pospešenega usvajanja zelo celovit (mnogo bolj kot preprost odnos med črko ciljev učitelj spregleda pomen ugotavljanja stanja, in glasom) in da so zato znotraj sociokulturnih teorij sistematičnega prilagajanja in spremljanja razvoja posebej izpostavljene dejavnosti in pogoji, ki pomembno ključnih zmožnosti. Rezultat tega hitenja in enakega prispevajo k razvoju govora in pismenosti (najpogosteje pristopa (metode, oblike, tempa) se kasneje pogosto vidi so izpostavljeni: zgodnje socialne interakcije, skupno kot slabše usvojena tehnika branja, pomanjkljivo oz. branje otrok in odraslih, simbolna igra otrok, v nepoglobljeno razumevanje prebranega ali slišanega katerih pridobijo metakognitivne, metajezikovne in ter nizka stopnja motiviranosti za branje. Ker pa je pragmatične zmožnosti ter pogovarjanje z otroki v usvojena zmožnost branja izhodišče vseh ostalih različnih vsakodnevnih situacijah). Vsak učitelj bi moral zmožnosti, tudi pismenosti, se − po navedbah raziskav − razmisliti, kolikšen pomen daje spodbujanju govorjenja, to lahko vidi tudi kot splošna učna neuspešnost. kakšen govorni vzor je in kako ugotavlja razlike v Razmislek 3: V proces učenja branja učenci vstopajo govornih zmožnostih otrok ter kako te ugotovitve s stopnje začetnega branja prek prehodnega do  V kateri smeri velja spodbujati govorjenje in S katerimi Kaj vključuje poslušanje na dejavnostmi sporazumevalna začetku šolanja? spodbujati zmožnost? govorjenje in poslušanje na začetku šolanja? Katere odgovore lahko Kaj lahko učitelj najdem v publikaciji pričakuje, da bodo učenci Kaj vključuje Postopno, sistematično usvojili ob načrtnem in individualni načrt in individualizirano sistematičnem razvijanju opismenjevanja? opismenjevanje in razvijanje govorjenja in poslušanja bralne pismenosti? na začetku šolanja? Kako organizirati Kako organizirati pouk predbralne in bralne Kako organizirati v predopismenjevalni dejavnosti in jih kotičke za razvijanje fazi z upoštevnjem povezati z vsakdanjimi poslušanja z individualnih razlik avtentičnimi razumevanjem v med učenci? situacijami? prvem razredu? Slika 4: Odgovori v publikaciji Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje in razvijanje bralne pismenosti | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 23 STROKOVNA IZHODIŠČA samostojnega in poglobljenega branja. Stopnja razvoja začetnih bralcih zaznamo različne stopnje sposobnosti je pri posameznem učencu različna, kar zahteva glasovnega zavedanja, avtomatizacije vzorca gibanja individualiziran, diferenciran tudi personaliziran oči, poznavanja besed, vpliv tipografskih značilnosti pristop k učenju. Individualizacija, diferenciacija in besedila. Izurjeni bralec ima avtomatizirano dekodiranje personalizacija se razlikujejo glede na način odzivanja in lahko preusmeri pozornost na razumevanje pri na potrebe učencev in njihove posebnosti. V praksi branju. Njegovo branje je zaradi usvojene tekočnosti je uveljavljenih nekaj splošnih smernic in postopkov, manj stresno in naporno, zato se k branju vrača. ki omogočajo prilagajanje potrebam posameznega Proces opismenjevanja je sestavljen iz dveh faz (Križaj učenca (Novak, 2020). Avtomatiziranost branja s Ortar, 2000, v Pečjak, 2000): popolnim poznavanjem črk in njihovih glasovnih a) učenje branja in pisanja (ob hkratnem razvoju vrednosti ni dovolj, tudi če učenec povečuje hitrost sposobnosti poslušanja in govorjenja) v prvem branja. Da bi učenec postal uspešen bralec, mora ves vzgojno-izobraževalnem obdobju, čas izpopolnjevati svoje besedišče – za obvladovanje, spoznavanje in identificiranje pomena branega besedila b) učenje s pomočjo branja in pisanja. je potrebno 95-odstotno razumevanje besedišča (Scoot, Pečjak (2000) opredeljuje tri ravni razumevanja besedila: 2005). Vse to kaže na kompleksnost procesa učenja in poučevanja branja in pisanja. Namen učenja branja je 1. neposredno ali informativno razumevanje besedila doseči raven izurjenega bralca. Začetni bralec usmerja je najnižja raven razumevanja (poznavanje besed in pozornost od dekodiranja k razumevanju in dogaja enostavnih dejstev), se, da mora besedilo večkrat prebrati (najprej zato, 2. interpretacijsko razumevanje, katerega bistvo da ga dekodira/prebere, nato pa še, da ga razume). Pri je razumevanje oz. dojemanje bistva ali glavne Kaj vključuje formativno Kako razvijati spremljanje v procesu zmožnost pisanja in opismenjevanja? Katere so strategije za zmožnost tvorjenja razvijanje tekočnosti pisnih besedil? branja? Katere odgovore lahko najdem v publikaciji Katere metode Kako razvijati bralno Postopno, sistematično in postopki razumevanje? in individualizirano opismenjevanja so opismenjevanje in razvijanje možni? bralne pismenosti? Katere tipografske značilnosti besedila Po katerih kriterijih Kako razvijati so pomembne pri vrednotiti razvijanje besedišče učencev? učenju branja? zmožnosti branja in pisanja? Slika 5: Odgovori v publikaciji Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje in razvijanje bralne pismenosti 24 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 | STROKOVNA IZHODIŠČA ideje besedila (zna razložiti povezanost med Sklep posameznimi deli besedila, zna izločiti bistvene značilnosti, zna sklepati na osnovi podatkov in Učitelj, ki se s svojimi učenci podaja na pot besedila), opismenjevanja, se zaveda, da ga čaka kompleksen proces, ki je svoj vsakemu učencu. Sodoben in učinkovit 3. uporabno, kritično in ustvarjalno razumevanje, ko proces opismenjevanja zahteva strokovno didaktično je učenec zmožen preoblikovati prebrano besedilo opolnomočenega učitelja, ki je zmožen fleksibilnega iz ene simbolične oblike v drugo, pojasniti metafore prilagajanja in prepoznavanja najmanjšega napredka in simbole s svojimi besedami, uporabiti podatke vsakega učenca. Proces opismenjevanja se dogaja iz besedila za reševanje novih problemskih situacij, vzporedno na več področjih, ki jih nakazujejo tudi analizirati besedilo po posameznih sestavinah in gradniki bralne pismenosti (Kerndl idr., 2018). Proces ugotoviti odnose med njimi ipd. opismenjevanje zahteva dejavnosti za izgradnjo zmožnosti na področjih: Prvi korak k izboljšanju razumevanja je razširitev oz. povečanje besedišča. Besedišče vključuje znanje • govora: poslušanje za razumevanje drugega, o besedah in njihovem pomenu. Obseg otrokovega učiteljev govor kot model, igre z rimami, gibanje ob besedišča se kaže kot napovednik bralnega razumevanja glasbi skupaj s sošolci, čas za pogovor, poslušanje (Cain, Oakhill in Lemmon, 2004, v Pečjak, 1999). Za zgodb, ki jih bere učitelj, in pogovor o njih, ustrezno razumevanje besedila mora oseba razumeti od pripovedovanje zgodb po spominu (sošolcu ali 90 do 95 odstotkov besed (Nagy in Scott, 2000, v Pečjak, celotnemu razredu), poslušanje razrednih »gostov« 2009). Poleg branja pa je tukaj še zmožnost pisanja, ki je in postavljanje vprašanj; poleg bralnega razumevanja napovednik učnega uspeha • motiviranosti za branje: skupno branje, in temeljna sestavina pismenosti. zagotavljanje izbire pri branju, osmišljanje pomena Raziskava PIRLS 2021 je pokazala na razlike med branja, uskladitev besedila z bralnimi in drugimi učenci v bralnem razumevanju, in sicer glede na zmožnostmi učencev, vključevanje veliko branja v namen branja (literarno ali informativno besedili) pouk; ter glede na procese razumevanja (osredotočenje in • razumevanja koncepta bralnega gradiva: branje priklic eksplicitno navedenega podatka; izpeljava slikanic in sledenje zapisu od leve proti desni in od preprostega sklepa; interpretacija in integracija idej in zgoraj navzdol, enostavne strategije branja; podatkov; raziskovanje in vrednotenje vsebine, jezika • glasovnega zavedanja: štetje besed in zlogov, in elementov besedila). Poleg drugih rezultatov je odkrivanje glasov, ujemanje besed, rime in raziskava pokazala, da so deklice dosegle višje bralne aliteracije, vezava ali sinteza glasov, odstranjevanje dosežke. V Sloveniji je razlika med dečki in deklicami glasov, slušno razčlenjevanje, slušno razločevanje; 18 točk v prid deklic. Razkorak med dosežki po spolu je približno enak. Ko se izboljša bralni dosežek pri • besedišča: nove besede v različnih položajih, deklicah, se tudi pri dečkih. Tokrat je bilo v Sloveniji eklektičen pristop k učenju novih besed, zaznati padec tako pri dečkih, kot pri deklicah. Za neposredno poučevanje besed z učiteljevo razlago učitelja je pomembno, da razlike pozna in zazna besed, razlaga s pomočjo analize strukture oz. ter da jih upošteva pri sprejemanju didaktičnih sestave besed, razlaga s pomočjo slovarja, razlaga s odločitev. Gurian (2012, v Novak 2016) opozarja, da je pomočjo konteksta/sobesedila; za uravnavanje razlik med spoloma treba vzpostaviti • tekočega branja: glasno branje, strategija drugačno učno okolje, ki bo omogočalo več spodbud za ponavljajočega se branja, zborno branje, eho branje, govorjenje (predvsem dečkov), več pozornosti učnim poslušanje posnetega branja, skupno branje; stilom dečkov, ustrezno vzpostavitev avtoritete brez • razumevanja besedil: postopek obnavljanja, ustrahovanja, a z visokimi pričakovanji do obeh spolov, ponovne prepoznave, dopolnjevanja, postavljanja dajanje prednosti izkušenjskemu učenju, več časa vprašanj, strategije pred, med in po branju, pristopi za postavljanje vprašanj učencev in sklepanje. Avtor krepitve besedila, pristopi samospraševanja; (prav tam) dodaja, da je potrebno posebno pozornost nameniti skupinskemu delu, ki mora spodbujati vse • odziva na prebrano in tvorjenja besedil: člane skupine k sodelovanju in govorjenju, ter posebej pripovedovanje, uporaba slišanega na različne pomembno mesto nameniti povratnim informacijam. načine, urejanje v smiselno zaporedje, govorjeni Ključno je torej spremljati slehernega učenca, strokovno ali pisani povzetek/obnova prebranega, razlaga utemeljeno izbirati besedila, načrtovati ustrezno prebranega in razprava o prebranem, vrednotenje zahtevne naloge in sistematično načrtovati bralne besedila, utemeljevanje odgovorov, razčlenjevanje dogodke. besedila, pretvarjanje besedila v nebesedno | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 25 STROKOVNA IZHODIŠČA sporočilo, postavljanje vprašanj, obnova s svojimi Kordigel Aberšek, M. (2005). Jaz pa berem 2, Priročnik za učitelje (1. izd.). besedami, nadaljevanje zgodbe, napovedovanje Rokus. razpleta, likovna upodobitev, sodelovanje v igri vlog, Krek, J., in Metljak, M. (ur.). (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Zavod RS za šolstvo. http://pefprints.pef.uni-lj. napovedovanje na osnovi podatkov iz besedila, si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf izražanje svojih občutij o prebranem; Malnar, E. (2020). Moja izkušnja s formativnim spremljanjem pri • kritičnega branja: zagotavljanje časa in priložnosti opismenjevanju v 2. razredu. Razredni Pouk, 22(2), 43–49. za razvijanje kritičnega mišljenja ob prebranem, Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., in Hacin Beyazoglu, K. (2020). Zgodnja pismenost otrok: razvoj, spremljanje in spodbujanje. Znanstvena založba omogočiti učencem razmišljanje skupaj s sošolci, Filozofske fakultete. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/ spodbujati vključenost vseh učencev v razpravo o catalog/view/244/348/5766-1 prebranem. Novak, N. (2016). Spodbujanje razvoja bralne kompetence na literarnem področju v prvem triletju. [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani. V reviji Razredni pouk smo o pomenu učenja branja http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3575 in pisanja, o motivaciji za branje ter o procesu Novak, N. (2019). Branje od 1. do 5. razreda (in naprej). Razredni Pouk, 21(1), opismenjevanja že pogosto pisali (npr. O pomenu branja 5–11. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S8V367QQ v Haramija 2018, Branje od 1. do 5. razreda in naprej v Novak, N. (2020). Ko je učenje personalizirano, ima vsak učenec Novak, 2019; Moja izkušnja s formativnim spremljanjem glas, njegovo učenje pa je vidno = When learning is personalised, pri opismenjevanju v 2. razredu v Malnar 2020). each student is given a voice and their learning is visible. Vzgoja in izobraževanje, 51(3), 6–13. Novak, N. (2022). Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje in razvijanje bralne pismenosti. Zavod RS za šolstvo. »Problem velikega števila prebivalstva ni neznanje, https://www.zrss.si/pdf/Postopno_sistematicno_in_individualizirano_ pač pa poznavanje informacij, ki niso točne.« opismenjevanje_in_razvijanje_bralne_pismenosti.pdf (Josh Billings). Pečjak, S. (1999). Osnove psihologije branja: spiralni model kot oblika razvijanja bralnih sposobnosti učencev. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Pečjak, S. (2000). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Zavod RS za šolstvo. Pečjak, S. (2009). Bralna motivacija učencev in dejavnosti učitelja pri Viri in literatura pouku. Pedagoška obzorja. Didactica slovenica, 24(2), 97–116. Elley, W., Gradišar, A. in Lapajne, Z. (1995). Kako berejo učenci po svetu in Pečjak, S. (2010). Psihološki vidiki bralne pismenosti: od teorije k praksi. pri nas? : mednarodna raziskava o bralni pismenosti. Educa. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Eurydice (2011). Poučevanja branja v Evropi: okoliščine, politike, prakse. Pečjak, S. (2022). Psihološka perspektiva učinkov digitalizacije na http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/thematic_ procese branja in učenja pri ljudeh. V Žbogar A. (ur.). Branje v slovenskem reports/130si.pdf jeziku, literaturi in kulturi: 58. seminar slovenskega jezika, literature in Grosman, M. (1997). Branje kot dejavna jezikovna raba. V Grosman M. (ur.). kulture, 4.–15. 7. 2022. (61–68). Založba Univerze. https://centerslo.si/wp- Pouk branja z vidika prenove. Strokovno posvetovanje Bralnega društva content/uploads/2022/06/58-SSJLK_Pec%CC%8Cjak.pdf Slovenije 12. in 13. septembra 1996. (15–37). Zavod Republike Slovenije za Pečjak, S., in Gradišar, A. (2008). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod šolstvo. RS za šolstvo. Grosman, M. (2006). Razsežnosti branja: za boljšo bralno pismenost. Pečjak, S., Peklaj, C., Gradišar, A., Bucik, N., & Knaflič, L. (2005). Bralna Karantanija z Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS. motivacija kot dejavnik učinkovitega učenja in izobraževanja: CRP projekt Gurian, M. (2011). Boys and Girls Learn Differently. http://www.google. (2002−2005): končno poročilo. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v si/books?hl=sl&lr=&id=S61VWuLdGHMC&oi=fnd&pg=PR15&dq= Ljubljani. Boys+and+Girls+Learn+Differently&ots=xipOKLD7nA&sig=w35Z- Plevnik, T. (2011). O učiteljih za opismenjevanje in razvijanje bralne 2k3Gb4fLHP2ihS0E7rpyEg&redir_esc=y#v=onepage&q=Boys%20 pismenosti. V F. Nolimal (ur.), Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi (str. and%20Girls%20Learn%20Differently&f=false 41–48). Zavod RS za šolstvo. Haramija, D. (2018). O pomenu branja. Razredni Pouk, 20(1), 29. http:// Potočnik, N. (2011). Uvajanje posodobljenih učnih načrtov (seminarsko www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4C7VVBV1 gradivo). Zavod RS za šolstvo. Kerndl, M., Mršnik, S., Novak, N., Fekonja, R., Hedžet Krkač, M., Kerin, M., Rosc-Leskovec, D., Sivec, M., Zore, N., Milekšič, V., Čuk, A., Stanonik, Saksida, I. (2005). Bralni izzivi mladinske književnosti. Izolit. M., Gaber, B., Bačnik, A., Cotič, J., Fekonja, U., Vilar, P., Kavčič, A., Godec Scott, G. P. (2005). Reinterpreting the development of reading skills. V: Soršak, L. … Ceket Odar, M. (2022). Bralna pismenost: opredelitev Reading Reasrch Quarterly, 40(2), 184−2002. http://lchc.ucsd.edu/MCA/ in gradniki. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Bralna_ Mail/xmcamail.2013_09.dir/pdfy5hhXiK7kw.pdf pismenost_gradniki.pdf Studeni, L. (2023). Kritičko i kreativno čitanje. Prispevek na konferenci. Klemenčič Mirazchiyski, E., in Mirazchiyski, P. (2023). Mednarodna Vodice. raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021): nacionalno poročilo - prvi rezultati. Pedagoški inštitut. https://www.pei.si/wp-content/ Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje: pismenost v predšolski dobi uploads/2023/05/Nacionalno_porocilo_PIRLS_2021.pdf in prvem razredu devetletne osnovne šole. Pedagoška fakulteta. 26 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 |