Leto XXIV.. št« 168 Marina phim t Postgebubi bu Ljubljana, torek 25. julija 1944 Fnb - Cena 1.— L Cprd vrnitve. L)uDl>ana, fncamjcn 9. Telefoo k. i 1-22. 31-23. 31-24 Uueraan jddelelti Lfubliana. Poccuuiera ulica 5 — Telefoo U. 31-25, 31-2Č Podružnica Novo mesto s Ljubljanska cesta 42 Izključno cisto pstvc ta oglase iz Italije <0 inozemstvo: UPi S. A.. M1LANG Računi: zz LiubJ lansko pokrajine pri po&no-čekovnem zavoda b. 17.749, za ostal« kraj« _ftali>e: Servizio Conti. Cort. Post. No 11-3118 mm M -V ' ms •'V* ■ izha.}8 vsak das razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. Urado16ttot LJubljana — Puccinijeva ulica fit fr Telefoo «. 81-22 31-23. 31-24, Rokopisi se oe vračajo Keine griteseren Kampfhandlungen Erbitterte EampSe in Italien — Zahlreiche $owjetangriffe in Gatlzless afegewehrt Aus dem Fnhrerhauptquartier, 24. Juli. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In der Normandie kam es gestern ru keinen grosseren Kampfhandlungen. Der Feind fiihrte nnr siidwestlich Caen mehrere Angriffe, b»i denen er 19 Panzer verlor, ohne Erfolge zu erringen. Am VVestflugel des Landekopfes vvurde ein ortlicher Ein-brueh aus d"n Vortagen im Gegenstoss be-scitigt. Der Feind verlor dabei 450 Tote u:sd ,"00 Gefangene. Im franzosisehen Raum vvurden durch Fallschirm abgesetzte englisehe Sabotage-trupps und 219 Tcrroristen im Kampf nie-dergemaeht. Das Vergeltongsfeuer auf London vvurde bri Tag und Nacht fortgesetzt. In 11 a 1 i e n fiihrte der Feind gestern starkere Angriffe gegen unsere Nachhuten nordlirh Livorno, die im Verlaufe der Kampfe auf das Nordufer des Arno zu-rucKgenommen vvurden. Besonders erbittert vvurde im Raum nordlich Pcggibonsi ge-Kiimpft, vvo unsere Truppen alle feindliche Angrifie blutig zersehlugen. Auch im Adriatischen Kiistenabschnitt blieben vvie-derholte Angriffe des Gegners erfolglos. In G a 1 i 7, i e n nnd vvestiich des obe-ren Bug vvurden zahlreiche von Panzern und Schlachtfliegern unterstiitzte Angriffe der Sovvjets in erbitterten Kampfen abge-vvehrt. Nur in einigen Abschnitten gevvan-nen die feindlichen Angriffsspitzen vveiter Boden, Im Stadtgebiet von Lemberg dau-ern schvvere Kampfe an. Die Besatzung von Lublin behauptete sich gegen vvit Jerholte feindliche Angriffe. Zvvischen Brest-Litovvsk und Grodno so-vvie nordostlich Kauen scheiterten Durch-bruchsversuche des Feindes am zahen Wi-derstand unserer tapferen Divisionen. In einigen Abschnitten vvarfen sie die einge-drungenen Bolschevvisten im Gegenangriff zuriick. In diesen Kampfen fanden der Komman-deur einer Kampfgruppe, Gtneralleutnant Scheller, und der Chef des Stabes einer Armee, Generalmajor von Treschkovv in vorderster Linie den Heidentod. Zvvischen Diinaburg und dem Peipussee vvurden heftige Angriffe der Sovvjets zer-schlagen, ortlSche Einbriiche in harten Kampfen abgeriegelt. Ein britiseher Bom berverband fiihrte in der vergangenen Nacht einen Terrorangriff gegen Kiel. Einzelne Flugzeuge griffen aus-serdem das Gebiet der Reichshauptstadt an. presoja položaja Berlin, 24. jul. Vojaški dopisnik agencije DNB Martin Hallensleben beleži v opisu položaja na bojiščih naslednje: »Lahko bi se zgodilo, da bi atentat na Adolfa Hitlerja, ki je bil izveden v četrtek, pospeši! odločitev. Že nekaj et je vse bitje v Nemčiji, pa ne samo na vojaškem področju osredotočeno na skrajno koncentracijo in sicer po načrtu za daljšo dobo. Več-kmt smo govorili o tem, aa ni več čas oni faktor, ki bi bil zaveznikom v korist. Nemško vojno vodstvo ima sedaj silo, o kateri nemški sovražniki izven nemških mej niso ime; i pojma. Z zadnjimi koosek-vencanv je uničilo zaroto majhnega, s sovražnikom povezanega kroga častnikov. Za borbo pripravljene rezervne kolone bo odposlalo tja, kjer bodo dale razvoju vojne drugo osnovo. Imenovanje ministra Himm-lerja za poveljnika vojske v Nemčiji kaže, da bo treba izpolniti rezerve, ki so odšle na bojišče. Spričo rezultatov, ki jih je Himmler doslej dosegel tako na organiza-ts« objavlja vest ;z Londona, da se je bombardiranje z letečimi bombami ojačilo. Berlin, 24. jul. Tudi »Aftonbladet« ugo-talja, da se je bombardiranje Londona od četrtka ponoči nadalje ojačilo. V nekem podeželskem okrožju so leteče bombe »poškodovale« skoraj 2000 od 6000 hiš, kolikor jih je v vsem okrožju. Ta številka je bila omenjena na neki komunalni konferenci ter jo je smatrati za uradno. Finska vojno poročila Helsinki, 24. jul. Včerajšnje finsko vojno poročilo se glasi; Na Karelski ožini je napadel sovražnik pri Vuosalmiju ponovno naše postojanke na nekaterih točkah. Vsi napadi so bili odbiti. Na ostalih odsekih ožine je vladal v glavnem topniški in me-talski ogenj. Severnovzhodno od Ladoškega jezera je bilo sovražno ogledniško in strelsko delovanje med Pitkaranto in jezerom Lojmolo mestoma živahnejše, kakor po navadi. V smeri proti Komantu so se razvili žilavi boji. Na področju okrog jezera Ruke ni nič novega. Finska in nemška letala so bombardirala sovražne grupacije severnovzhodno od Ladoškega jezera in mostove pri Vuosalmiju. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Rtmnnstsko vojno por©č!&o Bukarešta, 24. jul. Včerajšnje vojno poročilo pravi: Ob spodnjem Dnjestru. v srednji Be<*a-rabij; in na bojS^i ob Moidavi je prišlo 1« do neznatnega bojnega delovanja. Dopoldne so britanska tn ameriška letala bombardirala mesto Ploesti in z letalskim orožjem napadla več krajev vzhodno od Muntenije. pri čemer so nastale žrtve med kmeti na poljih, škoda je bila povzročena predvsem na državnih poslopjih. Mnogo letal, po večini štirimotorni bombniki, sta rumunska in nemSka letalska obramba sestrelili. ravan o koncentracijo sil. Ima še dovolj časa, da si to lahko privošči, pred vsem pa, ker je s polno jasnostjo možno videti, kako ojačujoče so delovali dogodki 20. julija na vojsko, letalstvo in vojno mornarico. Ni nevažno pokazati na to, da je izhajal polkovnik grof Klaus von Stauffenberg, atentator, ravno iz onega kroga, ki je imel posla z vprašanji nadomestne vojske. Na bojišču pa prihaja do izraza razločna tendenca nemškega vodstva, da vztraja konsekventno še nadalje na temelju, da se morata pridružiti vzhod in jug tudi zapadu. To se je jasno pokazalo na invazijskem bojišču v vsakem primeru z dejstvom, da imajo Nemci 45 Montgomeryjevih divizij še vedno v kleščah, da napadalni poizkus Angležev, ki so ga izvedli z 12 močnimi divizijami in 1000 oklepniki na najožjem področju vzhodno in južnovzhodno od Orne proti Divi ni niti z najtežjimi izgubami mnogo dosegel, če se izvzame zasedba peščice vasi daleč od operativnega cilja in le nekaj bornih kilometrov oddaljenih od izhodiščnih položajev. Zares, Nemci so izgubili Caen in St. Lo. Lahko pa še mnogo več izgubijo, če jim ne uspe, da omeje sovražniku zaželeni operativni razmah. Popolnoma se pa nam dozdeva, da bo nemška sila, ki je je doslej le majhen del stopil v borbo, to tudi dosegla. V Italiji moramo nazvati to, kar so dosegli Angloameričani spričo dejstva, da so vrgli v boj ogromno vojaštva, ki se bori proti nemškim zaščitnicam. majhen uspeh. Ze dalj časa smo spoznali, da so Nemci tam uredili povsem določeno gorsko črto za prvo glavno obrambno cono. Po sili in načinu sovražnikovega celokupnega napada je bilo opaziti, da bodo Angleži in Američani medtem zavzeli vsaj Florenco. Nemško vojaško nezanimanje za Piso, ki jo poznamo vsi po poševnem stolpu, lahko izvira iz njenega položaja ob obalni nižini, tudi pa nič manj iz pomena, ki jo predstavlja Pisa v umetnosti in kulturni zgodovini, čemur pripisujejo Nemci tu kakor povsod drugod velik pomen. no črto. ni mogoče reči. Vsekakor pa kaže, da bo moralo sovjetsko vodstvo po-lati v boj še precejšnje število čet, preden bo stalo tam. kjer se bodo Nemci končnove-1 javno ustalili. Ameriški tehniki spet nad Švico Bern, 24. jul. Kakor uradno objavljajo, so prileteli severnoameriški bombniki znova nad Švico. V Dubendorfu so švicarski lovci prisilili 5 bombnikov, da so pristali. Za civilna zaklonišča v Francija Vichy, 24. jul. Minister za narodno gospodarstvo in finance je odobril 1,2 milijardi frankov za gradnjo nadaljnjih zaklonišč za civilno prebivalstvo, ki mora vedno i bolj trpeti zaradi angloameriškega zračnega strahovanja. Vatikanski državni tajnik zbolel Milan. 24. jul. Kakor javljajo iz Vatikanskega mesta, je zapustil državni tajnik kardinal Maglione, ki je pred nedavnim obolel Rim ter je odšel v svoj rodni kraj Casorijo na bolniški dopust. Zastopal ga bo msgr. Tardini. Boji na invazijskem bopšču Berlin, 24. jul. (Poroča vojni poročevalec agencije DNB na zapadu Alex Schmalfuss.) Na bojnem področju vzhodno od Orne so trajali hudi boji za kraja St. Martin in St. Andre vseh zadnjih 24 ur. Medtem ko je bil St. Martin v izredno ogorčenih borbah na nož očiščen sovražnika, trajajo boji v razvalinah St. Andreja dalje. V teh boiih je bil skoraj popolnoma uničen neki bataljon 6. kanadske pehotne brigade, ki spada k drugi kanadski pehotni diviziji. Poveljnik Clement Gouthier, 4 častniki in 178 pod-časnikov in vojakov je bilo ujetih. Nekako polovica teh kanadskih ujetnikov je bila opremljena s tridelnimi oklopi za prsa. želodec in ledvice. Nemško topništvo je obstreljevalo več ur oklopniške pripravljalne postojanke in zbirališča vozil na področju vzhodno od Orne in južno od Caena. Mnogo požarov in odmev mogočnih eksplozij so potrdili uspeh obstreljevanja. V soboto zvečer je uspelo sovražniku zavzeti kraj Maitot. Vdor je bil medtem zajezen, nadaljnji nemški protiukrepi so še v teku. Višina 112 je kljub močnim sovražnim napadom še vedno v nemških rokah. Novo topniško obstreljevanje z doslej na tem odseku še neuporabljenimi topovi velikega kalibra v smeri proti cestam, ki vodijo iz St. Loja proti jugozapadu in tudi proti jugovzhodu, kaže na napadalne namere Američanov na področju St. Loja. Severno od otoka Seves, ob katerem je bil sovražnik v teku včerajšnjega dneva zaradi velikih izgub razmeroma miren, so pričeli Američani nov napad, toda uspelo jim ni, da bi dosegli nov vdor v nemške položaje. Na obali pred izlivom reke Orne je bilo nemško letalstvo včeraj in v pretekli noči zopet uspešno na delu. Mnogo detonacij in močnih eksplozij je pokazalo, da so bombe zadele svoje cilje. Bsinfce na ladje v Seinskesn zalivu Berlin, 24. jul. Na invazijskem bojišču je slabo vreme na obeh straneh močno oviralo letalske delovanje. V noči na 23. julij so napadla težka nemška borna letala zbirajoče se ladje v Seinskem zalivu. Nastale so eksplozije in veliki požari. Anssriš^i getreraS fiadel v Normandiji Madrid,. 24. jul. Kakor poroča agencija EFE, je padel ameriški general Perin Wal-ker v bojih v Normandiji. Strahcvalcl nad Bukarešto Bukarešta, 24. jul. Ang'oameriška letala so odvrgli v pretekli noči bombe na stanovanjska področja Bukarešte. švedska politika Stockholm, 24. jul. V nasprotju s komentarji o zadnjem govoru švedskega zunanjega ministra Guntherja je izjavil švedski ministrski predsednik Hansson v nedeljo v Vanersborgu in Alingsosu, da švedska vlada ni zgradila svoje zunanje politike na nobeni špekulaciji z ozirom na izid vojne. Švedska zunanja politika si prizadeva, da prepreči vsak konflikt s kateresibodi skupino sil in skuša ohraniti nevtralnost ter braniti švedske interese in svobodo. Nobenih večjih vojnih dogodkov v Normandiji Ogorčeni boji v Italiji — Mnogo sovjetskih napadov v Galiciji odbitih Fiihrerjev glavni stan, 24. jul. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: V Normandiji ni prišlo včeraj do nobenih večjih vojnih dogodkov. Sovražnik je izvedel več napadov le južnozapadno od Caena, pri katerih je izgubil 19 oklopnikov, ne da bi dosegel uspehe. Na zapad-nem krHu predmostja je bil odpravljen vdor iz prejšnjih dni s protinapadom. Pri tem je bilo ubitih 450 sovražnikovih vojakov in 300 ujetih. Na francoskem področju so bile uničene angleške sabotažne čete. ki so jih s padali spustili na tla in v boju je bilo ubitih 219 teroristov. Z maščevalnim ognjem smo obstreljevali London dan in noč. V Italiji je izvedel včerai sovražnik močnejše napade severno od Livorna proti našim zaščitnicam. ki so bile v tesu bojev potegnjene nazaj na severno obalo reke Arno. Do posebno ogorčenih bojev je prišlo na področju severno od Pogsribon-sija, kjer so naše čete v krvi slrJe vse sovražne napade. Tudi na Jadranskem obalnem področju so ostali obnovljeni sovražni napadi brezuspešni. V Galiciji in zapadno od dolnjega Boga je bilo mnogo sovjetskih napadov, ki so jih podpirali številni oklopniki in borbena letala, odbitih v ogorčenih bojih. Le na nekaterih odsekih so si pridobili sovražni napadalni klini nekaj ozemlja. Na mestnem področju Lvova so v teku hudi boji. Posadka Lublina se je izkazala v borbi proti obnovljenim sovražnikovim napadom. Med Brest-Litovskim in Grodnom, kakor tudi severnovzhodno od Kovna so se izjalovili sovražni prebijalni poizkusi ob žilavem odporu naših hrabrih divizij. Na nekaterih odsekih so s protinapadi vrgle nazaj vdrle boljševike. V teh boiih s* a padla junaške smrti t prvi bojni črti poveljnik neke bojne skupine generalni poročnik Scheller in šef šiaba neke armade generalni major von Treschkovv. Med Bvinskom in Pe.jpnškim jezerom so bili razbiti močni sovjetski napadi, krajevni vdori pa zapahnjeni v težkih boj;h. Neki britanski bombniški oddelek je izvede! v pretekli noči strahovalni napad na Kiel. Posamezna letala so napadla razen tega področje nemške prestolnice. atentatu na Fiihrerja Govor generala Gutferisssa — Vzpodbuda za skrajno k?ncentraci|o sil nemškega naffsda Fiihrerjev glavni stan 24. jul. Načelnik generalnega štaba, vojske generalni polkovnik Guderian je prečital po nemškem radiju že javljeno dnevno povelje, ki ga je Fuhrer dne 23. julija dal nemški vojski. Generatni polkovnik Guderian je dnevnemu povelju dodal naslednji nagovor vojski: K razglašenemu dnevnemu povelju Fiihrerja dodajam še naslednje: Maloštevilni, deloma izven službe se nahajajoči častniki so izgubili pogum in so iz strahopetnosti in slabosti postavili pot sramote pred pot dolžnost in časti, ki mora odlikovati vsakega poštenega vojaka. Vojska se je očistila sama ter sunila od sebe te nečedne elemente. Na vseh bojiščih in v domovini se dela mrzlično in požrtvovalno za zmago. Narod in vojska stojita trdno strnjena za Fiihrerjem. Sovražnik se je zmotil, če je menil, da lahko računa na svojo korist, če ustvari razkol med generali vojske. Fiihrerju in nemškemu narodu jamčim za strnjenost generalov, častniškega zbora ln vojakov za edini cilji: za zmago z geslom, ki ga nam je častivredni Feldmar-seha31 von Hindenburg tolikokrat omenjal: »Zvestoba je mozeg časti«. Naj živi Nemčija in naš vodja Fuhrer Adoif Hitler. In sedaj: narod k puški!« Berlin, 24. jul. V izjavah nemških ne-deljslah časopisov glede na dogodke 20. julija prevladuje splošno in globoko zadovoljstvo, da je atentat na Fiihrerja, ki bi naj uničil Nemčijo, razčistil položaj in da je vzpodbudil nemški narod k poslednji koncentraciji svojih sil. To je razvidno že iz naslovov posameznih člankov. »In sedaj naprej z vso silo«, pravi »Volkischer Beobachter«. »Ura zb. anih sil« naglasa »Deutsche AUgemeine ZeitungBerliner Borsenzeitung«. »Narodno je to kar bo doprineslo k zmagi v tej vejni«, piše »Deutsche Aligemeine Zeitung«. List kaže na to, da je zarota povzročila močen vzgon vseh nai-odnili sil in rezerv. To velja predvsem za fronto v domovini, ki ga bo državni vodja SS Himmler nedvomno še iačje kot doslej aktiviral za nadaljnjo vojno. Po pokončanju ognjišča bacilov se je povsed doma -n na bojišču ojačila volja za poseg vseh rezervnih sil v borbo in sedaj bodo usmerjene na pravi tir, piše »Berliner Borsen Zeitung«. Nemški narod hvaležno občuti olajšanje ln je složen v zahtevi, da postavi svojo silo tja, kjer to zahteva zadnja odločitev. Evropski tisk in ftillj Zagreb, 24. jul. Hrvatska javnost je pod vtisom vesti iz Nemčije. »Hrvatski narod« je iz i al posebno izdajo s Fuhrer jevim govorom. Pri nemškem poslaniku se kopičijo ustne in pismene čestike. Hrvatski narod občuti Fiihrerjevo rešitev kot svojo lastno. Hrvatsko čascpjsje objavlja v svojih uvodnih člankih izjave globokega zadovoljstva, da je bila zarota proti Fiihrerju že v kratkem času likvidirana. Dnevnik »Nova Hrvatska« pravi: »Ta peščica lopovov je napravila, ne da bi hotela, uslugo Fuhrerju, njegovemu narodu in vsem, ki se sedaj bore zvesto ob strani Nemčije. V dejstvu, da atentat ni uspel, vidimo vsi zanesljivo znamenje za to. da so večni zakoni pravice v današnji borbi na naši strani. To dejstvo pa jači nas in našo vero v končno zmago.« Atene, 24. jul. »Previdnost na njegovi strani« je naslov članku v dnevniku »Akropoli«, ki se bavi kakor vse grško časopisje z atentatom na Fiihrerja ter pravi med drugim: »Vest o atentatu na Fiihrerja je izzvala med grškim narodom ogorčenje in gnus. Morilske roke, ki so se dvignile proti Fuhrerju niso hotele izvesti le atentata le na življenje Fiihrerja in proti Nemčiji, temveč p rot j vsej Evropi. Fuhrer je danes edini branilec Evrope preti kapitalizmu in boljševizmu. Toda z rešitvijo Fiihrerja se je pokazalo, da je Previdnost na njegovi stran; in z onimi, ki se bore z niim. Rešitev Fiihrerja pomeni jasno odločitev Previdnosti za pravičnost nemške borbe. »Katherimeni« naglaša: Grška javnost, kakor tudi javnost onih dežel, ki sledijo Nemčiji v bo. bi proti boljševizmu in an-gloameriški plutokraciji. sta prejeli z gnusom vest o atentatu na Fiihrerja in z ve-se.ljem pozdravili poročilo o njegovi rešitvi. Bukarešta. 24 jul. Iz vodilnih rumun-skih krogov kakor tudi iz vseh slojev prebivalstva je prejelo nemško poslaništvo v Bukarešti takoj po objavi atentata na Fiihrerja brzojavne in telefonske čestitke, i v katerih se zrcali zadoščenje nad rešitvijo Fiihrerja. Mnogo osebnosti iz političnega življenja in diplomatskih krogov ge je vpisalo v knjigo obiskovalcev nemškega poslaništva. V Rumuniji, kjer vidijo v Fuhrerju prvega borca proti boljševizmu, je izzval zločinski atentat v vseh slojih naroda ogorčenje in gnus. Rumun ski radio je izjavil, da je narod z globokim sočustvovanjem sprejel na znanje novico o atentatu in z zadoščenjem sprejel vest o neuspeli nakani, če že sam po sebi obsoja slične atentate, potem obsoja tega še tembolj, ker je bil izveden proti Fiihrerju nemške države, najmogočnejšemu zavezniku Runa un o v v borbi proti skupnemu boljševi-škemu sovražniku. Ista reakcija se kaže v časopisnih vesteh. Tako izjavlja dnevnik »Vi a t za« v svojem uvodniku po-l naslovom »Znamenje Previdnosti« naslednje: »Civilizirani evropski narodi so z globokim gnusom in zvišano odločnostjo odklonili ta napad. Previdnost je hotela drugače kakor morilci. Oni, ki so snovali ta drugi atentat na Fiihrerja. ne bodo zmagali v tej vojni. Carigrad, 24. jul. Turško časopisje ie obširno poročalo o napadu na Fiihrerja. Vsi časopisi so objavili razne vesti pod naslovi, ki kažejo spoštovanje do nemškega vojaka. V političnih krogih turškega glavnega mesta ne pripisujejo sovražnim vestem o veliki vojaški zaroti nikakega pomena: Armada, ki se bori kakor nemška, gotovo misli le na svoj narod, ne pa na sunek z bodalom. To kaže, da so Turki prepričanj kljub vplivu zaveznikov o uspešnem junaškem boju Nemčije in njenih sil, za katere občutijo vse spoštovanje. Duce Fuhrerfn Berlin, 24. juL Na svojem povratku iz Fiihrerjevega glavnega stana je poslal Du-ce Fuhrerju brzojavko, v kateri je poudaril, da bosta narodno-sodjalistična Nemčija in fašistična Italija dosegli zmago nad boljševizmom in njegovimi zavezniškimi silami. Bomba je bila anglei^cega izvora Berlin, 24. jul. Državni organizacijski načelnik dr. Ley je objavil na nekem vele-zborovanju. da so pri izvedbi atentata na Fiihrerja dne 20. julija uporabili bombo najtežje vrste., ki so jo dobili iz Anglije. Duce pri Fiihrerju Italijanski vojni interni ranči bodo presti delavci Fuhrer jcv glavni stan. 23 jul. DNB. V dne vih od 15. do 23. julija je Duce obiskal italijanske divizije, ki so bile v Nemčiji na šolanju. Duce ie predal italijanskim polkom njihove zastave, nagovoril čete ter bil povsod aavdušeno sprejet. Ob koncu svojega potovanja je obiskal Duce Fiihrerja v. njegov em glavnem stanu Razgovori med Fiihrerjem in Ducejem so bili v duhu največje prisrčnosti. Fiihrer in Duce sta pre-'skala položaj ter se pogovorila med drugim tudi o vprašanjih italijanskih vojnih intemiran-cev. Ob tej priliki so bile določene smernice za rešitev tega vprašanja v smislu moralnih in materialnih interesov obeh držav. Ta rešitev določa, da se bodo vojni intcrniranci proglasil! za proste delavce ali pa bodo uvrščeni v nero-v*ko vojske kot pomožne sile. Razgovorom v Fuhrerjevem glavnem stanu so prisostvovali Reichsmarschall Hermann Go-ring, zunanji minister von Ribbentrop in Ge-neralfeldmarschall Keitel,. z italijanske strani pa maršal Graziani in državni nodtajnik zunanjega ministrstva grof Mazzolmi. Nemški poslanik v Italiji Rahn in italijanski^ poslanik r Bei+nu Anfuso sta spremljala Duceja na nje-govem potovanju »Mi gremo naprej« Glasilo Slovenskih narodnih straž na Primorskem »Mi gremo naprej___« se je do svoje desete številke, ki je izšla 19. t. m., prav lepo razvilo vsebinsko in po opremi, po svojem pomenu, obsegu in nakladi. Ob tej priiiki pravi list: »Začetne težave so prebrodene... Tem bolj ponosni pa smo, du je naš list v razmeroma tako kratkem času posial iz majhnega glasila postojnske skupine Narodnih straž glasiio vsega zbora Slovenskih narodnih straž na Primorskem, s čemer mu je bilo dano najlepše priznanje ... Posebno ponosni pa smo, da narodni stražarji sami iz lastnih sredstev vzdržujemo svoj iist...« Glasilo nadalje pisavi, ca bodo narodni borci na Primorskem vztrajali iz globokega notranjega prepričanja odločno »na poti, ki je edina pravilna in ki edina vodi nas in ves naš narod v lepšo m srečnejšo bodočnost!« Poleg mnogih člankov in karikatur prinaša deseta številka pod naslovom »Žene in otroci na morišče!« tudi to!e; »Zadnje čase se pojavlja tudi po Primorskem vedno več takšnih letakov, ki v hrvaščini pozivajo slovenske žene in otroke, da zagrabijo za puške in vstopijo v tolovajske tolpe. Torej žene in otroci naj sedaj izpolnijo og-omne vrzeli v tolovajskih vrstah ... Mar si zamoremo zamisliti večji zločin proti narodu, kot je ta mobilizacija slovenskih žena in otrok!« List nato upravičeno vprašuje, ali bi žene in dekleta »po vrnitvi utegnile še izpolnjevati svojo visoko materinsko nalogo« in ali bi bile »lahko še do- bre matere svojim otrokom po vseh grozotah, ki bi jih doživljale med toiovaji«? Na kraju članek ugotavlja, da bi pomenil vsak poskus nasilne mobilizacije slovenskih žena in otrok »višek izdajstva nad narodom, ki grozi uničiti njegove korenine same, in da je zato treba z največjo odločnostjo preprečiti njegovo izvršitev.« Ljudstvo, ki zdaj že tudi na Primorskem dobro pozna pravo lice in prave cilje komunističnega tolovajstva, bo znalo, podprto po Narodnih stražah, temeljito preprečiti tudi to najnovejšo, vprav blazno komunistično nakano. izgiafee tclovafev Hrvatskem Zagrebški listi od 20. L m. poročajo: V nadaljevanju akcij na žumberškem področju je biio dne 16. t. m. najden.h 91 trupel padlih komunistov, med tem ko so okrog 70 mrtvecev tolovaji odnesli s seboj. Zaplenjena je bila večja količina pušk, metalcev min in streliva. Pri patruljnih akcijah na področju Drvarja je padlo 10 komunistov. V okolici Šibenika je bila obkoljena neka tolovajska skupina in delno uničena. Padlo je pri tem nad 100 komunistov, 140 pa jih je bilo ujetih. V bojih na področju Nevesinja je padlo 61 komunistov. Tudi na področju Livno Glamoč, Sokolice in Goražde se očiščevalne akcije po načrtu uspešno nadaljujejo. 17 g. HIP ' živ La je ie izirelljesje Že od nekdaj, pravi pisec, so se bile vojne z namenom, da bi zmagovalec prisilil premaganca k sprejemu takšnih mirovnih pogojev, ki bi premagancu onemogočili nadaljnji razmah vojaških sil, ga primorali k plačanju vojne odškodnine, odnosno k odstopitvi delov ozemlja ali celo k opustitvi državne samostojnosti. S takšnim uničenjem državne samostojnosti raznih ljudstev so v starem veku nastale univerzalne monarhije Egipčanom, Bubiloncev, Asircev in Perzijcev kakor tudi vladavina Aleksandra Velikega z nasledstvenimi državami. Slednjič je na ta način nastal v srednjem veku rimski imperij, ki je obsegal ves tedaj znani svet, pozneje pa so !-:iedile državne tvorbe Merovingov in Karla Velikega, arabsko svetovno carstvo kalifov ter države mongolskih osvajačev, v novejši dobi tudi turško in rusko cesarstvo. Poleg popoine priključitve uničenih držav k ozemlju zmagovalca se je časih tudi primerilo, da so kakšno državo razdelili. Takšno primero razdelitve premaganih držav vidimo ob razkosanju Poljske proti koncu 18. stoletja, v novejšem času pa pri razbitju avstro-ogrske monarhije v svetovni vojni. Z uničenjem kakšne države pa ni bil vedno uničen tudi narod, ki je živei na njenem ozemlju. Da pa je postalo prebivalstvo premagane države žrtev borb v večjem obsegu, kakor si je to želel zmagovalec, se je seveda tudi često primerilo. Najbolj znan in najbolj žalosten primer iztrebljenja v teku dolgoletnega vojskovanja nudi pač Nemčija s svojim prebivalstvom v teku tridesetletne vojne. Nemčija se ie takrat skrčila komaj na tretjino svojega prejšnjega stanja. Uničenje premaganega ljudstva po načrtu so si prvi v zgodovini izmislili Asirci, ki so imeli navado ljudstva premaganih dežel odvesti iz njihovih krajev. Na tisoče žrtev je bilo najprej pobitih, preostale pa to raztresa in razdelili med večje skupine lastnih ljudstev tako, da je premagani narod naposled izgubil svojo fiziognomijo in s tem zmi.se! svojega obstanka. Asirci so ®ili za to svoje početje poplačani z enakim postopkom, ko je njih državo uničil babilonski vladar Nebukadnezar, ki je leta 606. po zavzetju uničil Ninive ter iztrebil vel i k de! asirskega ljudstva. Tipična vojna za uničenje in iztrebljenje je bila tudi tretja pumska vojna od leta 149. do leta 146. Imo-vito mesto Kartagina je bilo Rimljanom trn v peti Sklenili so ga uničiti, njegovo prebivalstvo pa iztrebiti. Čeprav so se Kartažani junaško in pogumno branili, so naposled le podlegli v obupni borbi, kar pa je ušlo nadlogi vojne in lakote, je moralo v suženjstvo. Podobno usodo sta doživeli še dve ljudstvi brez zemlje, ki sta se mirno naselili na ozemlju rimske države ter sta prosili za prostor pod soncem: Tev-toni in Cimbri. Tako Tevtoni kot Cimbri so se videli Rimljanom nevarni, zato je prve uničil vojskovodja Marij pri Aquah Sextiah 1.102., dočim so bili Cimbri poraženi pri Vercellih 1. 101. Le majhni delci teh dveh ljudstev so se mogli oteti pogube, seveda kolikor niso sami silili v pogin, kajti mnogi med njimi so pomorili lastne žene in otroke, da ne bi prišle njih družine v sramotno suženjstvo. Tudi srednji vek navaja dve vojni, v katerih sta bili uničeni in iztrebljenj dve nadarjeni germanski ljudstvi: Vandali v Afriki 1. 532. in Vzhodni Goti v Italiji L 555. Prve in druge je porazil bizantinski cesar Justini j. Najnovejši primer iztrebit-vene vojne v modemi dobi je bila borba Špancev proti Aztekom v Mehiki pod Cortezom. Ta mož je uničil Azteke z vso njihovo visoko stopnjo kulture tako temeljito, da ni ostalo v zgodovini niti sledu o njih. Nekoliko počasnejša in milejša je iztrebi j evalna vojna, ki so jo vprizorili Američani proti Indijancem v 18. in 19. stoletju. Prikrajšali so jih za njih lovišča, potem pa so posamezne rodove nahujskali, da so kuhali med seboj jezo in sovraštvo. Tako so nastale notranje borbe med indijanskimi rodovi, ki so pomagale redčiti vrste tega že itak maloštevilnega naroda. Kar je ostalo pri življenju, pa je uničevalo žganje in neznane bolezni. Danes se zdi, da so se nanovo zbudile v življenje stare asirske metode, in sicer med »■krščanskimi in civiliziranimi« narodi. Postopanje Rusov v zasedenih pokrajinah in grožnje sovražnikov Nemčije kažejo, Kak-šna bi bila usoda premagane Nemčije po vojni Da se pa ta zgodovinski primer ne bo ponovil, za to bo že poskrbela hrabrost nemškega vojaka in neupogljivi značaj nemškega naroda v sedanji vojni. (»Karntner Zeitung«.) ivanje n Ženeva, 24. jul. Debata o vprašanju rojstev zavzema vedno širši obse«, kar je dokaz, da postaja ta problem v Angliji vedino neprijetnejši. Londonski časopis »Dailv Mirror« prinaša celostranske reportaže svojega sodelavca, ki je izpraševal angleške ranjene vojake v neki bolnišnici o njihovem mnenju o tem vprašanju. »Prevladujoči motiv, na katerega so se povrnili vsi ranjenci v pogovoru o nazadovanju rojstev, je biLi negotova bodočnost«, omenja poročilo. Neki vojak iz Brightona. ki je bil v zasebnem življenju natakar in ima otroke, je izjavil: »Mi moramo imeti velike rodbine, toda za to potrebujemo gotovo službo in dobre dohodke. V današnjih okoliščinah pa nimamo prav ničesar od življenja, če imamo velike rodbine« Major Ot!ev iz SuiTevja je navedel kot ideal Nemčijo: »Število rojstev v Nemčiji je bilo nižje ko naše, ko je Hitler prevzel oblast Dobra ustanovil v Nemčiji so posojila zakoncem. Dalje je treba v prvi vrsti voditi borbo proti brezposelnosti, če se hoče doseči izboljšanje v tem pogledu.« »Imam enega otroka,« je pripovedoval kaplar Harrop, »toda ne morem misliti na dri;'jo dete. preden nisem gotov, kako se bodo stvari dalje razvijale. Najprej meram vedeti, ali bom imel službo.« Rezultat preiskave je bil ta. da so bili ljudje pač pripravl jeni, ust nov iti si večje rodbine, če bi bili gotovi, da bodo imeli varno službo in dovolj dohodkov. Teden dni kasneje jc posvetil dnevnik »Dailv Mirror« s temu vprašanju zopet vso stran. Tokrat so bile pozvane angleške žene. da povedo svoje mnenje. Ti glasovi so se ujemali z izjavami vojakov. Strah pred negotovo bodočnostjo je na prvem mestu. Gospa Crawley iz Cadem-Tovvna noče imet' nobenih otrok Opisala je v trpkih besedah borbo, ki so jo morali prestati njeni starši zaradi velike rodbine. ■»Moj oče se je bori! v prv: svetovni vojni za Anglijo Prišel je domov ubog in ostal brez dela ter je moral živeti od miloščine Rekli so mu, da ni prav imeti toliko otrek, če jih ne more preživljati.« Ženeva, 24. jul. Severnoameriški senator Louis Heiler iz Brooklyna je stavil v senatu zakonski pred'og, ki določa, da bi morale preživeti vse osebe, ki so bile že enkrat poročene in so se ločile, y bodočnosti »preiz- kusno dobo« 5 let, preden bi le lahko znova poročile. Tudi po tej dobi bi se jim naj dovolila ponovna poroka le. če so živele »moralno. pošteno življenje«, kar pa morajo do_ kazati. Usoda tega zakona je še negotova, tako komentira severnoameriški poročevalec lista »Star« predlog senatorja, važno pa je, da je treba nekaj na vsak način ukreniti, ker je dosegla ločitvena mrzlica v Zedm.je-nih državah, kjer so bile že pred vojno ločitve na dnevnem redu in kjer je bilo doseženo najvišje število ločitev na svetu, svoj vrhunec. Stimsoci spet v Ameriki Amstedam, 24. jul. Ameriški minister vojske Stimson se je vrnil z obiska na evropskih bojiščih v Angliji v Zedinjene države. Razfasnfem roparski isssssri Kodanj, 24. j. Danska kriminalna policija je razjasnila sedaj vrsto težkih roparsk'h napadov. ki so bili izvršeni v poslednjih mesecih v Kodanju na razne blagajne, denarne prevoze ter blagajnike državne uprave. Policija je aretirala 9 članov roparske tolpe, ki jo je vodila 27-letna ženska. Ta žena je bila že večkrat kaznovana zaradi vloma in se je aktivno udeleževala teh napadov v moški obleki. Doslej jo policija še ni mogla najti. Prav tako iščejo še nekega nadaljnjega člana te tolpe, obdolženega poizkusa umcTa nekega mestnega blagajnika, ki je izplačeval starostne rente. ŽMje zasnovateljl urosra Pariz, 24. jul. V nekem majhnem kraju okrožja Santhe so bili zaradi umora tamkajšnjega župana aretirani 3 židje in 2 Francoza. Židje so dali orožje, Francozi pa so izvršili umor. Zupana so umorili, ker so sumili, da je zidom močno nenaklonjen Razna poročila z vsega sveta Amsterdam, 24. jul. Kakor poročajo iz Washingtona, je bil imenovan iz Argentine odpoklicani ameriški veleposlanik Norman Armour za vodjo iberoameriskega oddelka v ameriški vladi. Dosedanji vodja tega oddelka Lovraeace Deggan jo bil upokojen. g ospodavsivo — Ureditev poslov zavarovalnice »Union«. Po uredbi o koncentraciji zavarovalnega poslovanja z dne 31. decembra 1941. bi morala prevzeti portfelj obeh francoskih zavarovalnic »Union« (požar in življenje) italijanska zavarovalnica Assicu-razioni Generali v Trstu. Do definitivne pogodbe, ki jo predvideva navedena naredba, pa med italijansko zavarovalnico in obema francoskima zavarovalnicama ni prišlo in je nastalo glede portfelja stanje, ki v zavarovalnem gospodarstvu ni običajno in tudi ne priporočljivo, ker stvarja nezaupanje zavarovancev. Obe zavarovalnici »Union« (požarna in življenjska) sta med seboj poslovno, zlasti pa po kap talu povezani. Obe sta poslovali tudi v bivši Jugoslaviji, zlasti v srbskih pokrajinah, nekaj pa tudi pri nas. Nekateri naši zavarovanci so polagali dospele premijske obroke pri bančnih zavodih, drugi so čakali na poziv; tudi niso prejeli med tem časom po policah dospelih zavarovalnih vsot. Prvi sekvestor obeh zavarovalnic Su-race iz Rima se za stvar ni zanimal. Tako so ostali zavarovanci brez potrebnih navodil in brez zavarovalne zaščite. Sedaj je imenovan novi sekvestor v osebi ravnatelja Antona Pauliča, ki je stopil v stik z zvarovanci in začel pobirati premije. Kakor doznavamo, je prišlo med zavodom Assicurazioni Generali na eni strani in med zavarovalnicama »Union« do začasnega sporazuma in bo zavarovalnica Assicurazioni Generali začela ob sodelovanju se-kvestra voditi posle kot zvesti upravitelj vse dotlej, da pride do definitivne pogodbe glede prevzema. = Popis živine in perutnine v Tržaški pokraji ni. Vsi živinorejci v Tržaški pokrajini morajo v 10 dneh podati prijavo o stanju živine in podatke o stanju perutnine. = Uvedba strogega oskrbovalnega režima na Hrvatskem. Hrvatska vlada namerava uvesti čim popolnejšo organizacijo za kontrolo oskrbe prebivalstva z živili in potrebščinami, kakor tudi industrije in obrti s surovinami. Minister za obrt, industrijo in trgovino je več dni pregledoval poslovanje poslovnih zajednic za usnje, tehnične maščobe ter železo in kovine. Prepričal se je, da se poslovanje vrši brezhibno. V bodočem oskrbovalnem režimu bo poslovnim zajednlcam dodeljena važna vloga. Te za^ jednice bodo verjetno obstojale tudi po vojni v bodočem dirigiranem gospodarstvu. = Nemški kmetje dobe nove ugodnosti, če oddajo svinjske kože ob zakolu. Da se še zboljša oskrba prebivalstva z usnjem, so v Nemčiji priznali kmetom, ki ob zakolu oddajo svinjske kože, nove ugodnosti v obliki nakaznic za usnje, pri čemer bodo oddane svinjske kože odkupljene v polni vrednosti. = Rekordna žitna letina v Bački. Iz Budimpešte poročajo, da je v Bački žetev ječmena končana in da bo v prihodnjih dneh končana tudi žetev pšenice. Pridelek bo v Bački letos rekorden. Pri ječmenu znaša donos povprečno 16 stotov na oral (0.57 ha), niso pa redki primeri, ko znaša donos 18 in celo preko 20 stotov. V pšenici pričakujejo še boljšo letino, kakor je bila lani in bo znašal donos 12 do 18 stotov na hektar, v posameznih primerih pa še več. Tudi v ostali Madžarski bo letina prav dobra, čeprav v severnem delu dežele žetvena dela še niso zaključena in bo šele pozneje mogoče oceniti povprečni donos. = Proizvodnja kmetijskih strojev v Srbiji. V nekdanji tvornici municije v Valje-vu je lani pričela tvrdka Vistad izdelovati kmetijske stroje, predvsem pluge. Te dni je tvrdka izdelala desettisoči plug. Ob tej priliki je priredila v Beogradu razstavo doma izdelanih kmetijskih strojev. Poleg plugov izdelujejo v Valjevu tudi mlatilnice in razno kmetijsko orodje, predvsem pa razne vrste plugov, in sicer navadne pluge za oranje v ravnini in posebne vrste plugov za gorske kraje. — Mednarodni velesejem v Budimpešti. Pred meseci je bil začasno razpuščen urad mednarodnega velesejma v Budimpešti. Ker ta velesejem ne bo posloval, dokler traja vojna, je bilo sedaj sklenjeno, da se urad razpusti. = Oskrba Švice, švicarska centrala za pospeševanje trgovine poroča, da eo težave v Švici glede oskrbe z živili in surovinami vedno večje, čim dalje traja vojna. D nes je treba računati tudi z možnostjo, da bo Švica v zvezi z vojnimi dogodki začasno odrezana od vsakega uvoza. Treba i^ računati z novo vojno zimo. kj bo v pogledu oskrbe z živili trda. Če bo Švica do skrajnosti izkoristila vse uvozne možnosti, vse produkcijske možnosti m če bo pametno razdelila preostale zaloge, sc bo lahko prebila skozi zimo. V primeru stiske bo pač treba poostriti predp:se o racioniranju. Domači pridelek krompirja bo zadoščal za prehrano. Tudi sočivja bo dovolj. Manj ugodno pa jc stanje glede of-krbe s krušnim in krmilnim žitom, s sladkorjem m maščobami. Pri tem je upoštevati, da je Švica pred vojno pridelala 23 000 vagonov žita. lani pa je znašal pridelek 32.000 vagonov. Navzlic pomanjkanju inozemskih krmil je številčno stanje živine še vedno ugodno, pač pa se je proizvodnja mleka zmanjšala za 15.50'o. Najbolj neugodno je stanje glede preskrbe z maščobami. = Pomanjkanje kovanih novcev v Turčiji. V Turčiji so polagoma izginili iz prometa vsi večji kovani novci. Dvig cene zlatu na svobodnem trgu je potegnil za seboj tudi ceno srebru in ko je cena srebru prekoračila določeno višino, ki ustieza dejanski vrelnosti srebra v kovancih, so- izginili iz prometa srebrni novci po 100 in 50 piastrov. Srebro, ki ga vsebuje kovanec za 100 pdastrov, je namreč pri sedanji ceni srebru vredno lio piastrov. Ko so ti kovanci izginili iz prometa, je turška vlada izdala novčanice po pol turškega funta. Toda kmalu je spričo naraslih cen ostalim kovinam pričelo primanjkovati tudi kovancev po 10 in 5 piastrov. Kovino iz teh kovancev so nekatere tvrdke predelale v jedilni pribor. V zadnjem času se je pomanjkanje kovanega drobiža tako poostrilo, da morajo sedaj prevozniki na cestni železnici zavrniti potnike, ki nimajo drobiža. Pri Centralni banki se prebivalstvo dnevno postavlja v dolge vrste, da bi zamenjalo bankovce v drobiž. Toda zaloge drobiža pri CentraLni banki so skoraj pošle. Zato so na merodajnih mestih stavili predlog, da se tudi za zneske po 25, 10, in 5 piastrov izdajo novčanice. Obenem namerava vlada predpisati omejitve v trgovini z zlatnino in dragulji. = Racioniranje maščob v Rurnuniji. Rumunska vlada, ki je lani spričo izredno ugodne letine razveljavila skoro vse pred- Japonska vojna politika ojaeena Tokio, 24. jul. Novi ministrski predsednik general Koiso je podal v posebnem govoru splošno izjavo k politiki svoje vlade. Storil bo vse, da bo obvladal kritični položaj in da bo dovedel vojno do zmago-nosnega konca. Cilj te svete vojne je Jasno podan s cesarskim odlokom iz decembra 1941. Japonski narod sam ve, kaj Je potrebno. Vsak mora na svojem mestu svojo dolžnost izpolnjevati do skrajnosti. V naj. ožjj povezanosti z naiodom bo mobiliziral vse moralne in materialne sile naroda. To bodi notranja politika, medtem ko bo v zunanji politiki stremel za tesnim sodelovanjem z zavezniškimi narodi, dokler ne bo končno zagotovljen mir. Trdno je prepričan. tako je izjavil, da bo japonski narod z vsemi sredstvi in železno odločnostjo polpiral vlado pri njenem prizadevanju. Tokio, 24. jul. V prvem časopisnem intervjuju je izjavil general Koiso, da se japonska vc-jna politika pod novo vlado ne bo v ničemer spremenila. V zvezi z zunanjo politiko je izjavil ministrski predsednik, da bo Japonska zveze z Nemčijo za dosego skupnih vojnih ciljev še ojačila. Na vprašanje glede notranje politike je ugotovil: Služila ji bosta kot podlaga dva ukrepa: 1. jačanje borbenega duha ln 2. zvišanje inlustrijske proizvodnje.. Koiso je naglasil, da je v času narodne krize nastopila trdna in zvesta enotnost japonskega naroda ter je vedno oživel močan borbeni duh, kjer je le obstojala trdna sloga. Tokio, 24. jul. Novoimenovanl japonski vojni minister general Sugiyama ie poudaril v nekem intervjuvu, da bo strnjena enotnost japonske vojske in mornarice se ojačena. Samo po sebi je razumljivo, da bo armada uporabila vse sile. da premaga trenutne težave. Armada neomajno zaupa v zmago ter bo zastavila vse sile za zmago in s tem izpolnila pričakovanje cesarja in naroda. Novi mornariški minister admiral Tonal je izjavil, da gre sedaj za japonsko dokončno zmago. Zavzel se bo za potrebe častnikov in moštva. Vojska in mornarica sta se borili v tej vojni kot enota, ki pa bo v bodočnosti še bolj strnjena. Tud; zunanji minister Mamoru Sigemicu je izjavil v nekem nagovoru po radiu, da se bo dosedanja politika v bodoče še ojačila. Assserlšlš vdor Ka ©tak Tinian izjalovljen Tokio, 24. julija. Sovražne čete so davi poskusile z ladjami pristati na otoku Ti-nianu (Mariani). Ladje so ščitila letala in bombniki so napadu japonske postojanke na otoku. Poizkus pa se je izjalovil zaradi odločne obrambe japonskih čet na otoku. Sovražne ladje so bile pregnane z obale. Na neki bojni ladji in dveh rušilcih so granate po* vzročile požare. Srditi bali na Gsiansu Tokio, 24. julija. Kakor javlja agencija Domei, se razvijajo silni boji med japonskimi posadkami v (^--liami ter sovražnimi silami, ki so pristale 21. julija na otoku Guamu. Japonske čete so prizadejale sovražniku težke izgube. UsjseSi japonskega letalstva Tokio, 24. jul. Po vesteh iz nekga japonskega oporišča na Kitajskem so izvedla japonska letaia presenet jiv napad na sovražnikovo letališče v Tanghugu, pri čemer je bilo 12 letal uničenih ali zažganih na tleh. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja oporišča. Komunistične £Tit-žbe proti čiiitgkfn&ki lis d i Šanghaj, 24. jul. Na seji komunističnega odbora za politične zadeve so bile dvignjene, kakor poročajo iz Jemena, težke pritožbe proti čungkinški vladi. V poročilu za sejo je bilo navedeno med drugim, da je čungkinški Kuomintang v juliju lani zbral 620.000 vojakov za blokiranje komunističnega vplivnega področja v sevemo-zapadni Kitajski. V času od januarja do aprila leta 1944. je znašalo število spopadov med čung-kinškimj in komunističnimi četami 73. Tudi po pričetku japonske ofenzive v m.secu aprilu v pokrajini Honan, je odp< »klicala čungkinška vlada le malo divizij izmed onih, ki so bile postavljene proti komunistom. Na' komunističnem mejnem področju je ostalo 500.000 mož, kjer so se pojavljali vsak dan spopadi. V tem poročilu zahtevajo komunisti da mora Čankajšek opustiti to politiko in odpoklicati svoje čete. Angleška pmseč sB*3Donau-zeitung« je prvi transport otrok iz Beograda odšel 19. julija. Zabeležen potres. V torek opoldne od 12.59 do 13.9 je zabeležila beograjska potresna postaja močan potres v daljavi, katerega središče je bilo 16C0 km vzhodno od Beograda v Mali Aziji. Ugotovili so sunek v jakosti do 70 mikronov. Celoten potres s popotresnimi suniti je trajal 63 minut. KOLEDAR: Torek, 25. julija: Jakob. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Titanic K— 18.45: Pregled sportiph dogodkov (v nemščini in slovenščini); 18.45—19.00: Zdravniška ura — Ing. Hočevar Josip: Konservi-ranje živil; 19.00—19.30: "Slovenska ljudska oddaja; 19.30—19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos); 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—21.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano; 21.00—22.00: Komorni koncert — Ljubljanski komorni trio jn Jelka Stanič, violina, klavirska spremljava: M. Lipovšek; 22.00—■ 22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.15—23.00: Plesni orkester, vodi Marjan Vodopivec; 23.00—24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. KULTURNI PREGLED Uspeh Mušičeve umetnosti v Benetkah Razstava slik slovenskega slikarja Zorana Mušiča je, kakor smo v »Jutru« že P i ali, vzbudila v Benetkah živo zanimanje m mnoga očitna priznanja. Po uspešno zaključeni beneški razstavi se naš umetnik pripravlja za razstave v Milanu in San Re-mu, kamor so ga povabili ondotni umet-niški krogi za prve jesenske mesece. Beneška razstava je imela ugodne odmeve tudi v tisku. Več italijanskih revij je priobčilo ali še pripravlja članke o umetnosti Zorana Mušiča, tako zlasti znana revija »Domus«, ki je priobčila eno barvasto in štiri črne reprodukcije Muši-čevih v Benetkah razstavljenih slik. Vodilni. beneški dnevn;k »Gazzetta di Vene-zia« je objavil interview s slovenskim umetnikom, nekaj dni pozneje pa daljšo oceno iz peresa svojega umetnostnega kritika S. B. (Silvio Branzi). Ker ta list pri nas ni dostopen, naj kronistično zabeležimo njegove glasove o Mušiču, ki je v sedanjem umetnostnem središču Italije tako lepo predstavljaj slovensko umetnost in njono evropsko višino. Interviev/ »bieci minuti con Zoran Mu-sic« je daljši in opremljen z umetnikovo sliko. Pisec članka predstavlja s simpatičnimi potezami svojemu občinstvu tega, kakor izrecno poudarja, slovenskega slikarja, ki je po rodu iz Gorice. Govoreč o svojem popotnem nemiru, omenja Mušič, koliko pomenijo zanj Benetke in kak kotiček Dalmacije. »Tudi Dalmacija govori sugestivno mojemu duhu s svojimi samotami, z bleščečo belino svojega kamenja, s krvavordečo barvo svojih tal, z globo-ikim zelenilom svojih marin.« V razgovoru o začetkih Mušičeve umetniške poti se omenja tudi ime njegovega najljubšega učitelja, profesorja zagrebške akademije Ljuba Babica, ki ga poznajo tudi v Benetkah kot slikarja in celo kot avtorja »Sodobne hrvatske umetnostne zgodovine«. O svojem bivanju v Španiji je izjavil Zoran Mušič: — Tja sta me neubranljivo klicala Ve-lasquez in Goya ... Sicer pa sem tako samo zadostil svoji potrebi, živeti v dež-li sonca, močne svetlobe in topi h barv. Vajen hodnih ali zmernih tonov planinskega kraj olika Slovenskega in Hrvatske, sem občutil potrebo drugačnega ozračja in sem si izvolil Španijo. V Madridu sem cele mesece kopiral v muzejih slike velikih španskih slikarjev, tako zelo tople v svojih tonih in polne strastnosti. Mnogo sem slikal takisto pod milim nebom, opajaječ se s svetlobo in z jakimi barvami. Tam sem zopet našel slikarsko ozračje »moje« Dalmacije — pravim, moje — namreč v idealnem in umetnostnem smislu. Prav posebno cenim Korčulo, in to moje oboževanje si že nekaj časa dele z menoj toliki slikarji z vsega sveta, predvsem, švicarski, češki in sploh slovanski. O svoji razvojni poti je izjavil Mušič: »Za izhodišče so mi bili Španci, od njih sem prišel k Manetu, Renoiru in Cezannu.« Zdi se, — je pripomnil beneški inter-viewist, — da se pojavlja v vašem sedanjem slikarstvu če ne že vrnitev, pa vsaj neka težnja po čistem in preprostem impresionizmu. — Prav za prav ne, — je odvrnil Mušič. »Bolj sem se usmeril v postimpresionizem, zlasti kar se tiče barve. Skušam uresničiti moderen kolorizem, ki bo slonel prav na postimpresionizmu.« Na vprašanje, kateri sodobni slikarji so mu najljubši, je odvrnil, da je y zadregi za odgovor, da pa mu ugodi, se omejuje na italijansko sodobno slikar-tvo, iz katerega najbolj ceni dela De Pisisa, Semer-ghinija in Carraja. — Ko sva tako govorila o njegovem slikarstvu — pripoveduje nadai.ie sodelavec beneškega dnevnika — je Mušič izjavi!, da nima ne predsodkov in ne izrazitega programa. Ustvarja iz samega veselja do ustvarjanja, slika tako. kakor stvari vidi in čuti. Nato je govoril o umetposti. o umetnikih in umetnostnem okolju Slovenskega in Hrvatske. Omenja skupino »Neodvisnih« v Ljubljani, opozarjajoč zlasti na slikarja Sedeja (tudi razstavljaIca iz Biennale) in na kiparja Putriha. Med drugim govori tudi o Dalmatincih Tartagliu. Uzelcu in Bečiču. Na vprašanje, ali namerava ostati samo pri umetnosti gvaš«, je opozoril n t svoje fresco podobe v nekaterih cerkvah goriške pokrajine in poudari' ob koncu razgovora veselje, da Irhko sedaj slika v Benetkah, kjer se mu zdi, da bo njogovo slikarstvo našlo nov in globočji »raison d'etre«. • 2e omenjeni Silvio Branzi je v da^šem članku (5.-6. julija) flHkazal umeniške kvalitete Zorana Mušiča. Članek začenja beneški kritik takole: Zoran Mušič pripada skupini »Neodvisnih« v Ljubljani. Se pravi, tisti trumi mladih, ki so se uprli strujam, naslanjajočim se na secesionizem in na akademizem in si zastavili nalogo, da po odprti poti moderne umetnosti zopet prineso tudi v Slovensko novo življenje umetnosti, ki je jela po prvi svetovni vojni upadati Potemtakem je slovenski umetnik. Človek bi ne dejal, da se v njegovi umel^ost! kažejo posebne in očitne značilnosti njegovega porekla, razen morda x PStki silo- viti vnemi, ki se zdi, da neugnano obvladuje njegovo roko, najsi se sicer oprašča v ozračju, kjer dobivajo često linije in toni posebno rahločutnost in fine odtenke. Z druge strani pa docela prepričuje p i umerjava Mušiča s Kokoschko, — primerjava, kakor jo je kritika včasi storila, — z'asti če se oziramo na intimnost njegovega duha in je zato onkraj ti^te čiste literarnosti, v kateri je neka »barbarija«, ustrezajoča prvinski potrebi izraza, samo navidezna. Bolj sprejemljiv kakor kdai koli se zdi vpliv De Pisisa, vendar samo d»> neke točke; kaže se bolj kot čustvena sprejemljivost in okus. če treba, tudi Kot način zanosa in kot čud. nego kot premi vpliv in posledek. Sicer pa je treba reči, da je Mušič umetnik, ki dobro pozna svojo pot, slikar in umetnik pristnih in živih emocij.« Nato prehaja beneški kritik h karakte-rizaciji razstavljenih del in niihovih umetnostnih kvalitet, sklepajoč z besedami slavnega De Pisisa, da na Mušičevih slikah skoraj nikdar ne manjkata »življenje in često tudi poezija«. • Med tem je izšla že nekaj časa napovedovana monografija o Zoranu Mušiču, prva izdaja te vrste o slovenskem umetniku v italijanskem in menda sploh neslovenskem jeziku. Knjigo z naslovom »Zoran Mušič« je izdala v krasotni izdaji »Piccola Galle-ria« v Benetkah z uvodom slovečega slikarja Filippa De Pisisa. Sredi tolikih težkih in usodnih dogodkov vojnega časa je pojav take monografije o slovenskem umetniku, izdane v starem središču kra-sotnega tiska, v Benetkah, kar izreden in zato tembolj razveseljiv. Bibliofilska knjiga v folio formatu napravi najboljši vtisk. Njena edina pomanjkljivost je v tem, da niso slikg vsaj delno reproducirane v barvah, saj bi samo tako prišla, .do polog ve- ljave velika umetniška značilnost Mušičevih gvašev. De Pisiseva uvodna beseda, spisana v juniju t. 1., obsega tri strani. Predstavljajoč Muš:čevo umetnost, pravi ugledni pisec, da je Mušič živ slikar ▼ tistem smislu, ki ne velja na spiošno o vsakem slikarju. Neka orientalska finesa, ki izhaja nemara od skrivnostnih in daljnih vplivov rase (Mušič je Slovenec), se druži v njem z malce barbarsko vnemo in z božansko radostjo ustvarjanja. V njem ima ton svojega strastnega gojitelja. De Pisis samo obžaluje, da v reprodukcijah manjkajo barve, ki so pri slikarju bistveno važne. Nato pa opozarja italijanskega prija+elja umetnosti na nekatere kvalitetne znake Mušičeve umetnosti Tudi on veruje v vpliv Kokoschke na Mušičevo umetnost, ne zanikuje pa takisto svojega, vendar pravi: »Toda (Mušič) nam je pokazal neko sliko, ki jo je bil napravil v Španiji pred mnogimi leti, ko nas ni poznal niti po imenu: že tam je njegov stil jasen.« —« Drugi članek, ki ni podpisan, prikazuje življenjsko pot in umetniški razvoj Zorana Mušiča. Med drugim je tu citirana njegova značilna umetniška izpoved, ki jo j4 bil poslal slovenskim prijateljem že iz Španije. Tu je tudi beseda o ljubljanski skupini »Neodvisnih« in njenih stremljenjih, kakor je naposled primerno označen Mu-šičev slikarski značaj in pomen. 26 celostranskih reprodukcij slik, najznačilnejših primerov umetniškega izraza Zorana Mušiča, je natisnjenih na finem, debelem krednem papirju (tisk tvrdke Industrie Poligrafiche Venete). Tako je beneška »Piccola Galleria« izkazala s to izdajo, ki je bila že v naprej razprodana, nenavadno in častno pozornost slovenskemu umetniku, Zoran Mušič pa je dobil z izdajo im monografije priznanje mednarodnega slo«« vesa svoje umetnosti, česar se lahko sftt mo veselimo in mu k uspehu čestiSaSMfc^ ŠPORT ErsMž po svetu Kljub bližini vojnih dogajanj se francoski športniki marSjivo posvečajo športu in telesni vzgoji Se eno nedeljo smo ostali brez športnega sporeda na domačih igriščih, prav za prav proti pričakovanju. Toda navsezadnje so bila ta pričakovanja vezana na precej pridržkov, tako da nimamo nikomur očitati žal besede. Dogodke so nam obetali zastopniki ene najmlajših športnih panog — . košarke — in če pri tem še niso imeli pripravljenega vsega za javni nastop, je stvar brez daljših opravičil vredna vsega uvaže-vanja. Začetki so pač povsod združeni s težavami... * Nogometni šport v Nemčiji ima v teh tednih svojo glavno privlačnost v tekmovanju za Tsehanunerjev pokal, ki se v teh nedeljah bliža zaključni fazi. Dosedaj znanim 33 okrožnim prvakom za ožja izločilna tekmovanja je bilo preteklo nedeljo priključenih še nekj novih, in sicer Sehalke 04 z zmago nad Altengogge (4:1), dalje Ein-tracht iz Braunschweiga s krepkim izidom proti Gottinsenu (12:0), potem Schwein-furth po uspehu nad BahnPostom (2:0) in še enajstorica Marburga 1860 po zmagi nad Kasselom (2:0) in slednjič še Spotifreunde Sbitgart po zgovornem o:0 v dvoboju z Gdppingtnom. — V medmestnem srečanju je Berlin uspel proti Magdeburgu s 4:2. — Nemški prvak Dresdner SC je slavil nad prvakom Protektorata Brnom neoporečno zmago 5:2 Seveda so bili ta dan v Nemčiji razen nogometašev na deiu še številni kolesarji, atleti in športniki ostalih panog, katerih delavnost in uspehi pa presegajo okvir teh kratkih beležk o nenehnem udejstvovanju mladega nemškega rodu za ohranitev čim Sjilnejšega odpora v silni borbi dveh svetov. V Romuniji so izvedli letos namesto prvenstvenega pokalno tekmovanje v nogometa. V tekmovanju za pokal je zmagala enajstorica Unires Tricolor. Do odločitve je prišlo šele v zadnjem srečanju med Ve-nu?om in Juventusom iz Bukarešte. Oba poslednja nasprotnika sta -.e razšla z neodločnim izidom 2:2 in prav ta je pripomogel Unires Tricoloru do zmage. Hrvaška nogometna zveza je odredila za nogometaše 14dnevne počitnice, ki bodo trajale do 2. avgusta. Prve tekme za državno nogometno prvenstvo, ki ga brani enajstorica Gr.;d;anskegu, se bodo pričele dne 20. avgusta. Ame Andersson je postavil nov svetovni rekord v teku na 1 miljo (1600 m) s časom 4:01,6. Drugi je bil Gundar Hasgg v času 4:2. Stari rekord je bil zabeležen z znamko 4:02.6, katere avtor je bil tudi Andersson sam, nekako pred letom dni. Hrvaška in Slovaška sta se sporazumeli glede med državne nogometne tekme, ki bo 3. ali 17. septembra v Zagrebu- Znani finski jadralni letalec nadporočnik Paavo Narkkanen je minule dni dosegel nov finski jadralni rekord, ko se je s svojim jadralnim letalom tipa Weine povzpel d<> višine 4400 m. »i . ij i a i -n & k •< V d|{8| *f Prireditev bo 6. avgusta na stadionu v šiški Kolesarska sekcija 2SK »Hermes« priredi v okvira proslave klubove 25!etnice v nedeljo, f> avgusta, medkhrbskc kolesarske dirice na lastnem dirkališču na stadionu v Šiški. Čeprav današnje razmere posebno za kolesarstvo niso najbolj ugodne, se je kljub temu zbralo precej agilnih dirkačev, ki so oživeli kar takoj po ukinitvi prepovedi vožnje s kolesi. Dirkalna žilica jim m daia miru in zato so pograbili z obema rokama ugodno priliko jubilejnih dirk da se po dolgem tudi oni zopet lahko pokažejo naši športni publiki na tekmo vanju v zaprtem prostoru. Kc je uprava ŽSK Hermesa velikopotezno pristala, da se smejo dirkalLščne proge za treniranje m ponovno okrepitev svojih že dolgo pnčivaječih mišic posluževati vozači, je zdaj sleherni večer tamkaj živahno kakor sredi velikih kolesarski priprav. Že samo to nam vzbuja upravičeno upanje, da bo napovedana prireditev kar da zanimiva in privlačna. Spored tj'•:•:<. k: bo v kratkem objavljen, bo obsegal celo vrsto napetih točk. k: se običajno izvajajo na dirkaiiščnih prireditvah. Med kolesarji, ki švigajo po dirkališču, je cpaz:ti precej naših starih znancev dirkačev, je pa med njimi tudi nekaj novih moči, o katerih se lahko računa, da se bodo razvili \ dobre tekmece starejših in bolj rutiniran'h dirkačev. FlSsst za športnike Danes bo v kinu »Sloga« športni film, posnet na berlinski olimpijadi. Predstava je brezplačna in si bodo športniki lahko ogledali teoretično in praktično izvajanje vseh metov. Film je zelo zanimiv, saj kaže €1 bistev m kosmiaega llčkaiafa Novo mesto, 22. julijp. Na izvirno misel je prišla gdč. Lili Laknerjeva s Kandijske ceste št. 9. Dolgo se je že bavila z načrtom, delati copate iz koruznega ličkanja. Po mnogih neuspelih poizkusih se ji je posrečilo izdelati sandale, ki bi bile všeč tudi naj elegantnejši dami. Ko so Novomeščani videli krasne izdelke gdč. Lili, je kar deževalo naročil, tako da ni mogla vsem sproti ugoditi. Našemu poročevalcu je gdč. Laknerjeva ljubeznivo pokazala zares prekrasne vzorce. Izdelala je že mnogo parov sandal, otroških, moških in ženskih copat, čeveljčkov, hišnih čevljev itd. in to v različnih barvah in v različni izdelavi. Vsa obuvala so lahka, prožna, zračna in tudi trpežna. Da je obutev res močno izdelana, nam dokazuje dejstvo, da se lahko na peti in na podplate nabijejo žeblji ter tako podaljša trpežnost. Tak ličen čevelj traja po zatrdi iu gdč. Laknerjeve vso sezono. iVTnogi nosijo nove »čevlje«, ki veljajo Podvojeno delo v obratih bodi odgovor na podli atentat, ki je skušal Fuhrerju uničiti življenje — tako je izjavil štajerski Gauleiter dr. Uiberreither prošli petek zve-ber na javnem zborovanju v Gradcu. Obnova v celjskem okrožju. Okrožni vodja Dorfmeister je povabil pripadnike nemške oborožene sile, v prvi vrsti častnike, na sestanek, na katerem jim je razložil delo in smernice štajerskega Heimatbunda. Po. sestanku je bil tovariški večer in ob tej priliki je okrožni vodja Dorfmeister podal sliko političnega položaja na Spodnjem Štajerskem s posebnim ozirom na obnovo, ki je biia izvršena v deželi po vkorakanju nemške oborožene sile meseca aprila 1941. Nad 200 deklet pomaga pri žetvenih delih v ptujskem okrožju. Zadnje dni je prispelo v Ptuj nad 200 deklet, ki bodo pomagale pri pospravljanju letošnje žetve. Deklice so že bile porazdeljene na kmetije, kjer delajo podnevi, zvečer pa se vračajo v taborišča, kjer preživljajo čas do naslednjega dneva v tovariški skupnosti. Dekleta so si po prihodu v Ptuj najprej ogledale mesto, nato pa poslušale nagovor okrožnega vodje Fritza Bauerja, ki jih je pozval, naj z največjo vestnostjo izvršijo delo, za katero so bile poslane v ptujsko okrožje. Spodnještajerska dekleta na Zgornjem Štajerskem. Iz Slivnice pri Mariboru je odšla večja skupina deklet v Bruck na Zgornjem Štajerskem, kjer bodo pomagale pri žetvi na ondotnih kmetijah. Pri kmetih so se deklice takoj sprijaznile z novimi razmerami ter so z veseljem prijele za od-kazano delo. Tako poročajo nemški listi, ki pristavljajo, da je delo na polju v Bru-cku sedaj pri kraju ter so se dekleta zopet vrnila v Slivnico na svoje domove. Počitniško taborišče poljskih vzgojiteljev. O i 7. de 14. julija so imeli pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah vzgojitelji iz ptujskega okrožja počitniški tečaj, ki je bil posvečen svetovno-nazorskim m pedagoškim problemom s posebnim ozirom na način pouka na Spodnjem štajerskem. Tečajniki SC' si ogledali tudi nekatere kraje, zlasti Ormož, Veliko Nedeljo m Bori ob Dravi ter poslušali izvajanja študijskega ravnatelja dr. Gohlerta, ki je govoril o geološki preteklosti staje-ske ter o zgodovinskih najdbah na njenem ozemlju. Taboriščne prireditve so bile zaključene s prepevanjem domoljubnih pesmi. Obisk ranjencev. V nedeljo 16. julija je prispela na postajo St. I-lj v Slovenskih goricah skupina 50 ranjencev nemške oborožene siie iz neke mariborske vojaške bolnišnice. Predstavniki stranke iz Št. Tja so ranjence prisrčno sprejeli, jih naložili na okrašene vozove ter jih odpeljali v Vavpo-tičevo gostilno, kjer so bili postreženi z osvežujočim napitkom. Ranjenci so nato krenili proti Dimnikovi gostilni, kjer j'm je Frida Eberlova s svojimi pomočnicami pripravila okusno kosilo. Med kosilom so domača dekleta prepevala pesmi ter izvajala rajalne nastope. Za vmesno zabavo sta poskrbeli dve enodejanki. ki sta izzvali pri gostih mnogo dobre volje. V spomin na svojega padlega s:na je neka kmečka mati prinesla v voia-ko bol- vse faze meta in je dobra šola vsem metalcem, kakor tudi onim, ki ljubijo lahko-atletiko kot gledalci, saj jih bo seznanil z onimi tajnostmi, ki sc- jim bile doslej morda neznane. Pričetek ob 13. uri v kinu Slogi i — Neumornemu odborniku ŽSK Hermesa C i g 1 a r Jakobu, ki ga je pred dnevi nenadna bolezen priklenila na bolniško posteljo, želijo mnogi športniki, prcd.'sc\ii pa Hermesovi kolesarji, ki se v njegovo n j-večje zadoščenje vneto pripravljajo za skorajšnjo jubilejno dirko, čim prejšnj? oklevanje. V teh mislih se z najboljši;-!! žr:'icru spominjajo tudi njegovega današnj -i godu! 200—250 iir par, k elegantnim oblekam in vse se izražajo nad vse pohvalno o tej praktični obutvi. Nemci, ki tudi radi kupujejo izde.ke gdč. Laknerjeve, so podjetno Lili povabili ceio v Nemčijo za učiteljico na obrtno šolo. Sedaj se bavi z novimi načrti, namieč z izdelovanjem slamnikov orin. klobukov, ročnih torbic, preprog, stenskih tapet i. dr., seveda vse v n^d vse okusni izdelavi in pestrih barvah. Torej kar domača industrija. Vsa »tovarna« pa je kaj preprosta: igla, šilo, vrvica in spretna roka, ki more izdelati en par v 2—3 dneh. Zanimivo je, da dež iičkanju nič ne škoduje, ker je silno trdno spleteno in ne propušča vode. Gdč. Laknerjeva je uver-jena. da bi na tisoče in de^ettisoče obutve lahko izdelala in prodala, če bi imela kapital za stroj. Njeni izdeiki zaslužijo na vsak način vse priznanje in pozornost podjetnih interesentov. Način izdelovanja pa je zaenkrat skrivnost, ki je gdč. Lili ni izdala še nikomur. MAU OGLASI Kdor teče službo plača za vsaxo oeaedc L —JO. za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase J« L 10.—. nišnico v Rimskih toplicah košaro češenj. Na vprašanje, kaj hoče s češnjami, je kmetica iz Jurkloštra pri Celju pojasnila, da je pred letom dni na vzhodnem bojišču padel njen sin. Ker ne ve, kje se nahaja njegov grob, je hotela obletnico sinove smrti OPOZARJAMO naše cenjene oglaševalce, da bo oglasni oddelek »Jutra« sprejemal naročila za male oglase, ki naj bodo natisnjeni v ».Jutru« še isti dan zvečer, VSAK DAN SAMO DO 11.30, OB SOBOTAH PA DO 11. URE, i črn plašč E 'Ji. zimski. zelo 1 MLADO DEKLE Išče službo pri boljši dru žini. Ponudbe na ogi. od deiek Jutra pod »Mlado dekle« 18799 1 VA.1ENCA za restavracijo spreime hotel »Bellevue«, Ljubljana. IS"! 29-4-4 VAJENCA i za trgovko sprejmem ta- počastiti vsaj na ta način, da je ranjenim ;koj. Mestni t-k li. trgo-vojakom prinesla malo češenj. j 18792-44 Zlata poroka v Ai-dčah pri Brežicah. V |ZaUS^vsko obrt ta-Artičah pri Brežicah sta obhajala prise- !fc0j spiejme salon Chic. iep. temno- dres iz predvojnega blaga. volnen. 2 para ženskih čevljev št. 38 in 2 para moških čevljev št. 42, prodam. Ogledati od 12. do 15. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18815-fl MOŠKE ŠKORNJE št. 42-43 in moški letni plašč, vse v najboljšem stanju ugodno prodam. Florjanska 2, levo. 18838 6 2 PRAŠIČA za pleme. 10 tednov stare prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18789-6 KRZNEN PLAŠČ in klavirsko harmoniko ljenca Franc in Alojziia Medic zlato no- i M. Peteln. Wolfora uli na 4 registre, prodam. , - t „„ . . „ . * ca 3 13784-44 Ogled dnevno od 12. do roko. Franc Medic je star 62 let ter .je te- _, ^ „ - ^^ I! .„, 15. Mazi. Mestni trg 17 lesno krepak in duševno čil mož. Njegova 671etna družica Alojzija je rodila šest otrok. Domači pevci so zlatoporočencoma na predvečer zlate poroke zapeli podokni-co, posebni odposlanec štajerskega Gaulel-terja pa je jubilarjema izrekel prisrčne čestitke. let vinič&rka. Na posestvu >ng. Vor-macherja Maksa v Slovenski Bistrici, je obhajala viničarka Terezija škerbinkova neiavno 50-letnico svojega poklica, škerbinkova je zelo izvedena v svojem delu, se razume na vse vinogradniške pos'e in je vešča tudi živinoreje. Stara je V2 let ter predstavlja vzor delovne ženske. Smrt znane Ptujčanke. V Ptuju je umrla 70-letna Marija Pirihova, rojena Friedl, vdova po usnjarju Jožefu Pirihu. Pokojnica je bila mati osmih otrok, za katere je vzorno skrbela. V Veliki Nemčiji je prejela srebrno kolajno za matere. Nesreče ln nezgode. Triletna hčerka gozdarskega delavca Jožefina Cilgarjeva iz okolice Rnč je prišla z roko v stroj za rezanje krme ter si poškodovala tri prste. VEČ ČEVLJARSKIH pomočnikov in prirezo-valca rabim za delo. Da. jem tudi mojstrom di 1° na dom. Informacije: od 15.30 do 18.30. Šavs Ivan, čevljarstvo — Gallusovo nabrežje št. 41. 18694-la FRIZERKO, lahko tudi začetnico, in vajenko sprejme salon »Ella«, Gaieva 6. 185?5-la POSTREŽNICO ki ima rada otroke, takoj sprejmem za ves dan. Plača 700 lir. Pred škofijo 15-TU. 18791-la GOSPODINJSKO pomočnico, do 35 let sta ro. veščo kuhe in drugih go-podinjskih del, išče 4 članska družina. Služba •stalna. N.islov v ogl. oddelku Jutra. 18802-la FRIZERKO in brivskega pomočnika dobre moč;, sprejmem v stalno službo. Pint.ir Er-ne<-t B:mski trg 2. 18334-1 a 2 FRIZERKI dobri, ki imata veselje I. nadstr. 18787-6 ŠIVALNI STROJ orig. Jax v dobrem sta. nju. moško kolo Steier Wiffenrad. dva kosa blaga za moško obleko ali kostum, prodam. Kamniška 13. 18796-6 PliODAM: otroški voziček, pleten, predvoino blago. Poizve se Zaloška C. 35r.. 18537-6 DARILO Zamenjam za novo. kompletno luksuzno moško in žensko kolo z doplači lom. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Lvtouz-no kolor. 18801 6 PLAŠČ specielen. za motorno kolo. katerega se lahko zapne kot hlače, prodam Tjrrševa 31 gostilna. 18698-6 i 2 KOLESI mc-r-ko in žensko, prodam. C;glarjeva 10 Moste. 13243-6 1 OTROŠKO STAJICO dobro ohranjeno. pro-d--n. R>všek Gradišče 13-1. 18371-6 STRUŽNICO dobro ohranjeno, za lir ZNAMKE kompletno zbirko ali po samezne partije, tudi prekomorske m pokrajin ske. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Znarckec 18293-7 RJUHE in kapne nove ali dobro ohranjene kupim. Pla-č;un prav dobro. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18398-7 STEKLENICI! različnih vrst, (cupuiemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo jih prevzemamo na domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2 J 318-N-7 TERMOMETER za vkuhavanle sadja, ku nim. Ponudbe na og!. od delek Jutra pod »Sadjee 18813-7 PIANINO dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod >Pianino« 18806-7 OTROŠKE SNEŽKE št. 26. kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18812-7 NAJVIŠJO CENO plačam za delnice TPD. Ponudbe na ogl. odd. Jutra DOd ^Množina«. 18419-7 KREDENCO enodelno vzamem v zameno. Trgovina Mahnič, Zaloška 22. 18408-7 TOPLOMER zdravniški, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Dobro plačam« 18322-7 TF.GOVSKI LOKAL v zvezi s pisarno, ali pisarno v zvezi s skladiščem, v središču mesta, iščem. Posredovalci dobro nagra-leni. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 18497-17 DELAVNICO za mizarsko obrt ali primeren prostor, četudi manjši, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoj« 18847-17 LOKAL za umetniški atelje. — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 'Reden plačnik« 18835-17 Sobo oddat VELIKO SOBO opremljeno, mimo, oddam solidnemu, boljšemu gospodu. Ogledati od pol 11. do 2. ure. Nb^ slov v ogl. odd. Jutra.. 18788-23 Sobe išče i PRAZNO SOBO večjo, podpritlično, suho iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Sarin Su ho sobo< 1S786 23 PRAZNO SOBICO ali primeren prostor za ;hrambo pohištva, iščem. Ponudbe na ogi. odd. Ju tra pod »Primeren prostor« 18824-23a ter dobila pri tem opekline na hrbtu 2 Gere^Mseg* Naplavi jeni mrlič. V petek 21. julija je naplavila Drava moško truplo, k-: je oči-vidno delj časa ležalo v vodi. Doslej še niso mogli ugotoviti istovetnosti mrliča. Kače pikajo mladino. Petletni Peter ži-bema iz Kranja je imel smolo, da ga je strupena kača pičila v desno nogo. Prav tako je strupenjača pičila 16-letnega kme. tovega sina Lesjaka v levo nogo. Telefon H Vožnja v smrt največjega luksuznega parnika TITANIC Katastrofa, ob kateri je obnemela svetovna javnost Igralci: E. F. Furbringer, Elfriede Datzig in Sjbille Schmit/. Predstave ob 16. tn 19. uri KINO SLOGA Dve uri prijetnega razvedrila! Najlepša vaška burka! KOO JE OČE? ^ V glavnih vlogah: iise VVerner, Roma B::h n, H ns Stih ve, Theodor Danegger, »V: Ccppo Krem in drugi odlični umetniki Predstave ob delavnikih ob 16. in 19., v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri iN ii u *. I i. v- j |1 Pretresljiva življenjska slika o lju-, : beči, požrtvovalni in za srečo svojih otrok boreč' se materi E • MATEJINA LJUBEZEN r4 Kiithe Dorseb, H uis iiult, Hans |% Hotter, \Vr If Albaeh Ketty, Traudl Stark, Paul Hžirbignr Predstave ob 17 in 19.15 uri ZASLUŽEK! Potrebujemo več ljudi, ki bi p>od ugodnimi pogoji. raznašali knjige. — Javiti se tr.koi v Beethovnovi 4.m, desno. 18709-3 DOBER ZASLUŽEK nudi prodaja novega ar. tikia. Primemo za moške in žen?ke Naslov v ogl odd Jutra 18283-3 ' c: »-'/j" OHt 1.KCi za 5—7 letnega fantka in deklico, dobro ohranjene, prodam. S. S., Cojzova c. l/I. 18649-6 PHILIPS-RADIO ^-cevni. Super. naprodai za 4500 lir. S. S. Cojzova C. 1 I. Ogled od 18. ure na-pre- 18648-6 «*BUENE ČEVLJE fcupujtm n prodajam, zame njaai ta večje in manjše Ite. ,-:ike Klavžer. VoSnjakovft 4. 17.913-6 uj I PISALNI STROJ K j znamke Triuraph, por-fe j table, prodam. Naslov v fig * ogl. odd. Jutra. 18790-6 £ j OTROŠKO KOŠARO i žimnico in odejo pro-Tui .>- i., ci.un Novak, žabjak 7-1. tei. - i 13810 6 I MOŠKE ČEVLJE & i št. 41 nizke, rjave, pro-g i dam najr. je aa protivrednost. Naslov v ogl. 18805 6 PLAŠČ ženski. modre barve, predvoino f no b! go, — predam. Florlaa ka 13-III.. desno, zadnja vrata. 18804-6 DAMSKO KOLO tnv rn i o novo, prvo vrstne nemške znamke. Ke kompletno, ugodno nro K dam Ob r.sk- 8. 188r>3-S g ŽENSKO KOLO |t tovarniško novo E". ;e , £5 i proda n. Vprašat: Maj-strova 10. vrata 13. 18817-6 RADIO 6-cevni Hurnvphon v naj boljšem stanju prodam r> =n mu kupcu. Oiilcd 24-letner.au polirju Alelcsandru škerlaku iz Dolnje Počehove nri Mariboru je padel kos 1 samostojnega dela t.i-železa na hrbet ter ga ranil. 471etna de- ,30 000 -n v , k lavčeva žena Julijana Tinaverjeva iz Bi- mann, Na.poleonoa- tre 5 : Jn„riA ,,, ... , . i . v I lOMO 1« SliUI Za C.>UV llr y7Iv>0?JIl. strice je pomagala gasiti požar na seniku ..........«. ..». n,iM?mjm j Merkur, Puharjeva 6. '' .......* 18642-6 KOLESA ri:in-«*ko in moško, dalje otroško kolo z dobrimi gumami in 3 biciklp brez gum prodam z-i Izredno n>ko ceno šubičev ?. (dvorišče). 18821-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni, skorai nov. prodam. Leskošek. Peričeva 8-1. 188Z3 5 ČRPALKO avtomatsko Z9 vodo, knm pietno z vojlcrjem prodam. Naslov v ogl odd. Jutr -. 18825-6 2 PRTA namizna, ugodno prodam N-aov v ogl. odd. Jutra. 13830-6 PEGE TN LISA? Vara zanesljivo odstrani Alba krc-ma. — Droeeriia fCanc židovska ulica ' 18393-6 MRČFS IN GOLAZEN uši. stenice, holhe. <čurke. mo!ie. miši. Podgane vo-Inharie m bramorie zanes !>ivo pokončat? s strupom, ki ga dobite v droeeriii KANC. Židovska o!t- i 18302-6 (:&! * > )y TP^M RJUHE. KAPNE. bla.zinske prevleke in dr-posteljnino stalno kupuje in plača dobro Hinko Privšek. Kolodvorska ulica 7. 18-189 T LJUBLJANSKI ZVON tudi po: .Tne/ne knjige, Kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ljub Ijanski Zvon. 18291-7 BLAGO za. moško obleke, predvojno, kup:m Naslov v og!. odd. Jutra 18811-7 KUPIM vsakovrstne knjige Z3 lastno knjižne©. Ponud be z mvedbo knjig in cen na ogl. odd. Jutra pod Bibliofilc 18292-7 LILA SVILO 3 in pol m. za obleko, kup m Naslov v ogl. oj delku Jutra. 18814-7 ZNAM .vi; Llubljanske pokraiine, kom plete avionske, dobrodelne, tudi posamezne, kupim ;n takoi plačam. Ponudbe na ogl odd lutra pod »A G. 1944«. MOVM MAJHNO PARCELO stavbno, tik Zal. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18783-6 PARCELO na suhem terenu kupim do vsote 350.000 lir. Po. nudbe na ogi. odd. Jutra pod »Suh teren« 18832-20 STAVBNO FARCELO v južnem delu Ljublja. ne prodam. 1200 kv. m. po 200 lir kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Južna, stran^. 18833-20 5 i M V1CUI1L>M. i, .t. i B i odd Jutra. U! DE^NI PLAŠ i,"""..... Malo ENOSOBNO stanovanje, za dva družinska člana, 7 minut od glavne pošte, v mirni hiši, brez električne razsvetljave, a je napeljava vpeljana, zamenjam za večje, eno- ali dvosobno, proti lepi nagradi. Prav tako v mirni hiši. Cenj. ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Kavalirska nagrada«. 1839^-21 KOKOŠ se je zatekla. Dobi se g. Leonu v opernem gle dališču. 18809 37 IZGUBIL SEM v nedeljo na poti Rožnik—Čad—mesto otroško jopico iz temnnga drap blaga. Najditelja naprošam, da Jo odda v ogl. odd. Jutra. 13808 ST ZAPESTNICO kromirano sem izgubila v nedeljo v tramvaju od glavnega kolodvora do Viča v času od 10.30 do 11. ure. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da Jo odda proti nagradi v o^l. odd. Jutra. 18816-37 PAPIGA se je zatekla v stanovanje škabar. Kolodvorska uJ. 11-1. Lastnik Jo dobi istotam. 78837-37 IZGUBILA SEM zlato zapestnico v nedeljo 23. VXI. med 9. in 10. uro od Vodovodne cesre do cerkve sv. Krištofa. Poštenega najditelja pro sim. dia jo vrn? proti do bri nagradi (denar ali blago). Naslov v ogi. oddelku Jutra 18819-37 ZGURIL SEM deški plašček in sicer od šmartmske ceste do žel. zadruge v Šiški. Pošten najditelj naj ga oc."da proti nagradi na Jegliče- vi .cesti 5. 18827-37 IZGUBIL SEM moško levo rokavico drap pleteno s svetlim usnjem obrobljeno, in sicer v Frančiškanski u!lei do Slona v nedeljo dopoldne. Najditelja prosim, naj Jo odda v ogl. oddelku Jutra proti dobri nagrad:. 18829-37 OVRATNICO iz belih peri sem izgubila v nedeljo zvečer od gostilne »Banko« na šmarrinski cesti, po Je gličevi in I-tpičevi ulici d0 šentpetrskega mor.tu. Pošten najdteij naj Jo Ddda proti nagrad' v ogl. odd. Jutra. 13831-37 Umrl je naš ljubljeni brat, gospod STANKO POGAČNIK Pogreb bo v sredo, 26. t. m. ob 5. uri z žal, iz kapelice sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubno, Ljubljana, 24. VTL 1944. Žalujoči: PAVLA, JT7STINKA, JANKO in ostali sorodniki H«8 Po daljši bolezni je dotrpel, spravljen z Bogom, v svojem 69. letu moj dragi soprog, naš oče, biat, stric in svak, gospod l>iero» li-'H H S* od 17. ure dalje. Paiglje-va 25 prt!'čje erat:u runt — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« oddelek odgovarja: Ljubumir Volčič al* Oruckstetle — Za »Narodno tiskarno