154. številka. Ljubljana, v ponedeljek 7. julija. XVII. leto, 1884. lahaia vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za av s t r i j Bko-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo j eden krat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veflkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolinami hiši, »Gledališka Btolba". U pravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slavnost v Gorici odpovedana. Seja za sejo, pogovor za pogovorom, dela, skrbi, tekanja, dopisovanja itd. toliko, da le more oai razumeti in verovati, kateri je sam že deloval za veliko Bvečanost, — in vse zaman. Nad pol leta že je odbor skrbno vse pripravljal, da bi bila svečanost dostojna Goriških Slovencev, a ko je bilo že vse urejeno; primoran je bil slavnost odpovedati ali pa se sramotnim pogojem udati. Stvarjo prišla takole: O pravem (asu je ulo7.il odbor prošnjo v dovoljenje, da se sme svečanost razvijati tako, da se sprejmejo gosti z godbo na kolodvoru in pri „Rudeči hiši" ter da gredo z godbo iti razkritimi zastavami jedni od kolodvora po Fran Josipovi cesti na Travnik v društvene prostore, drugi od „Rudeče hiše" po Dunajski cesti, Starem trgu in Kaštelu tudi tja. Od todi bi imeli marširati skupno ob VaiO- uri zjutraj na Kostanjevico po Gosposkih ulicah, za sv. Antonom itd. Po blagoslovljenji zastave imeli bi se vrniti po istih ulicah na Travnik v društvene prostore. Temu sporedu objavljenemu Že po „Sočiu je vlada brezpogojno privolila, dotični odlok je v rokah odborovih. Kar prinese „Corriere" članek „Lu grande Sloveniau, katerega je „Slovenski Narod", v št. 151. dne 3. julij objavil. Sicer je pa že v torek poprej g. dr. Venutti, odvetnik, ki živi večinoma od slovenskih novcev, župana v seji mestuega odbora glede te svečanosti interpeloval. Županov in glavarjev odgovor v tej zadevi objavljen je že v članku zloglasnega Corrierja Minoli torek sta bila v Trstu pri namestniku oba imenovana gospoda, dr. M auro-vich in baron K- chbacb. Napovedana je bila isti dan za osmo uro zvečer seja podpornega društva. Pred sejo dojde vladni komisar v drušvene prostore ter vabi predsednika, vodjo Povšeta, k razgovoru za drugi dan ob 9. uri. Toda g. vodja ide takoj na glavarstvo ter donese poročilo, da vlada apeluje na našo spravljivost in naše miroljubje ter želi, da bi Tržaški gosti — sicer z vibrajočimi zastavam', — toda brez godbe marširali po mestu. Zbirališče naj bi se preložilo iz Travnika h Katariniju, tako da bi naši gostje šli po „Via Giardino", po ulicah Semeniških in Gosposkih in čez Koren h Katariniju, dočim bi Ajdovski gostje morali za gradom na skupno zbirališče priti. Odbor se je tem željam vlade, da si jako nerad, udal, in udal šiloma, kajti prirejeno za svečanost je bilo že vse in vlada se je izjavila, da bi se znala inače vsa slovesnost prepovedati, ker je baje razburjenost meščanov velika. Nekateri židje, odpadniki in renegatje v zvezi z nekojirai ita-lijanisimi skovali so namreč neki protest proti tej svečanosti. Na čelu jim je bil neki Furloni, čegar mati je iz Prvačiue, in čegar pivo in vino kupujejo večinoma naši Tolminci in Kanalci, dalje vsi Venutti-ji in dr. Batič (ali kakor se sedaj piše Battigi) in še nekateri drugi, ki so podpise po mestu lovili V mestni seji v sredo ob 6. uri vzvečer vprašal je gosp. Lenassi Goriškega župana, kako stojijo stvari v tej zadevi. Župan mu odgovori, da svečanosti prepovedati on ne sme in zabraniti je n i mogel, toda poizvedel je od kompetentne strani, da se bo svečanost vršila le mej Katarinijevim vrtom in Kostanjevico. Društva smejo skozi mesto le po postranskih ulicah brez godbe in brez zastav. Na to izjavi župan, da je brezpotrebno protest odpošiljati oblastnijam, ker bi bilo to brezuspešno. Vender je zagrizen Lah Batič zahteval, da se pro-tesjt odpošlje. Za to so glasovali razen treh odbornikov vsi, mej njimi tudi g. grof Coronini, deželni glavar Goriški. Poročilo te seje dalo se je takoj tiskati, kar se drugikrat nikdar ni zgodilo, ter se je z nenavadno hitrostjo po mestu razposlalo. Že drugi dan šel je gospod vodja Povše k glavarju baronu Kecbbachu, da bi poizvedel, kako se strinja vladno dovoljenje z župauovo obljubo. A gospod baron je izjavil, da naša slovesnost se bode vršila po dogovorjenem programu. V petek ide g. Povše še jedenkrat k g. baronu b tiskanim poročilom mestuega zastopa v roki, kjer so bili naznanjeni oni sramotilni pogoji, katere je g. župan mestnim očetom objavil. Pri tem pogovoru je bil navzoč tudi policijski nadkomisar g. Marquet in žandarmerije nadlajtnant Konšek. Sedaj se je začelo že zahtevati, da Tržaški „Sokol", kateri je imel že dotično dovoljenje namestništva v roki, ne sme priti k slovesnosti z zastavo in v uniformi. Sprevod ua Kostanjevico od Kateriuija bi se ne smel vršiti po mestu čez Koren, za sv. Antonom itd., temveč le po nekem postranskem potu, po katerem morajo Kanalski in Tolminski trgovci in kmetje svojo goved gonit-na živinski trg. To je bilo odveč. Društvo ježe bilo prej prepopustljivo, šlo je do skrajne meje, zadnjih pogojev pa ni moglo nikakor v s prejeti, to bi bil samomor. Povemo naj še, da je glavarstvo to svoje postopanje opravičevalo s kupom pretilnih pisem, katere je dobilo. Neverjetno, a istinito, za to imamo svedoke. Deset ali dvajset nezrelih pobalinov napiše v 24 urah lehko tisoč takih pisem in to naj bi bil povod, da Slovenec ne sme v mestu uživati onih pravic, katere bi se niti Hotentotom v Avstriji ne bi zabranile, ako bi tu bivali. Bodo li Slovenci, ako imajo še kaj narodnega, čuta in ponosa v sebi, na tak nezaslišan način v dno srca žaljeni, to mirno vsprejeli? Bodočnost bo dala na to odgovor, toda danes že javimo lehko, da je ljudstvo vsled teh dogodljajev nepopisljivo razburjeno. Zadeva podpornega društva postala je sedaj zadeva cele dežele, da vseh Slovencev. Na naših poslancih je sedaj, da branijo čast društva, da izvo-jujejo zadostenje nezaslišano razžaljenemu narodu. Slovenci na Goriškem, ako imate res še kaj rodo-ljubja, narodnega ponosa in Časti v prsih, na vas je, da ne pitate onih z vašimi novci, kateri za nje polena kupujejo, da vam jib, v obraz mečejo. Imena, dotičnikov so po mestu obče znana, vsak jih lehko zve. — V očigled več nego čudnemu postopauju političnega oblastva v Gorici, ki je par prenapetim in zagrizenim Italijanom na ljubo svoje lastne ukrepe in dovoljenja razveljavilo in plesalo, kakor so itali-janissiirii godli, moramo se pač z vso odločnostjo postaviti po robu, kajti to je nečuveno, da bi na lastnih tleh, na eminentno slovenskej zemlji ne imeli toliko pravic, da bi smeli shajati se k svečanostim blagoslovljenja društvenih zastav. V tej aferi gre za Čast vsega slovenskega naroda, pokazati se mora, nema li vedno državi in dinastiji zvesto udani narod slovenski vsaj toliko pravic na domačej zemlji kakor peščica irredentovskih kričačev. Volitve na Moravskom. V petek zvršile so se volitve v mestih in trgih na Moravskem. Izid teh volitev je za Čehe LISTEK. Slovenska slovnica z naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki. Spisal Peter Končnik. Cena 50 kr. (Kritične opomnje; napisal Gradimir.) S tem naslovom je izšla pred kratkim knjiga, o katerej nesem imel priložnosti nikjer čitati kake °cene. Naprošen po prijatelji, povedati hočem to svoje mnenje o njej, kolikor to morem storiti po jednokratnem brzem pregledu te slovnice. Kar bodem pisal, to je subjektivno moje mnenje, katerega nikumur ne urivam. ^ajpreje je treba vedeti, komu je ta slovnica namenjena To ni razvidno iz naslova Končnikove knjige. Vender kakor smo dognali, namenjena je ljudskim šolam, za katere šole je tudi od mi-nisterstva potrjena. Vsak Šolnik ve, da ni lehko, uspešno učiti v v lah slovnice. Predmet je aam na sebi su- Nafprfljub* J. metod«, katere s- ;>. pouče- j j , togi eoo-gramait£ u u je meiou« v ' zvezi z aoalitično ali moderno učbo. Mi učimo torej slovnico na podlagi srečno izbranih uzornih primerov, opazujoč pri tem vsebino in dotične oblike. Z drugimi besedami povedano: Mi izvajamo slovniška pravila iz jezika samega. Io to je tudi jedino pravo! Končnikove j slovnici se ne manjka vrlo srečno izbranih izgledov; vender moramo odkritosrčno izpovedati, da je poleg teh preveč „učenih pravil" nakupičenih! A učenostno pravilje ne spada v ljudsko, nego v srednjo Šolo! Zato trdim, da bi bila Končnikova Blovnica mnogo bolj na svojem mestu na kaki spodaji gimnaziji, realki ali na meščanski šoli, kakor pa na ljudskih šolah! Bodimo si odkritosrčni ter povedimo: bodo li mogli ljudskošolski učenci prebaviti to, kar nam gosp. Končnik ponuja v tej slovnici? Za Boga, ne zahtevajmo preveč od otroškega razuma, ker to mu more pač več škodovati, kakor pa koristiti! Prehajajoč na posamičnosti Končnikove slovnice omeniti mi je najpreje, da se mi zdi, da se je g. Končnik, sestavljajoč to slovnico, močno držal prejšnje jednaku knjige, katera je bila izrecno namenjena „za najvišji razred ljudskih šol". Tudi je "U je bila vodilo Levstikova: BDie he in ihren Redetheilen", kar mi je po godu, kajti ta Levstikova knjiga nam je izobraženim Slovencem lehko slo vn ica-vod niča in v Slovencih ne poznam knjige, katera bi tako kritično obravnovala posebno glagol, kakor Levstikova! — Prav je, da je g. Končnik v svojej slovnici proglasil r — vokalom, ker s tem se mora ujemati vsak razumen učitelj, razen kacega prenapeteža, ki bi hotel s kako posebnostjo impouovati in ki se je slovenščine učil pri dvomljivih kapacitetah! — Na strani 12. razlaga rabo velikih začetnih črk ter prinaša Gregorčičeva stiha: Zanesi nam, zanesi Bog, Otmi nas, Večni vseh nadlog! iz namena, da bi bilo razvidno, da pri besedi „Bogu in njenih namestnicah („Večniu) rabi velika začetnica. Mi se ob omenjeno pravilo ne spodtikamo; a lehko bi se bil v to porabil drug vzgled, ker za tako poočitovanje nikakor ne gre preoarejati pesnika; Gregorčičeva zgornja stiha namreč se izvirno tako-le glasita: ZaneBi nam, zanesi Bog, Otmi nas rev, otmi nadlog! (Poezijo zl. Gregorčič pag. 71.) Sploh sem opazil, da g. Končnik tudi v svojem vse preveč hvaljenem 4. berilu Gregorčičeve pesni poljubuo krajša ali „popravlja14. Škoda povoljen kajti pri volitvah 1878 leta dobili so samo 2 mandata sedaj pa trinajst, tedaj so napredovali za jednajst mandatov. Poleg tega so pa še v mnogih mestih dobili tako znatne manjšine, da je upati večine pri prihodnjih volitvah, ako se ue spremene razmere do tistega časa. Volilna agitacija bila je jako huda na obeh Btraneb. Zlasti Nemri se neso nikakega sredstva ustiašili, da le zmagajo. Podkupljevanja so bila pri njih na dnevnem redu. Tako so v Gostopeči ponujali nekemu obožanemu meščanu 500 gold., da voli liberalno, pa mož jih ni hotel vzeti, in volil je narodno, kakor mu je velevala dolžnost iu čast. Že pred volitvijo so Nemci prevideli, da razmere za nje ne stoje nič kaj ugodno. Vlade neso imeli na svojej strani. Doslej so b li vajeui, da je ves vladni aparat za nje šel v ogenj, letos pa je bila vlada nevtralna, zato pa mnogo uradnikov ni šlo volit, ki do prejšnja leta glasovali za nemške kandidate. Poleg tega so se pa volilne listine dobro pregledale iu pokazalo c.e je, da so prejšnja leta mnogi nemški zidovi volili, ki neso imeli volilne pravice nasproti se je pa mnogim Cehom odrekovala volilna pravica, ki je jim šla po zakonu, Jasno so pokazale te volitve, da Nemci neso zmagovali s svojo lastno močjo, po volji naroda, ampak le s po močjo vladnih faktorjev. Brž ko je vlada jim odtegnila roko izgubili so jednajst mandatov, kar nikakor ni majhno število. Vsi nemški lažiliberalni listi pišejo o strašnem pritisku vlade na voliic?, a dozduj se še o tem ni nič pozitivnega slišalo. Vse je samo prazuo upitje. Ko bi bila vlada res tako za Čehe vneta, kakor kriče nemški listi, bi gotovo bila znala najti sredstev, da bi se v moravskem posestvu ne bil sklenil kompromis mej nemško liberalno iu srednjo stranko, ki je zagotovil Nemcem večino v fidejkomisuem ve-leposestvu. Da pa Nemci ueso nikakor bili tako priljubljeni pri prebivalstvu, kakor so včasih trdili, kaže tudi to, da si v petih volilnih okrajih niti neso upali postaviti svojih kandidatov. Mej temi okraji so pa trije taki, ki so bili prej po nemških deželnih poslancih zastopani. Slabo znamenje za stranko, da ne računi niti na znatne manjšine v volilnih okrajih, kjer je poprej imela večino, da si niti ne upa postaviti Uamlul itov. Ako bi njeno zaupanje pri prebivalstvu bilo naravno, bi se kuj takega tudi pri najhujšem vladnem pritisku zgoditi ne moglo. Važne so izpovedbe nemških listov, da v Avstriji vsaka vlada sama odločuje volitve. To sicer ni povsem resnično, kajti mi na Kranjskem smo imeli večkrat priliko, prepričati se, da so naše kmetske občme volile ravno proti volji vlade, v drugih kronovinah pa taki slučaji uiti v mestih neso bili redki. A mi smo bili vedno prepričani, da ima vlada mnogo upliva pri volitvah v mestih, kjer je mnogo zavisnih vol lcev, iu \ veleposestvu, kjer imajo mnogi zveze v višjih vladnih krogih iu volijo kakor od zgoraj veter vleče. Ko smo mi to poudarjali, se nam je vedno ugovarjalo, a sedaj pa sami nemški listi to priznavajo in tako nam dajejo potrdilo, da smo mi prav imeli iu da Nemci po naših mestih iu trgih le tedaj utegnejo zmagati, kadar imajo vlado za seboj. da nemam pri roki omenjenega berila, pokazal bi, kako je v njem spakudranu prekrasua pesen „Soči". Spominam se pa dobro, da sem v 4. berilu bral: „Tvoj tok je živ in je legak, Ko hod srna s planine", torej ne kakor ima Gregorčič: „Ko hod deklet s planine!" . . . Kaj ne, KouČnikova .,poprava'' ima prav mnogo več estetične krasote mimo Gregorčičeve podobe! Ne vem, kaj k temu poreče sloveči naš pesnik; a moje mnenje je, da taka „poprava" nikakor ni dovoljena. Priznani pedagogi so izrekli, da Gregorčičeve pesni neso pohujšljive; torej dajte jih mladini v roke takošne, kakeršne so, ali pa jih popolnem opustite ! . . . Zelo mi ugaja Končnikova opomnja na str. 13, da „iz lastnih imen narodov, dežel, mest, krajev, rek, jezer, morij, gord itd. izpeljane pridevnike pišemo samo takrat z veliko črko, kadar se hočemo ogniti dvoumnosti". Jaz bi želel, da bi Be tega pravila dosledno držali tudi ua&i Časopisi in knjige! — Razlaganje debla, korena in končnic na str. 43. v §. 13. bodo teško umeli učenci na ljudskih Šolah! — Gosp. Končnik piše: ^Pridevnik se „stopuuje", a poleg tega: „stupnjevanje pridevnikov", kar ni dosledno; Te volitve imajo za Cehe na Moravskem velik moraličen pomen. Pokazale so, da tudi v mestih biva mnogo češkega življa, da se ta utrjuje, a nemštvo se mu umne Kaj tacega pa nema pomena samo za Moravče, ampak za ves češki narod. K temu je brez dvombe mnogo tudi pripomoglo oživ-lienje češkega življa v Ceskej samej. To, da so se Čehi v jednej kronovini energično in uspešno potegovali za svoja prava, tudi ni moglo ostati brez upliva na sosedno Moravsko. Oživelo je tuui tam narodni duh, ki je dolgo časa spal, kajti ravno v tej kronovini je aarodna zavest pri slovanskem prebivalstvu bila še premalo razvita. Mnogo je bilo ta-cih, ki neso marali biti Cehi, a so trdili, da so le Moravci. Kako je pa z narodnim čutom pri tacih ljudeh, vidimo dosti jasno pri naših „Kranjcih". Sedaj se pa kaže, da se bode razmere na Moravskem v tem oziru dosti zboljšale. Izid teh volitev bode pa zopet blagodejno uplival na vse češke pokrajine in po njih ojačil narodni duh. Izid teh volitev je pa tudi dejanskega pomena. Nepomirljivi nemški elementi ne bodo več mogli samovoljno gospodovati v deželnem zboru, kakor so do zdaj, kajti izvoljenih je 23 čeških poslancev v kmetskih občinah, 13 v mestih in trgih, 5 jih bode pa v fidejkomisnem veleposestvu, tedaj 41 čeških poslancev, k tem se pa imata prišteti še dva v rilna glas«, tedaj bodo imeli Čehi 43 poslancev v deželnem zboru. Nemških liberalcev je pa izvoljenih v kmetskih občinah 8, v mestih in trgih 18, 5 iz trgovinskih zbornic (ker je dr. Promber, že drugje voljen, za Brnsko trgovsko zbornico odložil mandat, ter najbrž ne bode tako hitro nova volitev), 17 pa vsled kompromisa v nefidejkomisnem veleposestvu, tedaj vkupe 48 poslancev. Ker bode v moravskem dež. zboru vseh poslancev 99, bode srednja stranke, broječa 8 mandatov, odločevala v zbornici, oua bode Jeziček na tehtnici". Iz te stranke bode vzet tudi deželni glavar. Čehi zahtevajo, da naj bi bodoči deželni glavar bil zmožen obeh deželnih jezikov, kajti poniževalno bi bilo za češke zastopnike, da bi morali z deželnim glavarjem občevati po tolmači, kakor se je to do zdaj godilo. Srednja stranka bode najbrž povsod podpirala vlado, zato bode od vlade zavisno, koliko bodo Čehi dosegli v deželnem zboru. Sicer se pa bodo vsekako za Čehe na Moravskem razmere zboljšale, zlasti, ker je tudi zastopnik vlade na Moravskem mož, ki je bil veduo odločen konservativec in Čehom prijazeu, mož značajen, ki ni nikdar plašča po vetru obračal. S takim veseljem se ve, da mi ne moremo izida na Moravskem pozdraviti, kakor ga pozdravljajo oticijozi. Za te volitve nikakor ueso mogle bolje izpusti, saj je tudi res vlada v podobi srednje Stranke dobila vso moč v roke. A mi Slovani bi bili želeli, da bi se bila vlada bolj odločno izrekla za Čehe in konservativce, da bi se ne bil sklenil znani kompromis, da bi Čehi bili v obče dobili večino. V ostalem pa smo tega preverjenja, da je češka večina v deželnem zboru moravskem le vprašanje Časa. Začetek je storjen in kdor pozna vztrajnost in doslednost Čehov, pritrdil nam bode, da se je pri prihodnjih volitvah nadejati popolne zmage Čehov. on imenuje razširjen stavek tudi „oblečen", izraz, ki ne zveni prijetno slovenskemu ušesu. — Na strani 55. v 7. opomnji moralo bi biti še omenjeno, da samostalniki neživih stvarij na „or" ne vrivajo pri sklanjanji „ja ; n. pr. dvor, dvora; predor, predora itd. — Po godu mi je na strani 58. opomnja pod 2.; a ne dopada mi izraz: „prehodni" glagol namesto „prehajalni glagol". — Na strani 78. pravi g. Končnik, da nam določna pridevnikova oblika rabi tudi takrat, če pridevnik nadomestuje osebek, n. pr.: Hudobni se boji vsake sence. Res je to v navadi; vender slovenskega jezika svojstvu ugaja bolj samostalnik; torej bolje: Hudobnež se boji vsake sence. — Jako sem vesel pravila, da ndeležnik preteklega časa ostaja v imenovaluiku vseh števil ne-izpremenjen; n. pr.: Delavke, pustivši njivo, beže domov." Pravilo le-to in tudi vzgled je g. Končnik vzel iz omenjeue Levstikove slovnice (vide „Die slov. Spr. pag. 53). Želeti bi bilo, da bi se sploh posnemalo, ker mnogo, premnogo se greši v tem obziru dandanes po slovenskih naših knjigah in časopisih! — „Kedar primerjamo dve stvari, rabimo besedici ko, nego ali pa predlog od." K temu pravilu na strani 81. imam opomniti, da naj bi se pri primerjavi besedica „kou opuščala ter namesto Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 7. julija. V 1'ražko trgovsko zbornico je izvoljenih 24 čeških in 16 nemških odbornikov, tedaj imajo Cebt dvetretijnako večino. V volilnej skupimi vele-tržcev izvoljeni so nemiki kandidati s 104 proti 42 glasom, v skupini srednjih trgovcev češki kandidati h 1453 do 1557 proti 556 do 550 glasom, samo 250 volilcev v tej skupini nt volilo. V skupini maiih trgovcev s 4038 do 1441 glasovi, nemška stranka v tej skupini ni postavila kandidatov. V skupini kmetijske velike industrije zmagali so Cehi s 132 proti 38 glasom, v skupini splošne velike industrije dobili so Nemci 79 glasov. Čehi pa 34. V skupini za rudarstvo zmagali so Čehi 136 proti 10 glasom. V skupini male obrtnije zmagali so Cehi s 566 proti 76 gipsom. Volitve v kmetskih občinah Iza spodnjeavstrij-ski deželni zbor ueso za nemške liberalce prav ugoduo izpale. Izmej 21 novoizvoljenih poslancev pri-pnda ijh samo dvanajst k zjedinjeni lovici, pet je konservativcev, dva protiseroita iu Jtdnft, za katerega politično barvo se še prav ne ve. Kouservativci so sicer pridobili sam jeden maudat, a v večjih krogih so imeli tako močne manjšine, da je le za malo glasov manjkalo, da neso izvoljeni. — Volitve na Moravskem so jako poparile nemške liberalce. Njih listi jako obupano vzdihujeje, „N. F. Pr." pravi, da se ne da tajiti, da je izid teh volitev poras za Nemce; „Deutsche Zeitung" se pa tolaži, da bi bilo utegnilo biti še huje. Pomenljivo je zavijanje „N F. P.u, katera hoče dokazati, da ni dobro za vlado, da so Čehi dosegli toliko mandatov in bode to le škodilo 8porazumljenju narodnost']. Vidi se, da bi ta list rad videl, da bi vlada se potegnila za Nemce, kateri jej vedno polena pod noge mečejo. Toži se Nemcem po onih čaBib, ko so vsi uradniki, do zadnjega uradnega sluge, agitovali za nje. Kakor se poroča narodnim listom iz Zadra je razkroj v hrvatskem klubu uzrok dosedanje nedelavnosti cl«ftlmatlii«lt«'K<* sabora. Od kar je poslanec Pavlinovič grajal dalmatinske državne poslance, se klub ni več sešel, in poslednjim se je tedaj bil dal večdnevni obrok, da opraviče svoje delovanje v državnem zboru. Če bi se pa ti no podvrgli klu-bovej večini, katero vodi Pavlinovič, prišla bode vsa stvar pred deželni zbor v javni seji in se bode končala s škandalom. Na sporazumi j en jo je tem manj misliti, ker je te dni državni poslanec Vitezič, kateri je na jedenkrat kot višji finančni svetnik bil umirovljen, razkril postopanja dalmatinskih državnih poslancev v Hohenvvartovem klubu. Pomanjkanje solidarnosti pri poslednjih z drugimi slovanskimi poslanci je krivo, da se nobeno zahtevanje dalmatinskih poslancev ni izpolnilo. Vitez:.ć je bil umirovljen na predlog namestnika Jovanovića in na željo barona Pretisa. Vitezica bodo v vsej Istriji slavili kot mučenika in minister Dunajevski se v bodoče ne bode mogel več zanašati na glasove Slovencev in Hrvatov. Vitezič izjavil je dalmatinskim poslancem, da Dalmatinci in Slovenci lahko s svojimi 26 glasi skoraj vselej odločijo glasovanje v državnem zboru. Morali bi se tedaj v bodoče iz Dalmacije poslati v državni zbor drugi poslane, kateri bi znali bolje varovati slovansko solidarnost in kateri bi osnovali jugoslovanski klub in tako odločevali v državnem zboru. Pavlinovič hoče tedaj v deželnem zboruj dalmatinske državne poslance pokazati kot nasprotnike slovansko, solidarnosti in jih kot politično mrtve pokopati mej pritrjevanjem vsega naroda V petek je minister K.alay ki je prišel v Serajevo, povabil višje vojaške in civilne dostojanstvenike, višjo duhovščino vseh veroizpovedanj, skupaj kakih 80 oseb k banketu. Po prvej napitnici na cesarja napil je minister deželnemu šefu baronu nje rabila besedica „kakor" ali nnegou. — Dopade mi, da g. Končnik piše glagole II. vrste s spono »do", (torej dviguoti namesto dvigniti,) kar je pravilneje, kar uči tudi Levstik v svojej slovnici pag. 69. — Prav po godu sti mi dalje pravili v Končnikovi slovnici na strani 120 sub. 1., (da glagolom pome-njajočim kako stanje ni navaden deležnik trpno pretek, časa, zatorej da se piše zmrzel (ne zmrznen), usehel (ne ubahuen) itd. —). Isto tako mi je všeč pravilo na strani 122. Bub 3. Na .-t rani 123. govori o trpno pret. deležniku pri glagolih IV. vrste. Partija le-ta bi se dala mnogo boljše, priprosteje in temeljiteje pojasniti. V neke-danjem goriškem „Glasu" sem bral prav dobro razpravo o tem oziru, iz peresa slavnega pokojnega učenjaka Štef. Kocijančiča. Nekateri pisatelji 80 glede tega deležnika v novejšem času zaNeli m neki slovenski list celo piše „blagosloven". »blago-slovenje", namesto jedino pravilnega blagoslovljen, blagoslovljenje!! Na strani 137. rabi g. Kop^nik besedo „kinč"; mi bi mu svetovali, naj tej besedi popolnem da slovo, ker ni slovanska. Gledć nje je že 1878. leta pisal v „Narod" učen pisatelj tako-le: MTo nepotrebno m a'! i a r k o besedo („kinč"), po sili utlačeno Appelu , katerega delovanju se je zahvaliti, da se je dežela začela razvijati in njeno blagostanje se povzdigovati. Baron Appel napil je ministru, sek-cijski ief Merey civilnemu ablatusu, potem zopet minister Serajevskemu mestu, in Mustafa beg ministru. . ; V petek je hrvatski sabor vsprejel predlogo, da se raztegne kompetenca okrajnih sodišč tudi na granico. Potem je bilo posvetovanje o peticiji društva za gradjenje stolne cerkve, da se mu dovoli tudi letos kaka svota. Temu je ugovarjal Starčević, kajti kardinal Mihalovič iz dohodkov svoje škofije zida palače v Pešti, namesto da bi je uporabljal za zidanje stolne cerkve, in imenoval ga je madjarskega agitatorja. Ko sta potem govorila še poprej kanonik Vucotč in baron Živkovič, dovolil je za letos sabor temu društvu 5000 gld. Viijiiijr države. Misli se, da se bodo sklical nemikl državni zbor v jeseni, zato bodo volitve najbrž kmalu razpisane. Vlada misli baje zopet zahtevati budget za dve leti. — Ponovljeni državni sovet se ne bode bavil samo s pruskimi, temveč tudi z zadevami, ki se tičejo vse nemške države, pri katerih je pa Rusija posebno interesovana. V drugi liolaiadskej zbornici izjavila je vlada, da bode zakon o regenstvu kmalu pr°treso-vala v ministerskem sovetu. Kralj je že izrazil svojo voljo. Verojetuo bosti zjedinjeni zbornici v avgustu začeli se posvetovati o tem zakonu. Vlada hoče tudi nekaj revidovati ustavo Danes bode v angrleskej zgornjej zbornici začela se debata o volilnej reformi. Debata bode trajala dva dni, in glasovanje bode še le v sredo. Kakor javljajo »Dailv News" bode se parlament odložil prvi teden drugega meseca. Sliši se, da vlada namerava imenovati več novih liberalnih porov v zgornjo zbornico, da bode tako napravila tam ravnotežje mej strankami. Dopi si. S Krasa 4. julija. [Izv. dop.] (O učiteljskih tožnih financijelnih razmerah.) V „Slovenskom Narodu" od 2. t. m. toži Kranjski učitelj, kako pičlo so odmerjene plače učiteljem na Kranjskem. A nič boljše, in še mnogo slabše, godi se nam na Primorskem, osobito na Krasu! Večina učiteljev ima tu 400 gld. plače in stanovanje, ali pa mesto njega postavno odškodnino. Će so voditelji, do-bodo 30 gld. letne opravilne doklade. Stanovanja so posebno na Krasu silno na slabem, a ako teh ni, plačati moraš 60—80 gld. ua leto za najubožoiše sta-nišče. Kako hočeš živeti ob bornej svojej plači stanu primerno, zlasti, če te je Bog obdaril — kar je pri učitelji navadno — s precejšnjo družino? Ali si moreš preskrbeti ž njo tečne mesne jedi in si privoščiti krepčaleo kozarček vina ? Nikakor! In ali naj učitelj ob samem krompirji in repi živi? Ali mu more taka hrana dajati moči, ki mu je potrebna za težavno njegovo delovanje? Kako more pri takej plači sebe in svojo družino stanu primerno živiti, in stanu primerno oblačiti? Kako mere skrbeti pri tej siroščini za primerno odgojo svojih otrok in za lastno daljno izobrazbo? Draginja in siromaštvo na Krasu je daleč na okrog poznato. Ali naj učitelj od ljudij pričakuje, da mu bodo pomagali? Pa saj res: darov učitelj ne sme prejemati in ljudjn mu tudi nemajo česa dati. Če pridelajo kako malenkost, haj d 1 ž njo v Trst, da si zaslužijo za Bsoltt. Učitelj je torej navezan na borno odmerjene mu krajcarje! Kako za Boga naj ž njimi izhaja? In če se kje zadolži, gorje njemu! Klepetulje vlečejo ga čez zobe in ljudje kažejo s prstom za njim; proč je ž njegovo častjo; ker le denar, ta daje veljavo dan danes! Žal, da je tako! . . . Tista nemška pesen, ki slove: „Wer nie sein Brod in Tbranen assu, da se obrniti popolnem na učitelja na Krasu! In pri teh tožnih razmera imej veselje do svojega stanu, ucepljaj modrost v glave bosopetim paglsvčkom, katerih kar mrgoli v nezdravi zaduhli šolskej sobi liki slani ki v sodri! In vrhu tega: učini najmanjšo stvarico, ki bi ne bila po volji nekim ljudem, zadene te takoj vsa jeza tujerodnih tvojih „viših". Poznam nekega visokega gospoda, ki pušeč v svojej pisarni cigaretke baje zdaj pa zdaj vzdihne, zamomljavši tja pred-se; „Schwere Dienste!" Aj, Bože misli, kako pa naj vzdiha ubogi učitelj! . . . Če se je izreklo, da usoda delavcem je dan danes „ein sttickvveises Sterben". Mar ni tudi bornemu učitelju isto tako? . . . A bodi dovolj teh Iamentacij za danes. Morda spregovorim kasneje še natančneje o tej zadevi. Skrajni čas bi pač bil, da se zboljša učiteljem toli tožoo materjalno stanje, sicer bi morali omiiovati lehkomiselnost onih mladeničev, ki kar dero v preparandije, hoteč posvetiti se stauu — mu Če ni -š k e m u I . . . Domače stvari. — (Gledališki vlak iz Zagreba v Prago) bode sijajen. Oglasilo se je več osob, nego se je mislilo. Pevsko društvo „Kolo" udeleži se „in corporeu ter priredi vsled povabila „Umelecke besede" na Zofijnem otoku pod vodstvom Eisenhuta velik koncert. Vsi hrvatski dnevniki in leposlovni listi odpošljejo svoje poročevalce v Prago. Za slavnostno predstavo odločeno je Smetane slavna opera „Libuša". Tudi pevHki zbor Zagrebškega vseučilišča bode se pridružil temu vlaku ter namerava v Pragi prirediti par koncertov. — (Sokolovo kegljanje za dobitke) v čitalničnej restavraciji vrlo napreduje; do danes opoludue kegljanih je 650 serij. Največ kegljev je do sedaj 19. Prijatelje „Sokola" in kegljanja opozo-rujemo na bogate dobitke, s katerimi je obdarovano to kegljanje in jih vabimo v prav obilo udeležbo. — (Ruski pevski zbor.) Dimitrij Alek sandrovič Slavjanski napotil se je z ruskim pevskim zborom in z lastno godbo po svetu, ter si stekel v Carigradu veliko slavo in nenavadno priznanje, in to celo v krogih, ki običajno Slovanom neso laskavo nakloneni. Vsi tuji poslaniki in člani raznih narodov bili so navdušeni, ko bo čuli jednostavne a nepopisno krasne, izvirne in divne narodne pesni ruske. Iz Carigrada odpotoval je Slavjanski v Bolgarsko ter v Sofiji imel več koncertov in žel frenetično priznanje. Iz Sofije povabil je kralj Milan Slavjau-Bkega v Niš in Beligrad. Iz Belegagrada po utegne kreniti v Zagreb in naposled v Ljubljano. Vodstvom naših narodnih društev polagamo ua srce, da pravočasno skrbe, da Slavjanski s svojo družbo pohodi tudi našo prvostolnico, da nam bode pristopen muzikalni užitek, kakeršuega še ni bilo na Slovenskem. — (Občni zbor pevskega društva „Slavec",) kateri je bil včeraj 6. t. m. v gostilni pri „Zvezdiu, bil je jako mnogobrojno obiskovan. Iz posamičnih točk dnevnega reda bilo je razvidno, da se je društvo postavilo že na jako trdna tla, kajti društvo šteje že nad 70 rednih, 36 podpornih članov in dva ustanovnika, namreč gg. Fr. Hribarja, usnjarja in Ant Jeločnika, posestnika tovarne za peči. V nov odbor so voljeni gg.: Anton JeloČnik, predsednik; Ernst Petrič, podpredsednik; Janko Pajk in Ant. Gorišek, tajnika; Miha Jeločnik, blagajnik; Hribar Fr., Perdan, Pregl, Dekval, Kostelac, Sturm ml., Kavčič, Milavc, Stibil, Dežman, odborniki. — Opozorujemo še jedenkrat, da ima društvo vsak ponedeljek in sredo pevske vaje za zbor, v torek in četrtek pa šola za začetnike, vselej ob 8. uri v društveni sobi Gospodske ulice št. 8, I. nadstropje. Gg. pevci in prijatelji petja naj blagovole podpirati mlado a nadobudno društvo. — (Nevihta.) Včeraj popoludne ob 3. uri navstala je huda nevihta v Ljubljani. Blisk, grom dež iu vihar tekmovali so mej seboj. Strela je udarila na par krajih. Vihar polomil je več dreves, v v gorenjej Šiški g. Matijana porušil je sedemnajst oken kozolca, razčesal marsikatero streho, največ škode pa napravil krčmarjem v okolici, ker je skoro vse doma ostalo in so bili javni prostori izven Ljubljane čudovito prazni. — (Nekdanje Martinčičeve hiše) na Dunajskej cesti ni kupil Žid g. Neuvvirt sam, kakor smo zadnjič poročali, ampak gorenjo polovico (pop. št. 16) kupil je g. Janez Matij an, poznat kot prvi umeteljni mizar v Kranjski, ki ima v tej hiši svojo bogato zalogo vsakovrstnega hišnega blaga. — (V Nemškem Brodu)v Českej pokopali so v 4. dan t. m. jako slovesno mater nepozabnega pisatelja in prvega žurnalista češkega Karola Haw-lička-Borovskeho. — (Slabo vreme) je tudi na lov sardel v Dalmaciji neugodno uplivalo. Nalovili so jih malo. Kupcev pa je obilo. Za več mesecev naprej pokupljene so vse po 16 gld. na cent. — („Zlata Praha") prinaša v 27. številki prav ljubko podobo „Mala zahradnice" (mlada vrt-narica), katero je risal naš rojak g. Janez Šubic, potem pa v prevodu Pavline Pajkove novelo „Hvčzda blahodčjnice", ki je bila 1881. 1. v „Krešu" natisnena. Ker je »Zlata Praha" po vsebini in obliki odličen list in stane le 9 gld. kr. na leto, priporočamo jo vnovič slovenskemu občinstvu v podporo in naročho. — (Maša) za troglasni, ženski ali mešani zbor 8*' spremljavo orgel (ad lib.). V spomin shoda prijateljev prave cerkvene glasbe na sv. Gori pri Gorici, dne 17. maja 1883. postavil in prečastitemu gospodu Blažu Gerči udano poklonil Danilo Fajgelj. Op. 12. Cena 54 kr. 1884. Založil skladatelj. Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani. 4. — Tako se glasi najnovejši glasbeni plod našega marljivega domačega skladatelja g. Danila Fajgeljna. Navedena maša je zložena v strogo cerkvenem duhu in odlikuje se zlasti po korektni harmonizaciji in gibčnosti glasov. Namenjena je Že bolj veščim in spretnim pevcem. Priporočamo to razuovrstnim korom primerno mašo v slovenski pismeni jezik, ima naš Bombastus Koseški na vesti." „Breznaglasnice ne začenjajo stavka!" Da, tega pravila, natisnenega na 138. strani Kon-čnikove slovnice naj bi se sploh držali! Ali, Bože mili, koliko se greši v tem oziru dandanes! Še včeraj sem dobil list, kjer berem: Je razširjen po celej Evropi ... Je jako koristna žival ... Da enkli-tike pričenjajo Btavke, zdi se mi baš tako nerodno, kakor če bi slaboten majhen vojak pričenjal vrsto velikostasnih korenjakov. čudno je pa to, da se je g. Končnik, ki naglasa gorenje pravilo, v svojej zbornici sam često-krat zoper nje pregrešil! Na pr.: Siua, ki je dovršil ljudsko šolo, so poslali stariši v gimnazij (Pag. 164 namesto . . . poslali so . . .); — Za-našuje se na Tvojo prijaznost, Te že zopet s prošnjo nadlegujem (pag. 200, nameBto: Zanašajo Be na Tvojo prijaznost, nadlegujem Te itd.) Da bi se reklo jednoviti (namesto prosti) Btavek (str. 139 Končni kove slovnice) ne ugaja mi. Na strani 179. našteva Končnik pravila, katera naj Be opazujejo pri rabi lotil. Toda, bodo li suhoparno to naštevanje pravil mogli umeti ljudsko-šolski otroci? . . . Vrlo dobra vaja v postavljanji ločil pa je ona na strani 184 („korist živali"). Toliko v naglici o slovnici, preostaje mi še spregovoriti nekaj besed o II. oddelku te knjige, o s p i s j i. G. Končnik razdeljuje vse „Vaje v spisji" v Bledeče razdelke: A. Povesti. B. Popisi. C. Primerjave. D. Razložba pregovorov. E. Listi. F. Naj navaduiši naslovi. G. Prosilni listi (prošnje). Za tem pridejo na vrsto: Opravilni sestavki (inventarji, računi, pobotnice, vozni listi, prijemni listi, hranilni listi, odpovedni listi, nakaznice, zadolžnice, pogodbe, izpričevala služabnikom, izpričevala o dogodkih, javna ali očitna naznanila, brzojavi, poslednje sporočilo). Kakor razvidno, mnogo gradiva, morda še preveč za ljudsko šolo! Vender moram Konč-nikovo obravnavanje tega predmeta le hvaliti, samo preveč ga ponuja. Želodec se pokvari tudi z najboljšimi jedili, ako ga z njimi prenabašeš! K posamičnim oddelkom tega spisja, opomnil bi še sledeče: Vrlo dobra vaja je na :-trani 193 „lasica"; a zahtevani popisi na strani 195 zde se mi pač pretežki za ljudsko-šolske otroke. Isto tako je prevelika zahteva, da bi otroci pojasnili s povestmi pregovore: nNi neBreče brez sreče", „Kar te ne peče, ne gasi" in dr. Vse hvale vredna je razprava, katero ima Končnikova knjiga o listih ali pismih. Tu tudi podobe poočitujejo razlaganje. Upodobljene so različne vnanje pisemske oblike, nakaznica, dopisnica in dr. Prelepe in vrlo srečno so izbrane naloge, ki se priporoča v vaje na str. 220—224. Mimogrede opomnimo, da ni prav, da piše g. Končnik na str. 228 „Svedočba pod A. priložena, ki jo je dobil konci prvega polletja, kaže v napredku prvi razred z odliko." Tu mora stati pač prvi „red". Naloge o sestavi zadolžnic na str. 251 zde se nam pretežke za ljudsko-šolske otroke. Rad bi se spuščal še v kako podrobnost, pa bodi dovolj! Zaključujoč te kritične opomnje, javimo, da ima Končnikova knjiga kot sama na sebi lepo vrednost; za ljudske šole pa je — preučena! Ljudsko-šolskim učencem ne bo možno prebaviti vsega, kar sedržuje in možno bo v ljudskej šoli vzeti le to, kar je v tej knjigi najpotrebnejšega in najdoumnejšega! Veseli in radi pa priznavamo, da je g. Končnik za slovensko ljudsko šolstvo brižen mož, za kar mu gre vsa čast in hvala! V Sežanskem okraji dne 4, julija 1884. vsem goji tel j em resnejše cerkvene glasbe, posebno pa cecilijancem. Gospod skladatelj je s tem, da je omenjeno skladbo sam založil, gotovo mnogo žrtvoval in pri tej žrtvi mu kaže — gmotna zguba. Torej, pevci kupite! „Soča.14 Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ptuj 7. julija. Volilni shod pri svetem Lovrenci sijajno vršil. Dr. Gregorec po navdušeno vsprejetem govoru kandidatom proglašen, ko Raič ne bi hotel kandidovati. Maribor 7. julija. K volilnemu shodu v Smartinu na Pohorji /gnali liberalci Šturm, Sorko, Itepnik tolpo hlapcev, plačali žganje, vino, kolikor so hoteli piti. Shod moral končati. Razburjenost slovenskih kmetov zaradi tega velika. Po odhodu gospodov bil menda pretep, ker so Šturma žandar j i zvezanega odgnali. V Bistrici se je v soboto govorilo, da BistriČani pošljejo k shodu ljudi razsajat. Trst 7. julija. Osservatore zanikava vest, da bi bili v zadnjih dneh na istrskej držav-nej železničnej progi našli mino z dinamitom. Toulon 7. julija. V zadnjih 24 urah do včeraj zvečer devetnajst ljudij za kolero umrlo. Marscillc 7. julija. V zadnjih 24 urah petnajst mrličev za kolero. 115 Italijanov ukrcalo se je včeraj v Marseille-u in odplulo v Napolj. Tujci: dne 6. julija. Evropa: Benich iz Karlovca. — Cussar, Mailander, Cosulioh iz Reke. Pri Mloun t Stern, Kune in Bock iz Budimpešte. — Ziegler z Dunaja. Pri Malici : Angris z Dunaja. — Leban iz Trsta. — Tržne cene v IJuhljaiil dne* 5. julija t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, * • • • Ječmen „ . • Oves, „ ... Ajda, h ... Proso, . ... Koruza, „ . . . Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, n • • Špeli frisen „ . . u povojen, „ . . Surovo maslo, ,, . . Jajca, jeduo...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ , Koštrunovo B r Kokoš....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ » . , Drva trda, 4 kv. metre • . mehka, - - , kr. 7 96 5 69 4 39 3 25 6 ! 85 50 5 53 8 — 8 — 9 — 2 50 i _ 93 _ 80 _ 60 _ 74 _ 85 _ 2 _ 8 — 64 — 54 — 70 ! — 40 i — 42 l — 1 18 1 1 96 1 | 78 7 4 ! 50 T~)-\-\ -na/jglra, borza line 7 julija t. 1. (Izvirno tologrančnn poročil' I Papirna ren a . . . ■ ..... Srebrna renta .... ..... Zlata ren........ • • 6°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... London........ . . ■ Srebro ........... Napol.............. C. kr. cekini.......... Neuiske marke...... 4«/n državno »rečko iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4% avstr. zlata renta, davka proBta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... B papirna renta 5B/0 . . • • • 5«/ štajerske zeuiljiSč. od ✓oz. oblig. . . Dunava reg. »ručke 5»/. . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4*/,°/© z,Ht« za8t- hat} ' Prior, onlig. Elizabotine zapad, železnice bU tfhl. 45 kr 81 45 102 n 95 75 854 — ■ 301 10 » 121 > 85 H 9 68 1 II 5 76 1 59 55 ■ 124 75 n 168 — n 103 15 l 122 _ 10 it 91 40 n 88 40 n 104 it BO n 115 n 75 121 n — 107 70 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 gld. 75 kr. Kreditne srečke......100 gld. 175 , 50 „ Rudotfove srečke .... 10 „ 18 m 75 . Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 109 , 25 „ Trammway-druit velj. 170 gld. a. v. . 217 „ 25 Poslano. (15—19) najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkuian I i e k proti trajnom kašlju pluoovine I iehidoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, III \ K K MATTONIJA Karlovi vari i Widn. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. rti temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriua v mm. n 5. julija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 788*99 m, 736 86 mm. 737-46 ni m. + 180 'c + 24 0° C + 20-3"U si. szh. sl.jz jas. jaB. de, 0-20 mm. dežja. :j> i7. zjutraj M, J- pop-,j 9. zvečer Srednja -f 21-2°, zal- 737-04 mm. 735-54 mm. 735-88 mm. temperatur 9° in 2-4° -fl81°C + 280° c + 17-6° C a obeh dn nad norma brezv.j jaB. 35'50mm. si. vzh. obl. ... si. zah. jas. dežJa-1 1 y je znašala + 208° i lom. Nii etiketo in zamah« kakor kaže podoba, treba ostro paziti. MATT0Ki:s GIEM1BLER Zahvala. Najtoplejšo zahvalo izrekam vimenu občine Cerkljanske hrabrim sosedom iz St. Jurija pri Kranji, ki so prišli s svojo društveno brizgalnico dne 3. julija t 1. zvečr ob ob 10. uri k silovitemu požaru na Spodnji Brnik. Pokazali so a tem, da so v resnici naši sosedje. Županstvo v OerlcljsttL, dne 4. julija 1884. A.ii«li-«-J Vuvkon, (433) župan. St. 3914. Naznanilo. (434—1) Zarad glavnega snaženja in nekoliko družili potrebnih naprav ostane deželna l>la- gajnica kranjska od 14. do vštetega 19. Julija 1Š84. leta za strankini promet zaprta. St. 394. o. s. "Z (432) Razpis učiteljskih služel. V političnem okraju VoIunUh razpisujejo se s koncem tega šolskega leta naslednja učiteljska mesta in sicer: Mesto učitelja II. reda na dvorazredni narodni šoli v Jelšanah, slovensko; mesta učiteljev III. reda na hrvatski jednorazredui šoli v Veprincu; potem na slovenskih jedno-razrednih šotah v Brezovici, na Tatrah, v Podgradu, Materiji in eventualno v Lipi. Mestu učiteljic III. reda na hrvatskih šolah v Kastvu in Rukavcu. Dve mesti podučiteljev in jedno mesto podučiteljico na hrvatski šoli v Kastvu. Prosilci naj uložijo svoje dokuinentovane prošnje v *4>*itli tednih, event. po Blužbeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Od e. ki% okrajnega Šolskega sveta v Vol os ki, dne 5. julija 1884. Št. 8523. Razpis službe. (425—3) Zh občine Kanalskega sodnijskega okraja je oproštena služba občinskega zdravnik«, ki mora zraven tega tudi kirurg in porodni pomočnik biti. Zdiuženo je s to službo letno plačilo G'00 gld. av. v. in posebnimi zaslužki za obbajanje občin, kateri se bodo uredili pri službeni pogodbi, napravljeni za tri leta, začenši s 1. oktobrom 1884. Plačilo je namenjeno za brezplačuo zdravljenje ubozih gori omenjenega okraja. Prosilci uaj ulože svoje prošnje pri podpisanem uradu do 15. avgusta t. I. V prošnjah imajo dokazati, da so zadobili od katerega avstrijskega vseučilišča diplom zdravnika, kirurga in porodnega pomočnika (oziroma diplom občnega zdravilstva), svojo starost, dosedanje službovanje iu pa znanje slovenskega jezika. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, dne 1. julija 1884. V vseh strokah trgovstva izobražen mlad mož želi v kakem trgu na Dolenjskem ali na spodnjem štajerske in kupiti ali vzeti v najem jrodajaMco z mešanim blagom pod jako zmernimi pogoji. — Blagovoljne ponudbe na uprav -ništvo tega lista. (419—3) MOKA k najboljše prave banaške pšenice, popolnem suha, v lastnem umetnem mlinn na valarje napravljena, prodaj* po najnižjih cenah na debelo in drobno M. J. GVARDIA, (279-19) v Ljubljani, v Slonovih ulicah št. 50. UST a-jcene je it±. a wm neposredno la Hamburga, razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti Karol Fr. Burghardt, Hamburg, v vrečah po 4 a/4 kg. netto, nezacarovano, vender brez poštnine, z zavitkom \red, nemudoma po poštnem povzetji. 4s/4 kg. av. v. gld. Mocca, pristno arabska, plemenita „ „ „ „ 6.30 Menado, izvrstnega okusu . . . „ „ „ „ 5.40 Perl-Coylon, jako fina in mila . „ „ „ „ 5.40 Mclango (zmes), posebno priporočati „ „ „ „ 5.30 Cevlon Plantation, jako slastna „ „ „ „5.— Java, zlatorumena, jako fina . . „ „ „ „ 4.70 Cnba, motlrozolena, briljantna . . „ „ „ n 4.40 Afrik. Mooca, fina in zdatna . . „ „ „ „ 3.90 Santos, fina in močna.....mm » » 4.— Hlo, okusna........n » » n 3.60 CaJ v izvrstnej izberi, % kilo od av. v. gld. 1.— (328—4) do gld. 6.—. Iščejo se tudi dobri agenti. Marij in celjske kapljice za želodec, uepresežuo izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, ■mrdočo sapo, naplhne-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar t želodci, zgago, da se ne narsja pesek in pieno in alez, zoper zlatenloo, g-njna iu bljuvanje, da glava no boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v že-lodol, preobloienje želo doa s Jedjo aH pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavna vjilogn: Lekar C. Hnulj, Kremsier^Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane gajf~ •'*•> *•% 'Vaj Prave ima sslxx3lo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novom ine s t u: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Cel ji: lekar J. Kunferschmied. VKranj: lekar Drag. Ša vn i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: 'ekar A^Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschol. V Crnom'j i: Jckar Iv an Blaže k. V Škofjej Loki: Jekar Karol Fahiani. Svaritev! Ker so v zadnjem času naš izdelek posnemljo in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje sumu v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, Bklonica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marij inceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sodni j sko spravljeno varatveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-inajo toli znakov istinitosti, nuj ho zavržejo kot ponarejeni iu prosimo, naj se nam taki plačali takoj naznanijo, da bodo sodniJ3ki kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—147) I O o < o p 1 t CD SiP r B ZLT. & CO o j B' CO i_ A I g 2. H «2. H o M" cc g. Darila za birmo v bogatej iacl>eri po iisij iii>;jili cenah priporoča (429—2) JOSIP GEBA, Slonove ulice št. 11. ULTSa:. Slonove ulice št. 11. lw«S^^^^NS5S^^5Se^SS Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tiBk „Naroane Tiskarne'