Številka 9 LETO IX ☆ september 19 7 3 V, 1923 TOSAMA 1973 ; 1 i ■ i B |l[ 1 i B y ■ 3iV I "ei]iria~ilj^g a j j J GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE HHi ZLATI JUBILEJ TOSAMA praznuje svoj zlati jubilej. Praznuje 50-letnico obstoja, dela, prizadevanj in samoodrekanja. TOSAMA praznuje v svojem jubilejnem letu uspehe celotnega kolektiva, kajti iz majhne in nepomembne delavnice za konfekcioniranje vate in gaze je zrasla v moderno tovarno sanitetnega materiala. Zrastla je samorastniško iz dela in uspehov tega dela. Po svojem obsegu poslovanja, modernizaciji tehnološkega postopka in modernizaciji strojnega parka se primerja med največja tovrstna podjetja v Evropi. Njena samorastniška pot, ki jo v zadnjem času zelo radi poudarjamo in na katero smo tudi ponosni se je razvijala in napredovala v različnih krajših in daljših obdobjih, ki so odločali o njenem obstoju in nadaljnem razvoju. Od tistih prvih dni skromnega začetka do danes je podjetje preživelo mnogo dobrih pa tudi slabih let. Bili so časi uspehov in veselja, težav in neuspehov. Tudi ustvarjanje in delo nas je spodbujalo k še večjim uspehom. Delavci niso klonili niti v najtežjih trenutkih našega obstoja, v dobi do leta 1941 — v borbi za delavske pravice, med NOB — v borbi z okupatorjem, po vojni pa z birokratskimi in tehnokratskimi vplivi na vodenje podjetja. Šele 10. september 1950 nam je prinesel začetek bistvenih sprememb v celotnem družbenem življenju. Dobili smo delavsko samoupravljanje, ki je dalo najvažnejši del socialistične demokracije: človekovo osvoboditev, premagovanje njegove odtujenosti, in s tem posebno obeležje celotnemu nadaljnjemu razvoju podjetja. Čeprav v samem začetku še niso bile znane vse pristojnosti in pravi smotri delavskega samoupravljanja, je bila zavest in entuziazem ter volja za delo vedno večja. Iz leta v leto so se vrstili uspehi. Rastlo je podjetje, širilo in večalo se je število izdelkov, s tem pa tudi vrednost proizvodnje. Dora-ščajoča mladina pa je dobila svoje delovno mesto v družbi starejših članov kolektiva. Najpomembnejše leto za celoten kolektiv je bilo leto 1959, ko je bila izvršena prva rekonstrukcija podjetja. Rekonstrukcijaje obsegala izgradnjo novih objektov in strojne opreme za oddelke belilnice, kardirnice, konfekcije in delno tudi tkalnice ovojev. Zaradi teh uspehov sta se celotni in čisti dohodek nenehno dvigala. Tako smo v letih 1958, pred rekonstrukcijo, v primerjavi z letom 1962 zabeležili naslednje uspehe: 1958 1962 lndex Celotni dohodek 9,610.000.- 18,739.760.- 195 Čisti dohodek 2,340.000.- 4,940,000.- 210 Zaoosleni delavci 376 504 Do leta 1970 smo vršili nadaljnjo modernizacijo proizvodnje. Izboljšali smo tehnološke postopke procesa proizvodnje, med katerimi je bila najpomembnejša modernizacija belilnice, avtomatske tkalnice gaze in nove moderne kotlarne na mazut. Veliko pozornost smo posvetili tudi povečanemu številu proizvodov. Prav v tem času smo začeli izdelovati filtre za cigarete po licenčnem postopku firme EASTMAN KODAK — USA. Drugi zelo pomemben dogodek v razvoju Tosame, ki ga moramo vsekakor poudariti, ker je po obsegu še večji pa je rekonstrukcija in modernizacija podjetja, ki je bila končana leta 1971. Naredili smo moderno proizvodno halo, kupili nov škrobilni in sno-valni stroj, trakotkalske avtomate, nove mikalnike za sanitetno vato in še nove avtomate za izdelavo filtrov za cigarete. Pri tem moramo vsekakor poudariti novo proizvodnjo M6lny plenic za enkratno uporabo, damskih vlož-kov Mimosept in M6lny hlačk za dojenčke. Po drugi rekonstrukciji so se uspehi poslovanja znatno poboljšali. Tako smo v letu 1970 pred rekonstrukcijo v primerjavi z letom 1972 zabeležili naslednje uspehe: 1970 1972 lndex Celotni dohodek 102,530.000 148,003.000 144 Dohodek 27,974.000 39.586.000 141 Zaposleni delavci 695 718 Celotni razvoj TOSAME je terjal sodelovanje vseh vodstvenih služb, novih organizacijskih ukrepov ter tesno povezovanje s samoupravnimi organi podjetja in celotnim kolektivom. Še bi lahko naštevali uspehe, ki smo jih imeli, vendar so nam vsem rezultati naših prizadevanj dobro znani, saj je vsak član naše TOSAME po svojih močeh in sposobnostih doprinesel svoj delež k celotnemu uspehu. Perspektivni razvoj podjetja je začrtan v našem 5-letnem planu razvoja. Naloge, ki smo si jih zadali so velike in tudi odgovorne. Letos bomo naš koncept 5-letnega razvoja prilagodili novo nastalim gospodarskim pogojem in si čvrsto začrtali pot nadaljnjega razvoja podjetja. Druga važna naloga, katero moramo imeti vedno pred očmi, je skrb za delovnega človeka. Že do sedaj smo temu pomembnemu vprašanju posvetili veliko pozornost, vendar še vedno premalo. Še več sredstev bomo morali dati za stanovanjsko izgradnjo, za rekreacijo v planinah na morju, organizirati redne tečaje za usposobitev delavcev na delovnem mestu, štipendirati perspektivno potrebne kadre ter posvetiti še več skrbi preventivni ■ -.j T ' j zdravstveni zaščiti delavcev na delovnih mestih. Ravno tako moramo v najkrajšem času izgraditi lastno menzo, kjer bi se za vse delavce pripravljal topli obrok za malice, kosila in večerje. Vse to je važno in nujno kar pomeni še nadaljnjo borbo za človeka in našo socialistično samoupravno skupnost. Boriti se za človeka in socialistično samoupravno skupnost pa pp-meni, neutrudljivo delati za povečanje proizvodnje in produktivnost, za izboljšanje delovnih pogojev delavcev, za dobre tovariške odnose, za kvaliteto dela, za stalno rast življenjske ravni kot sestavnega dela boljšega življenja delovnega človeka, za popolno uveljavitev ustavnih določil. Ob jubilejnem, zlatem prazniku naše TOSAME, vsem iskreno čestitam! Slavko BAJEC. oec. Tvornica vate in obvezilnega materiala Kocjančič & drug na Viru na viru DO KOCJANČIČA Področje Vira je bilo dolgo nenaseljeno. Tla z ilovnatimi sedimenti so rnanj primerna za naselitev, ker zadržujejo vlago, pa tudi za poljedelstvo so neprikladna. Prve stavbe so bile tako mlini ob Rači in pozneje ob u-metnem kanalu Mlinščice. Ti mlini, ki so kasneje dajali možnost za pridobitev energije (poleg prostora), lega ob prometni poti, presežek delovne sile v okolici in nepoljedelsko zemljišče, so t>|le danosti, ki so pogojevale začetke eortne in industrijske dejavnosti na vec mestih in tudi na prostoru današ-nJo Tosame. Pisani viri o zgradbah na mestu i osame sežejo do leta 1826. Tedaj so de tu tri zidane stavbe, od tega dve stanovanjski ter veliki vojaški hlev. rav ta hlev je bil glavna zgradba vse do rekostrukcije leta 1959. Po odselitvi vojakov leta 1863 je opuščen hlev služil prevoznikom, v adnjem desetletju prejšnjega stoletja, P Je prostore prevzel Nemec Josef 'jTosalecher (Zep), ki je z okoli 20 e lave i in delavkami izdeloval slam-«1.-. Potem so bile stavbe last Petra ajdiča, ob začetku našega stoletja Pa Jo je kupil Obervvalder iz Domžal, 1 Je bil tudi slamnikar. Za njim je ordani (Gigerdoni) izdeloval v teh Prostorih milo, pa tudi kartone za amnike. Tedaj je obrat že nosil ime "kartonaža«. 1 Trdi se, da je med leti 1905 in imel v obratu zabojarno neki Peric. Za njim pa je prostore kupil Ne-otec Aleksander Nagel. Tudi ta je, 2 01 zaposlenimi, izdeloval kartone za klobuke. l 1921 je prostore kupil Krnpotič. O-at se je imenoval kartonaža in tis-arna. Imel je tri tiskarske stroje ter „|„r,°P 20 delavcev in delavk. Zaradi 1 qoo a gospodarjenje je bil obrat l™929 naprodaj. Stavbo je tedaj PO Franc Kocjančič, »oče« sedanje ovarne sanitetnega materiala. ZAČETEK NA KOLIČEVEM Letnica nakupa bi kazala na to, da tovarna še nima pravice do proslave 50-letnice, zatorej je potrebno takojšnje pojasnilo, da je začetek tovarne treba iskati na Količevem, najbolj skromnega pa celo v Ljubljani. Prepa-kiranje obvezilnega materiala v neki ljubljanski šupi pa bi utegnilo biti celo pred 1923. letom. Kocjančič si je na svojih poslovnih potovanjih in namestitvah po svetu nabral mnogo izkušenj iz papirniškem sanitetne stroke. Ko je Bonač postavljal na Količevem nov objekt, je zato Kocjančiča povabil, da zasede mesto ravnatelja. Le-ta je ponudbo sprejel vendar pod uresničeno — zahtevo, da se mu da možnost tudi za razvijanje sanitetne stroke. Bonač mu je namenil stavbo na zahodnem robu tovarne, veliko 25 m x 8 m in tu je začel Kocjančič delati s tremi delavkami in prva od njih je bila Minka Bidrova — Keglovič. Iz dokumentov povzamemo, da je bil obrat osnovan 1. 3. 1923 protokoli-ran kot domača tvrdka Kocjančič & drug d. z. o. z. — izdelovanje vate in vsakovrstnih obvez. Prvi družabnik je bil Franc Guttman. Višina podjetniškega kapitala pa je znašala 120.000 predvojnih dinarjev. Da se je Kocjančič ob papirniškem znanju odločil za sanitetno, je pojasnjeno verjetno s tem, da tedaj v državi še ni bilo izdelovalca sanitetnega materiala, papirnice in kartonaže pa so zaradi hude konkurence hitro propadale. V začetku je Kocjančič z ženo pomagal v delavnici, kmalu pa je zaposlil še dve delavki, in nato še eno. Leta 1925 je tvrdka štela 15 zaposle- Matenal, objavljen v tej slavnostni izdaji, je le izbor gradiva, ki je namenjen za pripravo obširnejše kronike tovarne sanitetnega materiala v Domžalah. Ta kronika bo izšla do konca jubilejnega leta in bo vnesla tudi vse vire, iz katerih so objavljeni podatki. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri zbiranju in urejanju gradiva za to slavnostno številko našega glasila. nih žensk, leta 1926 pa je podjetnik zaposlil prvega moškega — Karla Ju-terška. Vsi stroji so bili na ročni pogon, razen obeh šivalnih. Kakšen je bil prvi asortiment? Iz večjih — uvoženih bal beljenega bombaža so oblikovali manjše paketke sanitetne vate, iz večjih — uvoženih kosov beljene gaze so rezali in pakirali manjše količine gaze, in s prav tako uvoženih daljših kosov ovojev s tkanim robom so ročno ali strojno previjali ter pakirali kaliko ter muli ovoje, zvijali in rezali so gazo, na rezane ovoje ter opravljali razne kombinacije vate z gazo (ginekološka vata), ali gazo z vato in ovoji (ovoj za prvo pomoč). Izdelovali so tudi več vrst damskih vložkov: iz vate in gaze, pletene vložke iz kupljenih pletenin, iz frotirja, pa tudi današnjim Vir podobne — iz vate, opletene z mrežico. Poleg tega so izdelovali mrežice za lase za moške, ki so jih ženske pletle doma, doma so robile tudi brisače, krpe za umivanje, pletle so jopice in še kaj. Surovine pa je Kocjančič prvotno uvažal v glavnem iz Češke in Nemčije, prodajal pa je v začetku preko trgovine sestre Elze Kosove, ki jo je imela na sedanji Trubarjevi cesti v Ljubljani. Zaradi ugodnega razvijanja poslov je Kocjančič leta 1927 razširil svoje delovne prostore v bližnjo Kožarjevo hišo — najprej na podstrešje, kjer je izdeloval lesene paličice ovite z vato (bibo paličice), nato pa je dobil v najem še dve, kjer je uredil pisarno in zaposlil prvo pisarniško moč —Šmo-novo. Do leta 1928 — pred selitvijo na Vir — je imel že tele stroje: ročni stroj za navijanje ovojev, cirkularko, dva šivalna stroja ročne lesene statve za frotir, namizni stroj za zvijanje gaze, dva pletilna stroja, dva vložkarska stroja, od tega enega ročnega. Do tega leta so se tudi menjavali deleži ter družabniki. V dokumentih se pojavlja ime žene Dore, ter omenjene sestre Elze Kos. Leta 1928 je zaposloval 12 delavk, 2 delavca, ter specialista za tekstilne stroje. Letna produkcija je znašala do 300.000 obvez ter do 200.000 paketov vate in gaze. Dobavna področja pa so se razširila na Avstrijo, Švico in Italijo. Izdelke pa je prodajal po vsej Sloveniji, ter delno — po zastopnikih — v druge kraje v državi. PRESELITEV NA VIR Ko je 1928 za 280.000 tedanjih dinarjev kupil obrat na Viru ob finančni podpori svoje žene — je po nekaterih prezidavah začel pozimi 1929 — 1930 na sedanjem mestu z redno proizvodnjo. Kmalu je opustil mesto ravnatelja na Količevem, ki ga je opravljal vse dotlej in posvetil vso skrb rasti svoje tovarne, ki je že leta 1930 štela 25 delavk, 3 delavce, 1 mojstra iz Češke, ter 2 uradnici. Vrednost kapitala je 1931. Leta Prve konfekcionirke 1928 leta znašala že 1,7 miljona predvojnih din. Dejavnost je bila razširjena že na lastno trgovino v prostorih na Viru, v katerih so bile na razpolago vse vrste blaga, poleg lastnega. Kasneje je nabavljal še pribor za nego dojenčka in zdravniški pribor. Leta 1932 je pristopil k podjetju Čeh Šimek z dvema mjkalnikoma. Tedaj je bila prvič zmikana vata v tvrdki. Leta 1934 je Šimek odšel in odpeljal s seboj tudi mikalnika. V tem letu je prišlo tudi do prvega velikega požara in to na pustno noč 1934 leta. Zgorelo je podstrešje, kjer so impregnirali ovoje za prvo pomoč. Govoni se o malomarnosti, o kratkem stiku v električni napeljavi, pa tudi o drugih povodih. Kakorkoli že, požar čvrsto grajene stavbe ni poškodoval; z zavarovalnino je bilo še isto leto nadzidano eno nadstropje. V ta prostor so namestili pet tra-karskih statev, last nekega Schillerja, ki je na podoben način kot pred njim Šimek, prišel s stroji vred v podjetje. Pa tudi njegovo sodelovanje s Kocjančičem je trajalo le dve leti, do leta 1936. No, Kocjančič ni razvijal svojega poslovanja le na tak način. 2e leta 1934 je dobil iz Limbuša 22 gladkih bombažarskih statev za tkanje gaze in kalika, ker je šel lastnik v stečaj, Kocjančič pa je bil njegov upnik. Od teh statev jih je 18 postavil (v prostore sedanje mizarske skobelnice in pisarne filtrov), za 4 pa zaenkrat ni bilo prostora j Leta 1936 pa je v Beogradu kupil še 10 obnovljenih statev, osem ozkih in dve široki. Prostor zanje je uredil v širšem območju sedanje mehanične delavnice. 22 statev, kupljenih v letu 1937, pa je bilo nameščenih že v dozidanih prostorih objekta, ki ga je Kocjančič leta 1934 za 150.000 predvojnih din kupil v Spodnji Vesni v Mekinjah pri Kamniku. NAKUP V MEKINJAH Stalna želja po vse večji osamosvojitvi je vodila Kocjančiča namreč tudi do uresničitve namena po postavitvi lastne belilnice in pripravljalnice. Ker pa na Viru ni bilo vode, pa tudi električne energije tedaj ni bilo zadosti, je bil prisiljen iskati lokacijo izven področja matičnega podjetja. Kupljeni objekt je stal ob Mlinščici, električno energijo pa je dobival iz smodnišnice onkraj Kamniške Bistrice. Kurilnice v kupljenem objektu ni bilo. Prvotno so kuhali v navadnem kotlu in poizkušali, da bi prišli do zahtevanih rezultatov beljenja in hidrofil-nosti vate. 1936 leta pa je začel z zidavo kurilnice, tkalnice, pripravljalnice in rekonstrukcije stavbe za belil-nico, naslednje leto pa je kupil parni kotel, kotel za kuhanje bombaža in gaze, kad za beljenje in kisanje, jiggre, centrifugo, in sušilno razpenjalni stroj V letih 1938 — 1939 pa je kupil toplozračni škrobilni stroj, previ-jalni stroj in angleško snovalo. Očitna je torej precejšnja hitrost investicije. Hitler je zasedel Avstrijo, možnost uvoza repromateriala iz Nemčije se je, zaradi priprav na vojno, zmanjšala, pritisk jugoslovanskih vojaških oblasti po sanitetni vati in gazi pa je bil, seveda, vse večji. Kocjančičeva tvrdka je bila takorekoč e-dina večja tovarna sanitetnega materiala v stari Jugoslaviji. Delno so tkali gazo tudi v Tržiču in Dugi Resi, za vato pa je bil glavni proizvajalec Kocjančič. Leta 1939 je bilo zaposlenih v Mekinjah 31 ljudi, zmogljivost belilnice je bila 250 — 300 kg bombaža dnevno. Ostale zmogljivosti so bile namenjene beljenju gaze. H 'Ul !! n m Belilnica v Mekinjah delavstvo se organizira če so bili to zelo pomembni časi za razvoj podjetja, pa so bili predvsem pomembni tudi zaradi razvoja delavskega gibanja. Konec gospodar-^_r'ze je dal povod za novo kapitalistično ekspanzijo z nadaljevanjem vseh posledic za delavstvo, katero je vse bolj spoznavalo, da bo le organizirano lahko izbojevalo izboljšanje svojega življenskega standarda in ustrez-fe delovne pogoje. , Ptva pomembna delavska akcija na pamniško-domžalskem območju je bi-8 Doserptedenska stavka papirničarjev v Bonačevi tovarni na Količevem, ki Se je oktobra 1935 končala s pomemb-n° zmago delavstva in je pomenila veliko prelomnico v delavskem giba-nJu na domžalskem področju. Kar za Povrstjo so se delavci posameznih domžalskih tovaren sindikalno organi-Z|tali, spomladi 1936 pa so se končno opogumile tudi delavke v Kocjančičevi tovarni. Pripravljalni odbor, v katerem so Poe: Ivanka Bajc, Marija Kerč, Franc-^ Osolnik, Francka Srša in Marija Vo jP’ so začele posamezne delavke navduševati za ustanovitev strokovne otganizacije — sindikata. Odločili so se za organiziranje v Krščansko — socialistično Jugoslovansko strokovno zvezo (JSZ), v kate-t' je bilo organizirano tudi drugo delavstvo na domžalskem področju, saj Je bilo to za medsebojno pomoč in za ariotno nastopanje. (Obstojale so po-le9 JSZ še tri sindikalne centrale: so-eialistična Strokovna komisija, narod-no — liberarna Narodna strokovna rekel, da nima nič proti. Vendar je pa že čez nekaj dni prišlo do hudega spora ki se je zaostril v stavko. V Kocjančičevi tovarni je nenadoma pričelo primanjkovati dela. 4. julija je bil nabit razglas, da se do nadaljnega obratuje le delno, kolikor pa bodo spet naročila, bo podjetje sproti poklicalo delavstvo na delo. Na sestanku so delavci izrazili prepričanje, da je ta ukrep posledica u-stanovitve skupine JSZ. Soglasno so sklenili, da mora podjetje zaposliti vse, če ni mogoče naenkrat, pa s skrajšanim delovnim časom ali izmenami. Bili so za sporazumno ureditev zadeve, toda Kocjančič se je umaknil — odšel na dopust, to pa je »sodu izbilo dno« — začela se je stavka. Sprva je bilo nekaj stavkokazov, pa so jih izgnali iz tovarne. KOLEKTIVNA POGODBA zveza in klerikalna Zveza združenih delavcev). Povezali so se s Francem Bukovcem, znanim delavskim buditeljem in organizatorjem iz Bonačeve tovarne, ta pa je obvestil o odločitvi delavstva Kocjančičeve tovarne osrednje vodstvo JSZ v Ljubljani. 29. junija 1936 je bil nato v društvenem domu v Dobu sestanek na novo ustanovljene skupine JSZ. Na njem so izvolili svoje obratne zaupnike: Karla Juterška, Marijo Kerčevo in Klaro Prašnikarjevo. STAVKA Kocjančič je bil z ustanovitvijo skupine JSZ v tovarni seznanjen in je r 11. julija so se začela pogajanja s podjetnikom, na katerih naj bi bil le-ta precej uveden. 13. julija se je zopet začelo z delom, skupina JSZ pa se je takoj za tem lotila priprav za sklenitev posebne kolektivne pogodbe, s katero naj bi uredili vse delovne pogoje ter pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja. Ta akcija je približ no sovpadala z akcijo Delavske zbor niče, ki je pripravljala sklenitev enot ne in skupne kolektivne pogodbe za vsa slovenska tekstilna podjetja. Spri čo tega so se pogajanja nekoliko za vlekla. Bil pa je Kocjančič takoj pri pravljen izvajati vsa določila socialno zaščitne zakonodaje in pristal je tu di na 10 do 15%-no povečanje mezd Do podpisa splošnega dela kolektivne pogodbe je prišlo 23. septembra 1936 z veljavnostjo od 19. oktobra 1936 Težje pa je bilo doseči sporazum o tarifnem delu kolektivne pogodbe, ker mezdne postavke niso bile vsklajene z zaslužki tekstilnih delavcev v drugih '.'er(?/z0zj// Za/ze&t- fvZa/seeet//7,00 ZZafZ/cZ*. 2a'yt)/'oda./ fd/eJ, /to Šteta, /hfča Zs /6Z/k Je// f, f f 7 --7 - /- /r * ” /ž/e/Z/irč / c&j/' //# f# Del obvestila partizanom, odposlano iz tovarne o založenosti skladišča ščen, ki ga je iz tovarne poslal nekdo od aktivistov okrožnim političnim forumom in na podlagi katerega so se Šlandrovci odločiM za to akcijo. ODBORI DE Tovarniški odbori OF so se po juliju 1943, ki je bil ustanovljen nov o-krožni komite KPS Kamnik (sekretar Franc Zupančič — Marjan) s sedmimi rajoni, preosnovali v odbore Delavske enotnosti (DE), za prvega okrožnega poverjenika DE pa je bil imenovan Stane Podbevšek — Matjaž. Januarja 1944 je bilo ugotovljeno, da v okrožju obstoja 49 odborov DE ter še 24 mladinskih odborov DE. Organizirano je bilo okrog 80 % delavstva. Za Kocjančičevo tovarno pa, po podatkih iz junija 1944, zvemo, da je od 76 zaposlenih bilo 59 organiziranih v 14 odborih DE to pa je procentual-no največ v primerjavi z drugimi večjimi obrati v Kamniškem okrožju. Tovarna št. 4 — kot je bilo ilegalno ime zanjo — je bila torej izredno dobro organizirana. O akcijah zbiranja in odnašanja materiala je še nekaj podatkov. Ve se, da so aktivrsti Janko Kerč, Franc Gros, Alojz Sasso in Janko Klopčič v dogovoru s Kocjančičem, z vozmi večkrat vozili sanitetni material v partizansko skladišče v Račo in na Rova. Količine materiala so bile tolikšne, da so presegle potrebe štajerske o-perativne cone in okrožna gospodarska komisija je lahko sanitetni material pošiljala tudi v tedanjo ljubljansko pokrajino. PRED KONCEM VOJNE Položaj aktivistov se je poslabšal z ustanovitvijo domobranske postojanke v Domžalah avgusta 1944. Beli so naglo prodrli v organizacije OF in sledile so številne aretacije. Sekretarka DE v Kocjančičevi tovarni, Slavka Štrukelj — Olga, se je komaj uspela umakniti v partizane. Domobransko naselje je bilo tolikšno, da so v ravninskem delu kamniškega okrožja politične organizacije prenehale delovati. Posamezni aktivisti pa so kljub temu, v pogojih najstrožje konspiracije tudi v Kocjančičevi tovarni še vedno izpolnjevali pozimi 1944/45 nekatere naloge. Skozi vse obdobje okupacije je Kocjančič, kljub pritisku nemških oblasti, z raznimi izgovori, zadrževal število zaposlenih pod 80. Če je bilo to število prekoračeno, je bila namreč v podjetjih vojaška straža. Osebni interes Kocjančiča, pa tudi skupni interes je vsekakor bil da straže v podjetju ni bilo. VOJNE ŽRTVE KOCJANČIČEVE TOVARNE Smrtna žetev vojne med delovanjem Kocjančičeve tovarne ni bila majhna. Šest Imen je zabeleženih na spominski plošči ob upravni stavbi. Mirko Bernot — Mentor je bil zaposlen v mekinjskem obratu. Takoj po začetku vojne je postal aktivist, bil pa je mobiliziran v Arbeitdienst in kasneje v nemško vojsko, pa je spomladi 1944, ko je bil na dopustu, pobegnil v partizane. Imel je več zaupnih funkcij; konec novembra 1944 pa je padel pod streli Črne roke. Star je bil 20 let. Marija Gaberšek iz Krtine je bila konfekcionerka in šivilja. Bila je članica odbora DE, vestna kurirka, najprej kot aktivistka, kasneje kot partizanka. Kot obveščevalka je padla 26. oktobra 1944, stara 18. let. Rezka Golob je delovala skupaj z Bernotom in njegovim očetom v Mekinjah v isti trojki. Bila je zelo spretna pri aktivističnem delu. 25. novembra 1943 se je umaknila v partizane. Poslana je bila v partijsko šolo v Cerkno, kjer je bila, zaradi znane izdaje, ubita 27. januarja 1944, stara 23. let. Julijana Grlica je pogosto gostila partizane na svojem domu na Veselki. Bila je osumljena in že novembra 1941 odpeljana v Ravensbruck. Grozote tega taborišča ni preživela. Umrla je v svojem 40 letu. Jože Kovič — Krim, zaposlen v konfekciji, je bil že pred vojno borec za delavske pravice. Ob okupaciji je postal okrožni partijski sekretar za Črni graben. Zaradi kompromitiranja se je umaknil v partizane. Bil je prvi partizan Kocjančičeve tovarne. Leta 1945 je bil zajet in je umrl zaradi mučenja pri zasliševanju, star 28 let. Tončka Paštebar — Vera je bila iz Krtine. Delovala je v mladinskih vrstah v podjetju, junija 1943 pa se je umaknila v partizane. Bila je inten-dantka, imela je torej zelo odgovorno funkcijo. Pri upravljanju dolžnosti ji je prišla na sled bela garda in je bila, skupaj s še dvema tovarišema, ubita januarja 1945, stara 23 let. Juhant Slavka-Vanda Spomini na delo v tovarni »Vata« v letu 1941-1945 Temna, deževna jesenska noč leta 1941. Pri Tončku na Viru so se pričeli prav tiho zbirati ljudje. Malo število poznejših organizatorjev v tovarni »Vata« se je na vabilo tov. Kolenc Slavke udeležilo prvega sestanka, kamor sta prišla tudi člana okrožnega komiteja KPS tov. Stane Podbevšek — Matjaž in Janežič Milan iz Moravč. Njuna naloga je bila pridobiti in organizirati po posameznih podjetjih čimveč ljudi za delo v DE ter pričeti z medsebojnim delom tudi z našimi borbenimi e-notami, katere so potrebovale vedno bolj materialno in denarno pomoč. Spominjam se tovarišev, ki so se skupaj z mano udeležili tega sestan- ka. To so bili: Kolenc Slavka, Štrukelj Ivan, Pogačar Ana, Prašnikar Klara, Paštebar Tončka (padla) in jaz. Osnova za ta sestanek je bil pogovor o organizacij1! dela za sestavo delovnih enot, katere naj bi bile razdeljene v trojke in petorke, o dolžnosti članov odbora, konspiracije, predvsem pa skrb pred kompromitaoijo zaradi delovanja nasprotnikov našega dela. Na tem sestanku v posebni sobi prt Tončku na Viru je bila za sekretarko DE v naši tovarni izbrana tov. Kolenc Slavka, za njeno namestnico pa Paštebar Tončka, ki je pozneje padla. Po tem sestanku smo pod vodstvom omenjenih tovarišic pričele z rednim delom in skrbele, da se je stanje v enotah vedno bolj oživljalo in da se je organizacija večala ter krepila iz dneva v dan. Zelo konspirativno razdeljene v trojke in petorke smo pričele, z medsebojno pomočjo s sestanki, z nabiralnimi akcijami ter prepričevanjem sodelavk za delo v enotah. To so biN težki dnevi rojstva naše organizacije, kajti nikoli nisi bil prepričan, komu in koliko lahko zaupaš o našem delovanju za OF. Najtežja naloga enot je bila pridobivati nove člane v naše vrste, razširiti organizacijo v čim večji krog zavednih članov, pripravljenih delati zaupno in zvesto — brez strahu pred okupatorjem in domačimi izdajalci, Spominjam se nekaterih tovarišic, ki so bile vključene v trojke in petorke. V kolikor sem morda katero pozabila, naj mi oprosti, kajti čas izbriše nekaj tudi iz naših še tako lepih spominov. Imena članic trojk in petork organiziranih v letu 1942-1945. Capuder Ani — Pogačar, Rojc Pavla — Matičič, Rode Ivana — Juvan, Škerjanec Marija — Zanoškar, Orehek Francka, Levec Stanka, Rak Cilka — Kmetič, Podbevšek Malka — Mazora, Mali Francka — Blatnik, Meršol Olga, Orehek Pepca, Knap Karolina, Bergant Justina, Peržan Marija — Sasso, Kotar Slavka, Klopčič Janko, Gaberšek Marija (padla), Uršič Tončka — Rogan, Kovič Cirila, Kerč Milka — Tatjana, Učakar Meta. Krog naših organiziranih ljudi se je večal, z njim so se večale tudi partizanske edinice, katere so potrebovale čim več hrane, denarja, sanitetnega materiala, predvsem pa moralne podpore. Z nabranim denarjem smo pomagali tudi partizanskim družinam, ki so ostale brez dohodkov, ker so možje in sinovi odšli v NOV. Raste! je pritisk na osnovne organizacije s strani naših enot in tudi okupator nas je teroriziral čedalje bolj. Organizacija je morala delati. Iskati je morala pota, kako prelisičiti okupatorja in čim več pomagati partizanom. Kljub večji nevarnosti smo še bolj konspirativno in pazljivo zbirale denar, sanitetni material, širile našo literaturo in prepričevale ljudi v našo zmago. Sestanki so bili vse pogostejši in z našo pomočjo ter s pomočjo delodajalca, Franca Kocjančiča je odšlo iz tovarne vse več sanitetnega materiala na zbirna mesta. Zaupanje ljudi je rastlo, kljub izdajam domačih izdajalcev smo se člani (DE) delavske enotnosti strnili v enoten oklep. Naše delo je bilo precej otežkoče-no po ustanovitvi belogardističnih postojank, saj so bili to v glavnem domačini. Po raznih izdajah je bilo težje delati po tovarnah v organizacijah in na terenih. Morali smo poostriti disciplino in se čim manj izpostavljati v javnosti. V veliko pomoč nam je bil takratni lastnik tovarne Franc Kocjančič, saj je bil z nami. Pomagal je sam in tudi za nas je vedel, da delamo organizirano za OF. Bil je buden na gibanje okupatorja in belogardistov ter večkrat opozoril katerega izmed članov enot, da mu preti nevarnost aretacije. Sama sem mu nekajkrat prinesla Pismeno obvestilo iz terena, kjer sem bila tudi organizirana, kdaj in kam naj dostavi sanitetni material. Bil je zanesljiv za delo pa tudi drugače dober človek. Res je nasprotoval kakšni naši zahtevi, vendar se je dalo z njim vedno do konca pogovoriti v korist organizacije. Vse do leta 1944 smo delale pod vodstvom sekretarke DE Kolenc Slavke. V avgustu mesecu, datuma se ne spominjam pa so jo hoteli aretirati gestapovci ob spremstvu domačih plačančev — belogardistov. Organizacija je bila spet na mestu in jo je pravočasno obvestila s pomočjo zanesljivih ljudi in tudi samega lastnika tovarne Kocjančiča. Umakniti se je mo-fala v ilegalo. Iz Vrhpolja, kamor so jo odpeljali naši tovariši je še poslala obvestilo, naj pridemo k njej na razgovor za nadaljne delo v DE, kar Pa si ob velikem izdajstvu zaenkrat še nismo upale. Za hip se je delo organizacije ustavilo, ker sem bila tudi sama v istem letu, meseca oktobra, aretirana od domačih izdajalcev. Izda-oa je bila namreč terenska organizacija SKOJ-a, katere članica sem bila. Po neuspešnem zasliševanju na do-mobransld postojanki v Domžalah, so me po enem tednu izpustih. Seveda Pa sem morala trdno obljubiti, da ne bom več sodelovala z banditi. Obljubila sem, samo da sem spet prišla na svobodo. Prva moja pot je bila na Brezovi-?°. na partizansko vezo. Druga dolžnost, kot članice DE in »Skojevke« Pa je bila, da ponovno nadaljujemo z delom v enotah, kar smo tudi storile in delale vztrajno ivse do osvoboditve. Ni nas ukrotila trda neusmiljena Pest okupatorja in domačih izdajalcev. Še sedaj, po dolgih letih gospodarske borbe delovnega človeka in obnovi naše porušene, a svobodne domovine so ti spomini živi v naših sr-rjih. Prepričana sem, da bodo umrli šele z nami, prej ne morejo saj so bili del naše borbe in našega življenja. Iz spominov Slavke Štrukelj - Olge o delovanju odbora delavske enotnosti Paštebarjeva, Pogačnikova in jaz smo vse bolj skrbele za to, da se je stanje v enoti vedno bolj krepilo in da se je organizacija iz dneva v dan vedno bolj utrjevala. Organizirano smo ob pomoči drugih začele z nabiralnimi akcijami, sestanki in oddajanjem rednih poročil o stanju znotraj tovarne. To so bili težki dnevi za notranjo rast naše organizacije, kajti težko je bilo zaupati vsakemu in ga pripraviti za sodelovanje. Na sestankih, ki smo jih imeli po skritih kotičkih in okolici tovarne smo razpravljali o tistih, ki bi stopili v naše vrste. To je bilo težavno delo, kajti čestokrat so delavke in delavci izjavljali, da ne bodo dajali pomoči, da ne bodo člani naše organizacije in da jih ne zanima literatura, ki jo je v tem času že izdajala Osvobodilna Fronta. Spominjam se nekaterih tovarišic, s katerimi smo poskušali delati sku-pai, vendar moram priznati, da kljub odklonilnemu stališču niso bile proti našim prizadevanjem. Poleg tega pa se moramo zavedati, da je bilo v tistih dneh težko dajati sodbo o pripadnosti, ker so nekateri v trenutni situaciji izvršili vse tisto, kar je pred njih postavljala organizacija in so pozneje postali aktivni borci v enotah narodnoosvobodilne borbe. Še nrav posebno se spominjam neke akcije po nalogu Okrožnega Ko-miteta KPS, ki mi jo je poveril tov. Podgoršek Matija. Od niega sem dobila bone, ki so jih izdajali partizani in to z nalogo, da moram razgovarjati s takratnim lastnikom tovarne Kocjančič Francem o voinem posojilu. S težkim srcem sem šla v njegovo pisarno in mu povedala, da je tudi njegova dolžnost, da tudi on prispeva k narodnoosvobodilnem pokretu. V imenu predoostavljenih sem zahtevala od njega več tisoč mark (točnega števila se ne soominjam). On. kot lastnik in jaz kot delavka sva si stala v niegovi nisarni iz oči v oči. Priznam, da sva bila oba orestrašena, kaiti rok za denar je bil ob koncu »šihta«. Ko sem odšla od njega sem nepresatno mislila na to, kdaj se bo na dvorišču tovarne pojavil gestapo. Toda ni ga bilo! Ko sem po končanem delu sto-oila v njegovo pisarno, mi je izročil denar — spominjam se, da je bil ves bled in mi z mirnim glasom rekel: »Srečno!« Tedaj sem spoznala, da ie tudi on v bistvu na naši strani in da ne bo delal težav pri materialu, ki bo iz tovarne odšel v gozdove. Toda glej, denar sem imela, a kako z njim priti domov in ga odposlati naprej. Pri tem so mi pomagali zaupni tovariši, med njimi Štrukelj Ivan in me stalno obveščali o kontrolah na cestah in o zasedah, ki so bile postavljene v posameznih krajih. Spominjam se, da sem nekoč spet nesla večjo vsoto denarja iz tovarne in da je bila na cesti kontrola. O vsem tem sem bila po zaslugi tovarišev iz tovarne pravočasno obveščena. Zaradi tega sem uničila vse sezname naših ljudi, vendar denarja nisem mogla, ker sem ga morala pravočasno oddati. Imela sem srečo! Kontrola je pregledala samo osebno ligitimacijo, a torbice v kateri sem imela denar, niso pregledali. Čestokrat je v takih primerih pomenila zunanja vljudnost vse, čeprav je v notranjosti tlelo sovraštvo do njih. Težkoče pri našem delu pa so nastale tedaj, ko so bile ustanovljene belogardistične postojanke, tedaj je bilo še težje najti »naše ljudi«, in zaupanje, da je borcem v gozdovih pomoč vedno bolj potrebna. Ob tem je vse pogosteje prihajalo do izdajstev In ta izdajstva so otežkočala delovanja organizacije v tovarnah in tudi na terenu. Tudi sama sem to doživela. Nekega vročega avgustovskega dne, so prišli gestapovci s svojimi plačanci na tovarniško dvorišče. Zanimali so se za Pašterbarjevo Tončko in za mene. Razgovor na dvorišču je slišal tudi lastnik tovarne Kocjančič in hitro obvestil vodjo oddelka Deleta Olgo naj me rešijo, če je le-to mogoče. Toda ravno tiste dni sem bila na bolovanju zaradi noge. Spet je bila organizacija na mestu. Še preden je prišel gestapo na Rodico k Martinčevim, kjer sem stanovala, sem bila že posvarjena o tem, da me iščejo gestapovci. Ivan Štrukelj je naročil gospodinji naj jim reče, da sem odpotovala v Kranj k zdravniku in da se vrnem popoldan ali zvečer z vlakom. Zaman so me čakali na domžalski železniški postaji pozno v noč. Pri Martinčevih sem stanovala na podstrešju v posebni sobici, v isti hiši pa je stanoval tudi učitelj Venceslav Perko, ki so ga takrat Nemci imeli že zaprtega in so ga pozneje kot talca ustrelili za Šumberkom. Gestapo je nasedel temu, da se bom vrnila iz Kranja z vlakom — in to je bila moja rešitev. Tovariši so me sredi belega dne odpeljali na Vrhpolje pri Moravčah, od koder sem takoj po ozdravitvi nog odšla v partizansko edinico in to preko Limbarske gore, Černivca, Nove Štifte in Gornjega grada v Luče. S partizani sem preživela mnoge težke dneve, brez hrane, tople odeje, sredi stalnih borb in hajk, vendar sem vedno nosila v sebi zavest, da organizacija, ki sem jo vodila v tovarni, še vedno dela. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X TAKOJ PO OSVOBODITVI Tedanji Kocjančičevi delavci se ne spominjajo, da bi delo ob osvoboditvi iz kakršnih koli razlogov zaostalo. Trdijo, da so bile potrebe velike in da je tudi delovno vzdušje bilo s svobodo neprimerljivo s prejšnjim. Tudi Kocjančiča sprememba družbenega reda ni mogla motiti. Z vso svojo, njemu lastno, energijo je posloval dalje. Predvsem je moral dokončati prizidek, o katerem smo že omenili, da ga je začel graditi ob začetku vojne. Pospešeno pa se je lotil selitve še uporabnega strojnega parka, iz — po sabotaži opuščenega — obrata v Spodnji Vesni v Mekinjah. Septembra 1945 sta na Viru že obratovala snovalni lin škrobilni stroj, prav tako je montiral 22 »mekinjskih« tkalskih statev ter 12 nabavljenih v Jugo-češki v Kranju. Novo belilnico je tudi začel zidati 1945. leta in je bila dograjena pozimi 1946/47. Če 'izvzamemo skladišča, ki so še sedaj na več mestih izven matičnega podjetja, je bilo s tem — začasno — poslovanje skoncentrirano na enem samem mestu. Postavil je tudi zametke bodoče vzdrževalne službe. V zamenjavo za trgovino Kemolabor v Ljubljani (sedanja Sanitaria na Miklošičevi cesti) je dobil vrtalni stroj in stružnico ter za-posil ključavničarja in električarja. S tem je razberemenil mojstre in oddel-kovodje. RAZGIBANO SINDIKALNO ŽIVLJENJE O vsem je še vedno odločal Kocjančič sam, le pri zaposlovanju in odpustih ni bil več samostojen. Skrb nad tem je takoj po vojni prevzel sindikat. Prva predsednica je bila Slavka Kolenc — Štrukljeva. V tem obdobju so bili vsi člani sindikalne podružnice (uradni naziv je bil podružnica ESZDN tovarne Kocjančič Vir — kratica pomeni Enotna sindikalna zveza delavcev in nameščencev) zelo aktivni. Razvili so sindikalni prapor, množično so se udejstvovali na kulturno — prosvetnem področju in pri udarniškem delu. Masovni sestanki so bili obiskani polnoštevilčno in so trajali tudi po 6 ur. Obravnavali so vedno tudi trenutno politično situacijo. Sindikalno sobo so uredili v Stupičevi hiši nasproti tovarne in prepričali Kocjančiča — ki seveda ni bil član sindikata, da jim je podaril blago za zavese. Imeli so tudi svojo knjižnico. Samo par sklepov s seje 16. oktobra 1946 naj ponazori delo sidikata: — delavstvo se mora disciplinirati; postajanje in razgovarjanje med delom ni dovoljeno; — v soboto, 20 oktobra, se vse delavstvo udeleži kulturnega večera v prostorih godbenega doma v Konfkecionirke 1945 z Mihelčičem Domžalah. Podružnica Kocjančič nastopi z eno točko; — hrane v tovarno ni dovoljeno do-našati in sicer zajtrk in kosilo, če se dela samo 8 ur na dan; — na podjetje (Kocjančič) se apelira, da se uredi sirena; Prva razstava v Jaršah 1946 — na G. O. se pošlje kritika glede prehrane, da se izdajo živilske karte in istočasno živila. Zapisnik z nekega drugega sestanka pa pravi, Ida: — tov. Kolenc Slavka poda pojasnilo Mladinski odbor 1947 glede pogajanja o plačah s podjetnikom; Desetdnevna in mesečna poročila o delu sindikata so pošiljali krajevnemu in okrajnemu odboru. V zapisniku iz januarja 1946 beremo o kandidatih za delavske zaupnike. Predlagani so Ivan Kosirnik, Klopčič Janko, Slavka Adlešič, Klara Prašnikar, Ela Kočar tn Ani Capuder. Zabeležena je tudi razprava o pripravi čim boljše kolektivne pogodbe. Na nek način je torej takojšnje povojno obdobje zrcalna slika predvojnih odnosov med delavstvom in podjetnikom, ne le v Kocjančičevi tovarni — povsod. NACIONALIZACIJA Razumljivo večno križanje interesov je prekinil Ukaz Prezidija SNOS-a štev. 83, z dne 5. novembra 1946, ki je postavil zakon o nacionalizaciji podjetij republiškega pomena, kateri je stopil v veljavo 6. decembra 1946. Kocjančič se je tega dne zadrževal v Ljubljani. Ob vrnitvi mu delavska straža ni več dovolila vstopa v tovarno. Kmalu se je preselil v Ljubljano. — Franc Kocjančič je bil podjetnik, kapitalist, — a Slovenec in po o-ceni mnogih — ne slab človek. Rad je pomagal pridnemu delavcu v kritičnih trenutkih in ga tudi finančno podprl. Znana je tudi njegova pomoč nosečim ženam. Bil je »raskave skorje«, v jedru pa dober. Po pripovedovanju je Kocjančič kmalu po osvoboditvi zaslutil nacionalizacijo, vendar svojega imetja ni poskril. Bil pa je zaprt dve leti — kot vojni dobičkar. Pri denarju za druge je bil vseskozi skop, a resnici na ljubo je bil skop tudi do sebe in nič manj do svoje družine. Razvoj tovarne mu je bil vedno temeljna skrb. Ljudi je poznal zelo dobro In ni se zmotil pri presoji zaposlenega. Zmotil se je le v mnenju, da sedanji sistem nima bodočnosti. Sedaj živi v Ljubljani in dobiva tudi finančno pomoč To-same. Za poslovodjo nacionalizirane Kocjančičeve tovarne je bil z dekretom imenovan Jože Borišek. Ob nacionalizaciji je pozval vse zaposlene na skupni sestanek in pojasnil, da je prišla tovarna v občeljudsko oblast. Proslave ob tej pomembni prelomnici ni bilo. Ohranjen zapisnik o prevzemu tovarne Izkazuje višino aktive 17.485.070.86 din. Prevzemnik je bila glavna direkcija tekstilne industrije LRS, ki je z odločbo vlade LRS z dne 29. septembra 1947 tovarno predala OLO Kamnik. Ams-.ia.jp.rrr.i. ■!■" Sr vr Z opi ,' n ±A ,!r . O v* •:» ,*.» r •• vole l'i cluer i1 "'■2^.1 ..-.ol or tolci K' Pi'uric,i'tr prt DcmSaloh, ".a*: Lav'Jer: Ji:q 1C, V : Lovš U> ' .fr bil tc V •Krč Jančič Frana, Vir pri Drm~o 'oh ~t%07 ter J c v • i’ nocUnaltsoclJi pcdjcilj ra pub 7 Uk rja ; emc •:.. t ' Fr a.a id tja &YCJ'~a :: ere Z.ZT.IFIC n.i'V , ri preko'- v c ■r.i': cr.cn Ja J i. '-il'Ju ''leno .V.t r^tijatij ~ . ^rt^ric Jo.:e 'trn l' ... rr .'JG -plrJcncp ncfčn 7 dne SJ.VTT IF-iC, ir. rr IncJviJc ::a ra Ja.napo .pr o V 'ode ji , :*c'‘reta čt*?C~/':ab*:: i"n •” 'm *trt J« l n n dar o t va lil 7, Z Ji. 'o 7 Jr.1 ;u : ero c crjavnl/t p^apouvr' . .r7r.i: : ■ • • ■ c* v "i O ■> J n č a FJ.JOO.- 'F j • *3 • 1 ; . •••' 1 * * n o u De na r •:! k :ou> dih., 7 » r. • '* t.?*--'. * .. 7 7 s/ V i h ZLI— ‘j ; ’ r u v i u c ‘ i. 1 o r l i- c c l I rri or ' <■ . :•■ i j iv '• o L o r J i Din ■ * tJ H. , ' . w y.(- ' i- * . f -t . Ji . Oj'- :&.:i iSv^r r’/-;-,-. tcii.foc/Gr.čt? Fr :j ■ n>or-d j nahaja er el ni avte Cpca. d čer, Lije iort .Ju,Fr. ■' Iji.l yJant ter je bi J \i~. v p c nji V ' - •• ^ • v * i v^iji Jen V ' nfir . foridnčil 2.r, 1>< ■' *reptr ujma /r er ’ p tnalom Jamči: $:.dyrf Zapisnik o prevzemu tovarne ob nacionalizaciji 'Jmrl j oaisu:... veh c de narodu ! oorta&H Joče J.r. PO NACIONALIZACIJI Pooblastila sindikata o zaposlitvi delavstva je prevzel persionalni refe-rent. Delo pa se je uspešno razvijalo ln je bilo kmalu zaposlenih okoli sto budi. Prešlo so na dvoizmensko delo. To je bila doba udarniškega dela, je bila pomembnejša količina od kvalitete. Tovarna je bila edini proizvajalec sanitetnega materiala v državi, ki 9a je v tej povojni dobi zelo pri-dtanjkovalo. Ko sta bila v letu 1947 likvidirana Doton in ldealtex v Domžalah, so nju-na osnovna sredstva brezplačno prevale tekstilne tovarne. Na Viru sodo-djh trakotkalske stroje in previjalne glave za votek, ročno saško snovalo ln 10 statev za tkanje gaze. V tem letu so tudi končali monta- žo kotla za izkuhavanje in centrifuge ter opremili belilnico z betonskimi banjami ter sušilnimi komorami z lesenimi predali. PRVA PETLETKA Iz perspektivnega proizvodnega načrta 1948-1951 (prva petletka!) povzemamo, da je bilo tedaj v tovarni 56 statev za tkanje gaze, na eni statvi pa je tkalka v 8 urah natkala 45.000 votkov. Z napovedanim tekmovanjem pa so želeli doseči v istem času 63.200 votkov. Bilo pa je tudi 12 tkalskih strojev za ovoje. Na eni statvi je ena delavka napravila 500 m v osmih urah; z napovedanim tekmovanjem pa so predvideli 600 m v istem času. Tedaj se je tovarna še imenovala po bivšem lastniku, od 1. januarja 1948 pa že zasledimo novo ime Vata — tvornica vate in sanitetnega mate-reala, Domžale, pa tudi novega direktorja — Andreja Burgarja, dotedanjega sekretarja podjetja. V teku leta 1948 se pojavi na dokumentih tudi že žig Tovarna sanitetnega materiala Vir pri Domžalah, torej se že pojavlja popolno ime, ki ga ima tovarna tudi sedaj in iz katerega je izvedena vse bolj uveljavljoča se kratica TOSAMA. Bilančnih podatkov do leta 1949 ni na razpolago. So pa spomini in redki zapisniki, ki govore o pogojih dela. Tedaj so povsem ročno prenašali v belilnici izkuhan material, ob neposrednem stiku s kemikalijami in ob lepem vremenu so sušili material kar na zraku! MALA KOMUNA Kratka doba skoncentrirane proizvodnje je tudi tedaj minila. Tedanje politične in življenjske prilike so silile podjetja, predvsem sindikalne podružnice podjetij, da so bile glede oskrbe čimbolj neodvisna, da so bile na nek način »male komune«. Tovarna je imela lastno čevljarno in krojaško delavnico, predvsem pa je dosti spominov na ekonomijo v Ihanu, ki je oskrbovala tovarniško menzo s poljskimi pridelki in mesbinami. Menza je bila v Stupičevi hiši v prvotni sindikalni sobi. Sindikalna podružnica je dobila svoj prostor v tovarni. Na Viru —pri Šraju je bil tudi ustanovljen industrijski magazin, ki je bil za tisti čas, ko je bila garantirana preskrba, zelo primeren, vendar pa je bil, zaradi nerednega oskrbovanja in nezadostne izbire novembra 1950 likvidiran. Poskrbeli so tudi za matere z otroki in v sedanji upravni stavbi (»vili«) ustanovili o-troški vrtec — DID. SLOVENSKA BISTRICA To notranjo zaokroženost, ki je segala torej daleč v osebni standard zaposlenih, je na nek način kvarila zahteva direkcije tekstilne industrije iz leta 1948, da se v Slovenski Bistrici formira obrat Vate s okoli 220 zaposlenimi. Tkali so prve zavoje in vretenske trakove. Prejo za tkanje so vozili iz Vira. Stroški so bili seveda visoki, vendar pa je bila večja izbira, kar je bilo za tisti čas planskega gospodarjenja itak po-glavitnejše. TEŽAVE PRI IZPOLNJEVANJU NALOG PRVE PETLETKE Težave pri uresničevanju nalog prve petletke so znane. Resolucija In-formbiroja je podrla vse dotedanje gospodarske koncepte in jasno je, da je dostikrat primanjkovalo reprodukcijskega in pomožnega materiala. V tovarni je bil uveden brigadni sistem dela, postavljeni so bili normativi in delno so bila normirana delovna mesta. Izraba obstoječega strojnega parka glede na uvedene norme pa je bila le 50 — 60% od planiranih 75% — to ipa prav zaradi težav s surovinami. Uveden je bil tudi 2 — strojni sistem dela v trakotkalnioi in 8 — strojni v tkalnici gaze. Iz zapisnika o prenosu direktorskih poslov na novega direktorja Jožeta Šena, dne 25. marca 1949, povzamemo, da delajo v dveh izmenah, v tkalnici gaze, v belilnici, pripravljalnici in pri izdelavi vložkov pa v treh izmenah. Jože Šen je bil direktor le do 31. avgusta 1949, ko je posle predal Dragu Bingoldu. Zapisnik o primopredaji ugotavlja visoke zaloge nedokončane proizvodnje, zaradi pomanjkanja belil-nih kapacitet, pa tudi »do nedavna male kapacitete konfekcije«. Obrat v Slovenski Bistrici IZ BILANCE 1949 Ob koncu leta 1949 je znašala realizacija 90.572.000 din, doseženi asor-timan pa je bil takle: molino iz enojne preje 602.000 m2, platno 1637.000 m2, bombažne vate 119.000 kg ter vložkov 522.000 paketov. Zaposlenih je bilo 385 ljudi, od tega 307 neposredno v proizvodnji, 23 v obratni režiji in 40 v upravno prodajni. Na ekonomiji je bilo 7 ljudi, poleg tega pa še 8 vajencev. Kljub vsem težavam je podjetje svoj letni plan izpolnilo in glavni direkciji tekstilne industrije LRS v Ljubljani je poslalo prošnjo, da bi zato odobrila določen znesek za nagrade. »Ne bi bilo pravilno če ne bi kolektiva za požrtvovalno delo nagradili,« piše v dopisu. Spisku s predlogi nagrad je dodatno potrdilo, da ima podjetje kritje za nagrade v skladu vodstva. Potrebno je omeniti tako podrobnost, kajti vse prehitro gre v pozabo tisti čas in polno nerazumevanje je zdaj do dobe administritivnega gospodarstva. Kot je bila takoj po vojni nujna, je tudi ob pravem času nehala. Leto 1949 je bilo zadnje leto tega obdobja. TOVARNE DELAVCEM! V skladu z zveznim zakonom so v času velikega pritiska z vzhoda zaživeli v našem gospodarstvu klice samoupravljanja. 10. septembra 1950 je tudi delovni kolektiv Vate prevzel tovarno v upravljanje. Predno je bil postavljen delavski svet, je par mesecev obstojal kolegij, v katerem je bil iz vsakega obrata po en član. Po izvolitvi prvega delavskega sveta je bila v stari konfekciji (nad filtri) proslava vsega kolektiva, na kateri je prvič nastopil tovarniški tam- Delovni kolektiv 1952 Tamburic ni več, tamburašice pa še buraški ansambel. Zen, sekretar o-krajnega komiteja KPS iz Kamnika pa je prvemu predsedniku DS, Karlu Ju-teršku simbolično izročil ključe vse tovarne. Angelca Štrukljeva pa je bila tedaj izbrana za prvo predsednico upravnega odbora. Oba sta podpisala predajno listino. OCENA SAMOUPRAVLJANJA PO DVEH LETIH Dve leti pozneje, ko so na svečanem zasedanju delavskega sveta analizirali prve samoupravljalske korake, 80 priznali, »da ni bila lahka naloga voditi tovarno nam, delavcem, ker nis-fno imeli vpogleda v poslovanje podjetja. Težave so se kazale na vsakem koraku. Reševali smo jih skupaj s sindikalno podružnico in partijsko organizacijo. Težavna naloga je bila prepričati delovni kolektiv, da je on gospodar ’n da je uspeh podjetja odvisen od Prizadevanja in poštenosti posameznika. Najtežja naloga pa je bila, prepričati vodilno osebje tovarne, da so se časi spremenili in da je delavec postal delodajalec. Odvaditi je bilo treba nekatere uslužbence birokratskega ln diktatorskega poslovanja. Zasledovanje dela posameznih vodilnih uslužbencev je bila naša velika naloga, tako da smo lahko v kali zatrli vsako samovoljo posameznika in s tem preprečili nepravilnosti. „ Ko smo te ovire odstranili, smo šele lahko začeli tako, da je prišla do 'zraza demokratičnost v našem delu. Nismo mislili samo na dobiček, skrbeli smo tudi za zdravje našega .£!vca- Naredili smo razne sanitetne, zaščitne in higienske naprave. Hoče-too, da v toliki meri izboljšamo delovne pogoje, da se bo delavec po-cutil tako kot doma,” piše v poročilu delavskega sveta. Upravni odbor pa je v tem času posvetil veliko važnost zmanjšanju Proizvodnih stroškov, dvigu storilnosti dela, zmanjšanju obeh režij, šted-nii s surovinami itd. Nudenje prve pomoči z lastnimi izdelki Planske distribucije ni bilo več. Podjetje, ki je prej delalo v glavnem za JLA in za distribucijske ustanove posameznih republik, je postalo samostojno in težave so se začele takoj. Tovarna je ostala praktično brez dela in govorilo se je že o odpuščanju delavcev. Upravni odbor se s tako rešitvijo ni strinjal, zahteval je, da se poiščejo možnosti planiranja izdelkov na podlagi večjega asortimana, znižanje cen itd. od direktorja so zahtevali, da se pobriga za delo. Rezultat je bil ta, da so celo povečali zaposlenost. Druga važna naloga je bila, da so se usposobili hitro preorientirati proizvodnjo. »Celotno finančno poslovanje leži zdaj trdno v naših rokah tako, da dnevno zasledujemo uspehe ali neuspehe podjetja«, piše v poročilu upravnega odbora. Konec leta 1950, že po uvedbi samouprave, so ukinili vse industrijsko dejavnost, v aprilu 1951 pa je bil likvidiran tudi obrat v Slovenski Bistrici, strojni park pa prestavljen na Vir. DIREKTOR JOŽE POGAČNIK V začetku leta 1951 je direktor Drago Bingold zaprosil generalno direkcijo tekstilne industrije za razrešitev, za njim je prevzel to odgovornost Jože Pogačnik, dotedanji tehnični vodja. Posebna skrb je bila v tem času posvečena obnovi trakotkalnih bil za tkanje sanitetnih ovojev, sicer pa ni bilo bistvenih sprememb v proizvodnih zmogljivostih. 15. novembra 1951 je bil ustanovni občni zbor gasilskega društva Va- ta. Društvo je postalo registrirana organizacija s upravnim in nadzornim odborom. Prvi predsednik je bil Anton Zidarič. Leta 1952 je postal predsednik DS Dano Juteršek, predsednica UO pa Zofka Toman (Cizerle), ob koncu tega leta je bilo zaposlenih 345 ljudi. V naslednjih letih opazimo pomembne uspehe pri inventivni dejavnosti in sploh pri spopadanju z ekonomiko podjetja. Tako je podjetje uvedlo izdelavo lastne kartonske embalaže in uspostavilo je strojno napravo za sušenje gaze. Gaza se je prej pošiljala na sušenje v Kranj. V februarju 1955 pa je od bivšega podjetja Krzno prevzelo zgradbe v Študi in montiralo tja 20 statev. PRVA POVOJNA REKONSTRUKCIJA Z ozirom na obstoječe stanje zastarelega in dotrajanega strojnega parka, tesnih in neprimernih obratnih prostorov, nepopolnosti in neurejenosti tehnološkega procesa, zelo slabih delovnih pogojev predvsem pa zaradi nezadostnih kapacitet, so se organi podjetja 1955 leta odločili za rekonstruiranje podjetja. Sredstev za gradnjo pa se tedaj ni moglo dobiti, poudarek je bil predvsem na rekonstrukciji strojne opreme. Investicijski program je bil potrjen od IS LRS z odločbo 11. decembra 1956. S potrjenim programom je bil vložen zahtevek za investicijsko poso-jiilo pri Jugoslovanski investicijski banki v Beogradu. Ker pa podjetje ni razpolagalo z lastnimi sredstvi v višini, ki bi zadostovala za udeležbo pri najemanju investicijskega posojila, so iskali potrebna sredstva pri OLO Ljub- Levo zgoraj: Pred rekonstrukcijo Desno zgoraj: Pripravljen je prostor za dozidavo V sredini: Med rekonstrukcijo Levo spodaj: Po rekostrukciji Desno spodaj: Rekonstruirano tovarno je odprl tov. Janez Vipotnik I* ‘š! mmmmEU ■ ii S! I™ »■■■■■ * .. " iMiSiimm s 1 1 r liana, ki je težnje tovarne z razumevanjem podprl. Septembra 1957 je bi- splošni investicijski sklad ~ okrajni investicijski sklad - lastna udeležba ^l so bila namenjena takole: — gradbena dela domača oprema z montažo uvožena oprema z montažo Zaradi prvotnega dvoma v uspeh zahtevka za gradbeni kredit je bilo Potem dokaj težav za pravočasno izdelavo glavnih projektov za predvide-Pe gradnje objektov, ki jih je zajemal 'nvesticijski program. Decembra 1957 se je začela gradnja prvega objekta in do septembra 1958 je bila troetažna zgradba dokončana v takem obsegu, da je bila možna montaža nekaterih strojev, ki so oni v tem času dobavljeni iz uvoza. Drugi objekt — pritlična stavba, naznanjena mikalnici, je bila končana do konca 1958 in je bilo omogočeno tudi tu začeti z zaporedno montažo že pris-pelih mikalnikov. Gradbena dela so ves čas nekoliko kasnila, malo zaradi vremenskih naprilik, malo pa zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile, ki je bila tedaj angažirana pri gradnji avtoceste na Dolenjskem. Zato so prvi stroji Ptihajali prej kot je bil pripravljen pro-stor zanje. Trafo postaja z močjo 250 kW je oda postavljena decembra 1957, istega meseca je bil montiran Kovinarjev nzno previjalni stroj, ostala domača m uvozna strojna oprema pa je bila oobavljena v teku leta 1958, ter delno letu 1959. Dobava te opreme je del-o kasnila in zato je bil tudi rok, po-avljen za poizkusno proizvodnjo, nekoliko premaknjen. Namesto 1. janu-tja i95g je poizkusna proizvodnja tekla 1. aprila 1959 in je trajala do l.j. septembra 1959. Že v tem času so iJm nnsnžem zelo dobri rezultati in nko trdimo, da je bil s tem postav-Jen začetek moderne industrijske Proizvodnje v tovarni sanitetnega materiala na Viru. y. -Poiskusnem« letu je bil pred-ednik DS Jože Glavan, predsednik novega UO pa Ivan Mihelčič. Ob konti poskusne dobe je bilo 450 zaposle-iqrd le od tega žensk. Leta sleiyf|Pa 412 povprečno zapo- Prvo leto po rekonstrukciji, 1960 eta, je bila pri ugotovitvi celotnega oohodka že presežena milijarda — foasal je 1.445.888.412 din. Bila so prva jskan|ja možnosti za izvoz, pr-lc pa se tudi omenja dejavnost konkurenčnih podjetij. Zanimiva je tudi kratka primerjava osnovnih sredstev Prod rekonstrukcijo in po njej. Vložena Vrednost osnovnih sredstev je pred rekonstrukcijo znašala 159 milijonov mn. po njej pa 314 milijonov din, če Podamo še primerjavo vloženih obrat-mh sredstev, je ta znašala prej 193 milijonov po njej pa 243 milijonov din. lo odobreno investicijsko posojilo iz naslednjih virov: 191.969.000 din 39.000,000 din 9.000,000 din 239.969.000 din 103.580,000 din 42.197.000 din 92.892.000 din Zaposlenih je bilo v povprečju že 468 ljudi. Na svečani otvoritvi rekonstruirane tovarne je bil gost Janez Vipotnik. 1961. leta, v oktobru mesecu je začela obratovati tkalnica »Zvezda«. Naziv je dobila po izvoru statev, katere so bile prej postavljene v Kranju v tkalnici istega imena. Montiranih je bilo 26 statev v stari Kocjančičevi mikalnici. ZAČETEK PROIZVODNJE CIGARETNIH FILTROV Sočasno se je začela tudi proizvodnja cigaretnih filtrov, artikla, ki je sicer odvzel imenu tovarne njegovo polno veljavnost, ki pa je v naslednjih letih, s svojo rastjo, spreminjanjem tehnoloških svojstev, prodajnimi posebnostmi, navezanostjo na uvozno surovino dajal in še daje poseben značaj celotnemu poslovanju. Tudi s prvo dodelavo lepljivih obližev, uvoženih liz DDR Iz Gothe, se je začelo v tem letu. Leto 1961 torej lahko smatramo kot pomembno prelomnico glede razširitve asortimana. To leto je bil tudi ustanovljen fizikalni laboratorij, kar je očitno pripomoglo k izboljšanju kvalitete. Tudi na področju družbenega stan- Konfekcija — po rekonstrukciji Čistilnica po rekonstrukciji — 1960 darda se je to leto precej izboljšalo stanje. V gradnji je bil 14-stanovanjski blok, ki je bil vseljiv v naslednjem letu. Leta 1962 je bila že prekoračena meja 500 pri številu zaposlenih. Aprila je bil odprt obrat v Krašnji, namenjen proizvodnji odejne vate. Produkcija tega leta je znašala 42 ton. Zanimivo je pripomniti, da so v tem letu že tudi laboratorijsko poskušali z osvojitvijo domače proizvodnje lepljivih obližev. Kaže, da je bilo več nestrpnosti kot neuspeha, da eksperimenti niso uspeli. PRVI IZVOZ Leta 1962 je bil dosežen tudi prvi izvoz. Znašal je 4289 $, celotnega dohodka pa je bilo tedaj že 1,8 milijarde dinarjev. Predsednik DS je bil Matevž Florjančič, predsednik UO pa Herman Breznik. Ves ta čas, do 30. junija 1963, je bil direktor Jože Pogačnik. Na njegovo dobo se torej vežejo podatki o naj-spoznavnejšem razvoju tovarne, tako po obsegu, kot po asortimanu ter modernizaciji. Odšel je na mesto predsednika domžalske občine, njegovo mesto pa je 17. avgusta prevzel Slavko Bajec, ki pa (je še naprej ostal vodja komerciale. To leto so se v juliju povečale planske kapacitete za 36 statev v prostoru, ki je bil sprva namenjen skladiščenju. Nadzidala se je konfekcija za eno nadstropje, povprečno število zaposlenih pa je znašalo 537. Izvoza je bilo že za 77415$ in to predvsem bombažnih tkanin, sanitetne konfekcije, gaze in ovojev. NOVA KOTLARNA Leta 1964 se je začela graditi kotlarna, ki je bila dokončana naslednje ■#. V našem nekdanjem obratu v Krašnji je sedaj gasilski dom leto. Prešlo se je na bolj ekonomično gorivo — mazut, povečala se je kapaciteta, sprostil pa se je tudi prostor, ki je bil neposredno vezan na proizvodne oddelke. Izvoza je bilo že za 237.208$. Naslednje leto je bilo število zaposlenih že blizu 600, od tega 452 žensk. Visoka stopnja bolniške odsotnosti prejšnjih let je narekovala misel o ustanovitvi lastne obratne ambulante v okviru tovarne. Ocenjeno je bilo, da je bil njen obstoj upravičen, saj se je odsotnost primerno zmanjšala, čemur so pripomogli tudi preventivni pregledi. » * * -X X X X X X X X X X X X X X X -X X X X X X USTANOVITEV TOVARNIŠKEGA GLASILA Proslava 40-letnice obstoja V letu 1965 se je izboljšalo obveščanje kolektiva z ustanovitvijo internega glasila v mesecu septembru. Glasilo je prevzelo ime Tosama«, da je populaziralo novo krajše ime, ki ga je želelo uveljaviti vodstvo podjetja. Prvi odgovorni urednik je bil Toni Laznik aipl. oec. Tehnologija izdelave filtrov se je v tem letu preusmerila od prvotnih DICO in vata — krep filtrov na CS filtre. Vsi prostori so se priključili na ogrevanje iz nove kotlarne. V maju je bila ukinjena proizvodnja odejne vate v Krašnji zaradi po-manjkanja osnovne surovine. Sredi leta se je tudi zamenjalo vodstvo tovarne. Direktorsko mesto je prevzel 3. junija 1965 Janez Babnik, ki pa je še naprej ostal tehnični vodja. GOSPODARSKA REFORMA 42-URNI TEDNIK To je bilo tudi leto uveljavitve gospodarske reforme. Že to leto se je ' pokazala ugodnejša delitev dohodka za podjetje zaradi zmanjšanja deleža skupnosti. Celotni dohodek se je od 2,7 milijard dinarjev v letu 1964 povečal na 3,5 milijard dinarjev. Z zadovoljstvom je bilo v letu 1966 ugotovljeno, da z nabavo križnoprevi-jalnega stroja za navijanje super kop-sov kapacitete zadoščajo trenutni potrebi tkalnic. To je bil čas postopnega uvajanja skrajšanega, 42 urnega delovnega tedna. Po eni prosti soboti pred letom, sta bili v letu 1966 že dve prosti soboti. Predsednik DS je bil Ivan Cerar, predsednik UO pa Slavko Rosulnik. V tem času je bila dejavnost mladinske organizacije zelo razgibana. Med drugim je pripravila tudi dobre programe za dan žena in za dan republike. To leto je bil spet eden od poizkusov oskrbe s toplo malico — tokrat preko Prehrane. Konec leta 1967 je bila ukinjena obratna ambulanta, ker je bilo pričakovati kvalitetnejšo zdravstveno oskrbo v novem zdravstvenem domu v Domžalah. proizvodov iz vate, tako izdelava vložkov, cik-cak vate, lin rolane vate. Intenzivneje se je začelo v tem letu razmišljali o dejstvu, da so se vse doslej vlagala sredstva predvsem v druge oddelke, da pa se je bazna proizvodnja — tkalnice — že predolgo zanemarjala. Tedaj je bilo 144 statev, v glavnem dotrajanih in dislociranih. Celoten dohodek je v tem letu znašal (že v novih dinarjih) 41 milijonov dinarjev, povprečno število zaposlenih pa 592, torej je bilo opaziti — predvsem na račun modernizacije — rahlo znižanje zaposlenosti. Povprečni osebni dohodek je tedaj znašal 876 din. 16. novembra 1967 je direktorsko mesto ponovno prevzel Jože Pogačnik. BOLJŠANJE STANJA SKLADIŠČ V teku leta je bilo usposobljeno za skladiščenje novo montažno poslopje na vzhodni strani tovarne. Opuščeno je bilo skladišče v Studi, ki je bilo najeto pred par leti in Prepuščeno trgovskemu podjetju Napredek. S tem se je začela akcija za Postopno koncentracijo vseh skladišč na območju tovarne. Podpisana je bila licenčna pogodba s tujo firmo za izdelavo nove vrste filtrov iz acetatnega vlakna. S tem je Postala proizvodnja filtrov povsem ve-zana na uvoz surovine. Potrebne pa 80 bile tudi precejšnje investicije. REKONSTRUKCIJA BELILNICE Befilnica je bila v tem letu sredi Popolne rekonstrukcije, ki je povsem modernizirala postopek in odpravila ročno delo belilcev. Modernizirala se je tudi izdelava ZAČETEK OPRAVLJANJA ZUNANJE TRGVOINSKE DEJAVNOSTI 1968 leta je postal predsednik DS Janez Rozman. Prav v njegovem času se je dejavnost podjetja razširila tudi na opravljanje zunanjetrgovinskega prometa. Izvršenih je bilo 14 samostojnih zaključkov in ugotovljen prihranek 37.340 din. Vsega izvoza pa je bilo 99.826 $ in to predvsem na konvertibilno področje. Ob koncu leta je bilo zaposlenih že 634 ljudi, od tega 463 žensk. Proizvodnja filtrov je imela svojo veliko rast, saj je njihova izdelava potekala 4-izmensko. Celotni dohodek je znašal 59 milijonov dinarjev, DRUGA POVOJNA REKNOSTRUKCIJA UVELJAVLJANJE USTAVNIH AMANDMAJEV Naslednje leto je bil opravljen po- Proslava ob 45-letnici obstoja Aprila 1970 nas je obiskal Franc Popit poln prehod na skrajšani delovni čas. Nabavljena sta bila snovalni in škro-bilni stroj z velikima zmogljivostima. To je bila že priprava na ureditev problema tkalnic. Izvoza je bilo 153.963$, od tega 68.943 $ na konvertibilno področje. Začela se je zidava dodatnega montažnega skladišča, ki se je zaključila v letu 1970. To leto je bilo zaposlenih že 666 ljudi, od tega 495 žensk. Predvsem na račun filtrov je celotni dohodek znašal že 93 milijonov dinarjev. V letu 1970 so bile izvedene spremembe v oblikah samoupravnih organov. Ustavni amandmaji so dali proste roke pri oblikovanju samoupravane organizacije. Delo dotedanjega UO sta si razdelila poslovni odbor in odbor za medsebojne odnose, uvedeni pa so bili tudi sveti za tri delovne enote. Prvi predsednik poslovnega odbora je bil Ciril Zarnik, odbora za medsebojne odnose pa Franc Kerč. Predsednik delavskega sveta je bil Rozman Štefan. Škrobilni in snovalni stroj sta bila montirana, tkalnica Zvezda je bila u-kinjena, postavljenih pa je bilo 12 novih trakotkalskih polavtomatov v ukinjeni tkalnici gaze. Največja investicija pa je bila dograditev nove hale za proizvodnjo vate in vložkov. Poleg tega je bila dograjena nova trafopostaja, dvoje prizidkov in naročenih 64 novih avtomatskih tkalskih strojev. Več let prisoten interes o modernizaciji tkalnic se je pričel tako uresničevati. Spodbujeno je bilo tudi hotenje po zgraditvi lastnega obrata za izdelavo sanitetnih obližev. Prišlo je do elaboratov, prvih nakupov opreme, dokončne realizacije pa, iz raznih razlogov, ne. Konec obratovanja v Študi Celotni dohodek je to leto že prekoračil stomilijonsko mejo, zaposlenih pa je bilo blizu 700 ljudi. Skozi vse leto so bile velike težave zaradi splošne nelikvidnosti. V drugem polletju 1971 je bilo u-kinjeno obratovanje v Študi. Tedaj je namreč začela obratovati nova avtomatska tkalnica v prostoru bivše mi-kalnice. POGODBA S FIRMO MOLNLVCKE M6lnlycke — zaživela dva nova artikla: Mimosept vložki in Molny plenice. Druga rekonstrukcija tovarne je bila s tem nekako v zaključni fazi. Modernizirala se je torej v tej dobi predvsem pripravljalnica, tkalnica in mikal-nica, konfekcija pa je začela dobivati prve modernejše konfekcionirne stroje. Celotnega dohodka je bilo to leto 113,6 milijonov dinarjev. Povprečno število zaposlenih pa je že preseglo 700 (ljudi. Leto 1972 je bilo, glede na zaključek druge rekonstrukcije, v investicij- skem pogledu bolj umirjeno. Dokončano je bilo skladišče surovin in nabavljen avtomat za izdelavo M6lny hlačk. Začela se je pripravljati proizvodnja mrežnih navlek — nadomestkov ovojev. Belilne kapacitete so se povečale za 35 % z domačo uvedbo tehnološke spremembe — spiranja z vročo vodo po izkuhavanju ter vključitvijo rahljalnega stroja pred sušenjem. Povprečno je bilo zaposlenih 718 ljudi, od tega 534 žensk, torej 75 %. Povprečna starost je bila malo nad 30 let. To leto je bilo pomembno glede kvalitetnih samoupravnih sprememb. Zaživela je prva oblika neposrednega samoupravljanja, uvedena s šestimi zbori delovnih ljudi. Družbeno ekonomsko ter organizacijsko življenje tovarne je bilo to leto nasploh precej razgibano. ZAČETEK TRETJE REKONSTRUKCIJE V jubilejnem letu 1973 je direktorske posle, po upokojitvi Jožeta Pogačnika, ponovno prevzel Slavko Bajec oec. Sedanji predsednik DS je Peter Kočar, predsednik PO Ivan Cerar, predsednik OMR pa Ivanka Ogorevc. To je leto priprav na tretjo rekonstrukcijo tovarne. Ta ne bo namenjena ureditvi proizvodnje, pač pa ureditvi delovnih pogojev zaposlenih v upravi, ureditvi družbeno-političnega življenja tovarne, rekreativne dejavnosti, pto-hrani in vsemu ostalemu, kar je močno zaostalo ob nagli rasti proizvodnje. Pripravlja se namreč gradnja upravne stavbe. Prav v času proslavljanja 50-letnice se delovni ljudje tovarne odločajo tudi o bodoči obliki združenega dela v skladu z osnutkom ustave in ustavnimi zakoni. V novi mikalnici pa sta — po uspešni pogodbi s Švedsko firmo Podpisana je pogodba s tvrdko firmo Mdlnlycke Odprtje nove mikalnice — 1970 Tekstilna tovarna Senožeče od prvih začetkov do danes Ob priliki praznovanja 50-letnice obstoja TOSAME, je zaradi dolgoletne-9a poslovno-tehničnega sodelovanja Primerno predstaviti tudi razvoj Tekstilne tovarne Senožeče. Povojna leta so pomenila preobrat v našem dotedanjem življenju. Težnja Po deagrarizaciji se je pojavljala vsepovsod, tudi v Senožečah. Vendar ni-h v njih samih, niti v okolici ni bilo delavnic ali ustanov, kjer bi se ljudje lahko zaposlili. Trst je bil odrezan od zaledja, veliko ljudi je iskalo zapo-shtev drugod, samo nekaj najbolj u-Pornih je ostalo v Senožečah. Pa vendar vse do leta 1955 ne beležimo bistvenih sprememb v gospodarskem razvoju tega kraja. Prvi preobrat je pomenila odloči-tedanjega občinskega ljudskega odbora Senožeče, da ustanovi mali tekstjlni obrat Mehanična tkalnica Senožeče. Maloštevilni kolektiv je dobil štiri tkalske stroje in dva milijona dinarjev investicijskega posojila. Namestil se je v stari stavbi, ki je bila Pred tem senik brez vrat in oken, ta-korekoč razvalina. Podjetje — sedanja tekstilna tovarna Senožeče je začela nastajati na področju brez kakršneko-!' tekstilne tradicije. Neogibno se je torej takoj postavilo vprašanje strokovnega kadra. Po drugi strani pa so tudi štiri statve malo pomenile v proizvodno-komercialnem smislu. Za nakup novih ni bilo možnosti, zato so zbirali z vsey„ vetrov stare in izrabljene stroje različnih znamk in tehnoloških svoj-stev. Potrebno jih je bilo temeljito rekonstruirati. Mlad in neizkušen ko-ektiv je prav z usposobitvijo -tega tarega železa, ki so ga druge tekstil-6 tovarne izvrgle, opravil svoj živ- Prva tkalnica TT Senožeče Ijenjski izpit, okrepil si je pogum in podjetnost. Začela se je dolga doba odrekanja. Vsa, tudi najmanjša sredstva so vlagali v opremo in tako postopoma povečali svoje zmogljivosti. Da so ob tem trpeli stalno pomanjkanje obratnih sredstev, je razumljivo. 1957 leta je bil izdelan prvi investicijski program. Obsegal je adaptacijo celotnega starega proizvodnega poslopja, v katerem je do konca leta 1960 že obratovalo 57 statev in še nekaj drugih tekstilnih strojev. N°va tkalnica TT Senožeče Podpis pogodbe o poslovno — tehničnem sodelovanju med Tosamo in TT Senožeče — 1972 Neugnanost mladega kolektiva je bila neustavljiva. Lotil se je gradnje nove tkalnice, pripravljalnice, kotlarne, mehanične delavnice in garaže. Gradnja je potekala etapno in proti koncu leta 1962 so v nove prostore montirali prve stroje — prav tako nabavljene kot staro železo. Montaža je bila zaključena v letu 1964, toda zdaj je bilo že 166 statev, zaposlenih pa 135 delavcev. Ta uspeh pa ni zasenčil trajnega spoznanja, da je obstoj zagotovljen le s pravočasno modernizacijo strojnega parka. Prva možnost za to se je ponudila 1967 leta, ko je IBI Kranj izločila iz proizvodnje 36 ne novih, pa vendar uporabnih avtomatskih statev. To so bile prve avtomatske statve v TT Senožeče. Leto kasneje so odkupili od MTT Maribor še 132 avtomatskih statev. Tako so bili v celoti avtomatizirani, vendar s starimi stro- Nadaljna razvojna pot je šla logično v nakup novih statev. 1969 leta je kolektiv uspel kupiti prvih 38 novih avtomatskih statev v zagrebški tovarni, 1970 leta nadaljnih 36. Nakup tretje skupine statev je bil 1972. leta, zadnja skupina pa v letu 1973. V tem času je bilo tudi dograjeno, poleg obstoječih petih šedov, še nadaljnih pet. Tako je tkalnica v celoti opremljena z novimi avtomatskimi statvami znamke Picanol. Čaka pa jih še modernizacija strojev v pripravljalnici, polni pa so še drugih problemov in načrtov. Vendar, najhuje je zazdaj za njimi. Vsa ta strma rast Tekstilne tovarne Senožeče pa je šla vzporedno s sodelovanjem s TOSAMO. To sodelovanje se je začelo brez eleboratov, dolgih poročil in sestartkov. Srečali so se ljudje in se brez pisanih besed dogovorili, da je v skupnem interesu združiti sile in sredstva za hitrejši razvoj enih in drugih. Prvi razgovor je bil v začetku leta 1956 v Senožečah. Obiskala sta jih tedanji direktor tov. Jože Pogačnik in takratni tehnični vodja tov. Janez Babnik. Pripeljala sta se z osebnim avtom, ki so mu menda rekli »Muki«. Dogovorili so se, da bo vsa se-nožeška proizvodnja namenjena potrebam Tosame. Tedaj je Tekstilna tovarna Senožeče imela 4 statve in čez mesec, ko so jih predstavniki Domžal spet obiskali, so v osebni avto »Muki« naložili že skoro enomesečno proizvodnjo. Pri nalaganju prvih izdelkov sta pomagala tudi oba vodilna tovariša iz Domžal. Par dni po dobavi prve količine gaze, so tudi predstavniki senožeške tkalnice obiskali Domžale. Takrat so se srečali s tedanjim vodjem nabave tov. Slavkom Bajcem. Podpisana je bila prva pogodba o dobavah gaze za potrebe Tosame. Tak je bil začetek sodelovanja, ki se je vse bolj utrjevalo. Utrjevali so ga izmenični obiski kolektivov in samoupravnih organov, utrdila ga je prva pogodba o poslovno-tehničnem sodelovanju in čez nekaj let nova, izpolnje- na pogodba z večjimi garancijami in možnostmi razvoja. V letu 1972 pa je bila, glede na nove pogoje gospodarjenja, podpisana nova petletna pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju, katera zajema že vse elemente, ki jih danes prinaša nova ustava. Lahko torej trdimo, da sta bila oba partnerja kovača naših družbenih sprememb. Utrjevanje sodelovanja in spoznavanje skupnih interesov se je zlasti pokazalo v kritičnih trenutkih, tako ob aferi Tomos, ko so hoteli ukiniti Tekstilno tovarno Senožeče, pa ob vseh hotenjih senožeškega kolektiva po modernizaciji strojnega parka. Zato je jasno, da ob praznovanju 50-obletnice obstoja Tosame, delovna skupnost Tekstilne tovarne Senožeče izraža iskrene čestitke ob uspehih svojega partnerja z željo, da bi se vezi v bodoče že bolj navezale, da bi se odnosi izpopolnjevali in da bi vloženo delo prinašalo še več koristi zaposlenim v obeh tovarnah, pa tudi celotni družbeni skupnosti. PO ZAPISU ANDREINE MOŽE Opis stiskanja 50 kg bal toLŠV" pripovedi delavke Mici »Preša je bila visoka približno dva metra in je imela dvoje dvokrilnih vrat — spredaj in zadaj. Stranici sta bili v sredini ojačani z navpičnima letvama, ki sta bili enakomerno preluknjani. Pod je bil raven, lesen, pokrov pa je bil tudi lesen, debel približno 5 cm. Imel je dve ročici, dolgi kakih 80 cm, ki sta segali ven skozi stranici, oprti na železne kline, ki so bili vtaknjeni skozi luknje v obeh letvah. Najprej se je natehtalo 50 kg vate. Če je bila I. a, je bila bolj mehka, če pa B ali C, pa je bila bolj trda za stiskanje. Potem si pripravim juto in papir, pogrnem v prešo najprej juto in nanjo papir. Začnem nanašati vato in jo ravno skladati ter jo sproti že ma- lo stiskati, nato jo pokrijem s papirjem in potem z juto. Dolžina papirja in jute mora biti tolikšna, da potem, ko vato stisnem, prideta ravno skupaj. Nato zaprem vrata. Zataknejo se z zatičem, debelim 7 cm, dolgim pa toliko, da sega čez obe krili in da se zatakne na kljuke, ki so bile na stranicah. Na vsakih vratih sta bila po dva zatiča. Nato spustiš pokrov, tako da na obeh straneh iztakneš kline. Najprej na eni strani stiskaš in zatakneš klin nad tisto ročico, ki je bila na pokrovu, nato pa še na drugi strani. Ker pa nimaš v roki toliko moči, vzameš nekakšno vrv, preganjeno na dvoje, dolgo pol metra in jo natakneš na ročico pokrova in še na debel kol, dolg dva in pol metra. Nastaviš ga pod spodnji klin, da je več moči, potem pokličeš dva za pomoč. Dva pritiskata na tisti dolgi kol, eden pa zatakne kline. Stiska se na obeh straneh enako zato, da je bala potem povsod ravna. Bala je bila velika, široka en meter, debela pa 60 cm. Nato odprem obojna vrata. Juto in papir, ki se že skupaj dotikata, zaši-jem skupaj na obeh straneh, iztaknem kline, vzdignem pokrov in balo zavalim ven. Zašijem najprej na enem koncu, nato na drugem — in bala je narejena. Samo še za signirati je, označiti s tekočo številko in odposlati.« Ženska desetina pred nastopom NA POMOČ! Od prvih skromnih začetkov pred velikim požarom leta 1934 in nakupa prve motorke, se je do danes naše gasilsko društvo razvilo v močno ekipo, opremljeno z najsodobnejšo opremo. Izvežbane moške in ženske desetine, prekaljene na različnih tekmovanjih, širijo svoje znanje na ves kolektiv. To pa je garancija, da bomo lahko, zaupano nam premoženje, znali obvarovati pred vedno prisotno nevarnostjo — požarom. * * * * * * X- -X XXX X X X X X X X X X X X X -X Protipožarni zid in ekipa prve pomoči Iščemo tradicijo Vsaka tovarna, ki kaj da na svoj u9Jed neguje neko tradicijo. Nekoč najslavnejša tovarna Rolls Roys je iz-•?vaJ? tud' avtomobile — seveda najdražje na svetu. Razglašali so tra-IC|jo, da se njihovi avtomobili ne po-varijo. Ko se je arabskemu šejku vse-no pokvaril tak avto v puščavi, je le-aio brž pripeljalo mehanika, ki je av-Jr>i-ZOpet P°9nal * i * * * v tek. Šejk je zado-Toa n vPra®al koliko je sedaj dolžan, i . J Pa se je začudil mehanik: »Za-J dolžan? Saj vam je vendar znana sa tradicija, da se naš avto sploh ® pokvari.« Mimogrede naj povem, je pred leti ta tradicija s tovarno vred propadla. ^er|dar pa mislim, da se strinjate mora biti tradicija nekaj posebne-Pel■ 1959); 66. izdelujem zvitek; 67. znak za keak prvino krom; 68. oznaka za Kranjsko čbelico; 69. začetnici priimka in imena narodnega heroja (Ribar Ivo); 70. začetnici imena in priimka češkega pripovednika (Karel Čapek)j 75. moško ime; 76. norosti, smešnosti; 77. miselnost, hrvaški pesnik Vladimir; 78. stisnjena dlan; 79. reka v Bosni; 82. strup za insekte; 83. Hercegovec; 84. nabirek, kraj v Indiji; 86. jezero v Kanadi; 87. nemški skladatelj in dirigent VVerner (Čarobne gosli); 88. glavni števnik; 90. soprog; Sf-svetlo angleško pivo; 92. reka v Angliji. Vida Vodlan