ZA NEKA ^^ PO (ixv CITAJTE, ^vg .. NARODA' ^ UVNOST NA DOM ^^ ^edcU in praznikov) . " ?A3 ZANIHA GLAS NARODA ag, List slovenskih deiavcev v Ameriki. Becater** mm 8mom1 Obww Uattnr September ?."»th 194« »t th* Po*t Offl*» »t York. N. an*« Act «f C*nfr«M «f Mirth tri Wit. Fir Otr OwT f»r lir Allies NEW YORK WAR FUND > 1!M; Stcv. UMi — VOLUME Lili—LETNIK LlII XEW YORK. TIKSDAV. (HTOliK!? !>. H)4-"> — TOKKK. J). OKTOHKA. 1H4"> DRŽAVNI TAJNIK POROČA Tel. CHelsea 3-1242 YiVraj jt» državni tajnik James F. Byrnes imel tri lire konferenco s senatnim odborom za vnanje zadeve ter je poročal o londonski konferem'i ter razložil vso ameriško vnanjo politiko. ia ,}»■ vna-lii io j«' z»'lo odkrit hvaležen Za lljeiro- < lani sena nega odliora -o (prejeli naročilo j s!mgega molčanja. |»a pri vsem trni j«' s kon- ■< 'onnallv 1'<-n iiee pri-l<» dovolj por.vil, iz katerih lahko p »vi-dal naslednje: pi -naiiHtiio, da konferenca. ki so jo razbila v' *'Xie«*sar ni iiio^h-c povedati. razum < n»-iotrl;isju. ni l»ihi brez \s,ikeira uspeha. »Iižjivni tajnik na. široko razpravljal o Ihvavni tajnik ISynies jo posebno povdaril. ,Jij«*iii položaju v K v roj Ji. lia Japonski d.« jo neuspeli konference prepričal Kiise. prišel sam na kon- Mališ.V. v katerega m* no nniaknojo in tir po- fVroin-o s senatnim odborom. In konferenca jo pnslijo. 'bila tako veliki* važnosti. , ki je voditelj jlemokra'ske večine v sena- « « "ova konferenca vnanjih ministrov ni i* tu in član senatnega odl>ora /.a Mianjo zadeve, V IjinVna in i'a jo rmfi m »»točo, da so sov anejo Vstal na knife rem* i prav do konca, nato pa m- tiijo veliki. pntls^lnik Truman, maršal Stalin j" naglo odpeljal na lotališčo in /. ae,-. i»» miiiist pski predhodnik A11 le«*. planom odpeljal v Kentucky. d;i sestane s A ko -eiiatni < m 11 h »i- s staKščeiu. ki ira ji* i • red >ed ni kom Trumanom. I'lvuivni tajnik zavzel na konferenci v Londonu. , Ti ko,,, popoldneva so se p<> \Va sliin-Pum ^ rinja. m bilo povišano, toda večina senator- 'razkrile gon riee. da je predsednik Truman je\ te pri;rdilo njegovim i*vajanj«m. l-iede neuspele konference v Londonu je P. » objavljeno >atno kmttko '.Stalinu pismo, toda o tem ni nobenega iM,Vr- Idila. Tudi ISe.la hiš;, jn držami l're«► Kroadwayu, najprej do Mestne skem stanju in položaju in stopanju naravno protivijo, bi še. kjer mu ji- župan La Uuanlia, p-xlelil častno meščanstvo sicer na podlagi preiskav in| kajti ako se radi povišanja mesta New York. T*ar;ida -e j«' nato nadaljevala po 5. Aveuui ter po Pa,"k Avenue do hotelu, Waldorf-Astoria, kjer bo zve čv*r admiralu na ča-t prirejen svečan banket z, -000 iro-ti. i »odo plačali |hi šir». i v pristaniščih je okoli par- i.:kov. naloženih /. različnim motu. PRISTAN[ŠK \ STAVK \ VXGLIJl ' i ___ Vlada angleške delavske'RUSIJA ODKLONILA stranke ima sedaj >vo.ie P0NUDB0 ARGENTINE prve resne tezkoce z de lavci. o razgovoru • ločilo, ki ničesar n«* i:ra«l p i ^al pe;r-pra vita. tem nn-esar ne ve-ta. Si a \ Iva i, Sodnijska obravnava proti Pierre Lavalu Včeraj se je nadaljevala sodnijska obravnava proti p;err*Lavalu brez La valove navzočnosti. — Danes bo najbrže obravnava končana in njen izid bo _ smrtna kazen. Churchill našel pisma Lisr •* L "L po -a" v Kimu poro ea /. jezera <'oino. da je Win- on ('Inn-chill tek m >vo- t obiska v Italiji na-el ženj pisem. !\i -o bila i/.mei,Jana med nj u in .Mo>>olinijem| anide-kih pristaniških delavcev, ki -^e je pred 17 luevi pričela v Liverpool,,. s<-je raz-".rila na -edem druuili an^lc:!;il. pri- ani-č in na >i;iv-kii je »'koli "jr..«mo pristaniških • I'lav.'ov te," na pomrlih leži na tisoče ton blau;:;. 1'oh'iT !<'"';i je \ Lomionn ]>u -t i lo <' lo «;n.no0 gradbenih do-j^o] »ravi I i h hiš. ki poizvedovanj, katera so se vr-: plače delavstvu — povišajo tu-šila v 84tih mestih, ki so sre-,di cene potrebščinam, potem f dišča proizvodov raznih glavnih ostane v tem pogledu vse pri ' potrebščin našega skupnega ! starem, ker radi tega bodo : prebivalstva. Odbor je na pod- postali tudi dnevni izdatki več-i lagi teh poročil prišel do za-i ji. kijučka, da spremenitev to- Poleg vsega tega je tudi tre-varn, ki so dosedaj izdelovale ba uvaževati, da prihaja sedaj večinoma le vojne potrebščine, na tisoče doslužetjih vojakov dokaj hitro napreduje, tako, in mornarjev vojne in trgo-da bode izdelovanje vsakda- vinske mornarice domov. Vsem i n jih potrebščin kmalo postalo tem bode treba preskrbeti de-r.iited Press poroča iz \Va-! normalno. lo. Zaposlenost jim je sicer bi- drinirtona, «'a je sovjetska Via-i Iz 25tih središč teh izdel- la obljubljena, oziroma podila zavrnila prošnj ." argentin , k0v, se poroča, da omenjena jetniki so jim obljubili, da bo-a '/. njo zopet ob- spremenitev tovarn hitro na- do ti ljudje dobili svoja mesta preduje in da vsled tega v nazaj, kakor hitr^ se vrnejo v domovino. delavstva ni izvanredna.l treh izmed omenjenih mest, tOVc tri Vpljiv štrajka iavce\ pn poprav,Hi, m-, ki >oU^-ajaiijih obvezi jih razdejale Urube; ker jim .i-'| 'anika Sprui dobi pt'i'^l i AlK'>inijo. iljan>kiu, > padum bila znizana pfa I'c^lavitni /.i Jiliji j'1 k« ker .so državah. •a. 0 k stavk \ An 1 \ Z ruženih bile s:raj-;;ne Laval in njegova tlva z;iiro-^ na/.ka dvakrsit zavrnili po-\;d»il . d.i pridejo na obravna-% k in preii^eilii joči sodnik .Mu-^ilM-ai,\, ki ni hotel, da ^c jk»-Siovijo prizori iz prejšnjih ravnal, tuili ni |,ot«*l ukazani j rijieljati l^ivala v dvorano \ kllll jeflo^a, kaj i \ |»etok je Laval rekel. ivš,«ra nemškega ambasadorja v Iluenos A i resu. 'L^irona von Tliermanna potrjuje v jMilni meri vm* ob-tožlM* amei<šk«*ga ambasadorja lliadena. I/, izjav neni:ke^a di-plomata izhaja, da listoja med 50,000 Nemci, ki se nahajajo v argent iit-ki prestolnici, velika na or^ani/ai ija, ter d i »o minski vohuni predajali »vojn jMiročila preko nemške ambasade. Najmanj dve angleški ladji sta bili | »otopi jet ti takoj ob izstopu i7. pristanLščsi na fHKlla^i tako poslanih |>oročil. Nemška uiiiliiisula j<* tudi »ilagala z denarjem ]»if»-naei->tičuo argentinsko časopisje. Zaifimivo je to, *s4n' v Argentini ji. Na oelu nemške vohunske \ Ai^eiiliniji ae. jo na- \WLIZA FRANCOSKIH V()I ITE\ PAIilZ. ::. oktnhrn. (oy.ll. — I ulit rt tru moški h th- /Hirtuuntor, titi "ptjkfajiH. s>> jmLuich . ,!u stu ialixfi a je lira- zapi tako da kdar. d; .Miioiriui političnim opazo-1 i . ' , (podžgala vaU*eni \ zunanjem svetu Imi' e/ko razumeti, da bi mogel dej (iatllle vladali v soglasju >. .s«»-cialist i. Tinla dejstvo je. da je d«* no. Kaj 1» t jutri, tegji ui-kilo ne ve. francos > Ma di* lo. Iv<*r na pomol';}, !<*ži blago, ki ira narod najbolj potrebuje, i --♦- je delavski minister Oeorge. Jeruza^mski mufti in Isaacs, pozval di^a\'-e. da x ruej t na delo iii jim j«' obljll-: bil poravnavo po ustavnem potu: lo je s podajan ji, toda delavci se m- zmenijo za njegov poziv. | Slavka pr- ai -kil, delavci v >e je pričela le. \ jnajhneiii ob-x*gii v Liverpool,! in »lelavei s«» z.,ht«'\ali. «!a »s(;uH- \ \<*lja-\i plača i/. \ojn»>Lra časa. to ie p » na dan. l,a-i!iiki parni-! ko\ se ni-o ho!ell podajali, do fcler s., stavka rji ne \rnejo na dej i Poledic; i j,- liia. da se je stavka mulo razširil; za v rn i vladi', da ž njo zopet tiovi sovjetsko Kitsijo. .trdi v svojem tozadevnem po- Malo dni pred sv jim odho- rovilu, da pričakuje veliko ne- . klenost, katera bode doseg- v*}* m posledica temu ie, da premogarjev Pittsburgh, Pa., 9. oktobra. — Radi štrajka premogarjev, katerih je 159,000, počiva delo v 623 rovih, kateri so v šestih raznih državah. Ker je nridobivanje premoga takore-koč prestalo, mora ponekodi tudi delo jeklene obrti poči- IsnnltiH. 7». I »r. Kadouiir fle.Vaii.ski i'1-"'1 lonsk k -misiji -zedinjcirlli na-r dov za kaznovanje vojnih zločincev. je povedal včeraj lia ko,,teren *i s časnikarji, da je zadeva obtoži*- zedinjenil, narodov proti Iladž Amin KI lliis>«.inii. bivšemu velikemu muftija v -feruzab-niu. na raz-pra\i |M»litičnih krogih pri-zadetih vlad". zahteva sedaj tudi organizova-ini delavstvo jeklene obrti povišanje plače po dva dolarja na dan. To povišanje dnevne nlače bode nadomestilo pri-kraišanie dnevnih delavnih ur, , . bko da bode dnevna plača raso a j števila prebivalstva. - o?ta]a ^ kakoržna je bila la svoj višek v letu 19-17. Obljuba, da bode vlada preskrbela 60,000,000 služb, se bode baje izpolnila šele v letu 1950. kajti pri tem je treba vpoštevati tudi dotedajni na- Radi tega naraščaja bode do do sedat. Podjetništvo pa iz- . s leta 1941 treba preskrbeti od . .. , . , , Ion , , , » lavna, da ie tako povišan k sedem do 10 milijonov naknad- nih služb. m Komunisti v J-Vanciji bodo brez wikega dvoma igrali veliko in važn » vlogo, ne ghile na to, ali ImmIo vstopili v k »alieijo vlade, ali jnisTali jedro opozicije. Zanimivo pa je .naslednje. V mnogih krogih je čuti govore-uje, da je irlas >vanje Francije prineslo zmago levice. Kdor lx> stvar l*>lj natančno analiziral, se Imj uioiiil kmalu \ pra.Šati. ali je to res. iu celo. ali danes sploh ; !»stoja rakozvaua levica na Francoskem. Vsekakor je "levica" izginila v t »nem pomenu besede, v katerem je bila v rabi pred vojno na Francoskem. Levica "Ljudska Fronta" je stvar preteklosti. Pomen glasovanja je drugačen. P litičuo delovanji takozva-■lili levičarskih strank i»l več karakterizirano v skupnem nastopu proti desnici, temveč se i izraža mnogo 'l»olj v tekmovanju mlj očividno. Zmaga delav-ske stnmke na Angleškem je Komunistični vodja ubit v Čunkingu Li IIsao-Sin. iih n uajvpliv- peljan \ bo!irlš|,i' HondoV> ku- slovanske ,irate doJiala vsi 1.1 JK. svoj.il denarnih zmotnostih, ker tx> je dolžnost vseh'prebivalci Kranjaf Bleda in n.isih d v.avljanov, tako, da nam toga ni potreba še posel>ej j0Senic. Prodani vojni bondi Ko je privozila kolona avtomobilov na Glavni trj>r v [»o vda rji iti. Istodobno so pa na^i državljani, glasom poročil zaklad-ni urada, tekom minolega septembra, prodali, oziroma ftpmiimiLli v denar vee preje kupljenih vojnih bondov. kakor o jih kupili v istL dol«. To dejstvo sicer ne pomenja slaJie!zneje okinčala kot za veliko kiijtr povsem naravno je, da jo to dejstvo pripisovati!svatbo- Sredi navdušeno vzkli- iz ceste v dvorano. Pevski zbor kulturne skupine Lole Bibarja je odpel našo in sovjetsko himno. V imenu slovenskih žena je pozdravila drage goste tov. Ribičičeva. Uuske delegatkinje v svojih govorih so prikazale delo in uspehe sovjetske žene v domovinski vojni in sedaj v obnovi, program. Vse so že mnogo slišale o junaštvu in požrtvovalnosti slovenskih ter jugoslovanskih žena in jim dale polno priznanje. Vsak stavek, ki so ga povedale, jc žel odobravanje in dvorana je vzklikala sovjetsko-jugoslo-vanskemu bratstvu, maršalu Stalinu in Titu. žene in dekleta v narodnih nošah so obdarovale govornice s šopki, pa tudi dvorana je obsipala s cvetjem oder. Po končanih pozdravih in govorih je skupila Lole Ribava izvedla svoj umetniški POSETNIKI NOVEGA SVETA PRED KOLUMBUSOM DEJSTVA IN LEGENDE Ko vsako leto ob priliki ob-hajanja Kolumbusovega dne- Kranj, se je nanje vsulo mor-1va« 12- oktobra, mislimo na je cvetja in mladina jih je po- moža, ki daje temu dnevu tako veliko pomenljivost, se nehote pomude naše misli tudi 'kulKriiiaiii, katere so začasno in nepričakovano nastale I kajočih množic sta po pozdra- ob možeh, ki so bodi- vsl«*d m-številtub in tudi začasnih št raj kov, pomanjšiinja te-• lončkih prihodkov, večje nezaposlenosti, preseljevanja liaše-delavstva iz krajev, kjer so tovarne izdelovale zgolj le vojne potrebščine, in ker ljudje sedaj trosijo manj denarja, I;alcor tekom vojne, itd. Radi tega je postala prodaja že preje kupljenih boudov vu zastopnika.Mestnega odbo-;si dejstveno ali po izročilu le ra OF spregovorila Marija Va ^rend, Prišli v novi svet še prec pred silieva - Saričeva, namestnica Ko,umbusom' ki Je s svojimi predsednika Moskovskepra sov- momarji pristal na koralnem jeta in namestnica predsedni- oto^u Zahodne Indije ter po-nika Vrhovnega sovjeta Ruske' !jubil dobro grudo po dolgem sovjetske federativne socialis-iin kurnem potovanju po mor- \ -ja, kakor pa nakupovanje novih državnih obvezirfe. kajti I tioiiei republike in major žavo-jJU to jo povsem normalni pojav povojnih vpljivov. Petinosemde-->•< milij nov naših državljanov7 in tu živečih inozemeev je ku-p lo tekom vojne kar za $.10.000.000.000 takozvanih K-lxmdov in tudi za jednako ali pa še večjo svoto dragih vladiniii lnm-lov. Pričakovati je bilo, da bodo mulaljna prodaja vladiniii bondov postala manjiša radi spremembe gospodarskega položaja limoLT ii naših državljanov, kar vse vpljiva audi na začasni ('in:iii<-ui položaj poedinih. obitelji in članov rodbin, kateri so biti tokom vojne večinoma zaposlerii pri izdelovanju vojnih potivb^in. I^rtHlaja zgoraj imenovanih bondov. oaironia zamenjava '•■h bondov v gotovini, je, — dasiravno na pni pogled veli- v nfsnioi le majhna, kajti glasom poročil zvezi n eg; i za-klnduega urada, ima izmed vsakih desetih ljudi, ki so tekom vojno kupili imenovane vladine bonde, še vedno»po osem oseb 11* bolide v svoji posesti. /nkladniški vi>ji uradniki so že preti mesci pričakovali, da bode prišlo do (tega. gibanja med n:iŠim prebivalstvom ta- ronkov, predstavnik Sovjetske' Med prvimi potovalci v novi vojne misije v Sloveniji. Vse svet sta najznamenitejša se-mesto je bilo v zastavah in vsa'vornjaka Lief Ericsson in množica je grmel?/ v navduše-1 Thorfinn Karlsefeni, kajti, nih pozdravnih vzklikih. j njuni osebnosti se odražati v To kar so izražali vzkliki zgodovini tako jasno kot kate- to vse ni nič proti občemu navdušenju, ljubezni, in to silno in veliko, kar je ostalo neizrečeno, ker se kljub prekipevajočim manifestacijam bratstva Sploh ne da izraziti, so ven- rakoli druj?a zgodovinska oseb nost Srednjega veka. Sicer so nri povesti o njunem potovanju v novi svet brez izrecnih geo-grafičnih podatkov, a navzlic temu pa navajajo, da je bil darle globoko občutili. Sivolasi,Lief Poznani Evropejec, ki je starec se je izrazil: "Vedelteiul>ra, oouroma med 1. in 24. srp- j podba zaigrala himno "Hej idu 2 namenom, da kolonizira Ših otokov v severnem Atlan-iombroiu. so na&i drzavljiuri prodali za š4 25,000,000 svojih j Slovani", prepevalo so jo isto- Ameriko. Thorfinn, ki je bil jtiku. Eden izmed njunih povojnih bondov, d očim «o istodobno kupili 7.a Š-Ti4,000,000 no- časno množice v slovenskem, vodilne islandijske rodbi-(tomcev je leta jiozneje tako vih. To je sicer slal>a pojava in pri državnem zakbidništ\m so delegatke pa v ruskem jeziku. ,ne\ Je PotovaI v Ameriko ne- potvori! zemljepisne karte, ki li t. ira pmr nič ne vesele, kajti dognali -^o. da našo Prav enako je bilo na Ble- kaj. let za Liefoni — njegov.sta jih brata rabila na svojih ljudstvo tekom letošnjega septembra prodalo, ali spremenilo d". Ob dohodu je strumno po- P°skus kolonizacije pa se jej pomorskih potovanjih, da je v denar, še enkrat toliko svojih vojnih IhuhIov. kakor tekom zdravila častna četa junakov, spričo sovražno razpoloženih ,izgledalo kakor da je bil eden spet se je vsulo na kolono av- Indijancev izjalovil. Proučeval od bratov odkril Ameriko. Mo-tomobilov morje cvetja in mno ci tozadevnih legend in pripo-|gcče je. da se je kateri od žice so navdušeno pozdravlja-!vestl niso edini v tem kje i teh dveh ]>omorskih pustolov-le. Za iskrene pozdrave se je |sta omenJena severnjaka pri-jcev zares približal obrežju A-zahvalila v imenu delegacije staJa' nekateri trdijo, da na merike, a dokazov zato ni. Tu-trebne, kajti mnogim prodajalcem je začasno zmanjkalo Aleksandra Nikiforovna Zaha-:Labradorju' a Z0Pet druf?i °pi- di ni dokazov, ki bi pričali, da tovine pri naknimvanju potreb-V-iu, kakor pohištva in tudi|rova partizani jz Belorusije.!si dajejo misliti, da sta pri- (je resnična storija o nekem hiš v bližini svoje zaposlenosti. Nato je vojaška godba zaigra-|stala v Newfoundlandiji, Novi, Jean Cousinu, Francozu iz Kljub vsemu teiuu \>u piodaja preje kupljenih bondov gxj-jla mogočno sovjetsko himno1 ^k°tiji ali pa na obalah Cape imrnja, da so mnogi ljudje potrošili svoj gotovi denar, ker j in med bui;nim vzlikanjem j^retona. Pravijo tudi, da so morajo čakati, da »e tovanie spremene, tako da bodo izdelo- množic so se gostje odpeljali,seve! njak' Pris^' ce'° do Rbo- okoli jezera: bili so presene- jali so celo, da se je preneslo iz roda v rod tradicijo, ki je napovedovala prihod novih belih ljudi, sličnih njihovim belini prednikom in prihajajočih od one smeri, kjer vzhaja solnce. Domačini so verjeli, da so jim ti ljudje poslani, da jih vladajo. Kdo so bili ti legendarni beli ljudje? Znabiti jih lahko priznamo kot simbolične p redhodnike vseh različnih ljudi iz starega sveta, k' so prešli in zgradili dežele in narode na kontinentu do katerega nam je pokazal pot Krištof Kolumbus. sanjač, raziskovalec in slaven pomorščak. vale civilne, mesto vojnih potrebtščin. Radi 'tega so od 1. julija nadalje, prodali za £1,400.000,000 vojnih bondov, katere čoni ob naravni krasoti tega f*o zamenjali za gotovino. Pričakovati je tudi. da se l>ode ta prodaja tekom prihodnjih 12 mescev nadaljevala v toliki meri, da*lMwle segata v bilijone dolarjev. Da s<« uredi naš državni dolg, bode seveda nastala t ud potreba izdanja novih 1 kilidov. dela Gorenjske. Posebno veličasten sprejem de Islanda in nekateri trdijo, da je dokazilna svedočba njih prisotnosti v tem kraju tako-zvani "Round Tower" (okro- in pozdrav so priredile sovjet- stoIp) ° katerem se mno-skim delegatkam Jesenice. —lf?0 razPravUa v interesiranih krogih. Novejši kritiki pa so Spet je deževalo cvetje, spet kajti vlada txxle ipotrebova-Jje Vsa množica ob igranju god- mnenja, da je dal omenjeni ta mnogo gotovega denarja tudi v bodoče. Ta denar bode do-^e vzneseno prepevala "HejiStoIp z^raditi kolonijalni go-bila v prvi vi -ti i*\ trgovinskih l«mk, kajti te banke bodo v Slovani" in s spoštovanjem po-lverner Rohde Islanda, ki v svo- :Midoče glavni izvor denarju, katerega IkmIc pirebivalstvo po-tretH»valo. Te banke so istodobno lastnice največjega dela dušala sovjetsko himno. Polji. °P°rokj*4 tudi pogosto orne tem prvem sprejemu, ki so se -t ira javnega dolga, kaiteio dejstvo sevala ni po\'olji niti ga udeležile domala vse Jese •aukam, niti svexiiiemu zakladuiškemu uradu. nice, se je vršil v tovarni, v velikem okrašenem prostoru nja svoj "iz kamenja zgrajen mlin na veter." Motreč druge posetnike novega sveta pred letom .1492 \ o-taleni pa pomenja prodaja za one ljudi, kateri hite sredi strojev, pozdravni miting naletimo na še večje domneve p remi nja t i svoje b uide v gotovino, da se na ta način iznebc ki je Priredi,° jeseniško ,glede resničnosti pripovesti o delavstvo zastopnicam sovjetskih delavk. Ko so se zastopnice sovjetski h žena vrnile v Ljubljano, jih je med gostim špalirjem •uijvaniej-e ofcrestonosne naložitve fAojega prihranjenega denarja, katerega 3>i inače lahko rabili, ko nastopi za nje resni-i iv čas potrel>e, kakor na primer na stara leta in v slučaj bolezni. njih potovanjih v novi svet, kaj tisočim imamo o severnja- kih vsaj gotovo zaupanje vred ne in zanesljive zapiske, pa ni mogoče reči o teh drugih — od pošte po Aleksandrovi cesti i Ircih, Velših, Benečanih, Fran-do opere spremljalo viharno (cozih, Kitajcih in iskalcih raz-navdušenje. Ko so izstopile pridnih dodatnih drugih narodno-operi, jih množica ni pustila j sti — več kot to, "da-so zna-dalje. Vsakdo jim je hotel stis biti res dosegli novi svet, a dokazov, ki bi bili zadovoljivi v tem pogledu nimamo.?* — Lahko vefjamemo n. pr. da so Kitajci ali pa Japonci dosegli obrežje novega sveta s svojimi ladjami že pred letom 1492. Znana je ena taka pripo ves t, ki pravi, da so preko niti roko, vsak bi jim rad povedal, kako zelo jih ceni kot predstavnice najnaprednejših žen vsega sveta. Gledališče je bilo nabito polno in ko so se sovjetske delegatke prikazale v svoji loži, se je vihar navdušenja prenesel Dieppe, o katerem je bilo rečeno, da je ugledal obrežje Brazilije leta pred drugimi evropskimi potovalci. Znano pa je, da je Brazilijo ugledal neki poznejši krmar, katerega ladja je bila. liki Cousinova, zanesena proti zahodu, ko je plula ob vzhodnem obrežju Afrike... O baških ribičih je bilo tudi' rečeno, da so prepluli Atlantic pred Kolumbu-som. Za i tiski potovanj, ki so bila podvzeta v času, ko ni nihče slut il,da obstaja še en kontinent in to obsežen kontinent zahodno od Evrope in vzhodno od Azije, niso zanesljivi, kajti oni, ki so te zapiske sestavili so bili sami v zmoti. Vendar je verjetno, da so brodarji že pred Kolumbusom od časa do Časa pristali na novi zemlji — včasih je katerega gnala v to smer morska nevihta, včasih, jih je gnala drznost in pustolovščina — zdi se pa, da ni bilo nobenemu od teh do tega, da bi to novo zemljo globlje pregledal in ostal v njej tako dolgo, da bi si zaslužil ime "odkritelja novega sveta". Ta slava je čakala Krištofa Kolumbusa, katerega potovanja proti zahodu niso bila gole epizode posameznega pustolovca, pač pa pričetek no- SMRT PIONIRKE No. Chicago, 111. — Tukaj je umrla Agnes čepon, rojena Mikš. v starosti" 72 let. Doma je bila z Vrhnike in v Ameriko je prišla pred 44 leti. — Zapušča sedem sinov in dve hčeri. ma pomanjšujejo, dokler se dohodninski davek za takozvane male ljudi popolnoma ne odpravi, in nadomesti z davki katere naj plačuje v bodoče b-veliko podjetništvo. The:itre t.uiM predstavlja CAROUSEL N»«v;i ^'l;i-lnna ijrru slavni » v ropski iirri ''laUiom'* <><'s<*~«-:ir liamiiK'rstcina 'J PimI v<«l«tvoiii Itonhen Mamnulian;i Ples«-: A_-iit» «t«> JI i lie, Z John Kaitt — Jan Clavtonl MAJESTIC THEATRE t trli St. pri Broadway n. r.-v)7'>». ZvetVr «>l> •SJUti. im.jioMuo t'-ef. it. »<>h. oh L'..*M> Zrn'110 hlnjonje Glashrrm privlačnost Theatre Gnili!; OKLAHOMA! i tlačim Itii !i:ir-I Kn^ers Ktiji^a in l«sc~oar Haiumersiein '2-z'i. I'm) v slovstvo. Polejr drugih jezikov se je Gretfor-čii bavil tudi s srbo-hrv&ščino in češčino in si tako razširil svoje jezikovno in narodno obzorje. Ko je leta 1864. napravil z odliko maturo, so izšle v "Slovenskem Glasniku" že tudi prve njegove pesmi pod skupnim naslovom "Domorod-ne iskrice", že tu se glasi mlada Gregorčičeva pesem, polna domovinske ljubezni, n. pr. v pesmi "Dneva nam pripelji1 /ar", kjer pravi o jutranji zori : S pasom zlatim svet ovija, temni mu jasni obraz, zlati up mi v dušo vlija, da nam lepši vstane čas. V pestmi "Eno devo le bom ljubil" jasno izpoveduje, da bo njegova ljuba Slovenija, on pa "Slave zvest bo sin". Tako se je začela Gregorčičeva pesniška pot med narod. leta 1867. pel p ri Sv. Duhu na Libušnjem novo mašo. Prva njegova služba je bila v Kobaridu. Usoda ga. je zanesla zopet v domači kraj, kjer je našel družbo zvestih prijateljev. Skupno z njimi je ustanovil čitalnico in pevski zbor ter povzdignil Kobarid med najbolj zavedne kraje na Goriškem. Tu se je v polni prostosti razmahnila njegova mlada ;»esniška sila. Iz tega časa izhajajo njegove nežne, v narodnem duhu zapete pesmi, ki so kmalu našle svojega skladatelja ali pa se pojo i>o prostih narodnih napevih n. pr. "Njega ni". "Izgubljeni svet" in dr. Ko je začel izhajati dunajski "Zvon", jra je nazdušeno pozdravil in postal njegov glavni sotrudnik. Svoje ime je dolgo skrival pod. črko X. toda njegove pismi so se tako razlikovale od drugih, da so takoj izdajale ime pravega pesnika. Nastala je doba njegovih najlepših poezij, polnih ljubezni do naroda in človeštva. a tudi boja in bolesti s človeško usodo, ki jo je občutil pesnik v lastnem življenju in jo skušal premagati z VERNI OPAZOVALEC. Predivo in pezdir Petorica zunanjih ministrov se je razšla. Londonske mirovne konference je vsaj za sedaj konec. Mnogi upi so splavali po vodi in vsepovsod je slišati pa citati nečedna obtoževanja, obžalovanja vredna natolcevanja, napačna sklepanja in vsakovrstna ugibanja. Eni pravijo, da je bil vzrok konferenčnemu neuspehu čim-dalje večji prepad med Ameriko" in Rusijo. Drugi trdijo, da je bil strah pred Rusijo in narobe tisto zlo. Tretji — in teh je pač največ — pa zvračajo vso krivdo kratkomalo na Mo-lotova. oziroma Rusijo. Med temi slednjimi je kajpak tudi newyorski dnevnik, ki predaja pod imenom "Daily News" svoje nazadnjaške neslanosti med nami in ki so mu Sovjetska Rusija, pa vse druge moderne reforme, stremeče za zboljšanjem človeške družbe, kakor trn v peti. To. da ne bo Žukova semkaj na obisk, je moralo to nazadnjaško tetko spraviti v hudo nevoljo. Pa se je zadnji četrtek zato z vso jezo zakadila v Rusijo, ji obesila sabotažo londonske konference na vrat ter v svoji onemogli ihti na vso moč zarožljala s sabljo proti njej." Ampak samo zastran te pre- grehe bi ne bilo pametno, če moškim ponosom, navdušujoč bi mi sedai ali Pozneje napad-sebe in druge na delo in boj,Rusijo, nravi omenjeni list, za zmago resnice in pravice. ^pied tem ko mu Se vseeno ™ Pesnik hoče biti pravi narodni pevec in poje v pesmi "Moje gosli": čemu mi gosli, gosli zlate, srebrne strune, slonast lok, te, slavna vila, so le zate, na jih nazaj iz mojih rok! Po gosi i h z javora mi segni, po takih narod koprni, na nje mi strune tri nategni, Obenem je nastopil svojo tež- domačih glasov strune tri. ko življensko pot. Mikalo ga je. da bi šel na univerzo, toda razmere mu tega niso do p tiščale; odšel je v bogoslovje in Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * Hrm«* af Spring Tline of BIomoo (Cretnl (u| * Po Jeaern Kolo * S pava) Milka Moja Orphan Waits * Dekle na rrtu OJ, M a ritk a. pegljaj * Barfii-a Mladi kapeca*« * Happy Polka če na tujem * Slovenian Dano* Vanda Polka * Žida na marelc Veeell bratci * Oblo Valley Sylvia Polk« * Zvedel sem nekaj Ko ptKHca ta mala * Zvedel sem nekaj Ko ptlčira ta mala * Helena Polka Slovenska Polka * Pojdi i menoj Dol ji planine * Barbara Polka E^-ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piano-Jtiarmoiiiko za SI. Po 25c komad Moje dekle je že mlada Barbara polka NaroČite prt: Knjigarni Slovenic Publishing Co. tli W. 18U> Htm Yarfc 11. N. T. Odslej so strune resničen iz-i: raz njegove srčne krvi. Zdi se mu, da bi stopil med narod in mu žrtvoval to svoje srčno-kri: Mojo srčno kri škropite po planinskih solnčnih tleh, kakor seme jo vrzite, po doleh in po bregeh. Iz te krvi bodo pognale tisočere cvetke, ki jih bodo brali dečki in deklice. In srce jim bo ogrelo cvetje vzrastlo iz krvi, da za rod in dom plamtelo bode jim do konca dni. Pesnik gleda vtemne čase svojega naroda in se spomni zvezde, "ki naš rod vodila je". Poln pričakovanja zre v "vrne-li se še kdaj ?". In ker zvezde ne dado odgovora, vzklikne iz g lobin srca: Pridi, vezda naša. pridi, jasne v nas upri oči, naj moj dom te zopet vidi, zlata zvezda jasnih dni! Kakor dekle, ki v sveti noči išče v tolmunu odgovara na svoje srčno vprašanje in pričakuje, da se ji prikaže obraz njenega izvooljenca, tak bi se pesnik rad sklonil nad skrivnostno globino bodočnosti, da bi videl usodo svojega naroda. Pnnagnil rad bi se nad vodo, prisluškal, kaj bo val šumljal, ne svoje, naroda usodo v proročnih valih bom iskal Kdaj srečno moje bo domovje rešitve njemu le še ni? Kaj mi razkrilo boš valovje, nadja se srce — in boji. In ko je dvignil pogled in zagledal potuj čeno slovensko zemljo, se mu je zdelo, kakor da je na stari slovanski perga-ment tujec napisal svoje besede. Tak list prostran si ti ravan, naš ded tu pisal svoja dela, naš govor čul se prek poljan, tu pesem naša je živela. jijo po glavi misli, kako bi se znesel nad Rusi. Mati vseh njegovih želja je strta, premagana in ponižana Rusija. To mu uide že kar v naslednjem odstavku, ko preskoči široko vrzel deslednega izvajanja in sklepanja ter začne svariti sebe in nas druge pred ruskimi prijatelji v tej deželi — pred komunisti in njihnimi številnimi sopotniki, ki gredo, kakor to trdi ta list, čez drn in strn z Rusijo. Z rrjo držijo celo v njenem potegovanju za to, da bi ji bila dana beseda v ameriški kontroli nad premagano Japonsko, čeprav ni imela pravzaprav nič posla z zavezniško zmago nad Japonci, se jezi naš ljubi sosed nepremišljeno dalje, ne da bi le količkaj čutil, kako strašno se s takimi čečkanji po zobeh tolče. "Should we ever get inte tussle with Russia" — že spet tisto nesrečno rožljanje s sabljo proti Rusiji! — "the Communists and fellow travelers in this country would sabotage our war efforts in every way they could, if ' we let them", modruje "Daily News" tudi v tistem svojem uvodniku zadnji četrtek. Kotel ponvi saje očita. Ta ko lahko rečeno, če se še spo rrinjamo, kako je gospoda okoli tega lista na vse pretege skušala osmešiti vse naše vojne in mirovne cilje pa smotre. Nato nam še posebej razodene svoje nazadnjaško srce ter pove svojo željo, 710 kateri naj bi imela naša vlada radi atomične bombe najete vohune med drugimi deželami seveda tudi na Ruskem, a kakor moremo sklepati po njenem prejšnjem ravnanju, bi ona prva zakričala v svet, da je Rusiji sam« do ukane, ko bi čistila deželo izdajalcev. Seveda so stvari sedaj take, da za sedaj še nikakor ni misliti na kako vojno z Rusijo, nam na vsa usta zagotovlja naša tetka v svoji veliki zme- 1 a. i Ampak to ne bo tako za j zmeraj, skuša potolažiti sebe. -Tista nesrečna sablja proti t Rusiji ji kar ne gre iz glave, pa ji ne gre! In z njo žal še mnogim drugim ne — tu in v Angliji. HELP WANTED DELAVKE ISCEJO HELP WANTED potrebuje SE , HOUSEKEEPER j PERICO Permauent l»ositionf intelligent. «a- POMOČNICA 1» K I POSPRAVLJA. liable woman. take complete charge.' XJU — CEIA1TNI ALI DELNI ČAS Fine home. Brooklyn Heights. Busi-STALXA SLUŽBA. DRŽI SE TUDI ness couple, lo year girl, own room.' I»ItUGA POMlir. DOBRA PLAČA — i ! GIRLS >n Ks|icrie»KLYN XA 8-2066 < ltVl—200) HOUSEWORKER - COOK FLUSHING. L. I. SLEEP IN. 2 CHILDREN, 2 ADULTS GOOD PAY PRIVATE ROOM A L 4-:i(»rtl (104—'.MIH i ŠIVILJ E Xajholje vrste podjetje ZMl >ŽN K IZDELOVATI CEL( »TNt KROJ Vprašajte: MRS. C. 1 /EV 1X1! iio WEST .V,tli ST.. N. Y. C. 1 CO 5-S75U ROKAVICE ŠIVALKE — '-INSERTERS'* "CLOSERS" * IN DRUGE Delo im) konmda ali plaftt po izvežl milosti Dobra lestvica Stalno delo. — Govori se reško v prostorih. — Vprašajte: * i V TM A X- L A n X, TUi; X< « suh 1 »ri-jetmi i>ki»lii-n ltotira pkt<**n SC 4-fUtSli — 15 \V. Slst ST. New York City <1 I R Ij LLCHT HOUSEWORK CARE FOR CHILI). AGE 2 OWN ROOM AND BAT11 .< 1 -jr, A MONTH Call BELLE HARBOR 5-2S55 (104 —ItMl» 1 I'.H;— (J I R L CAKE FOR 1 YR OLD CHILD K— r. DAILY EXCEPT SUNDAY MEALS GOOD PAY roNCEXIAL SURROUNDINGS Apply : Mrs. L. Michael« mi l'.Hio E. 10th ST. BROOKLYN ES .>!':;:>2 (liHi—202) In ljudje božji, le to pa nič drugega ni pognalo zunanjih ministrov razklanih misli, slabe volje in praznih rok z londonske konference domov. A zdaj zatrt je tod naš- glas in tuji krog zvene glasovi, tuj trg in grad, tuj ves je kras oh, naši so samo grobovi. Zagledal je mater "Domovino". kot "vdovo to/.no zapuščeno", ki "svet sovražni jo prezira". A prav zato: Ker ves te svet tepta z nogami jaz ljubim tem zveste je teT jaz ljubim tem srčne je te, a ljubim te s solzami. In preko vseh bolesti in solza ji kliče; Bog čuvaj dobroti j ivi te, Bog živi te, Bog živi te! Ta vera v zmago slovenstva raste čim dalje bolj, dokler se končno ne izlije v veličastni PepelniČni noči", kjer pesnik kot svečenik in prerok kliče svojemu narodu: Le vstani, borni narod moj, do danes v prah teptan, pepel ni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan! Toda v pesnikovi duši se vzbudi težka slutnja. Brez kalvarije ni vstajanja. Ta njegov toliko trpeči narod, ta "trop trpinov", ki ga je pesnik blagoslovil in mu prerokoval vstajenje, bo moral pretrpeti še zadnje, največje trpljenje. V valovih bistre Soče se bo odločala njegova usoda. Tako je nastala ona čudovito preroška oda "Soči", ki jo danas bolj ko kdaj s trepetajočim srcem deklamiramo in poslušamo. — Pesem je čudovit pesniški u-motvor, en sam izliv pesnikove domovinske ljubezni in preroškega duha. Kako lepo pozdrav lja v začetku svojo znanko Sočo z mladostnimi spomini. Verzi se vsipljejo kakor poskočni valovi preko skal. Naenkrat se reka razlije in pomiri, kot da se je zamislila. In pesnik vprašuje: (Dalje prihodnjič) Kupite en 4'extra'* bond ta teden! G L OVES Permanent Pwuretluie Julhj Exile rienced KI LE RS & INSERTERS Pleasant surroundings — Apply NA 1 »ELMAX. :m 4th AVE. on FABRIC GIjOVEK—Good lay X. Y. C. (Near 2.11 h St. > 11 5--40S _f 105--201) H O U S E W O R K E R SLEEP IX. OWN ROOM GOOD SALARY FLUSHING CH 2-66U0 or FL 3-6016 __{105— 201 > H Ol'SE W O R K E R PR IV ATE RESI DEXCE PLAIN* COOKING GOOD PAY MANHATTAN" BEACH SH :J-.VK)7 (105—201) W O M A X GENERAL HOUSEWORK - DAYS TUESDAY AND FRIDAYS - 8 HOURS .Vi'" AN HOUR IJEXSONHI"RST C-stiSJ 111)4—200) PILE CIjERKS ! under :io Pennsiiient Petnuime Positions | N«i KXI'KKIKXfE NF.CESSARY \ -<-_;o START Apply: PARENTS MAGAZINE i 52 VANDERBILT AVE.. X. Y. C. 1 t.)pi>. <*rand Central Station I i li«—100* HOUSEWORKER GENERAL LOVELY HOME. LIGHT COOKING SLEEP IN OWN R00.M •BRONX» T A 2-27.10 (UH—lOO) COOK — AND SERVE, LIGHT HOUSEWORK NO LAUNDRY, SLEEP 1>. OWN ROOM. TOP SALARY REFERENCES ES tHwUu (103—199) —HAND EMBROIDERS— EXPERIEN C 'ED ON FRINGE SHAWLS. WOVEN BLANKETS AND INFANTS WEAR i No Home Work) Apply JULIUS BERGER CO. 34 OLIVER ST., NEWARK, N. J. < 195—201» GIRLS AND WOMEN TO WORK IN FINISHING ROOM OF LARGE CALENDAR & PRINTING PLANT STEADY WORK GOOD PAY Excellent Working Conditions EXPERIENCED GIRLS & FORMER EMPLOYEES PLEASE NOTE SECURE YOUR FUTURE APPLY AT ONCE The OSBORNE COMPANY Brighton Road CLIFTON, N. J. Help Wanted (MALE?) NEW YORK CHAUFFEURS P A C K E R S Strong, wiliinj; (NEW RAG RUSI NESS k Steady work, good pay INDUSTRIAL WASTE CORP. 110 FRANKLIN ST., N. Y. C. PRIZORI IZ NAJBOLJ PRILJUBLJENE SLIKE LETA 1945 Resnična povest borečtga *e moža vsake ith> . . . Emit* Pyle-ora "Th*> Story of G. 1. Joe" film ki ga sedaj proizvatajo v duh ne gorskih gladiščihs The Globe, na HroaJnogu i n 44i. ulica in v Gotham, Broadway in 17 ulica v New Yorku. COOK - HOUSEWORKER EXPERIENCED — REFERENCES NO LAUNDRY 2 adults and children t nurse for children) $35. WEEK Sleep in or out—Midtown apartment Phone AT 0-44t?J after 4 PM (105—201) S HOES ( i OPERATORS — SINGER MACHINES 1 Permanent Peacetime Jobs Good Pay BESTMADE SLIPPER | 124 SI EG EL ST., BROOKLYN j (195—196) F I N G E R W A V E R ! All Around Operator Go«h1 Salary — Short Hours J Permanent Position Apply: NELLIES SALON 1135 LEXINGTON AVE. X. Y. C. <70th StreeO_ (liki 2 Y W O R K Apply - DIETICIAN POLYCLINIC HOSPITAL 345 WEST 50th STREET NEW YORK CITT HELP WANTED MOŠKO DELO (106—202) H E L P WA N TED Helt) Wanted (Male) WANTED — .MAN or COUPLE COUNTERMAN EXPERIENCED Reliable, capable of taking full charge of counter, efficient REFERENCES ES 5-3332 (100-—108) N E W YORK New J e r s e y HELP WANTED — (MALE) MEN TO WORK IN CHEMICAL PLANT Some Exfierience Preferred — Will Train Willing Worker — Good Pay; Steady Work. — Apply: ORBIS PRODUCTS CORP. 55 Virginia Avenue, NEWARK. N. J. At the Newark-Elizabeth Line (190—196) BOYS — BOYS for - SHIPPING & STOCKROOM $22 Start — Good Opportunity Apply: PARENTS MAGAZINE 52 Vanderbilt Ave.. N. Y. C. Opp. Grand Central Station (193—199) BOYS — YOUNG MEN! No experience necessary; Perma- I nent peacetime jobs—PACKING, | SHIPPING — OPERATING — iu | Stationery Establishment — Good j Pay — Apply WARSHAW MANUFACTURING j CO.. 1 Main St.. Brooklyn, N. Y. j (193—199). DLA8 NARODA"—NEW YORK TUESDAY. (KTOBKli a HM-~> ▼STANOVITEN L. Wtl m & p-. tri n A i rr« Ruski spisal If iKALKL F. M. lV^l\1 k 1 ii iv/ DOSTOJEVSKI ! IZ SPOMINOV MLADENIČA m Vj Hr 4 Obnovilna dela v Sloveniji roman V T. I »Vil »lili j«' že mm lil j «*m jaz kriv. Meni sam« um na se vč:t-^ H i eelo smešno zdi. IVjiniti ne iiorem, kij se (loga j a z menoj. Ali -eni i l»s'i«te:i ali pa sem Mv«mvi1 s pravega tira iu «le'am 'leumiio-t i.' dokler me ne xve/.ejo. Včasih se ml dozdeva, da se mi meša: veasili pa, tla sem -o Mizu otročke duhe. šolskih klopi in da si lazpisajen iu nagajiv >olai* Tega je kriva Pavlina, le M ue liilo teh šolaiskilt nagajiv ost i. da ni Jij Kdo vi'' Morda sem to uanilii je ž.e to r.isinorrivanje .samo n;: ( 11') ea se je okreuila iu gledala srdito in začudeno. Mimoidoči so žareli gledati, nekateri so >e celo ustavili. "Ilein!" je zakokodakal zo^Kit l»aron s podvojenim kokodakom in ]iodvojenim gnevom, "da wold!" sem zategnil ter mu zrl v oči. "Ste li nori.'7' je kriku i I ter zamahnil s svojo paleieo inalodaue /,<• iirenlašen. Morila ga je zmedla, moja ohleka ; kajti liil >eiu zelo čedno, skoro elegantno oblečen kot čU»vek. ki .goiovo spada k najboljšim krogom. ".la \vo-o-olil!" sem zakričal nenadoma na vse grlo. zategnivši "o", kakor vlijejo IJerliu-ri. ki rabijo \sak lii)» frazo "ja wold"* v pogo-\/. obupa ^snjjvoru ill pri tem vlečejo črko "n" več ali mast bi neumno !) j n je, } k »t < vodeni samo kot I'avlina! Xeinnra Stanje industrije izrazi" i razlirne slopu je inisl mi i l>- 'I'udi mi ne gre v glavo, kaj je na n.jej lepega, čutkov. la pa pa je vemlarle. prav lepa! Saj tudi dru-j iJaron in baroiiiea sta se naglo okreuila 'in Uiiu m<'ša glave. Visoka j< in stalita. Le pre- j preplašena skoraj tekla pn><-. l;cmoil občinstva \itka je. /ali -r mi, da bi jo bila ino/no v zve-j so začeli nekateri govoriti, drugi >o j,ie >ei iiij spraviti al" pa pregauiti na dvoje. Stopi-Jnmt rili nedoiiinevaje. Si«-er pase ne spominjam i jo ima ozko, dolgo iu ta mi provzroča muko. j več dohm. I nivo pravcato muko; lasje s.» rdečkasti, oči • Obrnil srni se 'in o<|šel z navadnim korakom] pra\ ma-je Ali kako vam zna ž njimi gleda.: i k Pavlini Alek-ainlrovni. Toda v razdalji sto ponosno in dostojanstveno. I*red štirimi me- korakov »ogovor z d« -m M o ■ LJUBLJANA. — Konferen Jugoslaviji, ce Enotnih sindikatov združe-hin delavcev (ESDZN), so se 5. julija končale z zborovanjem delegatov prosvetne stroke. Prejšnji dan, pa so zborovali delegati delavcev in nameščencev v kemični industriji. V tej zvezi so včlanjeni steklarji, papirničarji, milarji, izdelovali raznih čistil, izdelovalci raznih kemičnih proizvodov in delavci v sorodnih proizvajalnih panogah. Zborovanje delegatov podružnic E. S. Z. D. X. kemične stroke je bilo zelo dobro obiskano in so se ga udeležili zastopniki delavstva velike večine naših tovarn in podjetij te stroke. Kakor na vseh h prejšnjih so se tudi na tem zborovaanju Zaposluje okoli 700 delavcev in nameščencev. Med vojno ni bilo poškodovana, razen nekaterih po/.ganih barak. Stroji so ostali nedotaknjeni. Sedaj obratujeta dva stroja. Izdelujejo časopisni in pisarniški papir in papirnate vrečice. Med okupacijo je bilo delavstvo ves čas pod hudim terorjem. Takoj po osvoboditvi se je z vso vnemo lotilo dela. Tovarna Bonač v Kolieevem, ki so jo med okupacijo Nemci zar.lenili in ji postavili svoje komisarje, zaposluje danes 163'izdeluje razna delavcev in nameščencev. V j in muholovce, aprilu jih je delalo samo 70.|luje samo pasto za čevlje. — Delavstvo te tovarne se je med Primanjkuje ji pa škatlic. Po- bombardirana. Mnogi deli po- Kemična tovarna v Mostah djetja so bili popolnoma uni- l je prešla v državno last. De-čeni. Kolikor podjetja niso lavstvo je takoj ob osvobodit-poškodovale bombe, so ga ople-jvi pometlo z vsemi, ki so ga nili bivši lastniki, ki so odpe-jprej dolga leta šikanirali. Se-ljali pred umikom okoli 40 va- daj upravlja tovarno novo teh-gonov raznega materiala. — nično in upravno vodstvo. — Obratovanaja sposobni obrati Med okupacijo je delavstvo sedaj že delajo. Milarna dela izvršilo v tovarni več sabotaž-z mirnodobsko zmogljivostvo nih de janj ,ki so odmevala po in izdeluje 1 vagon mila dnev- vsej Ljubljani in drugod. Tono. V polnem obratu je topil- varna predeluje boksit v kalci-nica loja, ki ima zmogljivost nat in izdeluje sulfat in galun. 6 ton dnevno. Izdeluje jedilni Njena letna zmogljivost zna-in tehnični loj. Vsi delavci in ša 600M tona aluminijevega nameščenci so bili pritegnjeni ša 6000 ton aluminijevega k pospravijalnemu delu, ki ga vega sulfata in 1000 ton ga-opravljajjo na udarniški način, j luna. Trenutno tovarna ne ob- Sedaj je zaposlenih S7 oseb. Tovarna Union v Mariboru čistila, paste Zaenkrat izde- okupacijo sijajno vedlo. Od starega predvojnega delavstva m seči. ko sem ravno nekega večera d alg iu bilten m po s.e/.i v drevored, s,, ustavil sretli ilrvvomla ter čakal barotiie,. in barona. \ razdalji jM'tih korakov -rili s(- odklii iu poklonil. Spominjam se, da je bila baron;eu v svileni. ■'•m leivfl tel- ile vii r • la me Ilie ISasfi )<• majhne, nenavadno tolstim in \ise«"jn: po«l-videti; ob raz; i predrziiili ooi. i.riimliiio in v lečko. ono del m'I a iu s si ra bradkotn. da ifiti vratu ni bih bakrena sitega, drobnih, zlih in Modi. kakor da hoče izkazati milostno naklonjenost. Iiarou je suh iu visok. Lice ima, ka-l or je to že navadno pri Nemcih, nepravilno i t pokrito s tisoči gnhie. Star je kakih petin štirideset k*t ter nosj na«H*nike. \oge se mu začenjajo, skoro bi rekel, gori pri prsih: to j.*, neka posebnost. Ošalien kot pav. nekoliko tre-b»|šen. Nekak ki»nštrunji izraz mu igra na obra-Jii ta po svoje nadoinestuje bistroumnost. Vse to sem utegnil opaziti v treh sekundah. Moj puklon iu klobuk v rokah nista sprva nima lo vbudila njene pozornosti. Samo baron j«- iialahko il\i-nil oluvi, baroiiiea pa je kar plavala mimo incite. ".Madame la luiroiu-xso,^ sem izjuegovoril glasno, razločno in_ s |M>vdarkom na vsaki l»e--*ede. •* ja ai Iboiineur d* etre vck re eselave." <brazoiu. Dohitel s,-m jo na pragu. •'Izvršil s<.|n . . . neumnost !* stopil na njeno stran. "Ill kaj za!o.' To je s4Ml;,j v je zavrnila in im|š|;i jMJ stiijuiivii pogh'dala. \ es lisi i v«*čer selil blodil po parku. (j;l se Je ce]4) jast- tovarna v Vevčah. Tovarna je'ne j.eči za predelovanje kro-"Oener-d želel lil "i J° izrazil pred moderno opremljena in znaša move rude. Tovarna bo začela , • ' ' "* ln,) naravnost k odhodom, da G. mesecev ne bo niena zmogljivost 700 ton me- z izdelovanjem amonijaka in vorit i r'ji'i'i> e• d' i na šn V '' ^ ■ 'lo'( | mogla delati. Delavstvo pa se'sečno. ' solitrne kiseline, za kar je Nemcem " <","'I>MJ('1" nekim j0 naglo lotilo čiščenja in ob-| Tovarna lej»enke Charles S prejela navodila odpristojne- j nove in danes so obrati že [Moline v Slapu pri Tržiču za-ministrstva. Tovarna je da l,a,<>»i pripravljeni za delo, ki se bo sl su* takoj začelo, čim dospe obljubljeni p remog. Medtem so .delavci dali iniciativo za zbi- vskli- "Z nekim \enieem.'! Ta Neme« Wiirmhelm in v ažna oseba ! [ ><»v<»li I Uiovosti ž njim iu z baronico." "Nikakor ne." " Prest rašili st<* ju. dragi k n i 1 general. **Nikakor. Ž, P' sle gi spot I Je ranje starega materiala in so | sortirali material na zalogi. v^.i-i lu , I,:,',!a v 1,1,0 Ob normalnem delu je steklar- ' I Xs-,kl »"'x-di ponavljana fraza "ja \vohl"' i jo oni l.-^ko grdo v Jicrlinu mi I ki io oni t m.. i . : . .......... ' na delala z 800 do 900 delav- baromea. imam čast l.itj vaš suženj).! 1 1,1 vhs-ejo. Ko sem ga. srečal ci Dines jih dela 110 " JM ~ l^'*11 "limo hi,;;"ia- ^^ ^ steklarna pri Sv. Križu pri njemu obrnjenim Hn { ^J*,™" : J'\,-U'1 H'r ,,M' l'"P««.vil doiRofrašWi SIatini je imela ol)i. o i , . ii. iv um V !" T1 P;1 ,ma I,amnU'a čajno zaposlenih 240 do 260 m, je velela, naj s, odkrije,,,. ,oda ^ ; a £ '"tn'>'tls"': j delavcev. Obratovanje se je u- hmd ,,, ponag.ua sen, s,-....... sebe. Vra*^ hk, na erva. ki se gV, sme. stanoviI(> 17 septeml,ra ani. kaj i ne je privedlo do tega! Kakor da sem ^ jo uvideva te sami. da imam tu- K() S() S(l lelos ' n|li izschcn ni,slavil v glolMH-im,. , pravico do samoljnl.ja. Snel sem klobuk ; J "^Ijcn- i - . ,. n uliiidno mi-.,,;.., . i , ^"""itv ci, so zagrabili za delo m pri- <;n! )e zakričal, ab Udjs, zakokodakal > - " ■t|„ uljudno, reke.: n| yge za ob|.atovanje/ za :, oh,,,ll1 k rni ^ in 'se j!« b iion obrnil h I T ^.r^ katerega potrebuje steklarna ......... ...................' spoštljivim pričako-K., . ! .ini1 1,1 ,,wl-'dom;i knknil -hein".1 vsinju ter ga dalje motril in se nasmilial. Oči l" !!<*k;,j da bi zaklieal "ja wold \ idno ienil je «du az m mogfl stvart niztoluiaeiti in obrvi do nee plus ultra (do skrajnosti), mu je veilno l»olj temnel. Tudi Uanmi- <|r.j»n zaklical sem dvakrat; prvič navadno gic pa zategnivši kolikor je moči. T