Poitni urad 9021 Cetovec — Vertagspostamt 9021 K!agenfurl
Posameini uvod l.!0 či!.,

Štev. 14 (1704)
Zmagovit pohod osvobodiinih si! v Kambodži in Južnem Vietnamu
_____Raiv&j dogodkov na indokitajskem prizorišču, o katerem smo
Poročaii v zadnji šfeviiki našega iista, je še) v minuiih dneh neustavljivo napfej v smeri napredovanja osvobodiinih sii in istočasnega umikanja (ki pa se čedatje boij spreminja v paničen beg) še preostaiih čet protiijudskih režimov v Saigonu in Phnom Penhu. Usoda obiastnika Lon Noia je pravzaprav že zapečatena, saj se je pred dnevi v spremstvu svoje družine ter skupine najvišjih funkcionarjev njegove obiasti odpravi) v inozemstvo — na „pot brez vrnitve"; pa tudi v Južnem Vietnamu osvobodiine siie nadzorujejo že več kot tri četrtine dežeie.

Neizpolnj evanj e obveznosti
povzroča resno zaskrbljenost
Komisija izvršnega sveta SR Siovenije za zunanjepoiitična vprašanja in narodnosti je prejšnji teden razpravijaia o izvajanju Posebnega statuta, priioženego memorandumu o sogiasju iz ieta 1954 (s katerim je biio urejeno tako imenovano tržaško vprašanje — op. ured.) in o deiu jugosiovanske deiegacije v mešanem odboru za manjšinska vprašanja. Komisija je ugotovita, da kijub ustreznim jugosiovanskim pobudam v minuiem ietu in že prej ni prišio do zasedanja samega odbora, ker itaiijanska stran še ni imenovaia svojega sopredsednika in ni pokazaia pripravijenosti za sestanek mešanega odbora. Komisija je izraziia zaskrbijenost zaradi neizpoinjevanja obveznosti, ki izhajajo iz tega statuta.
Nadaije je komisija razpravtjaia o nekaterih konkretnih vprašanjih obmejnega sodeiovanja z itaiijo, obravnavata pa je tudi probiem zaposiovanja jugosiovanskih deiavcev v zahodnoevropskih državah ter več osnutkov predvidenih sporazumov o znanstvenem, tehničnem in kuiturno-prosvetnem sodeiovanju z nekaterimi državami v razvoju.
Podobnost ;e očibia
Za položaj v Kambodži velijo, do gre zo epilog pustolovščine, ki se Ije začela pred petimi leti, ko je Po državnem udaru, ki je bil z orrteriško pomočjo izveden proti "evtralističnemu predsedniku Siha-nuku, postal Lon No! predsednik tokoimenovane ,khmerske republike". Ta republika, ki je nastala kot nasledek zgrešenih ameriških ocen položaja v Indokini, je zdaj v popolnem razsulu, o čemer dovolj zgovorno priča redki primer v zgodovini diplomacije, da šef države z najbolj odgovornimi osebnostmi v najbolj kritičnih trenutkih odhaja na .obisk" v tujino.
Komentatorji so si povsem edini, da gre pri tem za „pot brez vrni-tve". Pričakujejo, da bo Lon Nol po obisku v Indoneziji in na Japonskem našel zatočišče kje pri
Evropa miru in prijateijstva
Mednarodna federacija borcev odporniških gibanj (FiR) je za iefošnjo 30-ietnico zmage nad fašizmom nasiovi-!a na vse protifašistične borce, bivše vojake in vojne žrtve poseben poziv, naj se zavzemajo za .Evropo miru in prijateijstva" ter podpirajo vsa prizadevanja za zmanjšanje napetosti in za razorožitev.
FiR se zavzema predvsem tudi za to, da bi ietošnji 8. maj kot obietnico zmage nad fašizmom povsod stavnostno obhajati. Na seji odbora, kjer so sodeiovaii predstavniki iz mnogih evropskih držav, so razpravijaii o pripravah na prosiave 30-ietnice.
V pripravi je med drugim tudi evropski simpozij protifašističnih borcev in udeiežen-cev vojne o razorožitvi; poseben odbor gospodarsko-so-ciainega sveta Združenih narodov pa je razgiasii poseben .svetovni teden razorožitve".
svojih prijateljih v Ameriki, doma v Phnom Penhu pa bo medtem kaka tudi za nasprotno stran sprejemljiva osebnost opravila tehnične podrobnosti za izročitev oblasti predstavnikom Sihanukove vlade. Ali bo to nalogo opravil začasni predsednik Saykan Koy, ki mu je Lon Nol pred odhodom še hitro izročil oblast? To je bolj malo verjetno, čeprav Koy ni na seznamu .sedmih vojnih
zločincev", ki jih čaka smrt, če pridejo v roke osvobodilnih sil. V Pekingu živeči šet Kambodže princ Norodom Sihanuk je namreč že povedal, da se rdeči Khmeri (kakor se imenujejo kamboške osvobodilne site) tudi po odhodu .superizda-jalca" Lon Nola ne nameravajo o ničemer pogajali z njegovim naslednikom Saykancm Koyem, za katerega je Sihanuk uporabil še krepko prislovico .bandit".
Z odhodom Lon Nola in njegovih najožjih sodelavcev, ki so poosebljali na najvišji ravni pučistič-ni režim, je bit v glavnem izpolnjen pogoj, ki ga je princ Sihanuk postavil za pogajanja o tehničnih vprašanjih prenosa oblasti. Razplet v tej smeri potrjujejo tudi nekateri obrobni dogodki:	veleposlaništva
skoraj vseh azijskih držav so že zapustile Phnom Penh, Indijska vlada je pretrgala diplomatske stike z Lon Nolovo vlado, sovjetski veleposlanik v Pekingu pa je uradno obvestil Sihanuka, da odslej Sovjetska zveza priznava njegovo vlado za edino zakonito vlado Kambodže.
S .politično rešitvijo", to je s pogajanji doseženo izročitvijo oblasti, pa želi rešiti zunanji videz predvsem Amerika. Tudi v Wctshingtcnu so spoznali, da so s svojo politiko v Indokini stavili na napačne karte. Zdaj gre le za vprašanje, kako bi se iz te zgrešene igre umaknili ob
čim manjši izgubi ugleda. In sicer to ne velja samo glede Kambodže, kjer se je Washington očitno že sprijaznil z dejstvi. Velja tudi glede Južnega Vietnama, kjer osvobodilne sile prav tako neustavljivo prodirajo proti Saigonu in od dneva do dneva zožujejo akcijski prostor vladnih čet predsednika Thieuija.
Ali bo prišlo v Južnem Vietnamu do podobnega razpleta, kot se kaže v Kambodži, trenutno seveda še ni znano. Vsekakor pa so zlasti v Ameriki zelo presenečeni nad velikimi in hitrimi uspehi osvobodilnih sil ne le v Kambodži, marveč zlasti še v Vietnamu. Celo tisti Američani, ki so leta in leta trdili, da bodo sai-gonske čete ob pomoči Združenih držav Amerike nazadnje izbojevale zmago aii v najslabšem primeru vsaj obdržale vojaško ravnotežje, zdaj priznavajo, da bodo te sile v kratkem doživele poraz. Pri ocenah so si edini v tem, da je nenadni preobrat nastal tako zaradi odločenosti eno' fronte narodne osvoboditve, kot tudi zato, ker so sai-gonske čete zabredle v demoralizi-ranost in vedno bolj izgubljajo voljo do boja.
Ocenjujejo, da so saigonske čete v zadnjih nekaj tednih izgubite ati zapustile za več kot milijardo dolarjev ameriškega orožja, vključno z eskadriljami letal, številnimi tanki in težkim topništvom. Predvsem pa je vladna vojska zgubila moralo in jo je zajela panika, kar dokazuje tudi izjava nekega južnoviet-namskega polkovnika, ki je dejal: .Ničesar ne moremo storiti; zadnji čas je, da rešimo svojo kožo in poskrbimo za svoje družine."
O popolnosti razsula pa govorijo tudi čedalje večja nesoglasja med samimi predstavniki saigonskega režima. Vendar je zelo dvomljivo, da bi našla boljšo rešitev saigon-ska opozicija, ki jo vodi bivši premier Nguyen Kao Ky — človek, ki mu je bil vzor Adolf Hitler.
Zgsbrb/jfnost, bZ jo jc /zMzi/d bo-Midja izuršnegg sveta SR S/ovemje za ZMMaMjepo/rdčna vprašanja in ; ^ rodnosti zaradi neizpoinjevanja obveznosti, bi jib naiaga /ta/iji posebni statat /ondonsbega sporazuma gZede pravic siovensbe manjšine na 7*rža-šbem, je med dragim MpravičiZ tad: poteb in zabijačeb nedavnega boja za .pravico javnosti" sZovensbega je-ziba. Dobrib šest mesecev so namreč trajaZe razprave v tržašbem občin-sbem sveta, v tržašbem pobrajinsbem sveta in v sveta dežeZe FarZanije-^a-Zijsbe brajine, bjer je šZo za priz7MM;e pravice sZovensbib mandatarjev, da v joramib, v batere so izvoZjeni, Zabbo aporabZjajo svoj materin jezib.
Razprave so se bončaZe z giasova-nji, pri b%ferib je biZa zahteva SZo-vencev zavrnjena, toda ne zaradi tega, ber bi posamezne stranbe (z izjemo neo/ašistov) osporavaZe tozadevno pravico SZovencev, marveč iz jor-maZnega vzroba, da je prej treba vprašati za mnenje osrednjo obZast v Rima in da je potreben poseben, izreden zabon, s baterim bi biZo arejeno
vprašanje sZovenščine v teb joramib.
Poteb razprave pa je bZjab negativoma zabZjnčba pobazaZ fadi pozitivne stvari. Razen neo/ašistov namreč nobena stranba ni odbirto na-sprotovaZa zahtevi sZovensbib sveto-vaZcev in tadi g/asovanja sama niso biZa povsod enaba. ZZasti v tržašbi pobrajini je prišZo do izrazitejše povezave naprednejših in boZj odprtih staZišč ter so zahtevo SZovencev sbap-no podprZi svetovaZci SZovensbe sbap-nosti ter sociaZistične in bo?MM?:ist/ČHf stranbe. „S tem se je — babor je za-pisaZ Primorsbi dnevnih — astvariZa enotnost, bi ne odgovarja več Zogihi Zeve sredine aZi grapiranja stranb za obZast, temveč Zogibi pravdnega za-stavZjanja in reševanja enega izmed načeZnib vprašanj, bot je odnos do sZovensbe narodnostne sbapnosti."
Pa tadi zadržanje ostaZin stranb — vsaj verbaZno — ni bdo izrecno pro-tisZovensbo. Tabo so bdi na primer ZiberaZci načeZno zeZo odprti in so podčrtaZi staZišče ZiberaZne /MtertMcZo-naZe, bi govori o gZobaZni zaščiti vseh manjšin ne gZede na njihovo števiič-no moč. Podobno veZja tadi za so-ciaZdemobrate in ceZo za repabZihan-ce, medtem bo brščanshi dcmobrati nagZašajo pravico vsahega čZoveba, da govori svoj materin jezib.
Pri odZočdnem g/<tsou47!;K potem pa so spet prevZadaZi .širši" vidihi in ZobaZni dejavnihi, bi se sicer radi sbZicajejo na svoje avtonomne pravice in pristojnosti, so zadevo pre-pastdi zveznim obZastem v Rima. S tem se je vprašanje ponovno znašZo v začaranem broga, bi nas nehote spominja na očitno podobnost obravnavanja manjšinsbe probZematihe pri nas, bjer se tedaj, bo bi bdo treba agoditi apravičenim zahtevam .SZovencev, navadno začenja znameniti „ping-pong" med CeZovcem in Da-najem. Z^ovsem enabo se odvija ta igra tadi med Prstom in Rimom, bjer prav tabo apravičeno vzhaja za-sbrbZjenost — saj gre tabo tam babor tabaj za načrtno izmibanje jasnim mednarodnim obveznostim.
Spričo tega tadi SZovenci v /ta/iji poadarjajo, babo je važno, da manjšina aživa tadi mednarodno zaščito, čeprav je sestavni deZ demohratičnega razvoja dražbe, v hateri živi in deZa. .Zato se tadi v našem primera — je rečeno v Primorsbem dnevniba — sZovensba narodna shapnost v /ta/iji nihabor ne more odpovedati mednarodni zaščiti, bi izhaja iz pogodb in dragih mednarodnih instramentov."
Drugod ne poznajo nestrpnosti
ki je na Koroškem že vsakodnevni pojav
V Knivsbergu na Danskem je bit v dneh od 23. do 27. marca tradicionalni velikonočni seminar mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN). Seminarja so se letos udeležili zastopniki desetih narodnih manjšin, in sicer Dancev v Nemčiji, Nemcev na Danskem, Bretoncev, Frizijcev, Francozov in Nemcev iz Aoste ter Nemcev iz Alzacije, iz Avstrije pa so bili zastopani gradiščanski Flrvati in koroški Slovenci (zadnje je zastopal študent Janko Kumer).
Na letošnjem srečanju so člani mladinske komisije med drugim razpravljali tudi o vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi s članstvom raznih eksilnih organizacij odnosno emigrantskih skupin v Federalistični uniji evropskih narodnosti oziroma v njeni mladinski komisiji. Ravno ta problematika je privedla v FUEN že do resnih notranjih nesoglasij, končno pa je le prevladalo načelo, da morejo biti redni člani le organizacije avtohtonih narodnostnih manjšin. Zato je razumljivo, da so to stališče osvojili tudi na sedanjem sestanku na Danskem ter sklenili, da morejo biti redni člani mladinske komisije FUEN le pripadniki avtohtono živečih narodnostnih manjšin. Iz tega razloga tudi mladinska organizacija sudetskih Nemcev ni bila sprejeta v članstvo.
Pri volitvah vodstva mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnosti je bil za predsednika po-
novno potrjen Heinrich Schulz in tudi tajniku Olavu Meinhardtu je bilo znova izrečeno zaupanje; za podpredsednika pa je bil izvoljen zastopnik gradiščanskih Hrvatov Gerhard Emrich.
Udeleženci seminarja pa so imeli predvsem priložnost, da se seznanijo z ureditvijo manjšinskega vprašanja v Severnem Šlesvigu ter na licu mesta spoznajo dejanski položaj tamkaj živeče nemške narodnostne skupnosti. Za pripadnike narodnih manjšin iz raznih evropskih držav je bilo srečanje s tozadevno stvarnostjo na Danskem nedvomno zanimivo in poučno. Kajti spoznali so, da uživa tamkajšnja nemška manjšina pravice in enakopravnost v takšni meri, da ji lahko zavida marsikatera druga narodnostna skupnost. Poleg širokogrudno priznane in predvsem tudi praktično izvajane enakopravnosti pa je za obstoj narodne manjšine v zadovoljivi meri zagotovljena tudi ustrezna finančna podpora, tako da Nemci na Danskem lahko razvijajo svojo vsestransko dejavnost, ne da bi morali biti v skrbeh za jutrišnji dan.
V tej širokogrudni manjšinski politiki se zrcali odnos večinskega naroda do manjšine. Ta odnos pa je gotovo precej drugačen kot pri nas; zato tam tudi ne poznajo primerov narodnostne nestrpnosti, kot so na Koroškem žal postali že skoraj vsakdanji pojav.
Tudi v Jugoslaviji nastaja
„SOS otroška vas" za osirotete otroke
Pobuda dr. Hermanna Gmeinerja, ki je rodiia prve sadove doma v Avstriji in :e odtod širita daiež po svetu, je pred teti zajeia tudi Jugosiavijo, kjer gre zdaj h kraju gradnja prve „SOS otroške vasi". Ta ustanova, ki bo sprejeta sto osiroteiih in zapužče-nih otrok, nastaja v parku v Sremski Kamenici biizu Hovega Sada, kjer je nekoč iive) znani otroški pesnik Jovan Jovanovič Zmaj. Pokrovitetjica te prve otroške vasi je soproga jugosiovanskega predsednika Jovanka Broz, ki bo siovesno otvoritev opravita 25. maja — za Dan miadosti.
Z otroško vasijo biizu Novega Sada se bo tudi Jugoslavija pridružila več kot petdesetim državam na vseh celinah, v katerih so doslej zrasle take ustanove. Jugoslovansko društvo ,SOS otroška vas" je bilo ustanovljeno leta 1970 ter je s široko akcijo po vsej državi zbralo sredstva za gradnjo prve otroške vasi. Start v to uspešno akcijo je opravil primarij dr. Milorad Pavlovič (katerega ime bo tudi nosila prva vas), po njegovi smrti pa nadaljuje delo novosadski pljučni zdravnik dr. Bogoljub Čonkič, ki je predsednik novosadskega in hkrati tudi jugoslovanskega društva „SOS otroška vas".
V otroški vasi pri Novem Sadu bo — kakor že omenjeno — našlo nov dom sto osirotelih in zapuščenih otrok, za katere bo skrbelo 13 .mater" (vsaka od njih bo imela .družino" z 9 otroci); .oče" vsem otrokom pa bo upravnik vasi Miroslav Vukajlov, ki že zdaj skrbi za vsako podrobnost pri izgradnji in opremi nastajajočega otroškega naselja. To naselje si je projektant Miroslav Grujič zamislil po zgledu drugih tokih vasi. Posamezne hiše so grajene v treh ravneh:	s kletjo, pritličjem in nadstropjem.
Osrednji prostor je dnevna soba, ki bo kraj pogovorov, branja, petja in televizije; v drugih sobah pa bo imel vsak član družine svoj prostor, posteljo, omaro in delovno mizo. Družinske hiše bodo urejene toplo, vendar niti špartansko niti razkošno. Za začetek bodo opremljene le z najnujnejšim, to pa z namenom, da bo vsaka družina opremo svojega doma lahko po svojem okusu in
potrebah dopolnjevala. Vas bo z lokalnimi avtobusnimi zvezami povezana z Novim Sodom, s šolami in trgovinami. Zabave pa mladim prebivalcem tudi doma ne bo manjkalo, saj bo okoli naselja urejen lep park.
Naselje bo tudi po otvoritvi živelo od humane akcije društva .SOS otroška vas", ki ima zdalj že 9000 članov. To društvo organizira pomoč v denarju, materialu, uslugah in v prostovoljnih delovnih akcijah. Pri zbiranju
„Edino, kar vam preostane je, da izkoristite splošno amnestijo, ki jo je razglasilo iraško revolucionarno poveljstvo . . . Odločeni smo, da bomo brez obotavljanja očistili domovino izdajalcev, ki so prizadejali izgube našemu narodu — česar ne bomo nikdar pozabili."
Te nedvoumne — in da ne rečemo neusmiljene — besede je iraški predsednik Hasan el Bakr naslovil na del iraških državljanov, na Kurde, ki so se dolga leta brezuspešno bojevali za svojo lastno državo. Vsaj zaenkrat je ta boj doživel konec s tem, da je prišlo med Irakom in Iranom do sporazuma glede mejnega vprašanja, s tem pa se je končala tudi pomoč, ki jo je Iran doslej nudil Kurdom. S 1. aprilom so zaprli mejo med obema državama in s tem je bila Kurdom ne le ustavljena podpora v obliki orožja, marveč tudi zaprta možnost umika na ozemlje Irana.
Splošna amnestija, ki jo je Irak razglasil za vse tiste Kurde, ki bi bili pripravljeni položiti orožje, je prvotno veljala do 1. aprila; zadnji dan pred potekom tega usodnega roka pa je bila podaljšana za mesec dni. Ali bo Kurdom
sredstev za gradnjo vasi pa so se Izkazale tudi številne novosadske delovne organizacije, medtem ko je novosadska občina kot svoj prispevek darovala 23.000 hektarov zemljišča. Nekatera podjetja pa so obljubila, da bodo otroško vas oskrbovala z živili ali pa bodo prevzela obveznosti za vzdrževanje enega otroka v vasi.
Tako je bil torej tudi v Jugoslaviji narejen prvi korak zdaj že široke mednarodne humane akcije .SOS otroških vasi". Po vsej verjetnosti pa bo — kakor se je to dogajalo najprej v Avstriji in potem v številnih drugih državah — uspešni začetek hkrati tudi pobuda za izgradnjo nadaljnjih takih naselij, v katerih bodo osiroteli in zapuščeni otroci lahko našli nov dom in družinsko okolje.
s tem kaj pomagano? Ali se bo njihova usoda dosti kaj spremenila? Vprašanja, na katera bo odgovor dala šele bodočnost.
Lani je iraški parlament izglasoval zakon, s katerim je bila Kurdom priznana relativna avtonomija, vsekakor večja, kot jo imajo Kurdi kjerkoli drugod, razen morda v Sovjetski zvezi, kjer jih živi približno 100 tisoč. V Turčiji, kjer živi približno polovica vseh Kurdov (cenijo, da jih je skupno od 10 do 12 milijonov) je Ataturk v letih 1925, 1928 in 1937 v krvi zadušil kurdske upore in dokončno strl njihovo upanje, da se bo uresničila pogodba iz Sevresa, s katero je bila Kurdom leta 1920 priznana pravica do neodvisnosti. V Siriji, kjer živi pol milijona Kurdov, in v Iranu, kjer jih je 4 milijone, jim sicer priznavajo določene manjšinske pravice, ne pa tudi avtonomije.
Kurdi v Iraku, ki predstavljajo tretjino šest-milijonskega prebivalstva, večinoma stoje za Mustofo Barzanijem, ki je 11. marca lani uzakonjeno avtonomijo zavrnil, ker vlada ni pristala na nadaljnje zahteve. Po štirih letih premirja so se ponovno vneli boji, ki so zlasti ob iranski podpori prerasli v pravo vojno.
Ta ..kurdska vojna" se je zdaj — tako vsaj trenutno kaže — končala in začel se je veliki beg preko meje. Mnogi tisoči kurdskih borcev so se namreč odločili, da se umaknejo v Iran; drugi spet pravijo, da bodo ostali v Kurdistanu, kjer nameravajo nadaljevati boj. Položaj je trenutno precej negotov in ta negotovost bo trajala vsaj še mesec dni, dokler ne bo potekel rok amnestije. Velik del Kurdov pa se boji ravno tistega dne: pričakujejo namreč, da bodo iraške oblasti pričele z obračunavanjem. Obračun, če bo do njega prišlo, pa bo brez dvoma krvav.
V tem smislu se je izjavil tudi kurdski vodja Barzani, ko je nekaj dni pred iztekom prvega roka amnestije dejal: „Zda.j smo nemočni pred genocidom. Nadaljevanje boja verjetno nima smisla. Potrebujemo pomoč, humanitarno in politično pomoč od velikih držav, da bi preprečili genocid." Tako izgleda, da so se Kurdi spričo najnovejšega razvoja njihovega položaja tudi sami sprijaznili z dejstvom, da za nadaljnjo dobo ostanejo „narod brez države".
Ktjuč je v Trstu
Krog je skienjen. V dežeinem, občinskem in pokrajinskem svetu v Trstu obstajajo vrata za siovensko besedo svetovaicev zaprta. Materinščina manjšine bo še naprej ukienjena v domove, šoie in njene ustanove. V javnem živijenju — razen v obmestnih občinah, kjer žive Siovenci v veiiki večini — zanjo ni mesta, itaiijanski driavijani siovenskega rodu, ki bodo vztrajati v stikih z obiastmi pri uporabi svojega jezika, bodo še naprej tvegaii sodne pregone.
Po zavrnjenih zahtevah o uporabi sioven-ščine v vseh treh izvoijenih teiesih so Siovenci bogatejši za izkušnjo, da se razkorak med besedami in dejanji, kar se njihovih pravic tiče, ni v ničemer spremeni!. Ugotavijajo ceio, da se njihov poioiaj siabša. Nadaiju-je se proces njihovega siromašenja z raz-iaščanjem in priča so poizkusom njihovega iz-rinjanja iz krajevnih ustanov, kjer se odioča o usodi njihovega okoija. Zamrznitev v reševanju zadev, ki se nanašajo na interes manjšine, je razvidna tudi iz dejstva, da se že dve ieti ni sestaia mešana komisija, ki je za-doižena za vprašanja v zvezi z izvajanjem iondonske spomenice o sogiasju, in da je njena itaiijanska stran trenutno ceio brez predsednika.
Tak je torej poiožaj v času, ko se demokratična javnost v Fur!aniji-!u!ijski krajini pripravijo na prosiavo tridesetietnice osvoboditve, v kateri so imeii siovenski partizani odiočiino viogo, in devet mesecev potem, ko je biia uspešno skienjena tržaška manjšinska konferenca, na kateri je siovenska narodnostna skupnost s tehtnimi prispevki doka-zaia svojo poiitično, socioioško, kuiturno in ekonomsko identiteto in integriteto ter pri-pravijenost na funkcijo mostu med sosednima narodoma in državama, ki jo v vsakodnevnem živijenju tudi opravijo. Konferenca je tudi nedvoumno nakazaia smer ceiovite zakonske zaščite manjšine, pri čemer je opozorita, da morajo pri njej imeti odiočiino viogo krajevne poiitične in predstavniške institucije, ki jim je manjšinska probiematika naj-biižja. itaiijanska demokratična javnost v de-žeii pa je z dostojanstveno držo ob znanih poiemikah, ki so se vneie med sosednima državama, pokazaia, da je družbena kiima za tako reševanje manjšinske probiematike ugodna. Do rimskih toimačenj državnih mejnih interesov ter šovinističnih izpadov je ostaia povsem hiadna.
Razprava na vseh treh predstavniških teiesih, ki so zavrniti zahteve svetovaicev KP! in siovenske skupnosti po pravici do uporabe siovenščine in sprejeti resoiucije, ki priporočajo rimski viadi, naj se izreče o zahtevi, so predvsem pokazaio, da si stranke ieve sredine mirno umijejo roke, ko gre za sprejetje konkretne odgovornosti za uveijavitev pravic Siovencev. Podredite so se staiiščem krščanske demokracije, ki ni do sedaj pokazaia nobenih pobud v zvezi s siovenskim vprašanjem, marveč je uokvirita svojo pogie-de v mnenje, da je treba manjšinsko probie-matiko reševati postopno, skiadno z demokratičnim razvojem itaiijanske družbe.
Krščanski demokrati tako na dežeini kot na občinski in pokrajinski ravni sedaj ponavija-jo, da jo kijuč do rešitve manjšinskega vprašanja v Rimu. Discipiinirano siedijo nasvetu nekdanjega zunanjega ministra in sedanjega predsednika viade Aida Mora o previdnosti pri morebitnem pogiabijanju te probiematike po tržaški konferenci. Skoraj sočasno zasedanje na pokrajinski ravni, ki je biio na sedežu tržaškega občinskega sveta in na katerem sta svetovaica KP) in siovenske skupnosti govorita v siovenščini, pa je pokazaio, da znotraj tega organa spioh ne more biti ovir za uporabo siovenščine. lahko torej trdimo, da kijuč za odpiranje vrat siovenščine v javne predstavniške organe ni v Rimu, marveč v odiočujočih krogih strank, ki so na obiasti. V Rimu ne bodo ničesar storiii mimo tistega, v čemer se bodo odtočiti v Trstu.
Ob razpravah, ki so v zadnjih tednih tekie o siovenščini v javnom živijenju, je biio za postavijeno temeijno spoznanje, o katerem je pred nedavnim govori) na konferenci KP! v Vidmu o vprašanjih beneških Siovencev po-sianec KP! Mario lizzero, da teče namreč narodnostna meja med Siovenci in ttaiijani za hodnoje od državne meje in da bi se morati enkrat že znebiti prepričanja, da gre pri reševanju manjšinske probiematike za to, da se manjšini ..nekaj daje". Treba ji je pač priznati pravice, kajti )o tako jo mogoče pričakovati, da bo opravijaia funkcijo mostu mod sosednima narodoma in sosednima kui-turama ter prispevata k boijšemu medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju. Nedavne in sedanje izkušnje iz vrste evropskih deže! namreč opozarjajo, da iahko postanojo manjšine, če niso ustrezno zaščitene, tudi predmet hudih in nevarnih sporov.
Lojze KdMfe
(Deto, Ljubijana)
„0sfni časopis"
(udi o irorošidA Siovenci?!
Uredništvo siovenskega tednika ..Komunist" je minuii petek prirediio ..ustni časopis", s katerim so v koroških občinah zakij učiti praznovanje jubiieja tega časopisa. Prireditev v umetnostnem pavitjonu v Siovenj Gradcu so se udeiežiti tudi predsednik izvršnega sveta SR Siovenije inž. Andrej Marinc, visoki zastopnik) Zveze komunistov Siovenije in drugih jugosiovanskih repubiik ter predstavniki siovenjgraške občine.
V pogovoru z novinarji je sodeiova) tudi predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, ki je orisai današnji poiožaj siovenske narodnostne skupnost) na Koroikem. Med drugim je dejai, da je poiožaj koroških Siovencev danes podoben tistemu v ietih 1920, 1938 aii 1945, kajti znova so se proti Siovencem strniie v enotni fronti nemške stranke, ki naravnost tekmujejo med seboj v odrekanju pravic Siovencem, ki jih doižijo nezvestobe domovini in iredentizma ter jih potiskajo v izoiacijo.
Posebej je dr. Zwitter opozori) na poiožaj, ki je nastat po nedavnih dežeinozbor-skih voiitvah in po razgovoru predstavnikov obeh osrednjih siovenskih organizacij z zveznim kancierjem dr. Kreiskim. Omeni) pa je tudi poskus, da bi koroškim Siovencem zaradi samostojnega nastopa pri voiitvah očitaii iredentizem. To je nov hud napad na manjšino — je poudarit predsednik ZSO — ter netenje šovinističnih čustev, ki so zadnja ieta spet okužiia ozračje na Koroškem. V takšnih pogojih pa koroški Siovenci odtočno in dosiedno odkianjcjo kakršnokoii preštevanje kot pogoj za izpoinitev čiena 7.
Ob 30-letnici zmage nad fašizmom
velike proslave tudi v Sovjetski zvezi
Letošnjo tridesetletnico zmage nad fašizmom bodo svečano in praznično obhajali še posebno tudi v Sovjetski zvezi, kar je povsem razumljivo, saj je bila nedvomno Sovjetska zveza tista, ki je med drugo svetovno vojno največ doprinesla k zrušer.iju nacistične Nemčije in njenih zaveznikov. Dan zmage — 9. maj — bodo v Sovjetski zvezi obhajali kot vseljudski praznik. Partijske, sindikalne, mladinske, vojaške in druge množične organizacije bodo priredile velike mitinge, na katerih bodo prikazali pomen zmage in doprinos sovjetskih junakov, pa tudi sedanje naloge v izgradnji dežele in v sodelovanju z ostalim svetom. V dneh od 5. do 9. maja bodo slavnostna zborovanja v glavnih mestih zveznih republik ter v oblastnih, okrožnih in okrajnih središčih, po tovarnah, kolhozih, šolah in drugih ustanovah. Za 8. maj pa je
predvideno v kremeljski kongresni dvorani slavnostno zborovanje moskovskih delavcev ter predstavnikov armade.
Partijsko vodstvo je sprejelo poseben odlok o velikih množičnih proslavah, ki naj bi poudarile odločilno vlogo sovjetske vojske za zmagoviti konec vojne. V odloku je rečeno, da je bila Sovjetska zveza tista poglavitna sita, ki je nemškemu fašizmu zaprla pot do svetovnega gospostva; nosila je glavno breme vojne ter je odigrala poglavitno vlogo pri razbitju nacistične Nemčije, hkrati pa opravila veliko osvobodilno poslanstvo ter častno izpolnila svoj internacionalni dolg.
Pri tem pa sovjetska partija poudarja tudi pomembno vlogo, ki jo je pri zrušitvi fašizma odigralo odporniško gibanje v okupiranih deželah. V odloku je namreč naglašeno, da nikdar ne
bodo pozabljene partizanske akcije in oborožene vstaje ter junaštvo borcev narodnoosvobodilnih si) (tukaj je med drugim priznan prispevek, ki smo ga doprinesli tudi koroški Slovenci za zmago nad fašizmom in za osvoboditev avstrijske domovine).
Nadalje priznava odlok velik prispevek narodov in armad protihitlerjevske koalicije ter poudarja, da je bila s tem ,v praksi dokazana možnost učinkovitega političnega in vojaškega sodelovanja med državami z različno družbeno ureditvijo". Kljub temu obetavnemu začetku, ki sega vse tja do jaltske konference, je pozneje sicer prišlo do ..hladne vojne" med nekdanjimi zavezniki, vendar pa odlok naglaša, da je program miru, ki so ga sprejeli na 24. kongresu sovjetske partije, spet pripomogel k prehodu od hladne
vojne do popuščanja mednarodne napetosti. Pri tem pa odlok opozarja, da se narava imperializma ni spremenila, da naraščajo vojaški proračuni imperialističnih držav, da se na številnih področjih sveta ohranja napetost in da ne pojemajo ideološke diverzije proti socialističnim državam, kar terja stalno skrb za krepitev obrambne sposobnosti Sovjetske zveze in za vzgajanje sovjetskih ttjudi v nenehni budnosti.
Končno odlok ostro napada sedanje kitajsko vodstvo, ki da se povezuje z reakcionarnimi krogi ter nasprotniki popuščanja napetosti, s tem pa povzroča največjo škodo miru in socializmu v svetu. Hkrati pa napada vse nasprotnike popuščanja napetosti, predstavnike buržoazne in oportunistične ideologije ter vse tiste, ki potvarjajo drugo svetovno vojno.
Kurdi ostanejo ,,narod brez države"
Strokovno znanje -eksistenčna nuja
Kmetijsko področje se v zadnjem času nahaja pod močnim priimkom nenehnih strukturnih sprememb. Podobno kakor ostaie gospodarske panoge teži k formiranju večjih proizvodnih enot iz potrebe, da tim racionaineje izkoristi proizvajaina sredstva in čiovekovo deiovno ^i!o ter da zadosti tržnim zakonitostim, ki kutminirajo v kontinuirani ponudbi koiičinsko in kakovostno odgovarjajočih kmetjskih proizvodov.
Ta razvoj postavijo naše kmetovaice pred čedaije težje proizvodne probieme. Pri tem jih po eni strani ovirajo omenjene kapacitete pro-hvajainih sredstev, predvsem zemije, da bi siediii razvojnim tendencam kmetijstva, po drugi strani pa kot individuaini proizvajaici in rea-iizatorji svojih prideikov ne morejo optimaino zadostiti zahtevam tržišča.
K objektivnim danostim se v pretežnem številu primerov pridružujejo še subjektivne težkoče: pomanjkanje zadovoljivega strokovnega znanja. Kompleksnejša strokovna usposobljenost bi našim kmetovalcem brez dvoma omogočala ne le strokovnejši Pristop k reševanju danih proizvodnih nalog, stimulirala bi jih tudi k iskanju in realizaciji sodobnih kooperacijskih proizvodnih oblik, ki predstavljajo edino alternativo za gospodarsko afirmacijo našega kmetijstva.
Organizacijske oblike v kmetijski Proizvodnji, ki slonijo na proizvodnem sodelovanju v soseščini, na organiziranem povezovanju individualnih proizvajalcev v proizvodne in Prodajne skupnosti ter na združevanju proizvajalnih sredstev v večje Proizvodne enote, skratka na sodobnih kooperacijskih proizvodnih odnosih, so v stanju, da zagotovijo tudi našim kmetovalcem eksistenčne osnove v bodočem gospodarskem razvoju.
Trenutna situacija našega kmetijstva, ki kaže akcente množičnega bega potencialnih naslednikov v razne nekmetijske poklice, je v večji meri odraz strokovne nemoči, kakor nezadostnih kapacitet proizvajalnih sredstev. To potrjujejo številni primeri po vsej naši zemlji, ko številni gospodarji in njihovi nasledniki glav-nopoklicno opuščajo kmetijsko proizvodnjo, čeprav njihove kmetije izpolnjujejo pogoje za uspešno gospodarjenje in za zagotovitev ustreznega kmetijskega dohodka.
Strokovna nemoč naše kmetovalce ovira in bremeni na vseh področjih njihovega proizvodnega hotenja: od vprašanj optimalne organizacijske oblike, ki jo pogojujejo naravne, gospodarske in tržne prilike, velikost kmetije ipd., preko reševanja proizvodnih nalog v poedinih gospodarskih panogah pa do uresničitve nujnih kooperacijskih oblik.
Iz strokovne nemoči rezultira nezadosten kmetijski dohodek in stalna fizična preobremenjenost kmečkih
ljudi, kar jih spravlja v obup in gospodarje ter njihove naslednike kljub ustreznim kapacitetam proizvajalnih sredstev potiska v druge gospodarske panoge in v nekmetijske poklice.
O
Kmetijska strokovna šola za fante v Podravljah, ki je pred nedavnim odpustila absolvente in učence prvega letnika na svoje domove, je tudi v
vabi na
JUBiLEJN!
OBČN!
ZBOR
ki bo v nedeijo 6. apriia 197$ s pričetkom ob 9.30 uri v prireditveni dvorani .auia sio-venica", Ceiovec, Pauiitsch-gasse $-7.
Občni zbor bo posvečen de-setietnici ustanovitve in de-iovanja prve siovenske iov-ske organizacije na avstrijskem Koroškem.
Lovski tovariši
prisrčno vabijeni!
preteklem šolskem letu pri svojem delu izhajala iz vprašanj, ki so eksistenčnega pomena za bodoči gospodarski razvoj naših kmetij. Poleg posredovanja osnovnega in specialnega znanja iz strokovnih in splošno-izob-raževalnih predmetov je učencem predočila predvsem tudi specifičnosti naše ožje kmetijske proizvodnje, katerih upoštevanje bo v veliki meri odločalo o bodočem razvoju posameznika in s tem našega celotnega kmetijstva.
Pri posredovanju strokovne učne snovi so se učitelji kmetijske šole v še večjem obsegu kot doslej posluževali avdiovizualnih učnih metod, to je metod pouka, ki temeljijo na uporabi nazornih učil: grafoskopa, diapozitivov in strokovnih filmov. V preteklem šolskem letu so poleg lastnih diapozitivnih serij predvajali učencem 61 strokovnih filmov, s katerimi so posredovano teoretično učno snov učinkovito povezali s praktičnimi prijemi moderne kmetijske proizvodnje.
Temu namenu so služili tudi ogledi naprednih kmetij, ki so učencem omogočili neposredno soočenje pridobljenega strokovnega znanja s praktičnimi ureditvami kmetijske proizvodnje, sloneče na specifičnih proizvodnih prilikah določenega ožjega proizvodnega področja.
Med šolskim letom so učenci po-draveljske kmetijske šole absolvirali tudi dva strok, tečaja: tečaj za ročno in strojno molžo na šoli in tečaj za električno varjenje v kmetijsko-teh-ničnem izobraževalnem centru v Celovcu. Izven strokovnega programa je šola organizirala še tečaj za šoferski izpit in plesni tečaj, ki je poskrbel ne le za koristno razvedrilo med šolskim letom, marveč je učence v prvi vrsti seznanil z tehniko kulturnega plesa in s prijemi kulturnega nastopanja in zadržanja na plesišču in v širši družbi.
Na učiteljski konferenci je ravnatelj kmetijske šole dipl. ing. Franci Einspieler izrazil svoje zadovoljstvo nad doseženim učnim uspehom ter nad disciplino, redom in splošnim zadržanjem učencev za časa bivanja na šoli. Ob zaključni slovesnosti pa je absolventom, ki so končali strokovno šolanje, zaželel, da bi pridobljeno strokovno znanje v polni meri uporabljali pri reševanju bodočih gospodarskih nalog domačih kmetij in da bi s tem doprinesli svoj delež h krepitvi gospodarskih in narodnostnih pozicij naše skupnosti.
c/
K
Opera SNG iz Ljubijane gostuje spet v Ceiovcu
Prizor iz ..Prodane neveste" ob gostovanju Opere SNG iz Maribora teta 19S5 v Ceiovcu
Na povabilo Siovenske prosvetne zveze bo ansambei Opere SNG iz Ljubijane v nedeijo 27. apriia 197$ gostovai v Ceiovcu ter ob 1$. uri v Mestnem giedaiišču uprizori) komično opero Bedriha Smetane
Prodana nevesta
Ljubiteiji siovenske operne umetnosti prisrčno vabijeni!
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v pisarni Siovenske prosvetne zveze ter eno uro pred predstavo pri biagajni Mestnega giedaiišča.
5/ovfns^d prosvetna zveza
Letos že enajsti
grafični bienaie v Ljubijani
Dne 6. junija bo v Ljubljani odprt letošnji 11. mednarodni grafični bienale, ki bo spet združi) umetnike iz vseh delov sveta. Kajti ia tradicionalna umetniška prireditev sodi med največje tovrstne manifestacije, o čemer najbolj govori vsakokratna udeležba.
Tudi za letošnjo prireditev je bilo poslanih več kot 750 del številnih priznanih umetnikov iz Jugoslavije in iz širokega sveta. Kolikšno zanimanje vlada za ljubljanski bienale v svetu, pa dokazuje že podatek, da se je samo iz Združenih dr-
žav Amerike prijavilo k natečaju čez 140 avtorjev, v celoti pa je bilo prijavljenih čez 800 umetnikov.
izbor del jugoslovanskih umetnikov bo izvedla komisija, v kateri so zastopniki vseh jugoslovanskih likovnih centrov, dne 2. junija pa bo začela z delom mednarodna žirija, v kateri so predstavniki najpomembnejših galerij sodobne umetnosti v svetu. Izbrana dela bodo potem razstavljena v prostorih Moderne galerije, kjer si jiih bodo lahko ogledali ljubitelji sodobne likovne umetnosti oziroma grafike.
TONE SVETiNA
273
5

A,
M
[J-
TRETJA KNJiGA
Set obveščevalnega centra major Strela mu je poročal o skrivnih pogajanjih četniških vojvod z Nemci. Predali bi jim Trst, kjer bi počakali na Angleže, in skupno z njimi zajezili komunistično prodiranje na zahod, izvedel je, da so še pred ofenzivo na korpus sestavili v Postojni nekakšno vlado, kateri naj bi predsedoval srbski patriarh Gavrilo, zunanji minister bi bil Ljatič, notranji — general Rupnik, minister vojske pa .gorski car" general Draža Mihailovič. Ta klika naj bi vpliv zahoda tudi z vojaško siio potisnila daleč na vzhod in — če ne bi šlo drugače — prepolovila bivšo državo.
Člani angleške misije niso ničesar prikrivali. Odkrito so povedali, da bodo njihove enote zasedle de) Julijske krajine in da potrebujejo Trst kot pristanišče za strateško bazo.
Da je to prekletstvo resnično, je korpus izkusil na lastni koži. Po ofenzivi je bila pomoč zahodnih zaveznikov nekoliko izdatnejša, vendar samo v hrani. Niso pa pošiljali dovolj municije in orožja, iz letat so metali le toliko municije, da je bilo za sproti.
Na korpusu so doumeli, da je slovenski narod spet kamenček med kolesljem velikih sil, drobiž za poravnavo računov velikih .. . Prav tako kot v prvi svetovni vojni, ko so Angleži plačali Italiji izdajo s Primorsko in dali Avstrijcem Koroško ...
.Alt mora mali narod res umreti? S kakšno pravico si nas veliki dele med seboj kot zveri plen? Ali na svetu res vlada samo pravica sile? Kako tragično je pripadati malemu narodu. Kot bilka je v gozdu dreves," je z grenkobo v srcu razmišljal Borštnar in se spomnil pogovora s šefom sovjetske vojne misije podpolkovnikom Ribačenkom in korpusnim komisarjem polkovnikom Rudijem. Bilo je neke brezupno temne noči, ko so Nemci strnili obkolitev. Sovjetski oficir je bil nevoljen, ker se štab korpusa ni maral odlepiti s Trnovske planote. Ko so mu razlagali smisel te svoje taktike ter da sta zanje Trst in Julijska krajina življenjskega pomena, je rekel: .Ne razumem vas. Mar se boste dali zato tu vsi pobiti? Saj smo že dosti sestradani! To ni odvisno od vas! Vse vaše žrtve bodo zaman. Trst je Stalin obljubil Togliattiju! Je torej vredno prepustiti se uničenju?" Zeto so bili razočarani nad to izjavo. Če je Stalin obljubil Trst Togliattiju, kdove komu ga je obljubil Churchill?
.Toda vsem nakljub si bo pisat narod sodbo sam, kot je dejal Cankar — ne bo mu je pisai ne trak ne talar... pa tudi velike sile mu je ne bodo kar tako, kot si mislijo . .."
Ves je bil vznemirjen. 2e dopoldne med bojem so mu prinesli radiogram glavnega štaba slovenske vojske, s katerim mu je Kveder ponovno sporočal:
.Od vrhovnega komandanta maršala Tita smo prejeli naslednje povelje: Ukažite IX. korpusu, da se razporedi okoli Trsta in da že sedaj začne uvodne boje za Trst. Glede na to preklicujemo vse odredbe, ki niso v duhu maršalovega ukaza. Delujte hitro in se povežite s IV. armado."
Torej se je Tito odločil osvojiti Trst z bojem, s silo. Prehiteli bodo Angleže, ki so še globoko v Italiji. Zasedli bodo zahodne meje, tiste, ki so jih že zarisali s krvjo!
Borštnar je s skrbjo spremljal obveščevalna poročila,
da v Italiji nemška fronta razpada in da Angleži nagto prodirajo.
Najprej je skušal sam v sebi razčistiti vprašanja in dognati, kaj mora storiti 'in kako. Pri tehtanju vsakega kritičnega položaja je hotel biti sam, da 'je temeljito razmislil, preden je stopi) pred štab s svojimi predlogi in izrekel končna povelja.
V 'izbi je našel oficirski zbor. Načelnik štaba podpolkovnik Kajtimir se je pogovarjal s komandanti divizij in načelniki štabov o položajih brigad.
Borštnar je kljub zaskrbljenosti kazal veder obraz in prijateljsko stisnil roko vsem po vrsti.
.Perne, mora! se boš obriti in si zlikati hlače, v Trst poj-demo in v Gorico!" je smeje se dejal.
Perne se je pcrčohal po sfrnišču na licih.
.Ali ne slišiš, da še poka? Saj smo prišli iz jarkov! Moral nam boš dati malo oddiha in vojski tudi, da se uredimo za ta slovesni udar!"
.Nič se ne boste oddahnili! Čas nas priganja! Kar posedite, da vam takoj obrazložim položaj!"
Poslušali so ga s svečano zbranostjo. Prebral jim je ukaz maršala Tita in navodila generala Kvedra. Končno bodo le dosegli svoj cilj, za katerega so to pomlad pretrpeli toliko hudega!
Potem je major Perne poročal, da je izpopolnil divizijo z novinci in da je njena bojna moč taka kot pred ofenzivo. Zavrnili so nemški protinapad iz Gorice in pobili več kot sto Nemcev. Kapetan Bavec pa je poročal, da so pri čiščenju Otlice in Predmeje ubili petdeset Nemcev, ujeli pa so jih dvajset in ranili šestdeset. Najbolj razveseljivo za korpus pa je bilo to, da so zaplenili velike količine municije za mitraljeze in minomete, ki so jo takoj razdelili brigadam. Prav jim je prišlo tudi nemško orožje, sdj za angleškega ni bilo zadosti streliva.

,,Vasova!ci" — uspešna spevoigra šentvidskih prosvetašev
O delu prosvetašev Slovenskega prosvetnega društva „Danica" v Št. Vidu v Podjuni smo že večkrat poročali. Njihovo delo zlasti sloni na glasbeni kulturi. Pri tem ima glavno skrb neumorni zborovodja Hanzej Kežar, ki že več desetletij kot zborovodja, organizator in tudi režiser vodi šentvidske pevce. Zato ni zgolj slučaj, da tje prav pevski zbor in instrumentalni trio .Danice" bil prvi, ki je po vojni izdal svojo samostojno gramofonsko proščo. To so sadovi marljivega dela šenfvid-skih pevcev, ki za vsako prosvetno sezono pripravijo nov spored.
Šentvidski pevci so poleg zborovskega repertoarja za letošnjo sezo-
no naštudirali spevoigro .Vasovalci" s katero so se najprej predstavili domači publiki, zdaj pa s tem komadom gostujejo pri sosednjih prosvetnih društvih na Koroškem, v načrtu pa imajo tudi gostovanje v Sloveniji. .Vasovalci" je posrečena in zelo pevna spevoigra, v kateri kot že sam naslov pove, gre za va-sovalski običaj, ko so podoknice bile način dvorjenja kmečkih fantov dekletom po vaseh. Igro je napisala dr. Ljuba Prener, glasbo pa Janko Gregorc. Igro je režijsko in glasbeno pripravil Hanzej Kežar, ki pelje spremlja tudi s harmoniko, v vlogah igralcev-pevcev pa nastopajo Micka Hribernik, Danica Ke-
žar, Andreja Hartman, Stanko Wa-kounig, Foltej Hartman in Franc Starc. Ansambel je s svojimi nastopi povsod bil prisrčno sprejet in to ni čudno, saj pevke in pevci s svojimi odličnimi glasovi takoj pridobijo simpatije pri občinstvu. Tako je bilo tudi pri gostovanju v Železni Kapli, kjer so Šenfvidčani bili gost tamošnjega SPD .Zarja", ki je gostovanje organizacijsko izredno dobro pripravilo, saj je dvorana bila zasedena do zadnjega kotička, kar v Železni Kapli ni vedno tako, zlasti kadar domače društvo ne nastopa kot prireditelj. Isti dan — na cvetno nedeljo — so Šenfvidčani s svojimi .Vasovalci" gostovali tudi na Radišan in tudi tam z velikim
Zimski turizem na Koroškem uspešen
tz statističnih podatkov urada koroške deželne vlade je razvidno, da je število nočnin na Koroškem kljub izredno slabim snežnim razmeram, v mesecu januarju v primerjavi z mesecem januarjem lanskega leto celo naraslo. Tako so v mesecu januarju našteli 256.754 nočnin, to je za 0,5 odstotka več kot lansko leto. V obrtnih in privatnih turističnih obratih so pri inozemskih turistih našteli 145.831 nočitev, kar odgovarja prirastku za 5,6 odstotka. Največji delež pri inozemskih turistih so beležili državljani Zvezne republike Nemčije s 114.619 nočninami ali 3,3 odstotka prirastka, katerim so sledili jugoslovanski turisti z 12.593 prenočitvami, kar odgovarja v primerjavi z lanskim letom — prirastku za 17,3 odstotka.
Tudi razvoj dosedanjega zimskega turizma od novembra 1974 do januarja 1975 je bil zelo pozitiven. V teh mesecih so našteli 525.225 nočnin, kar v primerjavi z istimi meseci leta 1973/1974 pomeni, da se je število zvišalo kar za 6,5 odstotka. Glavni delež tega uspeha je seveda pripisati inozemskim turistom, ki so v obrtnih in privatnih turističnih obratih dosegli 300.426 nočnin, kar odgovarja porastu za 11,5%. Pri tem so spet imeli največji delež državljani ZRN z 242 tisoč 865 prenočitvami, ali prirastkom 12,6%. Nato so slediti Nizozemci z 18.899 prenočitvami (+ 3,7 odst.) ter jugoslovanski turisti s 15 tisoč 82 prenočitvami, kar odgovarja prirastku 10,2 %.
Visoki prirastki števila jugoslovanskih gostov na Koroškem jasno dokazujejo, da Jugoslovani niso tisti, ki so baje .užaljeni" in nočejo sodelovanja z Avstrijci, kakor to trdijo razni koroški pisuni z namenom, da bi koroško javnost še bolj naščuvali proti .zlobnim" Jugoslovanom. Številke kažejo drugo sliko in te po navadi ne lažejo.
uspehom, kar je pravtako zasluga tamošnjih prosvetašev. Tu šenfvid-skim .Vasovalcem" gre vsa pohvala in priznanje za tako uspešno delo. Pri tem pa seveda ne gre pozabiti na instrumentalni trio Korotan z vokalnim oktetom, ki je prav-fako nastopal v drugem delu prireditve pod vodstvom Hanzeja Ke-žarja. Pri obeh skupinah pa v bistvu gre za iste pevke in pevce. Pri njihovih nadaljnjih nastopih jim želimo še mnogo uspeha.
Beta smrt je kosita na Koroškem
Stari pregovor — zelen božič, bela velika noč — se je letos popolnoma uresničil. Za velikonočne praznike smo dobili toliko belega .žegna", da tega ne pomnimo že desetletja. Natreslo je toliko snega, da je prišlo do pravega prometnega kaosa in tudi sneženi plazovi so terjali smrtne žrtve. V Mallnitzu je v ponedeljek zjutraj ogromen snežni plaz porušil celo počitniško naselje. Pri tem je zgubilo življenje 8 ljudi, štirje so bili poškodovani, 15 pa je po čudežnem naklučju ostalo nepoškodovanih. Od skupno 11 bungalovov je ostal samo eden, dva sta bila poškodovana, ostalih osem pa je razbil oziroma odnesel plaz. Tudi vzhodno od Bleiberga je ogromen snežni plaz, ki se je odtrgal v severnem pobočju Dobrača zasul 400 metrov ceste štiri metre na debelo. Materialne škode in človeških žrtev ni bilo. Številni predeli Koroške so bili popolnoma odrezani od sveta. Ogromne in težke snežne mase so potrgale številne daljnovode, tako da ni bilo toka. Na velikonočno soboto je bita edina povezava s Salzburgom (in še ta je bila za kratek čas prekinjena) železnica skozi Turski predor (Tauern-tunnel) pri Mallnitzu, vsi ostati gorski prehodi so bili neprevozni. Na južni strani predora se je nabrala ogromna avtokolona, ki je segala prav nazaj do Obervellacha (Zgornje Bele), na severni strani predora pa gor do Bad-Gasteina. Tudi proti jugu (preko Karavank in Karnijskih Alp) so bili gorski prelazi neprevozni. Najbolj prizadeta sta bila Koren v Karavankah in cestni prelaz preko Pioč (Plockenpat)) v Karnijskih Alpah. Leška dolina (Lesachtat) je bila nekaj časa sploh odrezana od sveta. Sedaj so se razmere k sreči spet normalizirale. Takšne koledarske .vigredi" in velike noči še starejši ljudje ne pomnijo.
TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BR^
Neumestno godrnjanje
Tovarišu „Ma" bi lahko dobesedno čez cesto povedal svoje mnenje o njegovem godrnjanju v SV (14. 3. 75: .To gotovo ni vredno posnemanja"). Vendar je tako, da običajno ustreza javnosti samo javnost. Ne razumem tu ugibati o psiholoških in političnih ozadjih, iz katerih se je sprožila „Ma"-jeva nejevolja. Na račun zgornjega prispevka bi dejal samo to troje:
Prvič, tako neobvezno (neargumentirano) marnvanje o .gospodarskih" izvedencih" se mi zdi nekoliko neokusno. Sodeč po objavljenih člankih in dolgoletni praksi nekaterih naših ljudi menim, da bi bilo preveč skromnosti, če bi trdili, da izvedencev za gospodarska vprašanja med koroškimi Slovenci ni.
Drugič, dejal bi, da je predmetna knjižica („Gospodarsko-socialni problemi koroških Slovencev", izdal in založil Dom prosvete v Tinjah, 1974) aktualna in splošnega interesa (njene tehtnosti tudi „Ma" ne osporava). Zato mislim, da ni narobe, če jo založnik razpošilja verjetnim interesentom. Kot izjemen .trgovski" prijem to danes ni nič neobičajnega, tudi med koroškimi Slovenci ne, čeprav se (verjetno bolj redkim) posameznikom zdi kot .vsiljivost".
Tretjič, dobro bi bilo, ko bi tudi socioekonomska analiza, ki jo je ekipa slovenskih študentov z Dunaja opravila leta 1971 v nekaterih krajih Južne Koroške, končno in čimprej izšla v knjižni obliki. Sicer bo gradivo kmalu zrelo za arhiv. Enkratno kratko poročanje na celovških Kulturnih dneh tudi ne opraviči dovolj vseh investicij za ta projekt. Ne bom godrnjal zadelj .vsiljivosti", če mi boste poslali s položnico vred dva izvoda.
P. Z., Dunaj
„Echt-echter-
/st //?new ggc/? sc/?OM gg/gc/gEe?!, </gJ? g// /gEre, m Jenen et tffgen der Er/g//g?:g der /933 vertrgghc/? fergM&ertfM Vo/^sgrgppeMrec^te, Mwd ^etre/Jend dgs Ver/tg/tnis A/e/?rEe;'t — A/mder^eit, rege A/ezHKMgt-g':<j?erMMgew m den ZeitKHgeM g;Tt, ste/) voM jene?! Aegten, d;'e uon ste/? se/^st bntner tadeder /?e%<gKpte??, dgj? ste .ec%?te, Acimgttrege gnd gg/r;'cZ?-
am echtesten"
ter dgs GcscEn*c(?c?:e zg setzen/ /st es EefgEcft, d:c gngfM/cT ggc/? ,,7/eJ-de?!" n:c%?t /re?wd se;w sod, oder gg??z efrr/gcE der Gengjs gn der z1rto?!y?!!!-tgtf /?e: jenen ggs e^c?!jg//t .ec/jten" /čgrntner Krefte?! (so Eg?:?! ??M?: es /?ggjfg der „//?:tersc/?r?Jt" entne^-me?!j, die ste/? rrdtte/s Srfeje?! g??d Post^grte?! gno?:yr?! detdtige?!, ^gn?! te/? de?! Wg?!sc/? :?7! //?!tergrg?!d zg
Obiščite tudi ietos tretji kulturni festivat, ki bo od 1. do 4. maja v Giobasnici pri Šoštarju!
tige" Kg'r?:t7?er tmd (verrngt/h/? /?g-/?e?! sie es ?!ottoe?!d:'gj, ggj/gdertd tde/e /gr Lesersc/tg/t g?!d 0//e?!t/?cZ?-Ecd stets g?!?:o?!y??! g?! dlesen „Ge-dgrt^enggstggsej?" detedige?:. Erst g?!-/g?!gst /g?:d sir/? wfeder e:'?: so/c/?er .center, gg/rdddg"-g?:or:yrner Eeser-/ric/ I?! emer g?!serer Eg??deszedg?!-ge?!. W;rd so?!st so mgrtcEe 7Zg/??:er-&gst zg??! 7/e/de?!geMde, Pel zlrt:-&e/?: gnd Eeser/?r?e/e?! reic/st es ?dc/?t e??!??!gj dgzg, Ng???e gnd /idresse g??-
OPOMBA UREDNUTVA
V rubriki ..Tribuna bratcev " ob)avi]an)o od iata do časa dopise bratcev načega iista, pr! tem pa iirecno ugotavljamo, da v po samemih prispevkih iiraieno mnenje n! nujno tudi mnenje uredniitva.
(ded*e?! verste/?e?!. VerrngtdfA e;Ee?!-ne?! je?!e „//e;?r:g?trege" sed?st, dg/? je?:e pnrmdf-ordmgre?! Erggsse, d;e sle dg t?o?! ste/? ge(?e?t, gesedscTg/ts-g?!/g/dg g?!d J-gd/vierte?! A/ensc/?e?! /re??!d smd/ E%r:ge?!s/ W;e ^o??!??:t es, dg/? es „ec/?te" g n d .g?!ec/?te" Kgr?!t-r?er gd*t? ViedezcEt :st der Grg?:d ggr dgr:?! zg tgc/zerz, dg/? zg tzze/e Kdr?!t?!er rzzzr de?z gewo/??:dc/?e?! ./Ze-/g?eEg//ee" trmEe?!. TrmEe?: dgber ggc/? 5:e ecEte?! do/??!e?:A:g//ee/ //?!ter Gr/zstgrzde?: wz'rd ??!g?: Ae: g?!s sc/?o?: dgrc/? vze/e?! ec/?te?! A*g//ee zg??! „ec/?te??" Kdr?!t?:er, de?:?! vze/ Ec/ztes ?ngc/zt tooE/ ?!Oc/? ec/zter/ Ec/zt — ec/zter — gz?! ec/zteste?:. Ec/zter ge/zt es ?:z??!??:er/
Ggtte?!/zrg?:?!er //erjzert
Kottz?!g?:?!sdor/
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
Barštnor je vstal.
.Napravite vse, kar je mogoče! Pokažimo, da smo vredni zaupanja vodstva. Pojdimo smelo naprej vse do morja! Ne oziraljmo se na sovražnika in ne na žrtve!"
Potem je Kaijtimir razdeli! povelje korpusnega štaba za obe diviziji. Trideseta divizija naj bi prodrla na Kras in skupno s !V. armado vdrla v Trst, takoj ko se bo tam začela vstaja.
Enaintrideseta divizija naj bi prodrla so Soče ter zavzela Gorico in Trst.
Komandant je odredil takojšen odhod brigad.
Major Strela tje opozoril poveljnike divizij, da je Vipavska dolina polna četnikov. Civilisti, ki so uhajali iz doline, so povedali, da se vale velikanske kolone proti Soči.
Po vaseh da pobirajo prebivalce, žene, otroke in starce, ki morajo hoditi ob bokih kolon, da jih krijejo.
Poveljniki so odšli. Borštnar, Kajtimir in Rudi pa so se vzpeli na rob. Od tod so gledali, kako se Bazoviška brigada spušča po vijugavi poti skozi skalovje v dolino. Začelo se je zadnje dejanje. Topovi na vzhodu so zdržema bobneli.
Sprejeli so radiogram, da je IV. armada pri Ilirski Bistrici v silovitem manevru prebita tronfo 97. nemškega armadnega korpusa generala Kublerja, na mestu, kjer so jo branili četniki.
Nebo, razpeto od gora do morja, je bilo kot okrvavljena ponjava. Zrak je bil gost in nabtt z duhom po eksplozivu. Zazrli so se proli morju in ugibali, če jim bo uspelo prehiteti Angleže. V eni izmed idrijskih grap je korpus- ! ni štab pustit .zakonspirirano" angleško vojno misijo. An- j gleški obveščevalci so si že opomogli. Spet so jedli čoko- { lado, mesne konzerve in riž, kadili cigarete ter p ti viski, j Veseli so bili, da so na varnem, medtem ko se brigade ote- !
pajo Nemcev. Ni jim bilo treba na pohod v nove boje. Nič niso vedeli, da so jo brigade mahnile nad Trst.
Tekma se /e začenjala. Kruto, mrzlično in brezobzirno . ..
Borštnar je bil v sebi trden kot takrat, ko je vodil korpus v preboj iz obroča. Zdaj je šel korpus v napad na sovražnika, ne vedoč, s kakšnimi silami se bo spopadel. Toda noben narod se ne sme izogniti prvi bitki, če hoče dobiti zadnjo. „Nemcem se nismo izognili v Dražgošah, pa se jim tudi v Trstu in Gorici ne bomo!" si je dejal.
12
Močan južni veter se je pripodi) v tržaški zaliv. V kratkih sunkih ije gonil beto peneče se hrbte valov kot črede deHinov in jih razbijal na kamnitih obalah ob pristanišču. Voda je pljuskata prek robov in poplavljala ceste ter se umazana odtekala nazaj v morje.
Nad jambori zibajočih se vojnih nemških ladij, zasidranih v pristanišču, so se spreletavali galebi. Topovske cevi na ladjah so bile namerjene proti hribom in mestom. Zrak je bil nabit z eksplozivom in strahom, ribjim smradom in izparinami umazane obale. Tovarniški dim se je pomešal z bencinskimi hlapi. Bobnenje topov, ki se je bližalo mestu v obliki klešč, je zbujalo tesnobno pričakovanje in spominjalo na gromozansko črnsko bobnanje pred pogrebom.
Na ulicah ie bilo malo ljudi, le sem in tja so oprezno tipale nemške patrulje. Na nekaterih nepristopnih mestih so že visele trobojnice z rdečo zvezdo in izzivalno plapolale v vetru. Nihče jih ni poskušal ali ukazal sneti. Na zgradbah nemških poveljstev so še vedno visele nemške vojne zastave z železnim križem. Straže so bile po bunkerjih, s prsti na petelinih.
Blisk je sredi belega dne v uniformi Guardie civice prečkat mesto v spremstvu Mirjam — kot včasih Mihajlo — in si ogledoval položaj. Za vak primer sta ga spremljala dva gapovca, diverzanta — Italijana, preoblečena kot on. Bila sta^domačina Jn sta izvrstno poznala razmere v mestu.
Mirjam je z žalostjo pričakovala svobodo. Mihajlo ji je pomenil vse. Ko je izvedela, kako nesmiselna in slučajna smrt ga je doletela, se dolgo ni mogla pomiriti. Prejokala je mnogo noči. Nekaj časa so šle vse stvari mimo nje, potem pa se je s podvojeno močjo zagnala v ponovno tveganje, kot bi hotela nadomestiti njega v bojnih vrstah. Z Bliskom se je vrnil v njihov dom živ spomin na Mihajla, saj sta bila prijatelja. Tako je od njega izvedela za Mi-hajlove podvige, o katerih ji sam v svoji skromnosti ni nikoli govoril. Zato je rada spremljala Bliska in opravljala nevarne kurirske posle.
Srečno so prišli v mestni predel, kjer ni bilo nemške vojske. Tu se je v podzemskih kletnih 'prostorih zbralo vodstvo vstaje. Tu je imel svoj štab komandant mesta Trst major Greif. Sli so skozi nešteto podzemskih hodnikov, mimo mnogo straž, dokler niso prišli do prostora, v katerem je med skupino oboroženih mož in deklet stal major Greif in jim nekaj govoril.
Sedaj, tik pred vstajo, je imela komanda mesta pod sabo več ko tri tisoč borcev, razdeljenih v šestnajst bataljonov in razporejenih po vsem mestu. Sprva so imeli mesto razdeljeno na osem rajonov. Da bi laže obvladali položaj, so sedaj imeli štiri sektorje, ki so jih vodili sektorski štabi. Greifu in četam, sestavljenim Iz tržaških delavcev — Slovencev in Italijanov, antifašistov — je primanjkovalo predvsem orožja. No, Borštnar je držal besedo: od korpusa so dobili še eno pošiljko orožja in municije; odondod je pri-

OBČN! ZBOR KSŠ NA DUNAJU:
Men 7 - osnova za našo enotnost
____Ob pretresu narodnopolitične situacije in z oceno dosedanjega delovanja Kiuba slovenskih študentov na Dunaju smo na rednem občnem iboru, 20. marca 197$, začrtati smernice za nadatjnjo aktivno vkijuče-vanje Kluba v boj za narodnostne pravice. Pri tem nas vodi osnovno spoznanje za našo demokratično borbo — da še nikoti po 2. svetovni vojni cetovitost in vetjava čiena 7 državne pogodbe ni bita tako ogrožena kot s sktepom o ugotavtjanju manjšine in da ktjub kapitutantski potitiki vodstva SPO pogoji za razvoj sotidarnostnega gibanja za pra-vice naše narodne skupnosti v cetotnem avstrijskem meritu še nikoti niso biti tako ugodni kakor danes.
„ Izhajamo iz tega, da je KSŠ vazen člen slovenskega narodnega telesa, ki se razlikuje od vseh ostalih Političnih organizacij in skupin med koroškimi Slovenci predvsem v enem: v nadstrankarski osnovi, v strankar-sko-politični nevezanosti svojega delovanja. To je podlaga, na kateri smo Povsod tam, kjer je KSŠ nastopal kot faktor znotraj slovenske narodne po-ntike, izpolnjevali svojo prvo na-logo: propagirati in uresničevati ak-ctjsko enotnost vseh slovenskih struj na Koroškem, varovati enotnost Kluna na znotraj. Načelo nadstrankar-stva KSŠ smatramo za našo najvažnejšo priboritev, saj je šele ta omogočala, da smo formulirali svojo dru-go glavno nalogo: postavljati nem-skonacionalni reakciji nasproti zbiranje naprednih sil .po celi Avstriji, 'skati zavezništva z avstrijskimi demokratičnimi organizacijami in jih usmerjati v graditev Solidarnostnega
komiteja za pravice koroških Slovencev.
Prvi sad uresničevanja akcijske enotnosti je bila brez dvoma ustanovitev Solidarnostnega komiteja v Celovcu in mogočna demonstracija skupno z nemškimi demokrati oktobra leta 1973. To pot je KSŠ tudi dosledno nadaljeval. Ravno v času hude nacionalno-politične zaostritve — protislovenska aliansa sklene ugotavljanje manjšine — je Klub na protestnem shodu v Celovcu 6. oktobra 1974 skupno s Kladivom in z mladjem predlagal takojšnje organiziranje demonstracije kot primeren odgovor napadu na pravice koroških Slovencev.
Na Dunaju samem pa orientacija KSŠ na zavezništvo z nemškimi demokrati že dobiva prve konkretne oblike. V preteklem obdobju nam je uspelo prodreti med dunajske demokratične organizacije, tako da ofi-
„Gost 75" imel manj obiska
V nedeljo 23. marca so se na celovškem sejemskem razstavišču zaprla vrata 7. strokovnega sejma gastronomije in turizma .Gost 75". Tokrat se ije razstava odvijala pod neugodnimi vremenskimi okoliščinami, saj je več kot polovico časa trajanja razstavce bilo skrajno slabo vreme z dežjem in snegom, kar je seveda tudi temu primerno vplivalo na obisk razstave. Razstavo je obiskalo 51.481 ljudi kar je v primerjavi z lanskim letom — nazadovanje za 8,5 odstotka.
Kot smo poročali v našem listu, se je v okviru razstave „Gost 75" odvijalo — tokrat že četrtič — mednarodno tekmovanje mladih kuharjev, katerega so se udeležila moštva iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Najbolje so se odrezali kuharji iz Zvezne republike Nemčije,
ki so dobili za nagrado .zlatega kuharja, sledili so jim Jugoslovani, Avstrijci in Italijani.
Posebnost sejma je bila posebna razstava pod naslovom .Hišna znamenja gostoljubnosti", ki je dobro uspela. V bližnji prihodnosti mislijo izdati brošuro s koroškimi hišnimi znamenji oziroma obvezati človeka, ki bi v okviru disertacije raziskal hišna znamenja.
Na letošnji turistični prireditvi „Gost 75" je razstavljalo 661 raz-stavljalcev. Domači in tuji obiskovalci so prišli na svoj račun, saj je bilo zanimanje ktjub nekoliko manjšemu številu obiskovalcev veliko. Razstava .Gost 75" je ponovno potrdila, da je nujen dejavnik na področju gastronomije in turizma na Koroškem.
cialna ustanovitev Solidarnostnega komiteja na Dunaju ni več,pobožna želja, ampak bo kmalu realnost. Poleg številnih katoliških, socialdemokratskih in komunističnih organizacij, ki so pripravljene aktivno delovati v solidarnostnem gibanju, pa smo pridobili tudi centralni odbor avstrijske študentske zveze (Gster-reichische Hochschiilerschaft). Sodeloval bo pri vseh akcijah za priboritev narodnih pravic in k pogajanjem, ki se v katerikoli smeri tičejo slovenske narodne skupnosti, pritegnil KSŠ na Dunaju. Ko se je delegacija centralnega odbora mudila v Bonnu na obisku pri nemški študentski zvezi (VDS — Verband deutscher Studentenschaften), je informirala nemške kolege tudi o snujočem se solidarnostnem gibanju za pravice koroških Slovencev na Dunaju. V skupnem komunikeju se oba najvišja foruma avstrijskih in nemških študentov solidarizirata z demokratičnim bojem koroških Slovencev in podpirata akcije v prid slovenski manjšini. To pa je brez dvoma direktna posledica in uspeh ozkega sodelovanja s KSŠ na Dunaju.
Klub pa v preteklem obdobju ni ostal aktiven le v območju manjšinske problematike. Zavedajoč se, da kratenje nacionalnih pravic ne obstaja izolirano in ni samo sebi namen, temveč je samo ena izmed mnogih metod družbene reakcije, je klub pristopil fronti za solidarnost s Čilem in s tem javno dokumentiral, da kot sestavni del zatirane narodne skupnosti izraža vso solidarnostno podporo čilskemu ljudstvu, ki se pod krvavo fašistično hunto bori za svoje človečanske pravice. Prav tako pa se je Klub z vrsto drugih naprednih študentskih organizacij včlenil v antifašistično enotno fronto proti neonacističnim zarodkom na univerzi. Dvakrat smo pregnali neonacistične provokatorje Burgerjevega kova z dunajske univerze.
Občni zbor je dosedanjo politiko KSŠ na Dunaju potrdil. Novoizvoljeni odbor, ki mu načeljujeta Mirko Boročnik kot predsednik in Kristijan Ogris kot tajnik, pa poudarja, da bo začrtano pot uspešne klubske politične dejavnosti dosledno nadaljeval.
Ker v bližnji bodočnosti praznujemo razne važne obletnice, predvsem 30-letnico zmage nad fašizmom in 20-letnico podpisa državne pogodbe, bomo napeli v Klubu samem vse sile, da bo Solidarnostni komite na Dunaju ravno v tem času zaživel. Ustanovitev sama bo po vsej verjetnosti proklamirana v že načrtovani demonstraciji proti nacifašizmu in za pravice koroških Slovencev ali pa v manifestaciji ob obletnici podpisa dr-
Prlčujoča pomlad nudi fotoamaterjem spet obilico molivov, zato razpisuje Slovenci filmski klub Celovec
NAGRADNO TEKMOVANJE V FOTOGRAF!RANJU
Veljajo naslednja pravila:
1.	Sodeluje lahko vsak; skupina A do 20. leta starosti, skupina B od 20. leta naprej. Vsak lahko odda do 5 slik
2.	Fotografirajo naj se pomladanski motivi južne Koroške
3.	Slike so lahko črno-bele, barvne ali pa diapozitivi. Slike naj imajo velikost 9xt3 cm, diapozitivi pa 5x$cm
4.	Dela bo ocenjevala posebna strokovna komisija (za vsako skupino posebej)
$. Najboljša dela bodo primerno nagrajena 6. Slike pošljite do 22. junija 197$ na naslov: Slovenski filmski klub, 9020 Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10
Vabimo vse fotoamaterje k sodelovanju
žavne pogodbe. Že zdaj pa smo po zvezah, ki jih imamo z raznimi demokratičnimi organizacijami prispevati k temu, da bo v vseh proslavah, ki se bodo vrstiie aprita in maja meseca, tudi manjšinsko vprašanje upoštevano v ustrezajoči meri. V ta namen bomo prikazali na Dunaju v naslednjih tednih razstavo „Sodobni problemi koroških Slovencev, pripravili „dan boja" za pravice koroških Slovencev na dunajski univerzi, razširjali informacijski material ter z inormacijskimi predavanji seznanjali demokratične organizacije s problematiko slovenske narodne skupnosti. Prvi informacijski večer bo v Linzu, kamor nas vabijo tamkajšnje napredne študentske organizacije.
Vendar pa se zavedamo, da uspešnost solidarnostnega gibanja na Dunaju in v Avstriji ni odvisna samo od naše moči, ampak v prvi vrsti od iniciativnosti in pripravljenosti slovenskih osrednjih organizacij za načrtovanje skupnih akcij za naše pravice z nemškimi demokratičnimi organizacijami na Koroškem. Zato ob tej priliki novoizvoljeni odbor KSŠ na Dunaju poziva obe osrednji organiza-
Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu vabi na
ST!LN! KONCERT „ROŽANSKE LJUDSKE PESM!"
ki bo v nedeljo 6. aprila ob 19.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Nastopa mešani pevski zbor „Rož" iz Št. Jakoba v Rožu.
Od^or
ciji, da takoj skličeta sejo Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS), h kateri naj se povabi tudi zastopnik treh mladinskih organizacij — zastopnik Kladiva, KSŠ na Dunaju in mladja. Mislimo, da nam nudijo bližnje obletnice povoda dovolj, da v KOKS, kjer se odločajo glavne akcije v zvezi z našim vprašanjem, podvzamemo skupno konkretne iniciative za poživitev Solidarnostnega komiteja v Celovcu in za akcije proti ugotavljanju manjšine.
Na občnem zboru sta spregovorila tudi jugoslovanski konzul Pristovšek in zastopnik Univerzitetne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Petrič. Pristovšek je med drugim dejal, da v členu 7 zajamčene pravice niso samo eden največjih dosežkov narodnoosvobodilne borbe, ampak danes predstavljajo tisto gibalno silo, ki naj združuje vse koroške Slovence in nemškogovoreče demokrate v boju za narodno enakopravnost. V tem smislu se je izrazil tudi zastopnik Univerzitetne konference Petrič ter dejal, da bo treba zaradi boljšega medsebojnega obveščanja reaktivirati odnose s študentskimi in mladinskimi organizacijami v Sloveniji.
Kakor je pokazal dosedanji razvoj, bo načrtno delovanje odbora v tej smeri dovedlo do krepitve ugleda Kluba v vrstah naših rojakov in v vrstah avstrijske demokratične javnosti. Zavedamo se, da moramo biti prav mi tisti faktor v solidarnostnem gibanju, ki bo zmeraj spet opozarjal na pomembnost člena 7, na njegovo napredno vsebino. Čim bolj enotni bomo v tem pogledu, tem lažje bomo tudi usmerjali delo Solidarnostnega komiteja. In to bo brez dvoma najvažnejša naloga Kluba v naslednjem letu.
s/offMS&A? ŠtMdeHtOU 7M DK7M/H
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: (
šlo tudi nekaj izvežbanih partizanskih komandirjev in komisarjev.
Blisk in Greif sta odšla v posebno sobo, kjer ije ležal "a mizi načrt mesta.
„Poglej, zdaj je vse pripravljeno!"
Blisk se je sklonil in pazljivo motril znamenja po ulicah in pristanišču, kjer so bili označeni nemški štabi in postojanke ter glavni objekti, ki naj bi ijih zasedli. Odobravajoče se je nasmehnil:
.To ste pripravili vse po leninskih načelih vstaje in revolucije!"
.Da, tako, tovariš poročnik! Vse smo pripraviti dokaj natančno. Ne preostane nam drugo, ko da zaupamo v lastne sile. Zavedamo se, da smo v manjšini in da se z vstajo ne da igrati!"
Greif je bil bled, neprespan in utrujen. Že nekaj časa so delali noč in dan, trepetali za usodo korpusa in s skrbjo pričakovali približevanje IV. armade. Poleg tega jih je preganjal gestepo. Zato so stalno selili poveljstvo. Dobili so obvestilo, da na gestapu vedo za jedro upora in da'bi se radi z njimi pogajali. Ker niso vedeli, ali gre za resnično zeljo premagancev ali le za provokacijo, so to reč pustili vnemar. Že nekaj dni so se zbirali bataljoni vsak v svojem sektorju, se oboroževali in pripravljali na znak za upor.
Vesti, da se je nemška armadna skupina v Italiji že vdala angloameriškim silam, so povečale napetost v mestu. Nemci so postopoma prepustili oblast italijanskemu CLN — .odboru narodne osvoboditve". Na ulicah so se pojavili letaki, ki so pozivali ljudstvo, naj se podredi novi oblasti. Vse pripadnike oboroženih italijanskih enot v službi Nemcev pa so pozvali, naj obdrže orožje in zavzamejo javne zgradbe.
Na mizi poveljnika Greifa so se kopičili letaki z vsakovrstno vsebino, ki so jih prinašali razburjeni tržaški de-
lavoi in kurirke. Zaskrbljeni so zahtevali, da se takoj začne vstaja.
Greif in oficirji njegovega štaba so ijih mirili. Čakali so na povelje podpolkovnika Borštnarja. Že pred tem so se sestali predstavniki vseh slovenskih in italijanskih protifašističnih organizacij ter izvolil slovensko-italijanski Izvršni odbor — SIAIO — ki je pozval vse mestno prebivalstvo v baj proti okupatorju.
Blisku je dal Greif dodatne sezname vodilnih fašistov z naslovi njihovih stanovij. Z njimi naj obračuna Ozna v trenutku, ko se bodo najmanj nadejali!
Prišli so novi kurirji iz predelov, kjer so bile nastanjene nemške enote. Poročila so govorila, da Nemci niso odložili orožja: čeprav oblast prevzema CLN, čakajo v bojni pripravljenosti v bunkerjih po mestu in v obalnih utrdbah nad njim.
Topovi so tolkli že v bližini mesta — celo pod zemljo je bilo čutiti njihov vznemirljivi odjek. V posebnem prostoru je radiotelegrafist čakal na zvezo s štabom korpusa. Končno jo je le dobil.
Vsi so staknili glave okoli radijske postaje. Telegrafist je sprejel obvestilo, ga dešifriral in dal majorju Greifu, ki ga je prebral s svečanim, vznemirjenim glasom:
.Enote IV. armade in enote IX. korpusa so v neposredni bližini mesta. V najkrajšem času napad na mesto. Začnite vstajo. Podpolkovnik Borštnar."
Množica oborožencev je vzvalovila kot morje ob začetku plime. Končno je zažarela iskra, ki bo zanetila požar. Greif je dvignil roko in si obrisal potno čelo. Končno! Dovolj mu je bilo skrivanja, odlašanja in priprav. Po umazanih ulicah se bo razlila kri . ..
Umiril je vrvež in naročil namestniku, da prinese kuverte z nalogami za štabe sektorjev.
Prvi sektor je imel nalogo zasesti radijsko postajo in univerzo, drugi sektor mestno občino, prefekturo, banko in sodno palačo, tretji kasarne pri Svetem Jakobu, četrti zloglasno rižarno pri Sveti Ani. Posebna skupina naj bi zasedla zapore Coroneo. Bataljonom v tovarni strojev, ladje-delniai, livarni, skladiščih in v pristanišču je bilo ukazano zasesti te objekte in jih obvarovati, da jih Nemci ne bi razstrelili.
Poveljstvo je imelo poseben načrt za dopolnilno oboroževanje delavskih bataljonov. Predvideli so, da bodo že prvi dan vstaje z zaplenjenim nemškim orožjem oborožili nadaljnjih pet tisoč ljudi.
Prisotni poveljujoči so sprejeli naloge. Drugim pa so jih odnesli kurirji — dekleta in fantje, Tržačani. Kot golobi pismonoše so se porazgubili po ulicah.
VSTAJA! VSTAJA! VSTAJA!
V očeh zatiranih so goreli krvavi plameni...
13
Blisk, Mirjam in njuna spremljevalca so se vrnili v mestni predel v bližini ladjedelnice. Ulice so bile skoraj prazne, zlizano kamenje je bilo vlažno, v pljuča jim je silil zatohel in smrdeč zrak, kot pred nevihto.
Hiteli so mimo ruševin, ki so jih napravile angleške bombe, in mimo žalostnih sivih stavb, ki so jim popokala stekla in odpadel omet.
Sosičeva hiša je bila polna oboroženih ljudi. Iz kleti so nosili orožje in municljo. Tisti, ki so jih oborožili so odhajali na obe strani ulice in zaprli dostope.
Sosič je posta! komandant delavskega bataljona. S svojimi sodelavci je izdeloval načrt za nočni napad na ladjedelnico in nekatere druge postojanke, kjer so se držali Nemci in Guardia civica. Ko mu je hči izročila pismo
Ptice
Bojan je sedel ob oknu in gledal ptice. Bilo jih je mnogo, ščinkavci, liščki, kosi in tudi mladi nagajivčki vrabčki so se veselili sončnega pomladnega jutra. Bojan je gledal njihov ples po nebu in nenadoma vprašat.
.Mama, kako pa ptički dobe svoje otroke? Jih tudi njim prinese štorklja?'*
Mama se je nasmejala vprašanju.
.Ne, Bojan, ptički se izvalijo iz jajc."
.Kje pa jajčka kupijo? Aha ie vem, na trgu, tako kot ti."
.Bojan, jajčko ptice same iznesejo, nato pa na njih sede, dokler se mladi ptički ne izvolijo. Sedaj mi daj mir. Pojdi se ven igrat."
Bojan bi rad še toliko izvedel, ni pa hotel jeziti mame. Posadil si je kapo na glavo, vzel kanglico in že je mama stišala, kako so se zaloputnila vrata na hodniku.
.Bojan, ne hodi predaleč!" je zavpila za njim in že ji je mali mož izginil izpred oči.
Na dvorišču je Bojan poklical sosedovo Tatjanco in skupaj sta jo mahnila .. .? Kam? Kam drugam kot v park za mestom, kjer bivajo ptice.
.Boš videla, kako so lepi mladi ptički, veš ne prinese jih štorklja tako kot je mene in tebe. Ptički se izvalijo iz jajčk."
Tatjanca ga je dvomeče pogledala in vprašala:
.Kako pa veš, saj nisi videl."
.Povedala mi Ije mamica 'in maja mamica nikoli ne laže. Dolgo mora sedeti ptička na jajčkih, da se mladi izvale. Greje jih," je dejal mladi vsevednež, ko sta stopala po stezi v parku. Hodila sta počasi in pozorno
gledala naokrog, če bi zagledala kakšno gnezdo. Prehodila sta skoraj ves park in Tatjanca je postala utrujena. Nikoli še ni šla tako daleč. Usedla se je v travo. Bojan pa je v žetj'i, da bi našel gnezdo, šel naprej.
.Bojan, Bojan, poglej!" je nenadoma zaslišal za seboj. Steke) je nazaj. Tatjanca ni več sedela, navdušeno je skakala okrog drevesa in s prstom kazala v krošnjo. Visoko na veji je bilo majhno gnezdece. Bojan je bil presrečen, čeprav sta šla s tem namenom v park, se ni nadejal, da bosta našla gnezdo. Obšla ga je želja, da bi si
Uganke
Kadar hitiš, si jo žeiiš, ko ti je iepo, napodi) bi jo.
Pobatin se pripodi, da izpije iačen kri, piane nate žvižgajoč, sit jo spet odkuri v noč.
(iOUUO)))
Prede ure, prede dni, pa še včasih poi noči, ni predica — brk ima, včasih vanj pogodrnja.
Zvonček	Cm, cm, iz /ogov vam pom/ad zvonim/ Sestrice rožrce že vse badim.
'	Zgfro^ite se ve, trobentice, na g/as, zaspančbi, vstanite, saj je že čas/
	Cm, cm, vršičhi pophe svoje so razpe/i, iz njih vse drevje, vsi grmičhi so razcve/i, vese/o ptičbi pesmice žgo/ijo, pom/adi vsi se srečni vese/ijo/
	Cin, cin, v č/oveshih srcih pom/ad zvonim/ Priroda z ze/eno preprogo je hrib in do/ pobri/a, v č/oveshib srcih spet na novo pom/ad zbadi/a/ Cin, cin, cin, cin, v č/ovešbih srcih pom/ad bssdim/
pobliže ogledala odkritje. Prijel se je za najnižjo vejo in se potegnil na< drevo. Srce mu je burno utripalo, ko se je približeval gnezdu. Kaj če ga samička napade? Toda ves strah je bil odveč. Ptička je prestrašena sfr-fotala iz gnezda, ko se je vsiljivec nevarno približal. Bojan je priplezal do gnezda in pogledal vanj. Joj, pet jajčec je bilo v njem! Pet malih, zeleno pikčastih jajčec. Bojan je hitro vze! eno in se spustil z drevesa.
.Vzel sem jajček," je hite! pripovedovati Tatjanci, ki ga je pod drevesom nestrpno čakala.
.Doma ga bom grel in izvalil se bo ptiček."
Hitro sta stekla domov in Bojan je vso pot mehko stiskal v roki nežno jajčece.
Doma je Bojan zavil jajce v vato in ga položil v svojo posteljo. Mamica ga je začudeno gledala, ko je Bojan ves vznemirjen hodil po stanovanju in venomer tekal v svojo sobo. Igrače so bi!e zapuščene v kotu, ves dan se jih Bojan ni dotaknil.
Po večerji Bojan še nikoli ni šel tako rad spat. Vlegel se je v posteljo in da! jajčece poleg sebe.
.Ti je dovo!j toplo? Jutri se boš že izvalil, kajne?" je Bojan spraševal jajčece. Zadovoljen in z nasmehom na ustih je Bojan mirno zaspal. Toda ...
Nenadoma so v sobo prileteli ptiči. Bojan sam ni vedel od kod. Okno je bilo zaprto in vrata tudi. Vedno več jih je bilo. Posedli so na omaro, stol, na luč, peč, nekateri pa so se gnetnM kar na končnico postelje. Majhni in veliki so bili, pisani in enobarvni. Sam čuk je sedel na svetilki in mu mežikal s svojimi ve!ikimi, bleščečimi očmi.
.Zakaj si mi vze! jajčece?" je zaslišat Bojan in koj je spoznal malo ptičico, ki je boječe z)ete!a iz gnezda. .Zakaj?" je proseče dejala. .Tudi tvoji mami bi bilo hudo, če bi te kdo odpeljal. Pusti na miru tisto, kar ni tvoje." Ptice so začele divje letati po sobi.
.Tat, tat," so vreščale. Bojan se je stisnil k steni in se pokril čez glavo. Toda prhuta-nje kril je vseeno prišlo do njegovih ušes.
.Marni, mamit' je zaklical in se — prebudil.
Sonce je že pokukalo v sobo. Bojan se je oblekel. Hitro se je umil, pograbil je jajčece.
.Bojan, kam greš?" je zaklicala mama, toda Bojan jti ni odgovoril. Tekel je, kot so ga nesle noge. Takoj je našel drevo z gnezdecem. Naenkrat je bil na njem in položil jajčece nazaj v gnezdo.
Ko se je vračal domov, je nad njim veselo letala ptičica. Ščebetala je. Zdelo se je, kot da pravi:
.Hvala Bojan, toda nikoli več ne stori kaj takega." Bojan ji je v mislih obljubil.
Možic
norčavi
Možic norčevi, ktepetavi zgodaj se na pot odpravi.
.Hej, otroci, ven na ceste!
Danes tam detijo preste, medenjake kakor sonce in medu vetike )once.
Pepek ga je že dobi), v žiici meda se utopi)...
Kdor )enuh je ati tepec, vzame naj soii za ščepec, jo natrese na iase: en, dva, tri — in zna) bo vse!
Bučman Anza je to stori), danes enojko je dobi), od vesetja je v razredu šipe tri takoj razbi)...
V kinu ga)a bo predstava, imenitna bo zabava!
Je poceni — gumb boš da), do večera se smeja)!
)n zdaj vabim vas na pot, na )ivadi čaka hiod: sedti bomo, se petjaii, osie vsem z višin kazati, ki so za pečjo ostati: gu!ijo se, pišejo natoge, poštevanko drdrajo in predtoge.
Mi pa bomo že o poinoči pristati, na Luni in na Marsu se igrati!..."
Kaj pa tveziš nam, možic norčavi! Kdo bi ti verjet, pavtiha domištjav)! Butec )e, še ta naj z metto te spod), na gtavo ti povezne koš z tažmi!
Užatjen PRV) jo APRtL odkotovrat),
od jeze najbrž ne bo moge) spati.
Na nebu sonce se krohoče
in ob!ak od smeha joče,
možic na travi obteži,
piha, kiha — moker do kosti.
Gema Najner
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
in mu je Blisk povedal, da se bo o mraku začelo, je globoko vzdihnil:
.Ma oštet, saj komaj čakamo!"
V mestu se je začelo streljanje in bali so se, da se nekateri neučakanci ne bi prenaglili. Ko je Sosič preletel pisanje, se je obrnit k Blisku, rekoč:
.Škoda, da ni Mihajla in Seidova!"
Hči je povesila gtavo, oče pa je nadaljeval: ,Ej, ta dva bi nam pomagala rušiti! Ptastika imamo malo..."
Blisk ga je skušat pomiriti:
.Tudi mi bomo rušili, Sosič. Še nekaj dni pa bodo tu brigade, korpus in IV. armada!"
Pusti! je Sosiča, da je pripravi! svoje delavce za boj, in odše! v gornje prostore. Z njim je šla Mirjam. V sobi, kjer Ije že ves mesec spat na Mihajlovi postelji, so ga čakali štirje pripadniki GAP v sivih unitormah Guardie civice. Bili so mladi, zagoreli (antje predrznih obrazov, z ogljeno črnimi očmi. Na kolenih so pestovali brzostrelke. Na postelji je bil kup jugoslovanskih zastav, trobojnic z rdečo zvezdo. Mirjam in njene skojevke so jih šivale za te svečane trenutke več mesecev. Skladišča trobojnic pa so bila tudi v drugih ulicah in celo v sredini mesta. Ukazano je bilo, da z dnevom vstaje preplavijo Trst trobojnice z rdečo zvezdo.
B!isk se je utrujen sesedel na posteljo. Neučakanost mu je zbujala tesnobo. Najraje bi bil vzdignil (ante in šel takoj v akcijo. Bili so to drzni dečki, pravi mojstri spopadov v mestnem mravljišču. Ob večerih, ko ni moge! na ulico, jih je rad poslušal. Njihove trojke so obračunavale že dolgo časa s tašisti in Nemci. Najpredrznejša se mu je zdela akcija, do katere je prišlo kmalu po nemški zasedbi mesta. Neka vojaška enota je bila priredila oficirski ples, ki so se ga udeležili tudi (antje s svojimi dekleti. Sredi zabave je ob točno določeni uri ugasnila luč, in tedaj je
vsak ustrelil v že prej izbranega oficirja. Po kratkem pokanju je nastal preplah, v katerem je množica pri izhodu pomendrala nekaj ljudi. Diverzanti pa so ušli pri stranskem vhodu.
To zgodbo je pripovedoval Antonio, ki je imel brado poraščeno in pristriženo kot italijanski alpinci.
Blisk je (antom zaupal. Antonio se je rad bahal, kako so oboroževali diverzanske skupine. Pristaniška dekleta so jim pripeljala v zakotne utice nekaj nemških in tudi drugih ljubezni žetjnih oficirjev. Namesto ljubezni so dobili nož med rebra ali udarec z ročajem vesla. Trupla je požrla kanalizacija a!i pa jih je odplavilo morje.
Opraviti pa so imeli tudi s kriminalci, ki so se izdajali za domoljube, strahovali prebivalstvo, od bogatih meščanov pobirali denar .za osvobodilni boj" in ropali po mestu. To se je dogajalo toliko časa, dok!er niso povabili ene izmed teh skupin na določeno mesto in pobili vse do zadnjega. Od takrat lumpom ni priš!o več na misel, da bi nastopali v imenu narodnoosvobodilnega boja.
Blisk je stopil k oknu. Krvava krogla se je počasi spuščala v morje, podobno brezmejni količini raztatjenega jekla. Valovi so brezčutno in enolično pljuskati v obrežje. Koliko človeških življenj bo utonilo nocoj v morju teme! !n ko bo sonce jutri znova vzš!o, teh ljudi ne bo več .. . Samo naplavina spominov bo ostala za njimi...
Kam z aretiranimi? Za to nimajo nobenih navodil. V mestu bo gotovo še nekaj dni divjala vojna in bo vsakdo vsakomur odveč. Gnus se mu je lepil v dušo.
Antonio pa je z velikim tekom jedel makarone, kot ga ne bi prav nič skrbelo, kaj bo. Bil je eden izmed mnogih, ki so zrastli v umazanih uticah ob obali in imeli dosti vzrokov brezobzirno podirati stari svet, ki je krotovičil njihovo mladost in njihove družine. Vsakdo je bil po svoje
prizadet. Vseh skupin je bilo za eno samo četo, vendar so v mestu napravile Nemcem in (ašistom več preglavic, kot bi jo lahko napravila brigada. Njihova skrivališča so bilt podzemski rovi in neznatne hišice v predmestju, a tudi razkošne palače v središču mesta so jim dajale zavetje.
.No, Antonio, kje bomo začeli aretirati?" je dejal Blisk.
.Najbolje bo, da se znebimo tistih, ki so nam najbolj nevarni. Takih, ki so med okupacijo pobijali komuniste in ki spet spravljajo vkup oborožene skupine. Kar po vrst! jih bomo. Ti so vsi doma!"
Blisk se je zavedal, da bo vdiranje v stanovanja nevarno opravilo. Mnogo nevarnejše kot razoroževanje demoraliziranega vojaštva ...
O mraku so krenili. Bobnenje topov in pokanje pehotnega orožja se je stopnjevalo. Nemci so se v vseh utrdbah krčevito branili in čakali na Angleže. Začel se je splošen napad. Po ulicah so kmalu ležala posamezna trupla. Nihče jih ni pobral...
Blisk je doživlja! to noč kot agonijo. Medtem ko so Greifovi delavski bataljoni napadali in zavzemali določene postojanke ter razoroževali Nemce in Guardio civico, je on s svojo skupino lovil po stanovanjih tašiste. Imel je dobre vodnike, domačine, ki so poznati krajevne razmere in ptičke že dalj časa opazovali.
Kljub zvijačam in čeprav so bili v unitormah Guardie civice ter nemških unitormah, so naleteli na težave — ni šlo brez streljanja. Imeti so nekaj mrtvih. Bliska je le za nekaj centimetrov zgrešil ratal nekega italijanskega polkovnika v nemški službi, ki je bil pravočasno zaslutil prevaro. Na srečo ga je onesposobil in dotolkel Antonio z dobro merjenim strelom.
(Nada/jevanje v prihodnji šievi/bijj
FRANCK BRAWN
Stavni listek in 5 O milij onov
Anekdote
/?%/z4c z%gov4r/di tcor/jo, wor^ ^;7^:<?/;' ž/feb r^zvr^tMO. Ac^oč ;c ^c;a/ DK?M<MK	;e M fc:/%; it' w/a^ w	n;č pr:-
prdv/;cM verjel'	tforrjcTM.*
„V ew: Moč: po/n: /jK^czn: č/ovc^ ^ož:v: po/ ron:^n^. RgzMme:?, w/^<7: wož, po/ rowdwa. Tor/% M: ženske svctM, U /<:	na /c:o
vredna ronranof/"
#
A"ow/^ Ffrncnt/e/ ;c na nc^cn: sprc;cn:a povei/a/ ^ož/^/ja; svojega pr/jafe/ja, Z?/ je n:ora/ prenoč/:/ v ne^en: n:a/en: wes:a. V /?o:e/a je Mo vse zasedeno, za:o je aporn: potn:*^ vz:ra;a/, M n:a ^/ja/: vsenra najdejo prenoe/sče.
— Če /?: pr:se/ preJsee/n;^ repaMi^e, je re^e/ seja recepcije, — /*:' n:a gotovo naš/: so/ro, n:ar nef
— 7*o je razaw/j:vo, je re^e/ še/.
— No v/r/Zte. Dajte m: to so/?o, pret/ieMZ^a nocoj gotovo Me Z?o.
#
Največ;: pZiate/j jraMCot^e rowaMt:^e VZ^tor Nago je še/ Ma pren:Zero s/a^e t/rawe nekega tvojega ZMaMca z nanrenon:, M Za jo ZzžvZžga/. To^a prestava je pote^/a /rrez n:otnje. No to ga prZja-te/jZ vpraša/i, za^aj M: Jrža/ /*ese^e, jZw je /raJon:ašno pojatM:/.*
„z!vtor je /?o/j zvZt, ^ot sen: sZ rn:'s/:7. NZM^or ga nZsen: ?Moge/ ZzžvZžgatZ, ^er sen: Mtora/ vet čas ze/?atZ/"
Carlo ToneiH, lastnik frizerskega salona na Garibaldijevem trgu, je že v soboto popoldne odšel na izlet s tujcem, ki ga je dopoldne ostrigel in pbril. Odšla sta na jezero in tamkaj )c Carlo ujel ščuko, dolgo pol metra. Policaj Alessandro ju je videl, ko sta izstopila iz čolna. Narahlo je po-ktmal z glavo, ko ga je Tonelli vesel Pozdravil. Tonelli ni imel dovoljenja ^a ribolov, zato je ribo nosil tujec, *n je plačal takso.
Policaj se je kajpak zelo začudil, ko je v nedeljo popoldne slišal, da Je Tonelli nenadoma umrl.
„ *— Mogoče je ščuka predolgo ležala na soncu, pa se je zastrupil, kot Pred leti stric Atillo, — je rekel Alessandro svoji ženi, ko je zvečer Prišel domov.
— Če je zdravnik Polli ugotovil ^tnrt zaradi srčne kapi, potem je srčna kap in ne zastrupitev, — ga je jezno zavrnila njegova žena. — Ni treba vedno sumiti samo zato, ker si pri Policiji.
Imela je tri otroke in je v glavnem verjela, da je zemlja okrogla. Alessandro ji ni odgovoril, prevzetno jo je gledal in gladil svoje brke, ki J'" je imel kot neko vrsto službene-znamenja.
Nekaj 'dni kasneje se je izkazalo, "a je imel Alessandro v nečem pravdo, da je bil prvi, ki je omenil strup.
O
„ Tonellija so pokopali v torek. Prečastiti don Giulio je, ko so rakev za-rebli, pospremil vdovo Marijo s po-opališča. Marija je jokala. Zvonovi so jo vedno vznemirjali.
Črnina ji je pristajala. Bila je vitka, vsakdo bi rekel, da je lepo dekle.
— Hči moja, — ji je rekel župnik, ** potolaži se. Življenje teče dalje. Ne živimo v časih, ko so, tako sem hral, vdove sežigali. Prepričan sem, da boš doživela še lepo življenje.
Marija ga je hvaležno pogledala.
— Prečastiti, tudi jaz upam.
Zajokala je, vendar je koj spet utihnila. O petdesetih milijonih ni tekla niti besede. Kap bi lahko zadela tudi don Giulia, kot je zadela njenega ubogega moža, ko je zvedel, da je Pri igri na srečo „lotu" zadel premijo.
O
V sredo dopoldne se je odpeljala 2 avtobusom, ki vozi na redni progi, do mesta Varese, ki je bilo pokra-pnsko središče. Pogovorila se je iskreno s človekom v poslovalnici o poslednjem žrebanju lota. Povedala mu Je, da je zdaj vdova, dedič svojega n)oža, in ga vprašala, kaj mora storiti, da bi ji izplačali premijo.
Človek ji je odgovoril, zbiral je besede med sočustvovanjem in čestitanjem, naj samo predloži stavni listek, na katerem so izpisane številke, šest Po vrsti, ki so zadele. Ali ga mogoče n! prinesla? Človek je bil oblečen v sivo obleko, imel je biser v kravati 'n Marija je imela vtis, da mora sto-P't: le v kot do jeklene blagajne in ji 'zplačati to malenkost.
Rekla je, da ji je zelo žal. Stavnega listka ni imela sabo. Vrnila se oo jutri.
Okrog dveh popoldne je prispela domov in začela iskati stavni listek. Ni ga našla. Okoli šeste, ko so zazvonili zvonovi, je pregledala že vse predale in obrnila vse žepe. Zvonovi so jo spomnili na moža in na to, rja je njen dobri Carlo hranil stavni listek v denarnici. Ona pa jo je pozabila vzeti iz črne obleke, v kateri so Carla pokopali. „Oh, neumnica!" )e siknila skozi stisnjene zobe, obraz Pa se ji je spremenil, da je bila kot rlivja mačka. Ogrnila se je s črnim 3alom in odšla z doma.
O
Prečastiti je bil še v svojem vinogradu. Na tej sončni rebri je gojil Posebno sorto burgurfdske trte, pa je Ogledoval, kako kaže letina. Začuden je pogledal Marijo.
— Prečastiti! — je kriknila, ne da bi pozdravila. — Mojega moža moramo izkopati!
Mirno ji je odgovoril:
— Najprej dahni vame, hči moja.
— Ne, prečastiti, nisem pijana, — je odgovorila. — Carlo je odnesel s seboj v grob stavni listek s šestimi zadetki. Brez njega ne morem dvigniti denarja. Moramo ga izkopati!
— Ah, — je komaj izgovoril don Giulio. — Nikoli ne bi tega dovolil. Tudi mrtvi imajo pravico do miru. Kar je pokopano, je pokopano.
Marija je pokleknila predenj in mu objela noge.
— Morate dovoliti, prečastiti. Je vendar tako neumen primer.
Župnik jo je dvignil nežno vendar odločno.
DOM!SL!CE
#	Vino ne opije čioveka, ampak se opije sam.
#	Ljudje so me naučiti brezobzirnosti, živali pa potrpežljivosti.
#	Velikokrat se spotaknemo ob kamen in ga zato preklinjamo, namesto da bi ga pobrali in oprali.
#	V vsakem prepiru da) prednost pomirjenju, celo pred najlažjo zmago.
#	Kdor v sebi vidi vsa bitja in sebe v vseh bitjih, tisti prav zagotovo ne more nikogar sovražiti.
#	Meč ima le dve ostrini, jezik pa jih ima stotine.
#	Kako srečni so pesimisti, ko lahko dokažejo, da sreče ni.
#	Humor ni nikakršen dar duha, temveč srca.
#	V življenju je treba izbrati: ali bomo denar služili ali ga bomo zapravljali: za oboje človek nima časa.
#	Žalostno je, če je človek Izjema; še mnogo bolj žalostno pa je, če to ni.
#	Kar smo, smo proizvod lastnega razmišljanja.
#	Kovino se spozna v ognju, človeka pri vinu.
#	Kako uživa tisti kovač, ki ima za nakovalo nasprotnikov hrbet.
#	Razum je že marsikomu dal peruti; ko pa je vzletel, ni imel kje pristati.
— Če je tvoj Carlo odnesel stavni listek v grob, to mogoče ni bilo samo naključje. Ali hočeš posegati v voljo našega gospoda? Prepričan sem, da ti tudi sam škof ne bo dovolil izkop groba!
O
Karabinjerski narednik Alessandro je sedel v svoji pisarni. Njegova čepica in revolver sta visela na kljuki ob zidu. Čeprav je bil razpet, se je znojil.
— Alessandro, pomagaj mi, — ga je prosila Marija. Kot otroka sta hodila skupaj v šolo. Tedaj jo je Alessandro običajno prosil: .Marija, moraš mi pomagati!" Bila je boljša učenka kot on.
Povedala mu je zgodbo o glavni premiji, o zakopanem stavnem listku in o župnikovi odločitvi.
— Ti si oblast, Alessandro, ti lahko ukažeš da odprejo grob, da ohranimo tako dragocen dokument.
Alessandro je gladil svoje brke, kot da bi prav vneto premišljeval. Zapel si je uniformo. Najraje bi se pokril s kapo in se opasal. Vtem pa mu je postalo jasno, da ne bo ničesar takega storil, kar ne bi župnik odobril.
— Draga moja Marija, — ji je naposled rekel. — Na svojo roko tega ne morem storiti. Napisati morava prošnjo, opisati ves primer in zaprositi za izkop. To traja nekaj dni.
— Da mi odgovorijo?
— Ne, da vloživa prošnjo. Potem gre v prefekturo, od tam pa v Rim.
Marija je bila vsa iz sebe. Poznala je to potovanje prošenj v Rim. V štirih tednih pa premija zapade. Sklonila se je čez pisalno mizo.
— Alessandro, prosim te, naj grobarji na skrivaj izkopljejo. Ponoči jih ne bo nihče videl. Dala ti...
Alessandro je zamahnil z roko. Zbrisal je številko, še preden je bila izgovorjena. Zaprl je oči, da ni gledal na globok izrez na Marijini obleki.
— Ne smem, — ji je rekel. — Za vse ve tudi župnik. Če bi prišla najprej k meni, bi se mogoče dalo kaj ukreniti. Tako pa_____
Marija je poznala svojega sošolca iz otroških let. Ko je spet odprl oči, je bila že na pragu. Gledal je za njo in hudo mu je bilo, ker ni šef policije.
O
Zdravnik splošne prakse doktor Polli še ni bil poročen. Bil je napreden človek. Zelo redko je hodil v cerkev. „Ze!o je zaposlen," ga je opravičeval don Giulio.
Doktor Polli je že več kot trideset let pil izbrana vina, jedel s posebnim užitkom, kadil cigare in mešal
mlade ženske. To se je videlo tudi na njegovi zunanjosti. V ordinaciji je imel dragocene risbe in slike. Marija je zakašljala.
— Doktor, — je zašepetala. Potem mu je povedala vso zgodbo.
Zdravnik jo je posadil v fotelj, na katerem je pozabila, da je komaj nekaj dni vdova. On se je smejal, kot da bi slišal neko izredno šalo. Marija mu tega ni zamerila. Bil ji je simpatičen, še posebno, ker je vedela, da je tudi ona njemu všeč.
— Meni ni do smeha, doktor, se je pritožila.
— Ne jezite se, Marija. Zgodba je preveč smešna. Petdeset milijonov! Brž ko ste jih poduhali, že jih je Carlo odnesel v grob. V življenju to ni tako smešno.
— Ne smejte se, doktor, in raje pomislite, kako bi prišla do denarja.
— Zakaj govorite, midva. Prenehajte s tem. Se bom ujezil! Ali sva se razumela?
Usedel se je za pisalno mizo.
— Ni treba preveč premišljevati, Marija. Kajpak, vi morate dobiti svoj denar. Imama že načrt, kako bova uspela...
O
Nihče ni mogel natanko povedati, kako se je razširila novica. Nekateri so omenjali anonimna pisma, ki so jih prejeli župan, sodnik in druge uradne osebe. Novica se je razširila ko veter ali megla: v hipu je bila povsod: Carlo Tonelli, lastnik frizerskega salona, ni umrl naravne smrti. Zdravnik se je zmotil. Tonelli je bil zastrupljen.
— To morava tvegati, je rekel doktor Polli Mariji. Jaz sem mazač, vi pa zastrupljevalka. Kajpak bomo hitro ugotovili in dokazali, da niste krivi niti vi niti jaz. Sovraštvo ljudi ne bo dolgo trajalo. Nasmejal se je in jo pobožal po ramenih.
Po dveh dneh je posredoval tudi javni tožilec. Iz mesta so prispeli ljudje za ekšhumacijo trupla. Da ne bi bilo prevelike senzacije, so to storili v mraku. Dr. Polli je bil zraven. Nihče ni nasprotoval, da izkopu prisostvuje tudi vdova. To je bilo spet kratko snidenje s Carlom. Ni bilo pomembno, kdo bo vzel denarnico iz mrtvečevega suknjiča. To je slučajno storil dr. Polli.
Obdukcija je pokazala, da o zastrupitvi sploh ni sledu. Tonelli je umrl zaradi srčne kapi, tako kot je ugotovil dr. Polli. Drugi pokop so opravili v največji tajnosti.
Marija je že naslednjega dne izročila stavni listek gospodu v sivi obleki. Prejela je ček za 50 milijonov lir, ki ga je z drhtečimi rokami shranila v svojo usnjeno torbico.
Ko je izstopila iz avtobusa, je srečala prečastitega. Vprašal jo je:
— Vsekakor to ni bila tvoja ideja, hči moja?
— Ne prečastiti, je priznala Marija in zardela.
O
Doktor Polli je sedel pred njo. Dal ji je Šilce žganja. Zakašljala je, kajti pijača je bila zelo močna. Pogledala je zdravnika s svojimi velikimi svetlimi očmi. Postalo mu je nekako vroče okoli srca, kot da bi sam popil Šilce žganja ...
Nekoliko se je že stemnilo, ko je z dvorišča odrinil še zadnji avtomobil. Milka in Peter sta po dveh dneh svatbenega hrupa ostala sama v tihi sobici.
A to dva dni je bit Peter tako zamišljen in razdvojen. Seda) pa, ko je bila ob njem samo ona, nii mogel več skrivati tega nemira. „Le kako bo sedaj pri nas, ko je mati takšna? Ko bi vsaj blizu prišla? Le kaj so rekli svatje, ko se je raje v podstrešno kamro zaklenila, kot bi prišla med svate?" je vzdihnil ter se zazrl v svojo mlado ženo. Ona se mu nasmehne: „Salj bo še vse dobro, boš videl!"
.Ne verjamem, saj je potem, ko sva se sprla, začela še bolj pdi. Obetal sem ti lepo in mirno življenje v naši hiši, a sem ti morda storil nesrečo za vse življenje, ko sem te privedel čez ta prag. Ko bi se dalo še kaj popraviti!" Zakril si je obraz z rokami in se zjokal kakor otrok. Ona ga je tolažila: .Sdj se to lahko še vse popravi, le z materjo se bo treba pogovoriti. Vidva morata biti spet kot mati in sin, ne pa kot tujca!"
„Ko se pa sploh noče pogovarjati. Včeraj sem jo hodil prosit, naj te pride vsaj pozdravit, pa je rekla, da ne gre. Pomisli: nevesta pride k hiši in ženinova mati pravi, da je niti pozdraviti ne mara!"
.Veš kaj mi je prišlo na misel, Peter? Sama jo pojdem pozdravit, če ona mene ni hotela, in to sedaj in tudi ti moraš biti zraven!"
Zelo ga je iznenadila s to mislijo. .Ampak Milka, kaj ko ne bi!"
.Zakaj ne?"
.Saj ti niti ne veš, kako se je izrazila!" .Peter, vseeno je, če vem ali ne!"
Sna^a
.Čemu si jo pripeljal k hiši?" je rekla, .morda zato, da bosta sedaj dva zoper mene!"
.Pa kaj zato, če je tako rekla. To je pač rekla zato, ker si ji ti menda zadnje čase pretil, kako bo, ko mlada k hiši pride. Ali ni tako? Saj si Ijii reke), da potem, ko boš imel ženo, se ona, tvoja mati ne bo pijana potikala po hiši. Prosim te, Peter, pojdiva takoj k njej!"
.Milka, bolje je, da ne hodiva. Ali pa jutri, zakaj bi si grenila današnji dan."
.Ne podiraj še upanja, ki je v meni. Rekla sem in dones pojdeva, raje danes kot jutri, danes je prvi dan. Moram pokazati, da ne bo tako kot se je morda bala. Poglej, lepa je ta sobica, lep je tvoj dom, in jaz ne bi marala živeti v tej hiši ob materi, če bi morala hoditi mimo nje tiho, morda s sovraštvom na obrazu.
Al'i bi bilo to prav, Peter? Le kako si to zmogel? Lahko nam je še dobro, samo nekoliko boš moral tudi ti potrpeti in se ne prenagliti. Pomisli, pravil si mi, da bo morala ona od hiše, ko se boš poročit. Sedaj pa le pojdiva!"
.Ampak ...," je še hotel ugovarjati, a ga je prijela za roko in sta šla po stopnicah navzgor. In zdelo se ji je, da je njegov obraz postajal prijazno šaljiv, kakor je bil včasih. Celo šepnil ji je: .Morda je pa vendar prav, da greva!" Ko sta bila že pri vratih, jo je hotel še zadržati, a je bilo prepozno. Že je pritisnila na kljuko in v trenutku sta stala pred materijo z roko v roki. Milka je pozdravila in nič hudega se ni zgodilo, nič nenavadnega, zdelo se jimo je, da je led prebit. Materin obraz je bit najprej osoren in čez hip je postal začuden, vprašujoč. In Milka se je zastrmela v Petrov obraz, saj je on bo!) poznal mater kot ona. A po njegovem obrazu je sklepala, da se bo materina začudenost kmalu spremenila v prijaznost in dobrodušnost. Tudi Petrov obraz se je vedril, čelo je postalo vedro. Mati je bila oprta s pogledom v mlado nevesto pred seboj, čez oči ji je šlo ko mrena nekaj vedno gostejšego — bile so solze. In tedaj je bilo, kot da se ji je nekaj omehčalo okrog srca. In med jokom ji je privrelo iz grla: .Bodita srečna in naj bom ob vama tudi jaz srečna!" Nato je še zašepetala: .Tako si videti dobra, Milka!" Stisnila jima je roki in ju poljubila. Tudi njima so se orosile oči.
ŠPORTNI VESTNIK
^ Ob zakijučku !e 5. mesto zaSchnabia
Ob koncu letošnje zimske sezone, ki nam je prinesla nepričakovano veliko snega, so se smučarski skakalci še enkrat zbrali, da na treh mestih — v Feldbergu na Nemškem, v Thunder Bayu na Kanadskem in na severnem Finskem izberejo svoje zmagovalce. Avstrijski zastopniki so se udenležili vseh treh tekmovanj, zahomški skakalci pa so avstrijske barve zastopali v Zvezni republiki Nemčiji in v Kanadi.
Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v skokih na 90 metrski skakalnici v Feldbergu je slavil zmago dvojni svetovni prvak iz Nemške demokratične republike Aschenbach (80 m/88 m, 235,3) pred Avstrijcem Purstlom (79,5 m/80,5 m, 219,1) in Schmidtom iz NDR (76m/84m, 218,6). Skakalec z največjim številom zmag v letošnji skakalni sezoni Zahomčan Schnabl se je moral v skupini 24 tekmovalcev zadovoljiti s 5. mestom (75 m/78 m, 206,3). Jugoslovanski skakalci, ki letos niso imeli pravega stika s svetovno elito, so zasedli sledeča mesta: 15. Štefančič, 20. Križaj in 22. Klinar.
Zahomčana Hanzi Wallner in Hanzi Mil-lonig pa sta se udeležila dveh tekmovanj na veliki 90 metrski skakalnici v kanadskem Thunder Bayu. Na prvem tekmovanju je Millonig zasedel za Švicarjem Steinerjem odlično 2. mesto, na drugem tekmovanju pa je po drugem mestu posegel njegov klubski tovariš Wa!lner. Zmagal je Grosche iz ZRN, tretji je postal Švicar Steiner, Millonig pa se je uvrstil na 5 mesto.
V zadnjem času je Avstrijec Innauer ..nepremagljiv". Na Finskem je zmagal z veliko prednostjo (110 m/107 m, 242,0) pred rojakom Wannerjem (104 m/106 m, 227,5) in Fincem Rautionahom (97 m/98 m, 212,2).
^ Munchen 75:
Svetovno prvenstvo v hokeju na iedu
Včeraj se je v Mlinchenu začelo svetovno prvenstvo skupine A v hokeju na ledu, od katerega si eksperti obetajo, da bo eno izmed najzanimivejših v povojnih letih. 41. svetovno prvenstvo je hkrati 28. povojno prvenstvo, odkar so se leta 1947 v Pragi zbrali najboljši zastopniki te športne discipline. Tedaj je zmagala Češkoslovaška pred Sovjetsko zvezo in Avstrijo. Nedavni turnir za pokal Izvestja je pokazal, da je vsakršen izid možen. Rekordni svetovni prvaki, sovjetski hokejisti, so v spopadih s Češkoslovaško bili na tem turnirju dvakrat poraženi, proti Švedski pa so dosegli le remi. Sicer se v predprvenstvenih spopadih ne zrcali resnična moč hokejske velesile Sovjetske zveze, vendar ji ne bo enostavno, doseči 14. mojstrsko lovoriko. Svetovnega prvenstva se bodo udeležile poleg Sovjetske zveze, Češkoslovaške in Švedske še reprezentance iz Finske, Poljske in Amerike Favorita SP sta SZ in ČSSR, zmagalo pa bo najkonstantnejše moštvo.
Program 1. dela SP 1975 v Mlinchenu:
3.	4. ČSSR - Poljska, SZ - Amerika,
4.	4. Poljska - Švedska, Amerika - Finska,
5.	4. Švedska - ČSSR, Finska - SZ,
6.	4. ČSSR - Amerika, SZ - Poljska,
7.	4. Amerika - Švedska, Poljska - Finska,
8.	4. ČSSR - SZ, Finska - Švedska,
9.4. Poljska -Amerika,
10. 4. Finska - ČSSR, Švedska - SZ.
4^ Namizni tenis:
Stovenski derbi za Se!e
V izredno težki prvenstveni tekmi je pred enim tednom namiznoteniška ekipa iz Sel iztržila proti SV Bliro Achatz iz Celovca remi 5:5 in zaželjeno točko. Prvenstvena tekma je trajala skoro tri ure, preden sta se po ostrih borbah razšli ekipi. Najprej je vse kazalo, da bodo Celovčani po vodstvu 4:1 slavili sigurno zmago. Po izrednem finišu selske ekipe pa so gostitelji bili v škripcih, saj so Selani pred zadnjo igro vodili 5:4. Morebitno zmago je nato zamudil Falle.
Že nedeljo navrh pa je bil v Selah neenak slovenski derbi med Selami in Št. Janžem. Selani so bili premočni in so naposled zmagali brez težav 10:0. Višek letošnje namiznoteniške sezone pa bo v petek, dne 4. aprila, ko si bosta v Selah stali nasproti ob 19. uri domača ekipa in ekipa DSG Ke-nitex iz Borovelj. Selani morajo na vsak način zmagati, če hočejo poseči v boj za rvo mesto. Boroveljčanom zadostuje vse-akor ena točka.
Ostali rezultati:
Kenitex — Št. Janž	10:0
Sele II — SC Elementar B 4:6
E
Izdajotelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 90Z1 Klagenturt — Celovec. Gasometergasse 10, tet. 32-5-50 — tiska: Založniška in tiskarska družba z o. J. Drava, Cetovec — Borovlje.
RADtO CELOVEC
SOBOTA, S. 4.: 6.00 Jutranja tetovadba — 8.05 Družinski obzornik — 9.00 V žarišču — 10.30 Lepa domovina — 11.05 Zeieni magazin — 14.00 Voščila — 16.00 Servis — 17.10 Pestro sobotno popoidne — 18.00 De-žeini razgiedi — 18.55 Otrokom za iahko noč — 20.10 Vaša števiika, prosim — 22.10 šport — 22.20 Piesna giosbaponaročiiu.
NEDELJA, 6. 4.: 6.10 igra na orgie — 8.15 Kaj je novega? — 9.45 Dunajski zajtrk z giasbo — 10.30 Radijska pravijica — 11.00 Dopoidanski koncert — 13.15 iz mestnega giedaiišča — 14.00 iz domovine — 14.30 Voščita — 16.00 „Nenavaden teieton" — 17.05 Veseiite se živijenja — 18.30 Večerne pesmi raznih ijudstev
—	19.00 Nedeijski šport — 19.30 Maii večerni koncert
—	20.10 Avstrijska raiiye.
PONEDELJEK, 7. 4.: 6.00 Jutranja teiovadba — 8.05 Oddaja za starejše ijudi — 9.05 Šoiska oddaja — 9.30 Avstrijska ijudska giasba — 10.00 Zadovoijni z giasbo — 11.05 iz dežeie, za dežeto — 14.30 Z zvenečo giasbo — 15.00 še vedno priijubtjeno — 16.00 „Aprii, opri!", otroška igra — 16.45 „Poskus pobega" — 17.10 Kaj radi siišimo — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 19.07 Meiodije za vsaki ietnlk — 20.05 „Nenavadni teieton" — 21.05 Evergreeni humorja
—	21.30 Udarec za udarcem — 22.10 šport.
TOREK, 8. 4.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šoiska oddaja — 9.30 Ko-
Kotmara vas
V zadnjem času smo imeii v naši fari kat šliri pogrebe. Umrli so Lindi Jozej, rentnik iz Kolmare vasi, Perkanig Alojz p. d. Narf, prav tako iz Kotmare vasi; Slich p. d. Birtič kmet iz ilovja in Mirko Čimžar p. d. Obrit iz Čahofč. Vsi so našli svoj poslednji počitek na našem domačem pokopališču v Kotmari vasi. Naj ijlrrt bo zemlja lahka. Svojcem izrekamo naše globoko sožalje. O življenju in pogrebu bivšega izseljenca Mirka Čimžarja bomo prihodnjič podrobneje poročali.
Dom v Tinjah vabi na
Tečaj
PR!PRAVA NA ZAKON Tečaj za zaročence ler dekleta in fante od 18. ieta naprej, ki bo od petka 4. apriia ob 18.00 uri do nedeije 6. apriia ob 14.00 uri
Seminar
MLAD!NA PRED !ZB!RO
v soboto S. apriia 197$ od 9.00 do 16.00 ure
Predavajo: Dr. Edwin Dobernig a!i dr. Josef Griindier, inšpektor Rudi Vouk, dr. Adolf Pogatschnig aii ini. Derbuch Vodja razgovorov: ini. Biaž Singer, dr. Matevž Griic
Prispevek: za seminar šii. 20.—; za kosiio in maiicoii). 60 —
roške ijudske više — 9.30 Dežeia ob Dravi — 10.00 Zadovoijni z giasbo — 11.05 iz dežeie, za dežeio —
14.30	Koroška pesem — 14.45 Siedovi iedene dobe na Koroškem — 16.00 „Potovonje v Khotan" — 16.45 „Po-skus pobega" — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 17.56 Oddaja deiavske zbornice — 19.07 Ljudska giasba in pesnikovanje v narečju — 20.05 Zveneča aip-ska dežeia — 21.00 Staino omizje kuiturniikov — 22.10 šport.
SREDA, 9. 4.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šoiska oddaja — 10.00 Za-dovotjni z giasbo — 11.05 iz dežeie, za dežeio —
14.30	Na obisku pri koroških zborih — 16.00 Za potrošnike — 16.45 „Poskus pobega" — 17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.30 Za prijateija pianin —-20.05 V sredo zvečer — 21.30 „Med vrstami" kriminai-ka — 22.10 šport.
ČETRTEK, 10. 4.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šoiska oddaja — 9.30 Avstrijska ijudska giasba — 10.00 Zcdovoijni z giasbo — 11.05 iz dežeie, za dežeio — 14.45 Živa pokrajina — 16.45 „Poskus pobega" — 17.10 Operetne meiodije — 17.56 Oddaja sindikaine zveze — 19.07 igrajo avstrijske godbe na pihata — 20.05 Koroška pratika — 21.00 Ljudstvo in domovina — 22.10 šport.
PETEK, 11. 4.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šoiska oddaja — 9.30 Ljudska giasba iz Pongaua — 10.00 Zadovoijni z giasbo
—	11.05 iz dežeie, za dežeio — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 16.15 To je naše mnenje — 17.10 Za konec tedna — 17.56 Oddaja združenja industriai-cev — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.07 Robert Stoiz dirigira — 20.05 Orkestrski koncert — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 5. 4.: 9.45 Rubrika za jugosiovanske de-iavce — Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 6. 4.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši žeiji.
PONEDELJEK, 7. 4.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik
—	Valček za vaičkom — Douta po Rijeci.
TOREK, 8. 4.: 9.30 Dežeia ob Dravi — 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — šport — Otroci, poslušajte! — 9.15 Siovenska šoiska oddaja.
SREDA, 9. 4.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Franc Eržen: Po iovskih stezah.
ČETRTEK, 10. 4.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — iz kuitumego živijenja koroških Siovencev.
PETEK, 11. 4.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Koroške ijudske pesmi — iz naše narodne zakiadnice
—	Za našo kuiturno zakiadnico.
RAD!0 LJUBLJANA
SOBOTA, S. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giosbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Naš piesni orkester ima besedo— 10.15 Sedem dni po radiu — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.40 Ob bistrem potoku — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugosiaviji — 15.30 Giasbeni intermezzo — 15.45 „Vr-tiijak" — 16.45 Listi iz albuma iahkegtasbe— 17.20 Gremo v kino — 18.20 Rod imam giasbo — 19.40 Z ansambiom Franca Puharja — 20.00 Radijski radar —
21.00	Za prijetno razvedriio — 21.30 Oddaja za naše izseijence — 23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
NEDELJA, 6. 4.: 6.50 Danes za vas — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.47. Skiadbe za miadino — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 10.05 Koncert iz naših krajev
—	11.15 Voščiia — 11.50 Pogovor s posiušaic! — 13.15 Zabavna giasba — 14.05 Nedeijsko popoidne — 18.03 Radijska igra — 19.40 Gtasbene razgiednice — 20.00 V nedeijo zvečer! — 22,20 Serenadni večer — 23.15 V iučeh semoforjev.
A V STR! JA 1
SOBOTA, S. 4.: 14.30 Mala hišica —
17.00	športna abeceda — 17.30 Pusto-iovščine v mavrični dežeii — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Heinz Conradsova oddaja
—	18.25 Teievizijska kuhinja — 18.50 Pregied sporeda
—	19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.20 šport — 19.30 čas v siiki in kuitura — 19.56 šport —
20.15	Haio...hotei Sacher... vratar — 21.15 Pan-optika — 21.35 Sobotna kriminaika.
NEDELJA, 6. 4.: 16.30 Oddaja z miško — 17.00 Skrivnost pade z neba	— 17.30	Viki in	močni možje —	17.55
Otrokom za iahko	noč —	18.00 Ktub seniorjev —	18.00
igraj z nami — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki in kuitura —	19.50 šport —	20.15 šest žena	Henrika Viii. — 21.45	Pismo,	ki ga	je dosegio —	22.00
Orientacija — 22.30 Poročila.
PONEDELJEK, 7. 4.: 9.30 Oddaja za otroke v pred-šoiski starosti — 10.00 Cesarska Venera — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Draguiji sedmega kontinenta — 18.25 Mi — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Ponedeijski šport — 20.45 Ceste San Frančiška — 21.35 Poročita.
TOREK, 8. 4.: 9.30 Oddaja za otroke v predšotski starosti — 10.00 Nenavadni umori — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Mihaei iz Lonneberga — 18.25 Mi
—	18.50 Pregied sporeda — 19.00 Siitke iz Avstrije —
19.20	šport — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport —
20.00	Kdor se trikrat ziaže — 20.50 Usoda v verigah
—	22.10 Poročita.
SREDA, 9. 4.: 9.30 Oddaja za otroke v predšoiski starosti — 10.00 Šoiska oddaja — 17.00 Recept — 17.30 Pinocchio — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Na-siednji prosim! — 18.25 Mi — 18.50 Pregied sporeda
—	19.00 Siike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Dve krsti po naročiiu —
21.30	Vojna in mir — Poročita.
ČETRTEK, 10. 4.: 9.30 Oddaja za otroke v predšoiski starosti — 10.00 šoiska oddaja — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Jerome in isabeiie — 18.25 M! — 18.55 Pregied sporeda — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas vsiiki, kuitura in šport — 20.00 Skrivnosti morja — 20.50 Pogied nazaj — 21.30 Dve dekieti iz Waiesa in ijubezen do kontinenta — 23.20 Poročita.
PETEK, 11. 4.: 9.30 Oddaja za otroke v predšoiski starosti — 10.00 šoiska oddaja — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Družina Kremenčkovih — 18.25 Mi —
18.50	Pregied sporeda — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas v 9iiki, kuitura in šport — 20.00 2 X fiim — 20.15 Oddaja XY — 21.15 Svet Suzie Wong —
23.20	Poročila.
		A V S T R ! J A 2
H		SOBOTA. 5. 4.: 15.45 Konjske dirke v Aintree-u — 14.15 S. p. v hokeju —
švedska : ČSSR — 18.30 Namizni tenis — Evropska iiga — 19.30 Haiti — Umetnost med kuitom in doiorji — 20.00 Gaierija — 20.15 Ernst Junger — -Srečanje — 21.15 čas v siiki s športom — 21.35 S. p. v hokeju — Finska :SZ.
NEDELJA, 6. 4.: 14.00 Motošport — 15.00 S. p. v hokeju — ČSSR : ZDA — 17.15 Namizni tenis — Evropska iiga — 19.00 A MAN'S CASTLE — 20.15 Spoznate meio-dijo? — 21.00 Derrick — 22.00 čas v siiki in šport — 22.15S. p. vhokeju — SZ:Poijska.
PONEDELJEK, 7. 4.: 16.15 S. p. v hokeju — ZDA : švedska — 18.25 Novo v znanosti — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Sahara. Karavana s soijo — 19.50 Družina Frohiich — 20.00 Vojna in mir — 20.45 čas v stiki s športno diskusijo — 22.00 S. p. v hokeju — Poijska : Finska.
TOREK, 8. 4.: 16.15 S. p. v hokeju — ČSSR : SZ — 18.25 Angieščina — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Sanje Mistra — 19.30 Zima v Pustriški doiini — 20.00 Odiseja — 20.50 Čas v siiki, kuitura in šport — 21.15 S. p. v hokeju — Finska : Švedska.
SREDA, 9. 4.: 17.55 Pokiicno obratovodstvo — 18.25 Francoščina — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Hein-rich Harrer poroča — 19.45 Mož, ki ni nikogar umori!
—	20.00 Fronkiin D. Rooseveit. Zgodovinska dokumentacija — 21.00 S. p. v hokeju — Poijska : ZDA.
ČETRTEK, 10. 4.: 16.25 S. p. vhokeju — Finska: ČSSR — 18.25 Ruščina — 18.50 Pregied sporeda —
19.00	Stara kmečka hiša pripoveduje — 19.30 Pozab-ijena čuda — 20.00 Mož, ki ni nikogar umori! — 20.15 S. p. v hokeju — švedska : SZ — 21.30 Čas v siiki in kuitura — 22.00 švedsko : SZ.
PETEK, 11. 4.: 17.55 Fizika za vse — 18.25 Nemščina
—	19.00 Ziata Bavarska — 20.00 Made i-n Austria —
20.30	Humor — 20.45 Novo v kulturi — 21.15 Čas v siiki, kuitura in šport.
		JUGOSLAVtJA
t		SOBOTA, S. 4.: 9.30 šolska oddaja — 15.55 Nogomet — 17.50 Konjske dirke v
Aintreeju — 18.00 Obzornik — 18.15 Mozaik — 18.20 Barvna risanka — 18.25 Veiike in maie (načke — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepoiitični komentar —20.00 Giedaiišče v hiši — 20.30 Magazinn — 21.30 Moda za vas — 21.45 Barvna propagandna oddaja — 21.50 Zoorovo znamenje —
23.20	Poročita.
Slovensko prosvetno društvo ..Zarja" v Železni Kapli vabi na
PEVSK!KONCERT
v nedeljo 6. aprila 197$ ob 11. uri v ferni dvorani.
Gostuje: Moški pevski zbor ..Mežiški knapje".
Vsi prisrčno vcbljeni!	OJ^or
O
Nadalje obvešča SPD ..Zarja" da bo avstrijska televizija v prvem programu v nedeljo 6. aprila ob 18. uri v oddaji ..Spiel mit" — ..Igraj z nami" sodelovala tudi folklorna skupina našega društva.
Slovensko prosvetno društvo ..Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na spevoigri
KOVAČEV ŠTUDENT
in
VASOVALC!
v nedeljo 6. aprila 197$ ob 14.30 uri pri Voglu v Št. Primožu. Nastopajo pevci SPD „Trta" iz Žitare vasi in pevci SPD ..DANICA" iz Št. Vida v Podjuni.
Vsi prisrčno vabljeni!	Or%or
Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu pri Pliberku vabi na spevoigro
VASOVALC!
ki bo v nedeljo 6. aprila 197$ ob 20. uri v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku.
Gostujejo pevci SPD ..Danica" in trio ..Korotan" iz Št. Vida v Podjuni.
Vsi prisrčno vabljeni!
Or%or
Slovensko kulturno društvo v Globasnici vabi na komedijo
ŽALUJOČ! OSTAL!
ki bo v nedeijo 6. aprila ob 14.30 uri pri Šoštarju v Globasnici. Gostuje KUD .Valentin Kokalj" iz Visokega pri Preddvoru.
Prisrčno vabljeni!	Or%or
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje društva na izlet
NA ZASNEŽENO BLEŠČEČO
v nedeljo 6. aprila 197$. Zbirališče ob 10. uri pred gostilno .Turkenkopf" na Kopanjah. Pridite s smučmi ali s krplji {tudi društvo bo priskrbelo krplje). Seveda ste povabljeni tudi navadni .pešci", katerim bomo steptali gaz, da boste brez težav prišli na planino. V prijazni planinski postojanki .Koči nad Arihovo pečjo" se bomo prijetno pozabavali.
Prisrčno vaMjenr/
MEDEUA. 4. 4.: 9.25 Poročila — 9.50 Svet v vojrti —
10.20	Otroška matineja — 11.10 Mozaik — 11.15 Ljudje in zemija — 12.15 Poročila — Nedeijsko popoidne — 16.40 Rokomet — 17.45 Košarkorski finaie v Nišu —
19.15	Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik
—	19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.05 Uto-niio je sonce — 20.55 Dokumentarna oddaja — 20.45 Kratek film — 21.25 športni pregied — 22.00 Dnevnik
—	22.15 Hokej ČSSR : ZDA.
PONEDELJEK, 7. 4.: 8.10 šoiska oddaja — 16.15 Svetovno prvenstvo v hokeju — ZDA : švedska — 18.30 Čeiist Gosha — 18.45 Od zore do mraka — 19.05 Od-iočamo — 19.15 Barvna risanka 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.55 Moda za vas — 20.10 Kasteika —
21.50	Mozaik kratkega filma — Dnevnik.
TOREK, 8. 4.: 8.10 šoiske oddaje — 16.15 Svetovno prvenstvo v hokeju — ČSSR : SZ — 18.20 Kratek fiim —
18.30	Avtomobii skozi kamero — 18.45 Mozaik — 18.50' Ne prezrite — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak —
19.30	Dnevnik — 20.05 Pogovor o ... — 20.55 Barvna propagandna oddaja — 21.00 Brata Lautensack —
21.50	Dnevnik.
SREDA, 9. 4.: 8.10 šoiska oddaja — 16.35 Madžarski dnevnik — 17.30 Viking Viki — 17.55 Obzornik — 18.10' Miadi za miade — 18.40 Mozaik — 18.45 Po siedeh napredka — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak —
19.30	Dnevnik — 20.05 Uvan Vasiievič je spremenit pokiic — 21.35 Giasbeni magazin — 22.05 Dnevnik.
ČETRTEK, 10. 4.: 8.10 Šoiska oddaja — 16.35 Madžarski dnevnik — 17.25 Mama te žeti spoznati — 17.55 Obzornik — 18.10 Mozaik — 18.15 Vremenski stroj —
19.15	Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik
—	20.05 17 trenutkov pomiadi — 21.25 Kam in kako na oddih — 21.35 četrtkovi razgiedi — 22.05 Dnevnik.
PETEK, 11. 4.: 8.10 šoiska oddaja — 15.40 Hokej švedska : SZ — 17.20 Morda vas zanima — 17.55 Obzornik — 18.10 Siovenski rock 75: Oko — 18.40 Mozaik
—	18.45 Spoznavajmo otrokov svet — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepoiitični komentar — 20.05 V Brookiinu raste drevo — 22.05 Barvna propagandna oddaja — 22.10 625 — 22.40 Dnevnik.