Leto XIV. Štev. 271 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 28-67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana, Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, četrtek 28. novembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v opravi ali do ooStl 14 din. Dostavltes na dom 16 din. tnllna 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN; 11.409 Cena din 1‘- Mussolini napoveduje ofenzivo Po soglasnih poročilih iz raznih virov dobivajo Italijani v Albaniji stalno nove okrepitve — Iz uradnih vojnih poročil si zaenkrat ni mogoče ustvariti jasnega pregleda o poteku front na posameznih albanskih odsekih RIM, 28. novembra. Kakor poroča iz Rima United Press, je Mussolini sinoči Izjavil, da pripravlja Italija ofenzivo velikega stila proti Grčiji. Ofenzivni sunek ie vodja Italije označil kot pravo misteriozno dejanje, napad, ki bo baziral na novi tehniki izkušenj, pridobljenih v bojih v AbesinJji In v španski državljanski vojni. Velika italijanska ofenziva se bo začela dne 1. januarja ali pa nekaj dni Po začetku novega leta, je zaključit Mussolini. Posamezna poročila z albanskih bojišč VČERAJŠNJE ITALIJANSKO POROČILO RIM, 28. nov. Stefani. Italijanski glavni štab je izdal včeraj sledeče poročilo z grškega bojišča: Na grškem bojišču normalno udejstvovanje ogledniških in Patrohtih oddelkov. Naše letalstvo je izvajalo stalne napade na sovražne naprave in čete. Razen tega so bile vse sovražnikove poti predmet hudih napadov. Na neštetih krajih so bila zadeta in presekana cestna križišča pri Paratiju, Del-vlmakiju in Doljanu, dalje središča pri Erseki in Miniiri, kakor tudi mostovi na Kalamasu, Pretlju In Eiminu. Bombardirano je bilo letališče v Janjini. Na otoku Krfu so bile zadete nove utrdbe, pomoli Pristanišča ter vzpetine Koracana. Vsa naša letala so se vrnila domov. Sovražni letalci so bombardirali Valono in niso povzročili niti žrtev niti škode. Pri ofenzivnem oglednlškem poletu nad Malto je bilo sestreljeno eno sovražno lovsko letalo, potem ko se je spustilo z našimi lovskimi letali v boj. Eno naše letalo se ni vrnilo. ITALIJANSKE OKREPITVE ATENE, 28. nov. Associated Press. V južni Albaniji je bilo več italijanskih poizkusov, da predro grško fronto. Grško poročilo pa javlja, da so grške čete kljub temu napredovale v severnem in južnem sektorju področja okrog Arglrokastra. Na fronto je prišla Italijanom večja pomoč, tako v vojaštvu kakor letalih. Angleška letala so uspešno napadla luko Valone ter poškodovala doke, več poslopij, ladij in letališče. GRŠKO URADNO POROČILO AiTENE, 28. nov. Atenska agencija javlja: Uradno poročilo vrhovnega poveljstva št. 32 se glasi: Naše čete nadaljujejo z uspehom napad na ozemlju proti Elbasanu. Letalstvo je uspešno bombardiralo koncentracijo sovražnih čet ter njih kolone in baterije, ki so se pomikale s fronte in proti njej. Sovražna letala so napadla neke vasi v Epiru, dalje kraje na Krfu, v Kefaloniji in na Kreti. Bombardiran je bil tudi Patra«, kjer je bilo več ranjenih. Nekaj zgradb je porušenih. NEVTRALNE INFORMACIJE ATENE, 28. nov. Dopisnik United Pressa javlja iz Aten, da je prejel poveljnik italijanske vojsike v Albaniji, general Ubaldo Soddu, nalogo, da brani mesto Argirokastro do zadnjega moža. Mesto je po grških poročilih že v območju napadov predirajočih grških čet. Po nekem sporočilu dopisnika iz Struge, so začeli Italijani že izpraznjevati Argirokastro In so se zakopali v nove položaje. Sevemo-vzhodno od Ljugarija v dolini reke Ar-girokastre so zavzeli Italijani novo fronto proti predirajočim grškim četam. ATENE, 28. nov. Unp. Šef generalnega štaba italijanske vojske v Albaniji se je Balkanski barometer: lepo vreme v Carigradu pravijo, da kaže balkanski barometer na lepo vreme — Nadaljevanje diplo "tattklh akcij v Sofiji — Od Turčije zahtevajo sile osi samo oddvojitev od Anglije In nev tralnost — Turki nadaljujejo priprave za eventualno obrambo CARIGRAD, 28. nov. ZPV. V turških političnih krogih presojajo položaj na Balkanu zopet povsem mirno in izjavljajo, da je kriza prebrodena, ako ne za *t«rino, pa vsaj gotovo za sedaj in gotovo najmanj do prihodnje pomladi. V tem snrislu tolmačijo položaj tudi turški listi. Tako pišeta n. pr. »Vaklt« in »Vatan«, da kaže balkanski barometer lepo vreme. Lista menita, da je na Balkanu sploh mogoč stalen mir, zlasti potem, ako se likvidira itaMjansko-grški konflikt. POLITIČNI POLOŽAJ V SOFIJI SOFIJA, 28. nov. ZPV. V Sofiji se nadaljujejo politične in diplomatske konference. Včeraj je bil posebni sovjetski odposlanec Sobolov pri bolgarskem zuna- NEMCIJA ZA MIR NA BALKANU ANKARA, 28. nov. Reuter. Nemški poslanik von Papen je na povratku iz Berlina obvestil turško vlado, da Nemčija nima namena voditi na Balkanu kampanjo ”l'em ministru Popovu, s katerim je več !za voino> kakor je širila to vest Turčija čMa konferiral. O misiji Sobolova v So- ! Judi « namena 'napasti Turčije, ker •ji* ni bilo izdano nobeno poročilo, vendar se splošno sodi, da je bila posvečena ^hranitvi miru v tem delu Balkana. So- .y ie P° konferenci z bolgarskim zu-'lanjim ministrom zopet odpotoval v Bu- je zmaga Italijanov v Grčiji gotova stvar. Ankara je sprejela to vest kot sugestijo sovjetske Rusije, da naj ne razširja vesti o rušenju miru na Balkanu, ker je bilo že prej večkrat naglašeno, da se karešto, kjer je sovjetski delegat pri do- ! P_r'zac*eva> vzdržati na tem delu lovski rečni konferenci. V sofijskih kro- ' “ ' Stil se sedaj veliko ugiblje o govoricah ° ^konstrukciji bolgarske vlade. Iz nemških krogov so se namreč razširile domneve, da je dospel bolgarski berlinski Poslanik Draganov zato v Sofijo, ker je določen za novega bolgarskega zunanjega ministra. V bolgarskih krogih pa ne Verujejo, da bi nastala taka sprememba *edjaj, h0 ge je Bolgarija odločala ohraniti še nadalje stališče nevmešavanja v ®edanjo vojno. Zanesljivih informacij o je'n pa seveda ni in je zato treba na potrditev ali nepotrditev teh in takih govore šele počakati. Nobenega dvoma ni, da so v Sofiji na delu sile, ki bi želele v®čje aktivnosti v bolgarski politiki. Na Vsak način pa hoče biti Bolgarija prijavljena neglede na sedanjo odločitev na vsako eventualnost. Zato je tudi vojni minister ^enera! Daskalov zahteval od ^branja kredit za vojsko v iznosu ene Milijarde levov. To zahtevo je utemeljil ® Položajem Bolgarije in s splošnm svetovnim položajem. Evrope mir. ITALIJANSKE INFORMACIJE RIM, 28. nov. ZPV. Dopisnik »Piccola« poroča iz Budimpešte, da je vse zanimanje tamkajšnjih političnih in diplomatskih krogov obrnjeno proti Turčiji in da se pri tem naglasa neko izboljšanje položaja, ker obstaja upanje, da Turčija ne bo opustila stališča dosedanje nevtralnosti. V svojem poročilu iz Stffije pa pravi dopisnik »Stampe«, da opozarjajo bolgarski politični krogi, kaikor tudi listi na to, da je po neuspelem sondiranju terena s strani Anglije Turčija uvidela, da bi v primeru vmešanja v vojno ostala na Balkanu popolnoma osamljena. K temu je pripomogla tudi misija von Papena. Zdi se, da bi se velesili osi zadovoljili glede Turčije s tem, da odpove svojo prijateljsko pogodbo z Anglijo in da ohrani dalje stališče nevtralnosti. Vprašanje priključitve Turčije k novemu redu sil osj se ne bi pri tem niti načelo. TURŠKA SKRB ZA VARNOST CURIH. 28. nov. ZPV. Švicarski listi poročajo iz Carigrada, da se priprave za obrambo Turčije še vedno nadaljujejo in izpopolnjujejo. Pričele so se tudi že obsežne vaje civilnega prebivalstva za pasivno obrambo pred napadi Iz zraka. Otomanska banka v Carigradu ie pripravila že vse potrebno za preselitev v Ankaro, ako bi to bilo potrebno. Izdani so bili dalje novi ukrepi vojaškega značaja. Tudi omejitve zasebnega prometa so s tem v zvezi. Ministrstvo za trgovino bo spremenjeno v ministrstvo za prehrano. Na meji proti Bolgariji je zbrana močna turška vojska. z glavnim poveljstvom nastanil v Tirani. Od tu bo reorganiziral fašistično vojsko za protiofenzivo proti Grkom. Kakor javljajo, bo maršal Badoglio prenesel glavno črto pomorskih baz v Albaniji na odsek Valona—Sv. Ivan Medovanski. NAPAD PRI SICILIJI LONDON, 28. nov. Assoc.' Press. Angleška admlraliteta javlja o velikem napadu na italijanske vojne ladje pri Siciliji. GOVOR ALBANSKEGA PREMIERJA TIRANA, 28. nov. Stefani. Predsednik albanske vlade je imel sinoči preko radia govor, v katerem je energično protestiral proti izjavam grškega ministrskega predsednika Metaxasa, češ da se bori Grčija proti Italiji tudi za to, da izvojuje svobodo albanskega naroda. Predsednik je opozarjal na trpljenje Albancev v letih, ko so še Grki gospodarili v Korici. »Pred seboj imamo sovražnika, ki ga je treba streti zaradi miru na Balkanu in zaradi miru vse Evrope' sploh. Zahvaljujoč vojaški sili fašistične Italije, za katero so pripravljeni Albanci vseh kategorij in vere preliti svojo kri, bo ta sovražnik fiH> dokončno poražen.« Grof Csaky o Jugoslaviji BUDIMPEŠTA, 28. nov. MTI. V zunanjepolitičnem govoru je grof Csaky izjavi! o Jugoslaviji: »Madžarska vlada je ' pripravljena, da še bolj poglobi svoje stike z Jugoslavijo. Z Beogradom deli v tem pogledu enaka mišljenja. Ni v našem interesu, da bi bila Jugoslavija gospodar* sko ali politično oslabljena. Prav tako je v interesu Jugoslavije, da ima na severu močnega prijatelja, lojalnega soseda. S skupnimi napori lahko zagotovimo mir na Balkanu, najmanj pa, kar lahko dosežemo, je, da odstranimo z naših mej vsako nevarnost, ki bi utegnila oba naroda vznemiriti.« Jugoslavija bi lahko stavila zahteve BEOGRAD, 28. nov. V telefonskem poročilu iz Rima poroča »Vreme«, da j more Jugoslavija kot najmočnejša bal-kansko-podonavska država v politično diplomatskem položaju, ki si ga je sama izvojevala, računati na prijateljstvo sil osi v obojestranskem interesu, v nekaterih rimskih krogih ne samo, da ne poudarjajo kakršnih koli zahtev tujine proti Jugoslaviji, nego so celo mnenja, da bi Jugoslavija mogla in morala postaviti ' svoje zhteve v smeri, kamor gravitira njen geopolitičen položaj. Mišljen je pri tem Solun. SEJA ITALIJANSKE VLADE RIM, 28. nov. ZPV. V soboto, dne 30. t, m. bo tu seja italijanskega ministrskega sveta pod predsedstvom Benita Mussolinija. SMRT BELGIJSKEGA GENERALA BRUSELJ, 28. nov. DNB. Tu je preminil general Gallet, bivši načelnik belgijskega generalnega štaba. NANKINSKI POZIV ČANGKAJŠKU ŠANGHAJ, 28. nov. DNB. iiangkajšku je poslal predsednik Japoncem naklonjene kitajske vlade v Nankingu, Vangčing-vej, zadnji apel, da se vda. Skupaj s centralno kitajsko vlado naj se priključi japonski akciji za mir. S podpisom miru med Kitajsko In Japonsko Se lahko pristopi k obnovitvi države. Približat bi se tudi dan, ko bi Japonci spet zapustili Kitajsko, če bi slednja našla pravično pot sodelovanja s Tokijem. Kitajska bo potem lahko sklepala pogodbe tudi z drugimi državami ter si zagotovila pravo mesto v svetu. DAR ITALIJANSKEGA KRALJA LIVORNO, 28. nov. Stefani. Kralj Viktor Emanuel je zapustil svojo poletno rezidenco v San Rossore. Zupanu je izročil 50.000 lir za dobrodelne namene. Manjša letalska aktivnost na zahodu Tudi v pretekli noči niso bili izvršeni na Anglijo večji nemški letalski napadi — Angleži poročajo, da je tudi njihovo letalstvo postalo zopet aktivnejše in je tekom pretekle noči napadlo več mest v Nemčiji in Italiji VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 28. nov. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Zaradi nenavadno neugodnih vremenskih razmer je bito udejstvovanje nemškega letalstva omejeno v noči od 25. na 26. november in 26. novembra na ogledniške polete. Nočni napadi so povzročili več požarov v Avonmouthu. Pri napadih na konvoje je bila potopljena ena ladja iz spremstva, v vodah FalmOutha sta bili težko poškodovani dve trgovski srednjeveliki ladji, pri Avonmouthu pa je bila hudo zadeta manjša trgovska ladja. Miniranje britanskih pristanišč se je nadaljevalo tudi včeraj. Datjnostrelne baterije vojnega bro-dovja so z uspehom obsipavale z ognjem zbrane ladje v pristanišču Dover. Angleška letala so vrgla nekaj bomb na nemško ozemlje. Poškodovanih je bilo nekaj stanovanjskih hiš ter ubitih in ranjenih več ljudi. Angleški letalci so izvedli neuspele napade na nemške ogledniške ladje. Eni naših ladij se je na Severnem morju posrečilo sestreliti eno sovražno letalo, nemška protiletalska artilerija pa je sestrelila še drug aparat. Dve naši letali sta izgubljeni. DANAŠNJE POROČILO BERLIN, 28. nov. Unp. Nemška letala so na kontrolnem poletu bombardirala in potopila neki pomožni angleški rušilec. Angleška letala so bila v četrtek nad Berlinom in ostalimi nemškimi mesti. Škoda je le majhna. POTOPITEV »MAIOMA« BERLIN, 28. nov. Transradio. Nemci so potopili 8000-tonski angleški parnik »Maioma«. švedski 1316 tonski parnik je bil torpediran na srednjem Atlantiku. 17 članov posadke je utonilo. Poveljnik in dva mornarja sta bila španske narodnosti. Ti so se rešili na Irsko, ostali, po večini Švedi, so utonili. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 28. nov. CBS. V minili noči So napadali Nemci v presledkih mesta na zahodni obali Anglije ter vrgli več za-žigalnih bomb. Škoda je le majhna. Večjo aktivnost je pokazal sovražnik snoči nad Londonom, kamor so tudi v rani zori vrgli več bomb. Krvavo dejanje Železne garde Zeleznogardisti so včeraj zjutraf vdrli v jetnišnico v Jilavi In postrelili 64 aretirancev, med njimi tudi bivče ministre in generale — Antonescova vlada je dejanje najstroije obsodila BUDIMPEŠTA, 28. nov. Unp. V sredo v rani zori zjutraj so v koridorju jetniš-nice Jilave v Bukarešti člani železne garde postrelili 64 aretirancev, češ da so sokrivi smrti svojčas ustreljenih članov železne garde. BUDIMPEŠTA, 28. nov. Associated Press, štiri in šestdeset aretirancev je bilo ustreljenih v koridorjih velike bukareške jetnišnice, le malo stran od jetniških celic. Dejanje se tolmači kot krvavo maščevanje za žrtve Cornelija Codreana in 13 tovarišev, ki so bili ustreljeni lani v septembru. V javnosti je maščevalno dejanje sprožilo veliko nezadovoljstvo, mnogo romunskih častnikov je baje odstopilo. Med ustreljenimi je tudi bivši predsednik vlade in vojni minister general Argesanu, ki je bil obtožen, da je po smrti Calinesca dal pobiti 1000 po večini nedolžnih legionarjev. Dalje je med ustreljenimi bivši minister za javno varnost in še prestol- niake policije general Marinescu, ki je pri tem delu sodeloval z generalom Argesa-nom, dalje šef tajne policijske službe Ko-ruzov, ki je za bivšega kralja Karola organiziral lastno vohunsko in obveščevalno službo, orožniški general Benglin ter dva orožniška majorja, ki so izdali povelje za umor Codreana in 13 drugih legionarjev, ki so bili pred 2 leti. ubiti. Med ustreljenimi je potem 14 orožniških narednikov, ki so izvedli ukaz o umoru imenovanih, kakor tudi cela vrsta drugih osebnosti bivšega režima, ki. so neposredno ali posredno sodelovale pri umoru legionarjev. Obsodba je bila izrečena, prej, preden je bil odprt Codreanov grob, ki je pokrit s težko betonsko ploščo. Bukarešta, 28. nov. Rador. Predsedstvo vlade objavlja: V noči od 26. na 27. t. m. so legionarji, ki so odkopavali žrtve lani ustreljenih tovarišev, udrli v jetniške celice v Jilavi ter postrelili določeno Šte- vilo političnih aretirancev, smatrajoč, da so ti glavni krivci zločina proti Codreanu in tovarišem. Upravitelj države Antonescu, romunska vlada in legionarsko gibanje obsoja to dejanje. General Antonescu je že spočetka postavil novo osnovo za režim v cilju pravičnosti in zakonitosti. Tu LONDON, 28. nov. Unp. Kakor poročajo iz letalskega ministrstva v Londonu, je italijanski arsenal pri Turinu, so ga zažgale bombe angleških l©tal ter razdejano municijsko skladišče pri Ko' nu ob Renu, ki so ga bombardirala angleška letala v torek ponoči, jasen dokaz, da znajo tudi Angleži zadevati prave cilje na sovražnih tleh. LONDON, 28. nov. Unp. Uradno javljajo, da so angleški bombniki potopih sredo dva nemška parnika pri Frizijsk otokih. POTOPLJEN NEMŠKI PARNIK LONDON. 28. nov. Reuter. Admirali-teta javlja, da so angleška letala pot * pila v sredo 7000 tonski nemški Vf™ * za prevažanje petroleja. Parnik je bil z*" det z drugo bombo. Ponoči je bil mocm> poškodovan center vojne industrije Turinu. Britska letala so hudo bomba-dirala pristanišča ob Kanalu, najhuje P* Boulogne. Sestreljeno je bilo eno sovra -no letalo. Kredit za ameriška oporišča WASHINGTON, 28. nov. Ass. Pre» Roosevelt je določil 50 milijonov dolarjev kot prvo vsoto za utrjevanje P0®? * sldh baz, pridobljenih s pristankom A glije kot zameno za 50 rušilcev. BAZE USA V URUGVAJU . MONTEVIDEO, 28. nov. DNB. i Diario« prinaša interviuv predsedni j Urugvaja, ki je dejal, da obstaja mosm ! postavitve baz USA v Urugvaju. Sme . pa je, videti v tem kar že cel nac di legionarsko g^anje se je priključilo j£, da ^ y Montevideu zgrajeg istim smernicam. Storjeni bodo strogi ukrepi. Legionarsko gibanje, ki se je vključil v režim, da postopa po zakonu, bo poskrbelo za eksemplarične kazni proti onim, ki kršijo zakon. BUKAREŠTA, 28. nov. Rador. Legionarsko gibanje je danes ponovilo prisego zvestobe upravitelju države Antonescu. Stalo bo neomajno ob strani naroda ter! deblo z njim usodo, ki mu jo je raatklo-1 nila Previdnost, Vsako dejanje, ki bo poslej šlo izven okvira smernic, ki sl jih je zadal upravitelj Antonescu, bo najstrožje kaznovano. Z zakonom je treba zagotoviti red in svobodo državljanov. posebna strategična luka za iztovarja ^ goriva, municije in živeža. Vanjo se lahko tudi zatekle druge ladje. Pomor . baza bo velikega pomena za vse la ’ ki bodo branile morsko pot na tem Vtlantika. AMERIŠKO POSOJILO KITAJSKI WASHlNGTON, 28. nov. Reuter. Upi odbora za mednarodno P*^jati vitelj Vojna med Siamom In Indokino VICHY, 28. nov. Unp. Kakor poroča kolonialni minister, trajajo sovražnosti med francosko Indoklno hi Siamom že od sobote dalje. Poizkus siamskih čet, da bi zasedle neko vas v obmejnem pasu Kambodže, je bil zavrnjen. Siamske čete so koncentrirane vzdolž meje proti francoski Kambodži. Vprašanje ameriških kreditov Angliji WASHINGTQN, 28. nov. Reuter. Senatni odbor je soglasno odložil sklepanje o dajanju posojila Veliki Britaniji do 3. januarja. Predsednik senatnega odbora Georges je dejal, da ni dvoma, da bo predlog o denarni pomoči stavljen kongresu v odobritev. Predlog predvideva tudi resolucijo o ukinitvi Johnsonovega zakona o nevtralnosti. Georges je še naglasil, da osebno simpatizira s politiko ameriške vlade glede podpore Veliki Britaniji. O splošni pomoči naj presojajo tehnični strokovnjaki. Glede večje denarne pomoči Angliji je treba najprej preštudirati še njene finančne vire. Angleške naloge na Sredozemlju STOCKHOLM, 28. nov. DNB. Londonski dopisnik »Stockhohns Tidningen« poroča, da je izvedel iz poučenega vira, da ni verjetno, da bi Anglija sedaj prosila v Zedinjenih državah za bojne ladje, tudi neglede na to, da bi i;,: 'obila. Anglija išče druge ladje, ki so )'■. potrebne, predvsem take, ki so uporabne za kon- voje in stražno službo na Atlantskem oceanu za čas, ko bo angleška vojna mornarica angažirana prvenstveno v Sredozemskem morju. V Londonu namreč pričakujejo, da bo pripadla v prihodnjih mesecih angleški vojni mornarici glavna naloga dela na tem področju. di, kako se je vse takoj lotilo posla, da nadomesti nastalo škodo in nemoteno nadaljuje z delom, tako v Goventryju kakor Birminghamu. V kratkem času bo naša industrija ponovno funkcionirala v polnem tiru dalje. Prepričan sem tudi, da bomo dobili v USA vso potrebno pomoč. Severna Amerika bo postala drugi arsenal, ki bo sproti nadoknadil vse, kar bi utegnili doma pogrešati. Izgube trgovinske mornarice tudi niso velike in storili smo vse, da bodo kmalu nadomeščene. Vem, da nismo prebrodili še vseh tež-koč, pa te bodo tudi še prišle, toda z gotovostjo lahko sklepamo, da bo naša kapaciteta v vojni industriji, posebno še s pomočjo USA, večja od sovražnikove. Tudi Lebrun pride pred sodišče? NEW YORK, 28. nov. Tass poroča: Kakor piše »New Herald Tribune«, zahtevajo nekateri francoski listi razpravo tudi proti bivšemu prezidentu francoske republike Albertu Lebrunu, ki naj se postavi skupaj z drugimi državniki izza časa poloma pred državno sodišče. Obtožen naj M bil zaradi neodločnosti In neaktivnosti. Greenwood o angleški industriji LONDON, 28. nov. Reuter. V teku parlamentarne debate je laburistični poslanec Samuel kritiziral politiko izkoriščanja delovnih sil, češ, da je premalo zaposlena v vojni industriji. Obvezna vojaška služba je moder sklep, toda država mora poskrbeti za enake ukrepe tudi na drugih področjih. V industriji naj se zaposli maksimalno število delovne sile. Naj se nabavijo še novi stroji in stori vse, da se s skupnimi napori poveča zmogljivost industrije. Parlament ima dovoli moči, da v tem pogledu pritisne pri viadi. Verujem v demokracijo, zato storiti vse. Minister odgovoru naglasil, da je treba zanjo Greenwood je v je res Anglija še daleč od tega, 'da bi bila popolnoma oborožena. V tem pogledu nas čakajo še veliki napori in težke naloge. Od začetka vojne je zmogljivost naše vojne industrije trikrat presegla prejšnjo storitev, a v nekih primerih se je proizvodnja celo početvorila. Treba je priznati, da to še vedno ni dovolj. Zračni napadi sovražnika na našo vojno in MINI- SMRT EG1PTSKEGA VOJNEGA STRA KAHIRA, 28. nov. Reuter. Na poti iz Kahlre v Fajung je nenadoma umrl egipt-ski vojni minister Junis Saidi paša. BU je komaj 11 dni na svojem novem položaju. Njegova smrt je sledila 14 dni po smrti bivšega predsednika vlade, Hasan Sabri paše, ki ga je v parlamentu med otvoritvenim govorom zadela kap. Junis Saidi paša je bil star 50 let. IZ BOLIVIJE LA PAZ, 28. nov. Transradio. Bolivij- Johnes, je dejal, da je treba nujno Pt'°ka denarno pomoč čangkajšku. P^ Kitajska je v stiski, pomagajmo jij ” v cem je treba dati najmanj 70 mmj , dolarjev kredita. Johnes se je tudi z za to, da naj kongres odloči, kolikšno sojil bo dobila Velika Britanija. ULMANSKI PRI WELLESU WASHINGTON, 28. nov. DNB- 5V jetski poslanik Ulmanski je obiskal * gj nerja Wellesa, s katerim je imej “Tj, razgovor. Poedinosti posvetovanja znane. ■ »EUGENA CAMBANIS« REŠEN . NEW YORK, 28. nov. Radio po?1 Mackay ja\i|ja, da je bil zaradi vel _ neurja v nevarnosti grški parnik »L ^ na Cambanis«, 125 milj južnovzbodn . Saint Johnsa. Ladjo je s posadko rešil kasneje angleški parnik »H , Ka-WASHlNGTON, 28. nov. Reuter. kor se izve, je tudi kanadski parnik _ seux« pomagal pri r eševaoju gr .j v parnika »Eugena Cambanis«, ki je nevarnosti, da se potopi. SESTRELJENO ŠPANSKO LETALO MILAN, 28. nov. DNB. »Stampa« 3a ^ da je neko angleško letalo sestrelilo Španijo in Baleari neko špansko letalo. Pilot in trije člani posadike so r.Ili. Trupel še niso našli. . PARIŠKA UNIVERZA ZAPRTA LONDON, 28. nov. Reuter. Iz svobodnih Francozov javljajo, da t6.0„. 500 pariških študentov poslanih v j> centracijska taborišča v Nemčiji- L demonstracij na dan premirja 11- 0 bra je pariška univerza zaprta. POTRES NA JAPONSKEM $ TOKIO, 28. nov. Domej. Včeraj oo ^ zjutraj po japonskem^ času je bu tu Sovjetska Rusija, nje proizvodnja in izvoz Švedski listi prinašajo po sklepu zadnjega trgovinskega sporazuma s Sovjetsko Rusijo naslednji komentar o gospodarski zmogljivosti SSSR. ..Sovjetska Rusija je povečala obdelano ploskev zemlje od 1. 1929 do 1. 1938 za 19 milijonov ha. Zdaj ima brez novo pridobljenih pokrajin na zahodu 137 milijonov ha produktivne zemlje. Od tega odpade le šest milijonov ha na žitna polja, devet milijonov pa pridelovanje razne krme, ostala ploskev je odmerjena na druge poljske pridelke. .Znatno se je {»večala ploskev bambaž-nih nasadov. Se 1929 je znašala žetev bombaža 86 milijonov ton, 1938 že 2580 milijonov ton. V tem pogledu se je država osainosvoljla od tujine, nima pa mnogo za izvoza Stanje živine, '51 milijonov glav je v primeru s pašnižkim arealom še vednoi nezadostno. Zdaj računajo * možnostjo, da bodo uvozili govedo za rejo iz Danska Prav tako naj bi se povečalo stanje svinj in ovc za 110 in 100%. Od lesne produkcije SSSR odpade blizu 20 «/o za izvoz. Mnogo lesa potrebujejo doma za papirnice, saj se je naklada listov povečala od treh uSlijouov L 1913 na 36 milijonov I. 1938. Produkcija premoga, M je. od 29 miK* jonov ton 1913 narasla na 133 milijonov ton 1938. zadošča sproti za potrebe domače industrije. Kljub velikemu porastu petrolejske proizvodnje, od 13.8 milijonov ton 1929 na 32.2 milijona ton 1938, je Izvoz nafto zadnje ča#e padel od W na 1A milijona tonu Rusija nujno potrebuje nafto *a svojo naraščajočo letalsko In drugo vojno industrijo. Glede železa In Jekla Sovjetska Rusija še ni neodvisna od tujine, čeprav znaša nje tozadevna produkcija skoro 19 /0sve-tovnega deleža^ Uvoz strojev znaša zaaj skoro 30% vsega ruskega uvora. V glavnem prihajajo ti iz skandinavskih držav. Cementa in superfosfata prideluje država doma dovolj. Švedski tisk dostavlja, da Sovjetska Rusija vsa bogastva svoje zemlje porabljat povečini za lastno vojno industrijo, zato odpade od surovin za izvoz le majnen delež. . --------— .H—•——— I PANDIT NEHRU vodja ekstremnih indijskih nacionalistov le bil nedavno aretiran Ali je v interesu trojnega pakta, da romunski listi še dalje, po podpisu pristopa k silam osi, napadajo Madžarsko? se vprašuje v uvod niku »Pester Lloyd« in nadaljuje: »Še po podpisu v Berlinu čitamo v listu »Romania Nuo-va«, kako grdo da so madžarski častniki in vojaki postopali z romunskimi duhovniki v zasedeni Transilvaniji ter onečaščali romunske kulturne ustanove. Na zasedanju združenja »Astre« v Braševu je predsednik Preda ponovno nastopil pred odličniki in duhovščino Angleški zrakoplovni maršal sir Arthur Sheridan Barrat je star 49 let. Rodil se je v Pešavaru v Indiji. Vojaško vzgojo je dobil v Cliftonu in \Voolwichu. Kot artilerijski častnik se je že zgodaj zanimal za letalstvo in je dva meseca pred svetovno vojno 1914 vstopil mied letalce. Velike izkušnje, ki jih je pridobil na zahodnem bojišču, so ga že zgodaj postavile za moža Ivan Cankar je vsakoleten častni gost našega mariborskega gledališča. Tudi njegova — politično najduhovitejša, sicer pa z izredno žgočo satiro pisana, štiridejan-ska komedija »Za narodov blagor«, bo to pot že četrtič igrana na našem odru. Prvič je bilo to pred skoro 20 leti (27. dec. 1921), drugič 1. 1927, tretjič pa je vršila častno vlogo kot otvoritvena predstava sezone 1932-33. Tokrat prihaja k nam kot slavljenka, ki nas spominja, da je prav v tem času preteklo že 40 let, odkar je bila porojena na daljnem Dunaju, to se pravi dovršena za tisk in pripravljena tudi že za oder. Do tiska, do knjižne izdaje pri Schwent-nerju v Ljubljani, je prišla leto pozneje (1901), toda s krstno predstavo je morala preromati 6 let dolgo pot Kalvarije tedaj še mladega slovenskega literata. Povod temu je dal Cankarjev dramatiki prvenec — predhodnik te komedije —. »Jakob Ruda«, ki je bi! zgodaj istega leta (1900) dovršen in postavljen na oder deželnega gledališča v Ljubljani 16. marca. To je bilo prvo Cankarjevo delo, ki je prišlo tudi na oder in ne samo na knjižni trg, kot se je to zgodilo s Cankarjevo prvo dramo, »Romantične duše«, ki so bile spisane še na Vrhniki (1897), a so šele 1922 pri Schwentnerju zagledale »beli dan«. »Jakob Ruda« je povzročil tedanjim, še danes živečim pričam nepozabljeno, skoro sedemletno literarno vojno: Aškerc, Cankar, Gangl, Govekar, Milčinski i. dr., katera je dobila označbo »triumvirat« oziroma »literarni kartel« Aškerc-Gangl-Govekar. Toda prav ta »Jakob Ruda«, ki je skoro istočasno, ko je bil na Dunaju rojen »Narodov blagor«, prišel vdrugič na ljubljanski oder, je dal s svojim uspehom povod za širše spoznavanje sposobnosti Cankarjevih dramskih junakov tudi za [oder. Simpatije celo izven ljubljanskega proti sklepom dunajske arbitraže ter ■ nazval Madžarsko »dedno sovražnico« Romunije. Sile osi hočejo ustvariti na jugovzhodu mimo sožitje, Madžari v polnem razumevanju slede temu. če je odgovor na madžarsko miro-Ijubje samo očitek Romunov, da so Madžari njih dedni sovražniki, potem moramo prav resno posvariti romunske državfiike na vlogo, ki so jo prevzeli s podpisom pristopa k trojnemu paktu. Upamo, da iz Romunije ne bomo več čuli podobnih glasov.« velike bodočnosti, Bil je izredno hraber borec, kmalu je postal poveljnik letalske brigade. Po bivanju v okupiranih krajih Nemčije se je 1919 vrnil v Anglijo. Postal je poveljnik eskadrilj kraljevskega zrakoplov-stva. Po absolviranem generalštabnem tečaju v Camberleyu je postal poveljnik šole za sodelovanje med letalstvom in suho- občinstva za Cankarja in še prav posebno za med tem pri Schwentnerju že izšlo komedijo »Za narodov blagor« so tekom te literarne vojne tako narasle (zlasti ko se je za Cankarja zavzel tudi tedaj zelo vpoštevani kritik prof. Kobal) da se je tako rekoč preko noči izvršila sprememba vodstva uprave dež. gledališča, ko je Govekarjevo mesto pjevzel prof. Juvanovič. Izprva odklonjeni Cankar je bil kar naenkrat častno povabljen s tem svojini delom prav na ljubljanski oder, kjer je bila 13. decembra 1. 1906. krstna predstava te dotlej prezirane komedije. In glejte, ljudje božji, ki ne verujete več v čudeže: tisti večer se je v deželnem gledališču v Ljubljani zgodil v zgodovini slovenske gledališke umetnosti oziroma slovenske dramatike prvi največji čudež: Cankarjeva satira »Za narodov blagor« je doživela triumf, kakor-šnega avtor sam ni niti v sanjali pričakoval. »Bil je pravi triumf; navdušenje se ni poleglo kakor pri »Kralju na Betajnovi«, marveč je od dejanja do dejanja raslo, spontano se izlivajoč v viharne aplavze ...« Tako je med drugimi laskavimi priznanji to Cankarjevo delo ocenila .tedaj najbolj upoštevana kritika, katere še en stavek posebej podčrtavamo tudi za to našo premiero: »Gledališče je bik) nabito polno!« Cankar je prav s tem svojim delom zaslužil, da se ob 40-letnici spomina na to njegovo — po lastnem priznanju s posebno skrbjo pisano — delo tudi ves res narodno čuteči Maribor na ta častni večer zbere v 'Narodnem gledališču in da tako zbran počasti spomin na pokojnega avtorja in s tem da zasluženo priznanje za Cankarjevo narodnopolitično najbolj duhovito delo »Za narodov blagor«, -rc. Kariera letalskega maršala Barrata Angleški protiletalski topovi Imajo zdaj mnogo opravka JfuJJijra Jubilej Cankarjeve komedije „Za narodov blagor" K nocojšnji premieri v Mariboru i*-Y |A -J— |niM nllli ■ VcHtftO J€f Od ZOD0 r©*w©ijwi© očistimo ne samo zfufraj, ampak tudi vsak večer, predno gremo spal. zemno vojsko. Kasneje je služil v štabu letalstva v Šanghaju, nato pa v Indiji. Pozneje je prispel v ministrstvo, do izbruha sedanje vojne je bil poveljnik britske letalske Sole. Mladi mož, ki se je med svetovno vojno izkazal pri Ypemu in bil odlikovan z naj-viSjim redom, ima izredne sposobnosti. Mnogo je potoval po Evropi, v prostem času se bavi z ribolovom in smučanjem. Je dober lovec, odličen jahač in zete načrt an človek. Da pospešijo izkop premoga, ki je nujno potreben za pridobivanje sintetičnega petroleja, so industrijska oblastva v Porurju dala na razpolago 600.000 mark za mehanizacijo izkopa. Stroji bodo v vse večji meri kopali v trde sloje, pa tudi nakladanje in razkladanje se bo poslej vršilo čim več s pomočjo strojev. Za izvoz v Grčijo je Turčija izdala posebne olajšave. Blago dostavljajo na čim hitrejši način. Posebno prihaja iz Turčije v Grčijo žito, premog, posušena povrtnina in drug živež. 2elezo za romunsko vojno industrijo vlačijo tudi iz morja. Člani Železne garde so ob ustju Donave spravili več potopljenih ladij in drugih predmetov na dan. Potapljači so med drugim naleteli tudi na dva sodčka opija. Arabci bodo odstopili svoje baze Angležem, piše arabski list »Ahram«. Božične počitnice bodo črtali tudi v Angliji. Kakor drugod v vojskujoičh se državah, bi tudi Anglija ne mogla prenesti 72 urni počitek v vojni industriji. Delalo se bo tudi v praznikih. Še o ameriških predsedniških volitvah Popolnoma pozabljeni so ostali rezultati, ki so jih dosegli izven Roosevelta in Willkieja še drugi kandidati pri predsedniških volitvah v USA. Tako je kandidirala socialistična stranka svojega šefa Normana Thomasa, komunistična stranka II. Browderja, tako zva-na prohlbicijska skupina ravnatelja privatne šole, B up s ona, četrta, socialistična delavska stranka, ki je najstarejša ameriška delavska organizacija, je pa kandidirala svojega predsednika Johna Ackena. Kakšen je pa bil volivni rezultat vseh teh štirih strank? Vse skupaj so zbrale nekaj več kot 500.000 glasov, dočim je dobil Roosevelt nad 27,800.000, njegov glavni tekmec, VVHJkie pa nad 23,100.000 glasov... VAŽNE KONFERENCE V BEOGRADU V predsedstvu vlade je bila važna konferenca o državnih vprašanjih. Udeležili so se je Cvetkovič, dr. Maček, dr. Cincar Markovič, dr. Ivan Andres in dr. M. Konstantinovič. Podpredsednik dr. Maček je bil danes sprejet v avdienci pri knezu namestniku Pavlu. Bolgarski pogledi na Jugoslavijo Sofijska »Zarja« piše med drugim: »Po priključitvi Madžarske k trojnemu paktu in odhodu generala Antonesca v Berlin spremlja jugoslovanska javnost z veliko pozornostjo nagli tok dogodkov. Jugoslovanski tisk daje prostora vsem dopisom svojih sotrudnikov v tujini, ki opisujejo potek dogodkov ter prinaša vesti tujih agencij, brez lastnega komentarja, smatrajoč, da je treba kot nevtralna država stati v velikem boju dveh taborov ob strani. Z velikim zanimanjem se spremlja zadržanje sovjetske Rusije do vojskujočih se držav, posebno pa do Turčije, Bolgarije in Jugoslavije. Posebno pazljivo slede Jugoslovani razvoju prilik v Bolgariji, s katero hočejo vzpostaviti še tesnejše odnošaje. Takšne težnje ne izvirajo le iz slovanskega čustva, nego so rezultat globoke zavesti jugoslovanskega naroda: da Je rešitev vseh Južnih Slovanov v teh težkih dneh le v njihovem edinstvu, iskrenem in bratskem sodelovanju. Ostvarltev tega pa z malo dobre volje ul nemogoča.« Gospodarske vesti Reorganizacija statističnega dela V »Večerniku« smo pri navajanju različnih statistik, pa naj so bile to zasebne ali oficielne, večkrat poudarjali njihovo pomanjkljivost in nezanesljivost tudi v vprašanjih, ki so celo temeljne važnosti za vse naše gospodarsko življenje. Po vesteh iz banovine Hrvatske bomo dobili v nekaj mesecih končno solidnejšo organizacijo za zbiranje gospodarskih statistik tudi v naši državi. Saj je le malo čudno, da smo v tem pogledu capljali tako dolgo brez vsake smotrne organizacije. V časih, ko prinese skoraj vsak dan nove ukrepe, ki se tičejo mnogih izredno važnih področij gospodarskega in socialnega življenja, ko slišimo celo napovedovanja o enotni dirigentski roki v gospodarstvu, so morali^ narediti merodajni tudi v tem pogledu korak naprej, saj bi sicer ostal dirigent brez partiture in si je težko predstavljati, da bi orkester dolgo ostal ubran ter ne bi prav kmalu izgubil pregleda nad njim tudi najboljši dirigent. Če torej že prej nismo imeli zanesljivih statistik, zdaj več tudi odločujoči činitelji ne morejo preko te pomanjkljivosti. Iniciativo je dal Gospodarski institut banovine Hrvatske. Skupno z merodajnimi v Beogradu je sklenjeno, da bosta vprašanje smotrnejše izdelave statistik koncem leta ali začetkom novega leta obravnavali za banovino konferenca v Zagrebu, za ostalo državo pa konferenca statistikov v Beogradu. Po obeh konferencah ter raznih predpripravah, bo trgovinsko ministrstvo sklicalo v Zagreb vsedržavno konferenco gospodarskih statistikov, ki bo končno rešila, v kakem obsegu naj se izvede reorganizacija gospodarske statistike za vso državo. Pregledali bodo tudi dosedanje zbiranje statistik ter raziskali možnosti za uvedbo novih metod v to delo. Zagrebški Gospodarski institut bo za omenjeno vsedržavno konferenco izdelal tudi načrt uredbe o organizaciji gospodarske stati- stike na področju vse države. Na področju banovine skuša Gospodarski institut že sedaj namestiti po vseh večjih okrajih posebne gospodarske referente v katerih delokrog bi spadala tudi celokupna gospodarska statistična služba. Vodili pa bi tudi vse posle, ki spadajo pod obrtni zakon, pod uredbo o pobijanju špekulacije, ali se tičejo kontrole cen in njihovega maksimiranja, imeli bi nadzorstvo nad delitvijo in predelavo surovin itd. Stanie kliringov Prvič odkar imamo uveden klirmg z Nemčijo smo pretekli mesec prenehali biti upnik ter postali dolžnik. Niti dva meseca nista minila, pa se je naš dolg že dvignil na okroglo 30 milijonov mark. Večinoma je dolg nastal še pri kursu marke 14.80 din. Če vzamemo ta kurs ža osnovo, dobimo v dinarjih skoraj pol milijarde dolga. ' ki smo ga v razmeroma kratkem času narediti v Nemčiji. Kot vzroke tega preokreta v našem kliringu z Nemčijo navajajo gospodarstveniki prepoved izvoza koruze, slab izvoz pšenice zaradi slabe letine, prav tako pa je padel naš izvoz svinj in masti in v zadnjem času sploh prenehal. In izvoz ru-(Jarskih proizvodov ter konoplje se obračunava na podlagi kompenzacij. Opozar- da da jajo pa nekateri tudi na dejstvo, mnogi uvozniki že davno vedeli, pripravlja nov kurs marke (17.82 din) ter naročali blago v čezmernem obsegu. Tako so pasivnost še stopnjevali. Prav zaradi visokega kursa marke pričakujejo nekateri, da bo to ovira uvoza nemškega blaga k nam. Odločevalo pa bo pri tem še več činiteljev. Precej se je povečal tudi naš klirinški dolg Madžarski: samo v prejšnjem tednu na 72.6 milijonov din. Dvignil se je nekoliko tudi dolg Slovaški in Turčiji. Pač pa je aktiven kllrlng.z Italijo, ki se je dvignil na 32.2 milijonov din. Dolg če-ško-Moravski je padel na 51 milijonov Kč. Znižan poslovni davek na izdelke iz „Zellwolle" bombaž, volno ali drugi rastlinski material in sta namenjena industrijski predelavi, se plačuje skupni davek v notranjem prometu po stopnji 4%, pri uvozu pa 5%, v drugih slučajih pa v notranjem prometu pq 8%, pri uvozu pa 10%. ELEKTRIFIKACIJA SRBIJE Gradbeno ministrstvo se bavi z vprašanjem elektrifikacije Srbije, za katero so narejeni že tudi tozadevni načrti, ki jih je obenem s proračuni izdelal univerzitetni profesor Rakič. Predvideni sta dve veliki centrali. Ena bi bila kalorična, druga pa vodna. Kalorično bi zgradili v Kostolcu, kjer je na razpolago dovolj potrebnega premoga. Hidrocentrala pa bi bila na Drini pri Bajini Bašti. Proračunska vsota za gradbena in vsa potrebna dela pri obeh centralah bi znašala pol milijarde din. Po raznih napovedih bi tok zadostoval ne samo za srbska mesta, in prejo iz lesne volne, ki vsebuje tudi temveč tudi vasi. Pod ugodnimi pogoji Izdana je uredba o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet, ki je v zvezi z ukinitvijo luksuznega davka na celulozno volno. Po tej novi uredbi se na izdelke in tkanine iz bombaža, volne in drugega rastlinskega materiala, ki vsebujejo celulozno volno, plačuje skupni davek v notranjem prometu po stopnji 8%, pri uvozu pa 10%. Pri tem pa je treba odbiti v notranjem prometu od pripadajočega skupnega davka za gotovo blago dokazano skupni davek na uporabljeno prejo. Na isti način se plačuje davek na tkanine in izdelke iz čiste celulozne volne. Celulozna volna je prosta plačila skupnega davka, če jo uvažajo domače predilnice za predelavo, v drugih primerih pa se zanjo plača skupni davek v višini 3.50%. Svilnata vata, ki se dobiva v domačih tkalnicah iz odpadkov surove svilnate preje, je podvržena skupnemu davku. Na prejo iz čiste celulozne volne in v zadostnih količnah pa bi ga prejemala zlasti industrija. Na to bodoče električno omrežje bi bila deloma priključena tudi beograjska občina, kajti današnja beograjska centrala ne zadostuje več pri naglem porastu industrije v Beogradu in okolici. ALI DGBiJO SLOVENSKI NAAVEaCEN-CI DRAGINJSKE DOKLADE? Predsednik Delavske zbornice Viktdr Kozamernik in tajnik zbornice Hafner sta v Beogradu osebno intervenirala v ministrstvu za socialno poiitiko v zadevi ureditve nameščenskih draginjskih doklad v Sloveniji, pa tud, glede vprašanja tolmačenja uredbe o minimalnih mezdah za delavstvo v mestnih podjetjih Kakor poroča današnji »Slovenec«, sta prejela na merodajnih mestih zagotovilo, da bodo ta vprašanja kmalu rešena. g Posebna komisija ministrstva socialne politike in narodnega zdravja iz Beograda se je mudila te dni v Trbovljah, kjer je pregledala poslovanje Bratovske sklati-nice. g O novi ureditvi uvoza so razpravljali na konferenci v trgovinskem ministrstvu pod predsedstvom dr. Andresa. Obravnavali so vsa vprašanja ,ki se nanašajo na novo uredbo o izvozu živine ter sklenili, da bo v najkrajšem času izdelan osnutek te uredbe. O osnutku samem pa bodo razpravljali potem na posebni konferenci* ki bo kmalu. g O izboljšanju gospodarskih zvez s Finsko bodo razpravljali kmalu v Beogradu s finsko gospodarsko delegacijo na njenem povratku iz Sofije. g 11.500 prošenj za privilegirani tečaj klirinške marke je rešilo doslej devizno ravnateljstvo Narodne banke. Prošenj je vloženih skupno 35.000, vse zaradi regnh' ranja oziroma plačila dolgov v Nemčije g. Nova železniška postaja v Skoplju b? predana v promet takoj po svečani posvetitvi, ki bo 1. dec. g. 200 grl simenodolske pasme v vrednosti 3 milijone din naj bi kupila v Švici posebna delegacija našega ministrstva za poljedelstvo. g. Phoenbcovim zavarovancem priporoča akcijski odbor v Zagrebu, naj še nekaj časa potrpijo. Po sedanjih uspehih pogajanj bi za tkzv. nova vplačila (od poloma naprej) dobili 100%, za stara pa 70%, tako, da pri policah pod 20.000 din zavarovane vsote prejmejo po skali večji odstotek. g. Turčija bo maksimirala žitne cene in sicer takoj pri prodaji žit od strani proizvajalcev. Stanje Narodne banke Narodna banka izkazuje za 22. t. m. sledeče postavke (v milijonih dinarjev): Aktiva: zlato v blagajnah 2.143.6 (+12.0), zlato v inozemstvu 418.6 (+12.64), skupna zlata rezerva 2.562.53 (+24.64), devize izven podlage 588.64 (+17.9), kovani denar 194.6 (+ 6.45), posojila: menična 1.591.7 (+61.5), lom-bardna 210.4 (—3.2), skupno 1.802.1 (+58.3), vrednostni papirji 360.46 (+15.0), eskont bonov drž. obrambe 6.047.0 (+23.0), razna aktiva 1.857.5 (—5.16). Pasiva: Bankovci v obtoku 12.941.74 (—3.2), drž. terjatve 100.8 (+43.96), ži-rovni računi 1.314.4 (+6.2), razni računi 1.824.0 (+86.0), skupno obveznosti po vidu 3.239.2 (+136.2), razna pasiva 345.7 (+7.5). Bankovci v obtoku in obveznosti po vidu 16.180.94 (+133.0), skupna zlata rezerva po stvarni vrednosti 4.09957 (+39.43), od tega samo zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3.429.8 (+19.2) milij. din, skupno kritje 25.33 (v prejšnjem izkazu 2530), od tega z zlatom v blagajnah 21.19 (21,25)%. Torej je obtok bankovcev neznatno nazadoval, (za 3.2 milij. din), povečale pa so se obveznosti na pokaz za 138.2 milijonov din. Dvignila so se menična posojila, posojila državi in vrednostni papirji. Zlata podlaga se je povečala za 24.6 milijonov stabilizacijskih din. Povečala so se državna dobroimetja. Žirovni računi pa le nekoliko. EKJS¥ M. AKRESc DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN 46 Jhrnny se je slabotno nasmehnil. — V kaj se le mešaš, stari osel? Sangster je zardel do ušes. Zelo je bil v skrbeh zaradi Jimmyja. Vedel je, da Jimmy ni kdo ve kako odporna natura. Te zadnje dni pa je še oslabel, da ga je bilo težko spoznati. — Sodim, da velja ta puščica meni, je dejal Jimmy, — ta opomba namreč glede prijateljev... Tu ima Kristina gotovo v mislih onega Ketteringa. — Ne vem, zakaj, — je odgovoril Sangster. Jiromy se je sedaj jezno zasmejal. — No, in če bi! To bi bilo samo vračilo za posojilo, — je dejal Jimmy. — Toda mislil sem sl... — se mu je ustavilo. Reči je hotel, da si je mislil, da ima Kristina rada samo njega. Zakopal je glavo v blazino. Sangster je tiho odšel. Ne, o Kristini si ni nrisbl, da bi napak ravnala. Kdo bi jo le mogel karati po vsem tem, kar se je bik) zgodilo? Vendar pa ga je spekla misel, da ga je kljub vsemu razočarala. Bil je prepričan, da bo prišla in se na lastne oči prepričala, kako je Jimmyju. Kristina pa te dni skoraj da ni mfclHa na Jimmvia. Vse njene rateli so bite po- svečene drugemu možu. Odkar pa sta bila v Hestonu, ga ni več bilo na spregled. Ugibala je, ali bi mu napisala listek in ga povabila na čaj. Znabiti pa bi raje šla na izprehod ter ga morda srečala. Toda ponos je branil Kristini, da bi se kakor koli približala Ketteringu. Svojo najbolj skrito bolečino srca je prepustila naključju. Nekega dne se je slučajno srečala s Ketteringom. Pravkar je stopil s poštnega urada. Skoraj trčila sta na vratih. Kettering se je jel opravičevati. Ko sta se pogledala, sta oba zardela kot otroka. — Mislila sem si, da vas nikoli več ne bom videla, — je prva rekla Kristina. Bila je močno vznemirjena. — Ali se znabiti hudujete name? — Jaz; da bi se hudoval? — se je ljubeznivo nasmehnil... Bil sem v Londonu po opravkih. Kristina je nekoliko podvomila v ta izgovor. Ponosno je dvignila glavo. — Lahko bi mi bili povedali, — je dejala precej ravnodušno. Za hip jo je pogledal. — Pogrešala sem vas, — je rekla Kristina naivno. — O, kako ste ljubeznivi... M vas smem spremiti? — Če vam je toliko do tega... — Zelo rad, — je dejal Kettering prav resno. Kristina se je v trenutku močno razveselila. Oči so ji žarele kot redko kdaj. A tudi Ketteringu je bilo všeč, da sta se spet srečala. Ta hip je šele jasno občutil, da je imela Gladys prav, ko ga je prosila, naj nikar več ne hodi v Upton House. Živahno je pričel govoriti. Pripovedoval ji je, kako je bilo v Londonu. Slabo vreme je bilo in neizmerno se je dolgočasil. — V Londonu poznam prav malo znancev. In kaj ste vi... — in je umolknil kot bi odrezal. — Kaj sem počela? — je zanj vprašala Kristina. — Skoraj vse ure sem presedela pri oknu. Pa sem premišljevala, zakaj vas ni v Upton House, — se je zasmejala. — Bila bi... — No, kar povejte. Vem, da se je moralo nekaj zgoditi. Hudujete se name. Prav zares se hudujete? — Ne bodite otrok! Zagotavljam vas, da se ni prav nič zgodilo. Samo truden sem in — nesrečen. In zasmejal se je, da bi skril svojo zadrego. — Pripovedujte mi kaj o sebi in o... Jimmyju. Kako mu je vendar? Prej se ni z besedo dotaknil Jimmyja. Molče sta se ga izogibala. Kristina je zardela in samo skomignila z rameni. — Ne vem. Prejšnji teden je bil nekaj bolan. Ali zdi se mi, da bo zdaj že dobro. Prepričana sem, da mu je v Londonu mnogo lepše kot bi mu bilo tukaj... — Potem je precej časa molčala. Iznenada pa ga je pogledala in mu rekla: — Gospod Ketterfng, ali bi ne hoteli z menoj na čaj? Bil je v zadregi. Skušal je zavrniti povabilo, toda Kristinine oči so mu vzele ves pogum. — Zelo me bo veselilo, — mu je tuje zvenel njegov lastni odgovor. Kaj bi dal, ko bi mogel preklicati te besede. Žal mu jih je blio, toda bilo je prepozno. Molče sta prišla do Upton House. Z zanimanjem se je razgledoval. Zdelo se mu je, da ga že toliko časa ni bilo tukaj. Da, zdaj je spet pri ženi, ki jo ljubi. Bilo mu je, ko da je prišel domov. — GIadys ni doma — je dejala Kristina, ko sta stopila v hišo. — Znabiti vam ni tako prav? — Da bi mi ne bilo prav! — Nežno jo je pogledal. Zadrhtela je ob njegovem pogledu in Sirce ji je pričelo divje utripati. Prešla sta vežo. Kettering je vedel, da se spušča v nepreračunljivo nevarnost, vedel je, da bi se moral na mestu obrniti ter zapustiti hišo. A ni tega storil. Sam s Kristino! Ne, za to velja tvegati. Kristina je odprla vrata v sobo. — Tu bova izpila čaj, — je rekla, — tako prijetno je v temle kotičku ... A ni mogla dokončati. V hipu ji je v grlu zamrla beseda. (Dalje.) j „Po perju se pozna ptica" Dl A po ovom znaku dobra sifalica! *am Novice Društvo prijateljev Slovenskih goric za naše kraje Ponovno smo že poudarjali, kako veliko socialno delo opravlja Društvo prijateljev Slovenskih goric, ki nima v svojem programu samo propagandnega cilja, marveč tudi kulturno in človekoljubno delo za naše kraje od Dravograda do Radgone. Plemenitim akcijam se je pridružil letos še Higienski zavod v Ljubljani, ki je prirejal v teh krajih higienske razstave in predavanja s predvajanjem filmov zdravstvene vsebine. Zavodove zaščitne sestre obiskujejo siromašne kraje in zdravijo, svetujejo ter negujejo dojenčke, katerim posvečajo posebno veliko pažnjo. Vse to je prebivalstvo ginjeno pozdravilo, saj imenuje te obiske »obisk zdravja«. Društvo prijateljev Slovenskih goric je priredilo letos več socialnih akcij v siromašnih krajih v severnem delu Slovenije. Razdelilo je raznih praktičnih daril za okoli 200.000 din. Podobno akcijo je priredilo tudi v pasivnih Halozah in po toči upostošenih krajih. Letošnjo zimo pa bo priredijo enako higiensko in dobrodelno akcijo v vzhodnem delu Slovenskih goric od Sv. Marjete^ob Pesnici do vinorodne Kapele ter v'vseh krajih do železnice Ljutomer—Gornja Radgona. V ta namen trka društvo na vrata dobrotnikov, da zbere potrebna sredstva. Nabiralna akcija je v teku in je upati, da bodo letošnjo zimo naši siromašni ljudje doživeli lep božič. Celje 6 LET ROBIJE ZA UKRADENO KRAVO Pred kratkim smo poročali, da je bila pri posestniku Vidmajerju v Bukovem žlaku pri Celju ponoči iz priprtega hleva ukradena 5300 din vredna krava. Tatvino je izvršil 40 letni ključavničarski pomočnik Filip Jug in jo odgnal proti Slovenski Bistrici, kjer i'o je ponujal po raznih vaseh v nakup. rodaja pa se mu ni posrečila. Odšel je v Šmartno na Pohorju, kjer je bil v neki gostilni aretiran. Zaradi te tatvine se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Celju in bil obsojen na 6 let in 1 mesec robije, po prestani kazni pa bo še pridržan. c Poročil se j« v Celju g. Ciril Pregelj, učitelj in skladatelj z go. Franjo Marijo Kerševan-Puhrovo. c Ljudsko vseučilišče. Jutri ob 20. bo prof. dr. Pavel Strmšek nadaljeval predavanje o šmarsko-kozjanskem okraju, ki je bilo v ponedeljek zaradi motnje v projekcijskem aparatu prekinjeno. Predvajanih bo okrog 70 lepih slik. Vstopnice od ponedeljka so veljavne za jutri. c Mestno poglavarstvo razglaSa: Prvi december se l>o praznoval na slovesen način. Vsi hišni posestniki se opozarjajo, da Horajo ta dan okrasiti svoje niše z držav-nkti zastavami. c Vaja v zatemnitvi. Mestno poglavarstvo tazglaša, da bo 29. novembra na teritoriju mesta Celja vaja v zatemnitvi. Vsi prebivalci v območju mestne občine si morajo oskrbeti potreben material, s katerim bodo zastrli okna in odprtine, da ne bo uhajala svetloba na prosto. Posebej se na to opozarjajo še lastniki gostinskih obratov, tovarn,/ avtomobilov in lastniki razsvetljenih izložb. Za vajo veljajo že svoječasno izdane odredbe. Na ulici se brez opravičljivega vzroka ne sme nihče zadržati. Proti onim, ki bi se odredbam ne pokorili, bodo kazensko postopali. Pri-teteK vaje bo ob 18'30. Signala za pričetek, kakor tudi za konec vaje ,ne bo. Poplave v Hercegovini so vedno večje Dočim so v Posavju poplave nekoliko popustile, so v Hercegovini vedno večje. Iz Mostarja poročajo, da je vodovje tako naglo vdrlo v mesto, da so morali s sirenami dati alarm za nevarnost. Več ulic in ves zahodni del mesta je pod vodo. Mnogo mestnih okrajev so morali popolnoma izprazniti. * Neretva je tako narasla, da pustoši vsa mesta in kraje od čapljine do Met-kovida. Naselji Višiči in Čeljevo blizu Čapljine sta že peti dan pod vodo. Posebno veliko škodo je napravila poplava na vsem področju od Žitomisliča do Metkoviča. Cela dolina Neretve je poplavljena. Promet na cestah je popolnoma ustavljen. Otroke iz poplavljenih hercegovin-skih mest in vasi bodo spravili na Lo-krum. Mostarski rudnik je, kakor smo že poročali, še vedno pod vodo. 700 rudarjev je ostalo brez zaslužka. Tudi iz Podrinske Mitroviče poročajo o strašnem divjanju narasle Save in Bosne. Poplava v Mačvi je vedno večja. Na več krajih so valovi predrli obrambne nasipe tako, da je škoda še večja. Tragičen konec hudega sovraštva Na Ženiku pri Sv. Juriju ob Ščavnici sta živela že več let v hudem medsebojnem sovraštvu 47 letni posestnik Alojz Dokl, ki je bil splošno znan kot miroljuben človek ter Jurij Šešerko, ki se je pred nekaj leti vrnil iz Amerike. Čeprav je bilo že pred leti radi številnih pravd prodano posestvo Jurija Šešerka ter je istega kupila na sodni dražbi njegova žena, se Šešerko ni ubrzdal ter je gojil staro sovraštvo do sosedov naprej in jim nagajal. Tako je prišlo do ponovnega prepira med njim in sosedom Al. Doklom tudi minuli ponedeljek, ko je sklenil Šešerko končati to več- no sovraštvo in prepire s tem, da je segel po puški, nameril skozi okno na Dokla in ga zadel z drobci v glavo, tako da je Dokl na mestu izdihnil. Šešerko je sicer po zločinskem dejanju izginil v temno noč, vendar' je sum padel takoj na njega, ker je že poprej večkrat grozil, da bo z ubojem napravil konec. Po aretaciji je seveda takoj priznal svoje dejanje ter bil odveden v sodne zapore okrožnega sodišča v Murski Soboti. Truplo pokojnega Dokla je bilo v torek obducirano in pokopano na pokopališču pri Sv. Juriju ob Ščavnici. c 20 odstotno povišanje brivskih in Irt zerskih con v Celju. Odsek frizerjev in brivcev pri skupnem združenju v Celju nam sporoča, da se bodo frizerske in brivske cene v Celju 1. decembra zvišale za 20 odst. PSui Uspela razstava malih živali v Ptufu Društvo »Rejec mailih živali« v Ptuju je priredilo v Prešernovi ulici uspelo razstavo malih živali, ki je zbudila pozornost posebno pri mladini. Bili so razstavljeni čistokrvni kunci, golobi in kokoši več pasem. Največ je bilo kuncev vseh pasem. Razstavljen je bil tudi akvarij z zlatimi ribicami. Poleg tega so še razstavili čedne usnjene izdelke iz kož kuncey, katerih usnje se odlikuje po mehkobi. Tudi volnenih izdelkov je bilo precej na razstavi. Obiskovalcem je bil ves čas na razpolago znani gojitelj malih ži- vali g. S talce r Alojz iz Vičave, ki je vsakemu prijazno obrazložil gojenje in korist malih živali. Tu naj še omenimo, da je g. Štalcer znan kot gojitelj malih živali tudi izven Slovenije in da je prejel v priznanje zaslug za povzdigo reje malih živali celo vrsto odlikovanj. Znana so njegova prizadevanja za povzdigo reje štajerskih kokoši. Umestno bi bilo, da bi se take razstave prirejale na podeželju, predvsem v pasivnih krajih, in tako zbudile smisel za rejo malih živali, od katerih bi imeli koristi tudi mali ljudje. J Katarinin sejem. V Ptuju se vršijo b kramarski sejmi v letu. Največji je Katarinin, ko ima kmet največ denarja. Tudi tokrat so prispeli sejmarji z vseli strani in razpostavili v dolgih vrstah stoj liice. Sejmarji so zadovoljni s kupčijam; Na razpolagno je bilo vsakovrstno blago, le manuiaklurnega blaga in volnenih izdelkov je bilo malo. »Čeprav ie bilo vse znatno dražjo, so zelo kupovali. Tudi žeparji so prišli tokrat na svoj račun, le da so nekateri padli v roke varnostnih organov ,ki so jih vtaknili pod ključi. p Og?uJ. iz nepojasnega vzroka je izbruhnil požar pri pos. Kokotu pri Sv Marjeti niže Ptuja. Uničeno je gospodarsko poslopje. Škodo cenijo na 21000 din p Na poli iz šole so še slepH otroci v Leskovcu v Halozah. Pri tem je dobila 9 lolna Terezija Vidovič iz Leskovca tako težke poškodbe, da je v ptujski bolnišnici umrla. Sokolska akademija v proslavo praznika Zedinjenja lx) v soboto, 30. t. m., ob 20. v SokoisN-m domu. Na sporedu so prav dobro * adirane telovadne skladbe. Sokoli krojaši se udeležijo akademiji v krojih. p Ptujskemu gledališču pripada podpora. Da vrši ptujsko gledališče svojo kulturno nalogo, dokazujejo številne predstave. Lani je dalo na oder 17 predstav. Vendar pa je tej kulturni ustanovi že vec let ukinjena podpora. Takemu gledališču, ki napenja vse sile v okiru svojih premajhnih dohodkov za napredek, bi bilo vsekakor umestno vrniti pred leti ukinjeno podporo. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes film iz špijonaže „Smrt na dnu morja‘'. c Vstopnice za sokolsko akademijo, ki bo v soboto .ob 20. v proslavo Zedinjenja v Mestnem gledališču, se dobijo v predprodaji v knjigarni Goričar. c Vreče je kradel 35 letni delavec Vinko J. iz Celja pri nekem trgovcu iz skladišča v vrednosti '2250 din. Bil je aretiran in izročen sodišču. c Dve težki nesreči. 44 letni hlapec Jože Lipovšek iz Mozirja je prišel v Šmartnem ob Paki med dva voza, ki sta ga stisnila. Dobil je težke poškodbe. — 34 letni dninar Ivan Plevnik iz Podčetrtka je padel in se nevarno poškodoval -po glavi. — Oba so prepeljali v celjsko bolnišnico. n Naša morska ribiška policija je dobila 1(1 novih motornih čolnov, ki bodo skrbeli za red pri morskem ribolovu. Letošnje božične počitnice bodo trajale po odloku prosvetnega ministra na vseh šolah od 22. decembra do vključno 10. januarja. Trboveljski drobiž Oficijelna maša v proslavo državnega praznika bo v nedeljo, ob 8'30. Pri maši bo pel mladinski zbor „Trboveljski slav-ček‘\ Pregled živine bo v ponedeljek, 3. dec. od 7,—12. ter od 13,—16. Posestniki naj pripeljejo svojo živino na cesto od Vrbov-čeve loke mimo meščanske šole in po novi cesti do občinskega posestva „Pera-šuk“, kjer bo pregled, vojaške oblasti sporočajo, da se bodo konji le pregledali, ne pa žigosali ali odvzemali. Transformatorsko hišico, ki je stala poleg novozgrajene lekarne Bratovske sklad-nice, so te dni podrli. Z odstranitvijo j« dobila tamkajšnja okolica prijaznejše lice in tudi nova zgradba lekarne, ki bo po svoii obliki v okras Trbovljam, bo zaradi tega prišla do polne veljave. o Sokolsko društvo v Hrastniku je 23. in 24. t. m. z velikim uspehom odigralo Nušičevo komedijo „UJEZ . Igra je bila oblično naštudirana in je v režiji inil. Freyera dvakrat napolnila veliko sokolsko dvorano. Glavno vlogo ge. Lazičeve je bjrzhtbno odigrala gdč. Sonja Kolškova pa tudi vsi ostali so kar najbolje rešili svojo nalogo. Nagrajeni so bili z aplavzom tudi med sceno. o Proslava praznika Zedinjenja v Hrastniku bo v Sokolskem domu v nedeljo, 1. decembra, ob 20. s pestro akademijo. o Sokolsko druitvo v Rušah priredi v soboto, 30. nov., ob 20. slavnostno akademijo združeno s proslavo narodnega zedinjenja. Akademija se ponovi v nedeljo, dne 1. dec. in to popoldne. 340 OSNOVNOŠOLSKIH POSLOPIJ bo morala zgraditi vrbaska banovina na svojem področju. Proračun za te zgradbe bi znašal 100 milijonov din O tej potrebi so odločujoči činitelil v vrbaski banovini referirali na pristojna mesta. t'* ’ «*•* Odlikovanje »Trboveljskega slavčka" Uprava Trboveljskega slavčka, našega najodličnejšega mladinskega zbora v državi — je pred dnevi prejela za veliko delo zbora na kulturnem, narodno propagandnem in tudi socialnem polju odlikovanje z najvišjega mesta. Red jugoslovanske krone bo zboru slavnostno izročen na koncertu, ki ga priredi Slavček na dan Zedinjenja dne 1 decembra t. 1. ob 16. v Delavskem domu v Trbovljah Red bo izročil zboru okrajni načelnik g. Andrej Bizjak. Zbor. ki je na svojem nedavnem koncertu v Mariboru doživel tako velik uspeh, je za to priliko pripravil deloma nov spored in bodo ob tej priliki nekatere skladbe prvič izvajne (Škerjanc Osterc, Cvetko in Pregelj). Na koncertu bo nastopila tudi mlada umetnica gdč. Rezika K o r i t n i ko v a, ki bo z^nela nekaj slovenskih koloratumih ' skladb. Spremil jo bo dirigent g. dr. Danilo Švara. Sodelovala bo tudi Delavska godba na pihala pod vodstvom kapelnika g. Toneta Hudarina, ki bo nastopila s samostojnimi točkami, a spremljala bo tudi tri češke plese O. Šine: Hanaček, Sade-ček in Slovaški ples, s čimer bo koncert zaključen. Tako bo ves program izrazito slovanski, saj bo obsegal češke, slovenske, hrvatske, srbske in bolgarske skladatelje. V ponedeljek, 9. decembra, pa priredi zbor svoj jubilejni koncert v Ljubljani, in sicer v veliki Filharmonični dvorani. Koncert bo pod pokroviteljstvom Trboveljske premogokotme družbe, ki je imela za delo te naše odlične kulturne korporacije vedno največje razumevanje in le zbor tudi gmotno podpirala Tudi za to priliko je prejel zbor veliko podporo. Žanlmivostf Otroški bonboni z vitam nom C V Nemčiji krepijo šolske otroke z bonboni, ki vsebujejo vitamin C Nekaj let po bivši svetovni vojni je znanost postavila zahtevo, da mora zdrava in tečna hrana vsebovati poleg beljakovin, tolšč in škroba tudi sladkor in še nekatere važne dušičnate spojine. S tem v zvezi je nastal nauk o vitaminih, ki je v zadnjih dveh desetletjih iz temeljev spremenil način prehrane malone vseh narodov na zemlji. Vitamini so v vseh zelenih rastlinah ter v lupini svežega semenja, (sadežev). Občutljivi so proti toploti, ki jih razkraja. Eden izmed najvažnejših vitaminov je vitamin C, ki se topi v tolščah. V vročini 100 stopinj razpade. V velikih količinah ga vsebujejo razni sadeži, kot n. pr. jabolka, hruške, limone itd. V novejšem času se vitamin C uporablja kot nekako zaščitno sredstvo pred boleznimi, ki izvirajo iz prehladov. V Nemčiji je bila v odrviru posebne uredbe ietos izvedena profilaktična akcija z i tabunom C, in sicer od V marca do 'c., maja. Šolski otroci so v tem času redno dobivali vitamin C v obliki bonbonov, ki so otrokom prav dobro teknili. V celoti je bilo v okviru te akcije razdeljenih 60 milijonov vitaminskih obrokov 1.6 milijona šolskim otrokom. Namen akcije je bil, da se otroke čim bolj utrdi proti tkz. »spomladanski utrujenosti« ter raznim prehladom. Poročilo v časopisu »Offentli-cher Gesurtdheitsdienst« pravi, da ,je akcija dosegla izredno zadovoljiv uspeh. Kljub mrzli pomladi in neugodnemu vremenu je ostalo zdravstveno stanje otrok zadovoljivo. Pri otrokih, ki so bili zelo podvrženi gripoznim obolenjem, je bilo opaziti, da so ta pojenjala. Udeležba pri L — Ali me boš uslišala, če zmagam na prihodnji dirki? ___________ pouku je bila mnogo boljša kot druga leta, četudi pogoji niso bili najugodnejši. Akciji z bonboni z vitaminom C pripisujejo tudi varovalen vpliv pred nevar- nostjo škrlatinke. Pri otrokih. ki so tri mesece dobivali bonbone, je bilo ugotovljeno, da imajo boljši tek ter so tudi v čvij|tejši rasti pokazali večji napredek. 11 Ha smrtni postelji prevarani nogometaš V Tenesiju v USA je znani nogometaš James Patrick Bern hudo zbolel. Moral je leu in zdravniki so izjavili, da ne bo več ystal. Kljub temu, da je stvarno ležal na smrtni postelji, se je z veliko vnemo zanimal za športne in zlasti nogometne dogodke po svetu, posebno pri srcu pa mu je bila usoda njegovega kluba. Oni dan, ko se mu je približala zadnja ura, je njegov klub odigral važno tekmo, ki jo je .izgubil v razmerju 6:5. Ker pa niso hoteli vnetemu nogometašu zagreniti njegove zadnje ure, je uredništvo lokalnega lista izdalo za Berna posebno izdajo lista, ki je bil tiskan v enem samem izvodu. V tem izvodu je bilo poročilo o nogometni tekmi tako prikrojeno, da je Bernov klub zmagal v razmerju 5:0, dasi je v resnici izgubil 6:5.^ Ko je Bern dobil ta izvod lista v roke, je bil že v zadnjih vzdihljajih. Toda vest o kiubovi zmagi ga je silno razveselila. Nasmehnil se je in z nasmehom na ustnicah umrl. Takole skriti čakajo bombniki na povelja za polet na sovražno ozemlje. Pred dežjem Jih zavarujejo na ta način, da jih pokrijejo z velikimi plahtami. Zoološko sodeiovan e med Nemčijo in Rusijo NEMČIJA IN RUSIJA ZAMENJAVATA ZVERI ZA SVOJE ZOOLOŠKE VRTOVE NAJVEčJI ITALIJANSKI KINEMATOGRAF V Rimu so pravkar pričeli graditi največji kinematogra v Italiji. Kinopalača bo stala na prostoru, ki je določen za svetovno razstavo. Dolga bo 70 m in široka 140 m ter bo zavzemala 9800 kv. m površine. V tem kinu bo prostora za 5000 oseb. Med znanim zoološkim vrtom »Hagen-beck« v Stellingenu pri Hamburgu in zoološkim centrom v Moskvi je bil sklenjen dogovor, po katerem bosta zamenjala večje število zveri. Zoološki vrt Ha-genbeck bo poslal v Moskvo dva povodna konja, afriškega nosoroga, nekaj nojev in kazuarjev, več leopardov, črnih panterjev in jaguarjev. Vse te zveri so ZENSKA NICEMURNOST / Prekooceanski parnik se je jel potapljati. Kapetan je dal razdeliti med potnike rešilne pasove. Pas je dobila tudi bogata Američanka Mrs. Brown. Ko se je parnik že nagnil, so morali potniki v vodo. Predno pa se je tudi Američanka pognala v valove, se je obrnila h kapetanu ter mu dejala: „Zakaj mi niste dali za eno številko manjšega pasu. Tale mi ne pristoja dobro 1“ v spremstvu posebnih čuvajev že na poti v Moskvo. Zanimivo je, da Rusija nad trideset let sploh ni imela v svojih zooloških vrtovih nosoroga. Rusija se bo za to pošiljko revanžirala na- ta način, da bo poslala Nemčiji več lepih eksemplarjev sibirskih tigrov, ki so precej večji od indijskih, dalje nekaj severnih leopardov, bele polarne lisice, 10 severnih medvedov, kavkaške rise, orjaške divje ovce, altajske jelene, antilope ter veliko število eksotičnih ptic. STARO SREDSTVO PROTI POZABLJIVOSTI »Kdor nima v glavi, mora imeti v petah!« pravi naš pregovor. Komur pa tudi to ne zaleže, si naredi na robcu vozel. V posebno težkih primerih se pozabljivcem zgodi, da zvečer doma ogledujejo svoj robec in premišljujejo, zakaj so prav za prav naredili vozel. V takih slučajih bi bilo seveda treba narediti vozel zaradi vozla. Domorodci v Peruju in Chile so bili svojčas drugačni tiči v borbi proti pozabljivosti. Ko je bil domorodec poslan v kak oddaljenejši kraj kot kurir z važnim sporočilom, se je, predno je krenil na pot, oglasil pri svečeniku in se dal temeljito bičati po ledjih in hrbtu. Potem pa je krenil na pot. Vso pot so ga ranjena ledja skeleče opozarjala na nalogo, ki jo mora izvršiti. Hišni lastnik s peklenskim strojem KAKO SE JE HOTEL MADŽARSKI HIŠNI LASTNIK ODKRI2ATI SVOJIH NAJEMNIKOV Sodišče v Gy6ru na Madžarskem je obsodilo te dni hišnega lastnika Sebastijana Bere-ka na deset let težke ječe, ker se je hotel na precej vročekrvni način odkrižati svojih najemnikov, ki mu že delj časa niso plačali najemnine. V njegovi veliki stanovanjski hiši je namreč stanovalo okoli 20 delavskih dru FERDINAND KOEGL: TibeiansKa „Tuke!“, je vzkliknil Tibetanec Skukzo, ko je skočil s konja. To je bilo presenečenje! Pred kolibo nista sedela samo njegova mlajša brata, ampak še neki mož v živo rdeči svileni tuniki, obšiti z zlatom. Bil je Tuke, Skukzov starejši brat Tuke Je bil visok dostojanstvenik. Vsako leto je poleti obiskal svoje rojake; Skukzo je ročno odpeljal konja v hlev. Potlej je prisedel k bratom, izpil skodelic« čaja in pojedel zalogaj masla. „PrL čakovali smo te, je dejal gostu. »Zakaj?" je vprašal dostojanstvenik in se ozrl v SkukzUja. »Precej časa že nameravam kupiti ženo. Mislim, da bi bila najboljša Aimatse. Njeni starši sicer nimajo bogastva, znabiti dvajset yakov. Toda Aimatse ima trgovino, ki jo prav dobro vodi. Precej bi pridobili, če bi se hotela poročiti z menoj' in mojima bratoma" Drugo jutro je odšel dostojanstveni Tuke k Aimatse. Rad bi si ogledal to žensko. Bila je velika in močna. Kljub starinski obleki je bUa videti vitka in mlada. Okoli vratu je imela rumen svilen trak, ki se je 'čudovito prilegal njenemu rdečkasto-rjavemu obrazu. Nasmehnila se je svečeniku in mu ponudila čarobne bobne iz Lhase, zastavice, molitvenike in vsakovrstnega nakita. Dostojanstvenik seveda ni ničesar vzel. Pogledal je dekle, izpregovoril z njo nekaj besed in sc nato zadovoljen vrml k bra-tom. Skukzo ga je doma nestrpno pričakovat. „No, kako ti je všeč?" ga najprej vpraša. ,Dobro," mu pravi dostojanstvenik. »Skopa je, toda kljub temu jo kar vzemi. Toda nilcar ne daj zanjo več yakov kot jih imajo njeni starši!" Še tisti večer so sedeli Skukzo, njegova mlajša brata, dostojanstveni Tuke, Aimatse in njena mati v kolibi ob leščer-bi. Aimatsina nmti jim je dokazovala, da lepota njene hčere ni vredna samo 20 ali 40 yakov, ampak celih 16Q. Dekle je plaho povešalo oči. V srcu pa se je čudila velikim sposobnostim svoje matere. »Glejte, kako drobne so njene očL In pogled ima kakor gladen jastreb," je dejal eden izmed bratov. »In kmalu bo grbasta." je pripomnil drugi ;,Pa tako kratke noge ima, telo pa' kot krava, na katero že prežijo gavranil" je pomežiknil Skukzo. Aimatse se je smehljala. „Km pa vi, komu ste vi podobni?" se je branila Aimatsina mati »Iiar poglejte se; taki ste kot skrivenčevo drevo, ob katero se še veter noče obregniti! Jaz bi niti enega izmed vas ne vzela!" Naslednjega dne je v pogajanja posegel dostojanstveni Tuke. »Ponujam vam sto yakov.“ pravi. „v nasprotnem slučaju si lahko poiščete drugega ženina. Toda v tem slučaju naj ti sonce izsuši možgane, jezik pa naj ti v ustih razpade kot pokvarjen sir, ki bi se ga »e gavran no dotaknil!" Zena se je zbala svečenika. Nekajkrat je preobrnila molitveni mlinec, zamrmrala je nekaj svojih „on mani padne hum“ in se slednjič s težkim srcem odločila za 100 yakov. Skukzo pa je bil velikodušen ženin. Kupil je Aimatsi lepe obleke, iz Lhase je naročil dragoceno preprogo in zlat okrasek, v katerem je bila zemlja, na katero je že stopila posvečena noga Dalaj-lame. Teh nekaj drobcev zemlje naj bi jo varovalo pred boleznimi in zlimi duhovi ter pred tem, da bi se nikoli več ne rodila kot žena. Aimatse je namreč kot vsi Tibetanci verovala, da so žene manj vrednega rodu ter jim bo šele po smrti uspelo, da bodo znova prišle na svet kot moški Potlej pa je bila svatba. Potujoči muzikanti so igrali. Prišli so lame iz bljižnjih samostanov, čaj in ječmenovo pivo sta tekla v potokih, jestvin pa je bilo toliko, 'da jih' številni sosedih nišo mohli nčibstl Drugo jutro je Skukzo imel ženo, Air matse pa moža. In kot zahteva tibetanski zakon, je imela Aimatse še dva pomožna moža, oba mlajša Skukzova brata. Katerega od te trojice pa je zares ljubila? Tibetanke so namreč hudo zvijačne. Aimatse prav gotovo ne bo prišla v zadrego. Ko je bila tri tedne poročena, je dejala svojemu možu: »Vsako jutro jezdiš. To mi je všeč. Toda tvoja ježa naj bi prinesla tudi nekaj haska. Poslej boš na konju ves dan. Vzemi konja in deset yakov in pojezdi v Lhaso, odkoder mi prinesi blago za mojo trgovino". Skukzo jo je začudeno pogledal. »In kdo bo skrbel za ostale stvan? Kdo mi bo varoval yake?“ »Dala jih bom v varstvo svoji materi mu pravi Aimatse. »Tvoji materi sem že dal sto yakov_ ,Kaj sem torej dobil s tem zakonom?' »Mene" mu odvrne Aimatse. In čez polne ustnice se ji utrne nedolžen smehljaj, ki je Skukza popolnoma pomiril. Koj nato se poslovi od žene ter odjezdi v Lhaso. Mlajša Skukzova brata sta se skrivaj veselila. Eden je že manj. O, kako sta oba sanjala o sladkih časih z Aimatso. Pa so se sanje razpršile kot pesek. Aimatse je kupila volne in krzna ter pošlje oba brata na kitajsko mejo. Smehljajoč se jima naroči, naj blago dobro prodata. Pri Aimatsi je sedaj ostal samo še dostojanstveni Tuke. »Kako si zvijačna, lepa Aimatse," pravi Tuke. »Modro si storila, da bom mogel samo jaz uživati tvojo lepoto. Ali ni tako lepo. Aimatse, kajne?" Lepa Tibetanka mu je odgovorila šele naslednjega dne. Ko je prišel k njej ves v svili, m našel lepe Aimatse, ampak pravo strašilo:. Aimatse si je namazala obraz s sajami in pepelom, da bi na ta način odvrnila dostojanstvenega Tuke in ostala zvesta svojim trem možem. In lama Tuke jo je razumel. Odšel je po svojih potih in prvič v svojem življenju je razmišljal o lem, da more tudi bilje »nižjega rodu" poučiti visokega dostojanstvenika o zvestobi. žin. Najemniki so mu leta in leta redno plačevali stanarino. Zadnje leto pa jih je draginja precej pritisnila ob zid, da so jedva zmogli za prehrano, dočim so s plačilom stanarine odlašali iz meseca v mesec. Hišni lastnik Berek je dan za dnem neusmiljeno terjal plačilo. Slednjič se je tega naveličal ter jel uresničevati zločinski naklep. Več tednov je tajno montiral na stropu svojega stanovanja peklenski stroj v nameri, da požene svojo hišo v zrak. Poleg peklenskega stroja je pod stopniščem vsakega nadstropja pritrdil vži-galno patrono z dinamitom. Na srečo pa mu ni uspelo izvršiti zločinskega naklepa, ker je neki najemnik slučajno odkril njegovo namero, ter vso zadevo prijavil oblastem. Oklopna edinka v napadu proti sovražniku Nenavadna knjižnica V Mandavaru v Burmi imajo knjižnico, ki je menda edinstvena na vsem svetu. V celoti šteje knjižnica samo 450 knjig, v katerih je zbrana vsa indijska modrost. Po številu knjig je knjižnica neznatna, vendar pa zavzema ogromno površino. Vsaka knjiga je namreč položena v posebnem poslopju, tkz. pagodi. Vsa knjižnica šteje torej 450 zgradb. J® Ljudska univerza v Mariboru. Jutri !■ t. m., bo predaval prosvetni referent iktor Pirnat o „Malti“. Skioptifine sli- CENE MALIM OGLASOM: V mallti oslaslb ituc vsaka beseda 5C pur. aalmaaiia pristojbina Mtlaae w dta UL—. Dražbe. ere klici, dopltovula In ienltovanlskl oglasi din l— no besedi. Sfran 7. Mariborski trgovec po uredbi o Letos v juniju je kupil mariborski trgovec Zdravko Anderle v Dubrovniku 2075 kg olja, ki ga je prodajalec po naročilu kupca poslal v Čačak harmonikar-lu Miloju Ljubičiču. Ko je pozneje lastnik zahtevaj od Ljubičiča, naj mu pošlje olje v Maribor, so policijske oblasti na postaji v Čačku pošiljko zaplenile. V zvezi s tem sta se morala oba zagovarjati pred krajnim sodiščem v Čačku zaradi prestopkov po uredbi o pobijanju draginje 'n brezvestne špekulacije. Okrajno sodišče se ni moglo prepričati o njuni krivdi ter je oba obtoženca oprostilo. Državni obsojen pobijanju draginje tožilec pa je proti tej odločitvi vložil priziv. Pri prizivni razpravi pred okrožnim sodiščem v Cačku sta bila oba obtoženca obsojena, in sicer trgovec Zdravko Anderle na 4 mesece zapora, na 20.000 din denarne kazni, na 1000 din povpreč nine in na plačilo pravdnih stroškov, so obtoženi Miloje Ljubičič pa je dobil dva meseca zapora, 2000 din denarne kazni in 200 din povprečnine. Plačati morata tudi stroške sodbe, ki bo objavljena v »Službenih novinah«. Zaplenjeno olje se bo prodalo v korist fonda za prehrano siromakov. Sodba je bila takoj izvršna Razpis Slomškove nagrade Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje Slomškovo nagrado za leto 1941 v znesku din 5.000. Pravico do tekmovala imajo v mariborskem kulturnem področju delujoči pisatelji. Delo je treba predložiti do 1. septembra 1941 predsedniku mestne občine mariborske tako, da je avtor označen z geslom, njegov naslov pa priložen v zaprti kuverti. Mariborsko biljardno prvenstvo Mariborski biljardni klub je v začetku novembra začel s prvenstvenim turnirjem, v katerem tekmujejo člani v treh skupinah. V prtu skupini jih je tekmovalo pet, ki so si razdelili mesta tako: 1. Lepej Ivan, 2. Bender Florijan, 3. Zavratnik Lojze, 4. Poš Zvonko, Koser Adalbert. V drugi skupini jih je tudi tekmovalo pet. Zmagal je Puh Karel, 2. Forstnerič Viljem, 3. Gajšek, 4. čerič Lojze, 5. mr. Tobias. V tretji skupini, kjer sodeluje devet tekmovalcev, turnir še ni dovršen, vendar pa 5° na prvih mestih že danes nedosegljivi tjranc Haas, Hubert Kumaver in dr. Irgolič bran. Turnir bo te dni zaključen ter bomo rakrat objavili podrobnejše rezultate. °POZQRILO prodajalcem božičnih DREVESC . Mestno poglavarstvo opozarja prodajalce božičnih dreves na banov, naredbo glede sekanja in prodajanja božičnih dre-Vesc in na naredbo glede gospodarjenja z nedoraslimi gozdi, glasom katerih se i Jjjbra vsak prodajalec, ki pripelje na trg ?°žična drevesca, izikazati s predpisanim •zvornim potrdilom. Ta potrdila izdajajo £bčinski uradi tiste občine, na območju Kateree so bila posekana drevesca, ter 16 za potrdilo predpisan potreben obrazec. Tržni organi bodo v smislu točke 4 Drvo gori imenovane naredbe brezizjem-n° zaplenili božična drevesca, če bi se Podajalec ne mogel izkazati z izvornim Potrdilom, vrhu tega pa uvedli proti kr-stteljem1 tega razglasa kazensko postopanje. •n. Napredoval je v 6. pol. skupino zdrav-dr. Sava Aleksič, asistent banovinske bolnišnice v Mariboru. ke. ,ln Za gojence obrtno nadaljevalne dole priredilo Slovensko obrtno društvo v '/•ariboru tradicionalno proslavo državnega 5raznika 1. decembra. Po službi božji bo v Jerani Ljudske univerze predavanje in ‘Jkademija, kateri bodo prisostvovali tudi •»ojstri. , Dramatični prikaz 500 letnice izuma j ,'rke Gutenbcrga je spisal celjski grafik I J^an Kleč; podali pa ga bodo mariborski Iv* celjski tiskarji 7. dec. 1940 ob 20'30 v | ‘jjarodnem gledališču. ■ * PROZORNE NOGAVICE zelo ugodno i A modne trgovine MIRKO BREČKO, Ma-■ 2~°r. Aleksandrova c. 23._______________■ . m. Na Ljudski univerzi v Studencih bo predala drevi nastavnica meščanske šole ga. j jhlica Stupanova o temi »Sodobni nasveti nbsirn gospodinjam«. ; m. Tfakovalna dela na Betnavski cesti so J .^končana, sedaj so pričeli tlakovati Radvanjsko cesto do odcepa Delavske ulice. Dela na j?8tah pri Carinarnici je prevzela mestna ob-Jjna v svojo režijo, ker se ni javil noben pomnik m. v krajni kamen na prostoru za parkira-•Jle avtomobilov na Glavnem trgu je po neprevidnosti zapeljal z avtom trgovec Jožef L®šnik iz Koroščeve ulice Pri tem je kamen Jjllomil, tako da ima Gradbeni urad okoli '50 din škode, ki jo bo pa' trgovec povrnil. m. Sokolska četa v Radvanju bo proslavila praznik zedinjenja v radvanjski šol j 1. decembra ob 10. Za članstvo je udeležba obvezna, prijatelji sokolstva iskreno vabljeni m. Preprečen poskus samomora. Včera okoli 17. je preskočil ograjo ob_ železniškj progi malo nad prelazom na Tržaški cesti nezaposleni delavec Martin Tovornik iz Teharja pri Celju ter se je hotel vreči pod vlak, kar pa mu je 'stražnik v zadnjem hipu preprečil. V smrt je hotel zaradi živčne bolezni in ker je brez sredstev. m. Neki osebni avtomobil je podrl na križišču Sodne ulice in Aleksandrove ceste kolesarja Pero Dimitrijeviča, ki je peljal proti kolodvoru ter mu zvil kolo. Avtomobilist je prenaglo zavil v Sodno ulico ter je vrhu tega s premočno razsvetljavo slepil druge vozače. Po karambolu je avtomobilist odpeljal dalje m Na voz se Je obesil iz šole grede 11 letni sin tovarniške delavke Jakob Vušič s Pobrežja. Pri tem je padel pod kolesa, ki so ga poškodovala po rokah in rebrih. m Zimsko suknjo od kostuma in šal je odnesel uradnici Lobemvein Janji pri tvrdki Berndorf brezposelni trgovski pomočnik Alojz Gaberšček s Koroške ceste. Prišel je v pisarno beračit, nato pa se je z dvorišča podal v prvo nadj-stropje, kjer je v nezaklenjeni predsobi izvršil tatvino. Popoldne so ga prijeli v nekem lokalu v Mlinski ulici, ko je hotel ukradene stvari prodati kot svojo lask m Se dve tatvini zimske obleke bedeži včerajšnja kronika. Gostilničarju Ivanu Purga ju na Glavnem trgu je heznani storilec ukradel iz shrambe pri kuhinji kratko zimsko suknjo, vredno 800 din, kuharici Mariji Trudnovi v Gregorčičevi pa je izginil 720 din vreden zimski plašč s ko-žuhovinastim ovratnikom in šalom. Slednje tatvine je osumljena neka oseba. * 5. — 6. decembra veliki Miklavžev večer s kabaretno predstavo v Veliki kavarni. SOKOLSKO DRUŠTVO MARIBOR-MATICA priredi v proslavo Zedinjenja v soboto, dne 30. novembra 1940, ob 20. uri SLAVNOSTNO TELOVADNO AKADEMIJO Vstopnina din 10 in 25. — V nedeljo* dne 1. decembra 1940, ob 11. dopoldne SLAVNOSTNO ZBOROVANJE V nedeljo, 1. decembra 1940, ob 20"30 SLAVNOSTNI PLES Vstopnina din 15"—. Slavnostni kroj narodne noše, temna obleka. Vse prireditve se vršijo v Sokolskem domu. Predprodaja vstopnic pri PUTNIK-u * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 23. do vključno 29. nov. Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85 ter lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljse ceste, tel. 25-32. ____________ Narodno gledalliie Četrtek, 28. nov., ob 20.: „Za narodov blagor". Red C. Premiera. Petek, 29. nov., ob pol 15.: „Cyrano de Bergerac". Dijaška predstava. Sobota, 30. nov., ob 20.: „Telovadna akademija fantovskih odsekov in dekliških brožkov". Opozarjamo na nocojšnjo premiero „Za narodov blagor", za katero se priporoča iravočasna nabava vstopnic pri dnevni' ' gajni._________________________________ pra bla Kino ’ Grajski kino. Danes nepreklicno zadnjikrat „Beli Jorgovan". — Od petka dalje »Dunja poštarjeva hči". * Esplanade kino. Največji vojni in herojski film z Gary Cooperjem, ki prikazuje zvestobo in tovarištvo francoskih le-gijonarjev „Beau Geste" * Kino Union. Od danes prekrasen umetniški francoski film »Labudova smrt". V glavni vlogi naša rojakinja Mija-Corak Sla-venska. „1. božični »Večernikov« šahovski turnir" Poleg redne šahovske rubrike, ki jo »Ve-černik« objavlja vsak teden in ki je bila sprejeta med številnimi slovenskimi šahisti z velikimi simpatijami, se je lastništvo »Večer-nika« odločilo, da priredi vsako leto v tednih okoli Božiča »Božični »Večernikov« šahovski turnir«, na katerem naj bi se zbrali v plemeniti tekmi najboljši mariborski in po možnosti tudi drugj šahisti. Letošnji »I. božični »Večernikov« šahovski turnir« prične v ponedeljek, 9. decembra ter bo trajat predvidoma do 8. jan. 1941. .Turnir bo imel 12 udeležencev, ki bodo izbrani izmed onih, ki jih bodo prireditelju na posebni listi sporočili vsi trije mariborski šahovski klubi (»Marib. šah. klub«, Šah. sekc. SK Železničarja, Šah. klub UJN2B »Vidmar«), Možnost udeležbe na turnirju pa imajo tudi šahisti izven Maribora. Ti naj sami pošljejo prireditelju svojo prijavnico. (Mariborski klubi bodo glede prijave sprejeli še posebno pismeno povabilo in obvestilo). Končnoveljavno listo udeležencev turnirja bo določil prireditelj ter pravočasno obvestil klube o izbranih udeležencih. Turnir se igra po turnirskem pravilniku Jug. šahovskega saveza. Eventualne podrobnosti pa bodo sporočene udeležencem po oficiel-nem žrebanju vrstnega reda. Igralni dnevi v ponedeljkih, sredah in petkih od 20. do 24. ure, nakar se morejo še nedokončane partije prekiniti ter se nadaljujejo vsako nedeljo dopoldne. Vodstvo turnirja bo v rokah gg. šef-urednika »Večemika« Bojana Ribnikarja ii prof. Stanka SHe. Razsodišče tvorijo trije člani, ki jih imenujejo posamezni klubi. Nagrade znašajo: 1. nagrada din 700, 2. din 500, 3. din 300 in 4. din 2130. Mimo tegi pa so za nenagrajene določene nagrade, do katerih bodo le-ti participirali na sledeč način: Vsak nenagrajenec, ki premaga zmagovalca turnirja, dobi za dotiČno točko din 100, za remis proti zmagovalcu pa din 50. Za točko proti drugo plasiranemu dobi nenagrajenec din 60, za remis din 30. Za točko proti tretje plasiranemu pa za točko din 40, za remis din 20. Prijavnina za udeleženca znaša din 10.—, kavcija, ki se po končanem turnirju vrne, pa din 20.—. Iz prijavnine, ki bo v tem slučaju skupno znašala din 120.—, je določena nagrada za onega nenagrajenca, ki bo dosegel proti nagrajencem (štiri prvo plasiranim) najboljši uspeh. Turnir prične v ponedeljek, 9. decembra ob 19. uri, ko bo oficielna otvoritev z žrebanjem, koj nato pa tudi pričetek 1. kola. čas razmišljanja: 36 potez v prvih dveh urah, vsako nadaljno uro po 18 potez. Vse druge eventualne podrobnosti bodo pravočasno objavljene v listu. H. Al OGLASI —— WW wn.il m n m f1 • »wvwn' MT11— wv#wv ■« IIIVUIHUV UvOlHO. Oglas enkratno oblavo rnaia din *— Značk ta mala otrlase te plačale tako) orl naročila, otlroma ta le voMlatl v nltmn tkana! a naročilom ali pa M oožtnl položnici na čekovni račnn it. 11.40«. — Za vsa plamena odtovore elede malik otlatov ta mora priložit! mamka ta S din. Udeležile te proalave 500-LETNICE izum. premakljive črke Janeza G. Gutenberga r. XII. vNar.glednlližu Dram. prikaz, vojaška godba, pevski nastopi SLUŽBO DOBI Išče se zdrava, simpatična PRODAJALKA z znanjem nemščine za bife-Starost do 23 let. Ponudbe poslati pismeno s sliko na gospoda J. Jenko, tainika gostilničarske zadruge v Mariboru. 20512-2 Iščem krojaškega pomočnika za male komade. Terzer, Meliska 2 20509-2 POSTREŽNICA z dobrim spričevalom se išče. StroBmaierjeva ul. 28-11, vrata 9. 20495-2 2 ZAVAROVALNA ORGANIZATORJA AKVIZITERJA za bivšo ljubljansko in bivšo mariborsko oblast sprejmemo za ljudsko zavarovanje. — Podrobne ponudbe z navedbo zahtevkov na upravo lista pod »Podjeten In zanesljiv". Prednost imajo že izvežbani z dokazanimi uspehi. BRIVSKEGA POMOČNIKA hitrega, stalnega delavca, stfreime takoi »Rapid«, Maribor, Meliska 1. 20487-2 Sirite wVcčcrnikwI mmmM STANOVANJE IŠČE VAJENCI-(KE) GRADIVO LOKAL ŽENSKI KOTIČEK POSEST STANOVANJE ODDA POHIŠTVO-OPREMA PRIDELKI TRGOVINA sortirana, špecerija, salante- riia, se proda za 16.000 din pri Mariboru. Ponudbe na ogl odd ood ' Ugodno«. 20499-11 ^SCHMEIDEB ZAGBEB. NIKOLICEVAIO in sinova |uržičev» b • KERAMIKA. HiSni posestniki In najemniki. preglejte VaSe peči in štedilnike. predno .>astopl zima. Vsa [.ečarska In keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp. Maribor. Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki in pečarii popust. ________________ 5212-13 VINSKE SODE 26, 32. 91, 110 litrov prodam. Maribor. Taborska 7. ___________20499-13 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za mešana dela potrebujem takoj. Plača Po kom. Franjo Kojc. Radvanjska cesta. Studencu_____________20497-2 Dva ČEVLJARSKA POMOČNIKA in vajenca sprejmem takoi. Keber Joško, pri gostilni Žohar. 20504-2 DVOSOBNO STANOVANJE oddam mirni stranki. Principova 9. Melje.________20513-5 Lepo ENOSOBNO STANOVANJE z vsemi OTitiklinami se takoj odda Vprašati na Radvanjski cesti 30-1. 20502-5 |PAIWQW| DVOSOBNO STANOVANJE za 2 osebi, sončna lega, center. se išče. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.' 20462-6 ♦VAJENCA močnega, sprejme takoj z vso oskrbo pekarna Rakuša. Koroška cesta 24. 20503-4 Pazite pri nakupovanju žepnih baterij DAIMON, da si Istočasno nabavite tudi dobre baterije DAIMON in žarnice DAIMON, ker boste potem takem imeli dolgotrajno in jasno svetlobo. Trgovci in mehaniki, zahtevajte brezplačen ceniki Dobava samo preprodajalcem! OPEKA! Opeko za zidanje prodam samo na deželo. Interesenti, ki želijo opeko do znižani ceni, se naj zglasijo pri mizarju Korošec, Maribor- Fr#.nčiš^ kanska 12_____________20511-15 Iščem MIRNO SOSTANOVALKO Ulica kneza Koclja 18-1. Rojko. 20494-9 LOKAL oddam na prometni ccsti. — Vprašajte Bernekerieva ul. 3, poleg Vrbanove. 20493-10 RUDOLF PRPIČ, Zagreb, Vrhovčeva 13. Tel. 92-44 preizkušen redilni prašek za svinje pospešuje apetit in hitro zdebeljenje. Uspeh zajamčen! 1 zav. REDINA stane din S'-—. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zav. din 11"— DROGERIJA KANC Maribor, Tyrševa ulica 1 in vse podeželske frgovine Dnevno sveža DALMATINSKA CVETACA (karfiJola) 1 kg S din Skladišče Koražiia, Kolodvorska 1, Aleksandrova 51. 2G450-1S Spomnite se CliD I Sa$>°u Dobile v vsaki strokovni trgovini ŽAGOVINSKA PEC na prodaj. Vprašati VctrMj ska .13, .lermovšek. 20488-1., Sprejmeta se dva BOLJŠA GOSPODA na stanovanje. Smetanova 51-1. desno, vrata 3. 20490-8 OPREMLJENO SOBICO oddam Jerovškova ulica 56. - 20501-8 PODSTREŠNA SOBICA Se odda takoj. Krčevina, Praprotnikova ul. 29. 20498-8 RABLJENO POHIŠTVO spalnica. Se poceni proda. —' Ljubljanska 33. pritličje levo. 20492-17' REPA IN GNOJ (več voz) naprodaj, Razvanje. 2C GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Od petka 29. novembra do vkliuino četrtka S, decembra 1940 (P Biser nemške velefilmske industrije Velffllm, Iti Je sijajno uspel! Velefilm, ki bo navdušil yse je spisal prekrasno novelo „Poštar“ in po tej noveli je napravljeno to veliko nemško delo je film, o katerem govori Zagreb, kjer se ta film predvaja že tri tedne HtumtU feotft, Hitde MA, Htut Hoti, iuiU HeUetf so danes najboljši igralci velike Nemčije DUNJA, poštarjeva hči, se Je rodila v srcu Rusije, v Petrogradu, kjer je živela v razkošnih dvoranah ob el ganski godbi In stepnih plesih ruskih lepotic; toda ko se je zaljubila v moža z vsem srcem, je dojela v tej 1 ju bežni všo svojo prošloet...