Poiteehuhi bsu bezabii Leto XXIV., št. 297 UpravniStvo: Ljubljaaa, Puccinijeva ulica S. Teleton it. 51-22. 31-23. 31-24 Inierjini oddelek. Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St 31-25, 31-26 Podružnica fsovo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo UPI S A., MILANO_ Računi. za Liubljansku pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu it. 17.749. za ostale kraje Ita!i)e Semzio Conn. Corr. Ponmg, unterrtu^t von den verratenen flnnischen Truppen, zu verhindern. Alle diese Versuclie sind an der Tapfcikeit unserer Truppen und an der vorzfiglichen Fiihrnng unier General-cberst Renduilc znnic.hte gevvorden, Die feindliche Absirh", sich dem Kiirkmarseh tler kampfgevvohntsn und durch die Natur geharteien deutschen Wa!d- nnd Tundra-kampfer vorzulegen, sehelter> unter schvversten Verlusten der sowi«'Aschen und finnischen Truppen. D'e aus Finnland zn-riickgekehrte deutsche Airmee s*eht haube in voller Kampfkraft im nordnorvvegischen RauNt bereit flir jede Anfgabe, die ihr ge-g:cllt vvird. «n errvh-ne • die kriten nur vercinzelte crfr/gl^se Vorstosse. In N".*;'oc;t-Kron.'ien kfm es in den letzten Tarre /u heftigen Kampfen m'* den sr.vvi-chen O-nan nnd Sive angreifenden Ba ••"m un-1 Bulgaren. Der in den lian m tler Start CtoU vor'Tcdrnngene Feind vvnr-de Srn OogenJ?ngriff vvieder gevvorfen und erf t' sehvrere Verluste. In T>ra'n nnbni die Schlacht zvvisehen P» S.ensep und der Siidgrenze der Slmva-Uri an Irn^fang nnd H a rte noeh zu. Der Feind dr Me, r.ns dem Reum S'whlwelssen-bn; lav odpor na budimpsštanskem področju n novi uspehi v Kurlandiji so bili najvažnejši dojfodk! na dan sv. Štefana. V podrobnem je bil položaj naslednji: V južnovzhodni Belgiji m v srednjem Luksemburgu je poskusa! nasprotnik še nadaije ovirati premike nemških napadalnih oddelkov & sunki v bok, udarci oklopnih kelon m 2 bombardiranji. Čeprav je sovražnikov odpor narafel. so se spustili ob severni zaporni črti nem Ivi oklopniki v boj z ameriškimi oklop-ni"kimi oddelki. Nasprotnik je moral s 70 oklopniki phčati svoj brezuspešni poskus, da bi podaljia! zaporne črte ob severnem beku nemškega vdomega podrečia proti zapadu. Z isto soovVostjo kakor tu so se razvijale borbe pri Ba.»tosnu in južne cdtod ter v srednjem Luksemburgu. Ponovni poskus, da bi se prebil do svojih, okrog Bastogna obkoljenih siL je stal sovrržnka znova števi;ne oklopnifee. Nadaljnje uspehe so desegle nemške čete v obrambnih borh v srednjem Luksemburgu. Poleg 15S oklopnikov je izgubil sovražnik še mnr>go ostalega materiala zaradi delovanja nem"/:ih letalskih oddelkov, ki so uspešno C'dgovor''i na nasprotn kove napade. Vsi ostali bo i m z-madnem bojišču so imeti krajevni značaj Južnoznnadno od Diirna eo po"ku:ali Američani z brezuspe"r.mi krajevnimi napidi proti nenvk m predmostjem ob Rčiru prikriti svoje premike čet. Iz istih vzrokov so sc močno pri'iskaiočim nem"k>m oddelkom ob Blitsi n na pfaKkevn obmejnem ozemlju žilavo upirali. Ok'opn'ški grcciadirji so ponovno vdrli v sovražn -kove odmikalne poferete. Ob B :e?i "n pri Wc'ssenburgu so zavzeli več višin, osvobodil; nekai krajev ter očistili sedaj prednje črte nemsk-7dp'rali boljševiki svoje napade z močnimi ck'opniikrni ^'iaml. O veličini obrambnegi uspeha, ki so ga dosegle nem ke čete, priča 111 uničenih sovjetskih ok opnikov Nadaljnje potrdilo o vrednosti ncm-lcifi kurland-.kih brffcev daje vest, da so čete nekega, na pc;dročju Mošeikna bo-rečega se zbora krvavo odbile 57 napadov, včasih tudi v jakosti polkov. 5. ) Nadalpp nemška siaprei^vanfa Barfea za Bsiilmpešt^ Berlin. 28 dec. Mednarodni poročevalski urad javlja z madžarskega bojišča: Potem ko so močni nem'ki oddelki v večmesečnih m težkih bojih ramo ob rami z madžarskimi četami zadrževali vo no proč od madžarskega glavnega mesta se ie razplamtela kot posledica prodora mnogo nadmočnih bo!j"evišk»h sni skozi ožino med Blatnim jezerom in Dunavom v vsej sifovtosti bitka za Budimpešto. Glavni napad na mesto se je pričel potem, ko so ga sovjetske čete obšle od zapada. Od vzhoda so napadli boljševiki šele. ko so opaz li da so se odmaknili nem-šk: in madžarski branVci zaradi osredotočenja vseh obrambnh sil v notranjost mesta Istočasno je pričelo sovjetsko topništvo močno obstreljevati notranje nredee me končali, na drugih žariščih pa so nemške čete po uspešnih obrambn:h bojih nadalje napadale m napredovale. Glavni boji so b'li zopet severno od Larocha, kjer so nemške če>-te na gozdnatem gorskem grebenu, ki se vleče t a do Stavelota, uničile prejšnjega dne 70 sovražnikovih oklopnikov. Nadaljnje žaršče je bilo na področju Bastogne. kjer je z juga napadajoči sovražnik, čeprav z velikimi izgubami. nekoliko napredoval in v srednjem Luksemburgu, kjer pa so se obojestranske pridobitve ozemlja izravnale. Ostali boji na zapadnem bo:išču so bili krajevno omejeni. Sovražnik posikuša deloma s posameznimi napadi deloma z žiavo vztrajnostjo priti do novih obrambnih črt. na katerih bi lahko kljub odvzemu sil. ki jih je potreboval za zimsko b'tko v južnovzhodni Belgiji in v prednjem Luksemburgu. vzdržal nar raščajoči pritisk nemških čet. V tem namenu je užnozapaono od Diircna namdel nemške zarčitnice ni vzhodnem obrežju Rure in jih potisnil pri Ober-Maubachu do reke Močni sovražnikovi napadi vzhodno od Bergstei-na so se zrušili v nem"kem obrambnem ognju. Prav tako se je položaj prav ma'o spremeni! ob Saari, na pfalSkem obmejnem rzern-lju in v gornji Alzacji Na področju Merzi-ga je obstreljevalo nemške topništvo sovražnikova zbirališča ck'opniko\ n topmke postojanke ter motilo sovražni:ov promet in utr-jcvalna dela. Notranji del merjia Saarlaurern Američani sedaj v ojačeni meri utrjujejo. Na prodtrdnjavjkem ozcm'ju so položili m'ne, razstrelili več hiš. da lahko njihovo topništvo bolj neovirano strelja, ter gradijo pokrite rove. da bi se odtegnili Gpazovan u h obstreljevanju. Krajevni sunki napadalnih skupin proti vzhodnemu izhodu iz mesta so se zrušili v obrambnem ognju. Vzhodno od B'i"se so prešli ljudski grenadirji ponovno v in osvobodili vrsto krajev, med njimi N!e-dergailbach. Uttvveiler in Eppingcn Tudi na Weis6enburški visoki planoti potiskaj.-) Nemci sovražnika vsak dan boij proti jugu. Ncnvke napadalne skupine so zavzele južno od Bol-lenboma nadaljn e bunkerje in os.obodiie med ostalim Kapsvvevher. Na področju Bitscha je bilo mimo. Ame ričani doslej nio izvedli nobenih protisunkov da bi zavzeli nazaj izgub'jeno trdnjavo Schies seck Razlog za to so njihove velke izgube. Po izjavah ujebvkov je tukaj posebno trpela 100. sevemoamer * a pehotna divizija Tako se ja n. pr zmanjšala prva stotn;ja 339. pe-hctnegi polka te divizije od IGO na 25 mož. Berlin, 28. dec. DNB. Vojni po-oč v .isc DNB-ja na zapadu Aleks Schmalfuss piSe: V ledenem mrazu, v ka4$re&a Američani, objicčeni v neprimerno obutev iz jadr©vine, mnogo trpe, se brez odmorov nadaljuje zapadna bilka, ki jo je izzval nemški vel-2«. napad. Podnevi in poneči je ozrač.e polno piskajočih bomb in granat, ki se nazhtu-jejo na močno zmrznjenih ICeh. V tem ne-čl'cveškem divjanju se izpounjuiejo tisoči in desettisoči človeških usod. A mer ški oddelki za pospravljanje mrtvecev, ne odnašajo le neštetih padilih trupel, temvcC pokopu je jo z njimi tudi prav toliko nsd v skorajšnji povratek domov. Ameriški vojaki, ki sedaj napoinjujejo mnoiične grcfoove, so šli na bojišče z zavestjo, da se bodo obijube njihovih politikov in vojaških starešin izponile v kratkem z Zc4lju-čitvijo domnevno že izvojevane zmage. Za desettisoče je pomenilo dejstvo, da ni bilo nemško vodstvo spc«obno le za protiuda-rec, temveč tudi za napad, za kater m se skriva siovitost elitnih divizij in novega orožja, kivavo in cel^j smrtno presen če-nje. O poteku ofenzive za sedaj Se ni mogoče poda;j točnih podatkov. Sovražnik je bil preveč presenečen, da bi m''gel pK) poldrugemu tednu časa spoznati cilje in namene nemške ofenzive. Narrškerrm vodstvu se seveda tudi ne mudi, da bi p m rigalo Eisenhovvru in njegovim gene alom pri tem ugibanju, toda že sedaj se lahko reče, da o kali m mirovanju nemških napadalni divizij ne more biti govora. Nadalje tvori nujen pogoj za vsako nadaljnjo Osvojitev ozemdja dejstvo, da se že dofcjjsno področje najprej zavaruje. Zato zbujajo trenutno največjo pozornost boji, s kattrimi hoče Eisn'aOwer vtisniti nemški vdorni klin ob obeh bokih, zlasti na južnem kri u. Nemci »o bi.i naravno na tako leakcijo pripravljeni n ^o odredili primerne ukrsipe, dia bi zapi ti! napadajoče amsrilke divizije v t ž*e in krvave bo;e na mestu. Uspeh nedvomno ni na ameriški, temveč na nemški strani. V Bostognu obkoljena posadka čaka n« uničenje. Razbremsn:lni napadi .so se '-ljub nakopičenju oklopnikov na najožji črti brezuspešno zrušili. Jasno vreme je omogočilo Američanom v zadrsj h dneh izredno ojačeno de ov; nje n!;b vega letalstva, ka erega so pf>dprle britanske Jate, toda kljub temu niso mog'i preprečiti, da ne bi nenvška ofenziva še vfd o os ala gibljiva in da se ne bi napadata* klini še nadalje zarili v «ovražni 'ovo ozemlja. Glavni uspeh nemške ofenzive Berlin, 28. dec. Prekinitev velike angio-ameriške efenzive na aachenskem področju in na bojišču ob Saari ter preprečenje predora v Porurje in Posarje Je označil vojaSld govonrk Wilhelmstiasse opollne kot dosedanji glavni uspeh sedanjega nemškega napada. Na vpraSanje je pripomnil, da ae lahke smatra nemikl napad kot razbremenilna ofenziva, ki pa je prinesla Skemu vodstva zopst inieiatlvft. Uredništvo: LJubljana — Puccinijeva ulica St. 8. Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Na pragu Ista 1945 Letos je poteklo že pet let. odkar je Evropa v vojni, in kmalu bodo minila štri leta, odkar je vojni vrt>nec po krivd', mednarodnega ži-dovstva in njemu podvrženih domačih čini-teljev pograbi1 in zlomil tudi takratno Jugo-siavrijo. Ljudje, ki so še pred enim letom »lepo verjeli komun »stičnj in »zavezniki« agitaciji, da bo vojne »kmalu konec«, poštar jajo apatični in se. če 5e more o, izognejo komunističnemu agitatorju, ki bi jim še hotel dopovedovati, da se »z naglimi koraki bližamo miru«... Vsake muz'ke je enkrat konec n tako tudi te komunistične o koncu vojne »čez 14 dni«. To je nedvomno velik preokret v miselno sti zapeljanega povprečnega »človeka z ulice«, ki je do& ej tvori! hrbtenico vse kc mun st ene agitacije pri nas. Vzrokov za ta mi Hni pre-okret pa ne smemo iskati samo v nadaljnjem tra. anju vojne, ki ji še vedno neben trezen človek ne more napovedati konca, temveč tudi v raznoloženju samih komunistov, kj je letošnjo zimo daleč od zmagoslavja lanske rrne. Po lanskem 8. septembru je bilo med nami veliko lahkomiselnih rojakov, ki so bili zares prepričani, da ni več daieč čas, ko bo Brcz-T'to s> svojimi tolovajskimi krdeli »gospodar položaja« na vsem bivšem jugoslovanskem ozemlju, pa sc je zato marsikomu zdelo prav. če še pravočasno pristavi svoj lonček k ognju »nove dobe«, ki se je pripravljala v gozdovih. Danes pa prihajajo prav iz gozdov ve-a prej kot vzpodbudne besede. Tudi za to je vzrokov več ko dovolj. Še do pred nekaj mescci se je tu in tam le šeidobll kdo. ki se je prostovoljno pridružil komunističnim krde'om. bodisi iz tega, bodisi h onega nagba. še na več pa pod vplivom agitacije, ki mu je zameglila pravi pogled. Sedaj je to popolnoma prenehalo in bilo bi že pravo čude, kdor bi še vedno iskal svojo »rešitev« v gozdu Nasprotno, prav vsakdanji je že pojav, da iščejo gozdni to'o-vaji sami svojo resnično reš'tev <7. komunističnega »raja« pri — domobrancih. Objav-1 enih je bilo o tem že veliko dokumentov n komunističnih arhivov, kakor tudi nešteto sodb ,-azn'h komunističnih »sodišč« proti dezerter-iem. In medtem kc ee komunrti zaman trudijo. da bi svoja oborožena krdela pomnoži*, pri čemer jim tudi vsi pozivi in ^amnestije« prav nič ne pomagajo, sc protikomun'ist'čne vrste množe kakor merda še nkoli doslej. Ni tako tamo v Ljubljanski pokrajini, temveč bolj in bolj tudii na Primorskem, Gorenjskem in celo na Šta erskem. Površnemu opazovalcu ali komunističnemu zapeljancu se zdi vse to šc neverjetno in nemogoče. Toda kdor le malo pobi že pozna domače in svetovno ozadje teh pojavov, so temu prav nič več ne čudi. Ktr se domačega ozadja tiče, je predvsem znano da razmere v gozdovih že dolgo noo več rožnate Odpovedale so vse dtosedanje zvijače, s katerimi so komunisti umetno držali pokoncu moralo m disciplno svojih krdel, zlasti ne vlečejo več zagotovila, da bo »ta zna prav gotovo zadnjft, ki jo bo treba še prebiti v gozdovih«. Izčrpale pa so se tudi vse materialne zaioge tolova.ev, tako da se ti povsod sedaj preživljajo edinole z ropom. Tak "na revna »vojska« seveda ne more uživati nikakega ugleda — ne le pri svojih članih, temveč tudi ne pri ljudstvu. ki se je povsod otepa, kolikor ie more. »Zaveznki« pa na drugi strani komunističnim krdelom tudi. ne sipljejo več tako radodarno svojih darov, saj so jih raere izkušnje z bej-grjskimi, francoskimi in grškimi »uporniki« vendarle že malo izmodrlle n jim ni več do tega, da bi jih zalagali z orožjem, ki bi ga kdaj kasneje utegnili obrniti proti nj-im samim. Razen tega gre že tolovajem vsa »zaveznika« pol'tika na živce, odkar so spoznali, da jih 6' svojimi »demokratskimi« slepili ne morejo več varati To njih nezadovoljstvo z »zavezniki* je prišlo prav v zadn em času že večkrat do Izraza \ raznih okrožnicah, ki eo znane tudi že širši javnosti. Pa tudi s politiko Moskve si to'ovaj» v naših hribih ki gozdovih niso več povsem na čistem. Res je siicer, da jim Moskva svoje moralne podpore ni nikdar odpovedala, toda kaj je z materialno? »Tako blizu« so že rdeče čete — slišijo vsak dan pripovedovati od svojih politkomisarjev — pa se dos ej niti eno sovjetsko letalo še ni pojavilo nad n ihovimi »položaji«. In zakaj ne pomagajo izdatneje vsaj Brozovim »divizijam« v Srbiji, ki kljub pomoči bolgarskih čet ne morejo priti nikamor naprej razen v kraje, katere nemški oddelki v svojem načrtnem odmiku z jugovzhodnega Balkana sami izpraznijo. Komur pride na uho komunistična podtalna agitacija, bodi",i ustmena bodili pir.mena. mora zato s začudenjem ugotoviti, dia zasedajo titovci po desetkrat ali še večkrat isti kraj. pa se potem pokaže, da so tam slej ko prej — nemške čete... Pa še nekaj našim komunistom in njih tolovajem glede sovjetske uradne politike ne gre v račune: Zakaj se neki sovjetska vlada in sov eteka vojska odkrito ne postavita na stran »tovarišev« v Grč:ji. ki so se vendar pogumno uprii angleškim računom na tem področju in je to vendar stoodstotno v skladu s sovjetskimi interes« na Balkanu? Da boljševiki skrivaj podpirajo gr ke upornike, to je gotovo, toda zakaj je potem sovietka vada vendarle odobrila angleške ukrepe prof. upornicam. kakor je to zjavii angleški zunanji minister? In zakaj je sovjetska agencija Tass takoj demantirali vest. da s«, bolgarske čete vdrle v grško Trak jo. da bi pomagale ELASovim če" a m. če gre za »sk upno« stvar? Tn zakaj naj se naposled Broz sj>orazume • predsedn kom »jugoslovanske« begunske vlade dr. Šubaščem če na nai bo ves Balkan »ovjetsko podreč e in Broz nred-ednik balkanskih federativnih repub ik? Ali ni morda Moskva razpustila kominterne zato. da se lahko iz vsakega nejasnega položaj umakne^ odgovornost pa prepusti domačim komunistom, ia srcer tako. da je ž njimi, če uspejo, v nasprotnem primeru pa j h lepo pusti n« cedilu?... Kako pa naj komunisti v raznih deželah uspejo brez *«tve7n:ške«. zlasti bre* sovjetske pomoči, ko je danes vendar že vsakemu otroku znano, da je več r t vseh evropskih narodov izrazito protkomunitična? Kako na * terej komunizem povsod »sam napravi Nadaljevanje na 2. strani t Niti terenci nočejo več v komunistična krdela Svojevrstno »navdušenje" za tolovajstvo — Znamenja obupa — Občina v komunističnem „raju" Poročaj smo ie o novem valu komunističnega mobiijiziranja po Do.enjskem m Notranjskem. Ljudje so za tolovajsko »osvobodilno vojsko« tako zalo »navdušeni«, da trumoma beže pred mobilizacijo in iščejo varstva v krajih, kjer so domobranske posadke. A ne sarno to. Najbolj značilno je, da v komunistična krdela nočejo vstopiti niti terenci in zaščitn ki, ki so vendar stebri vsega »delovanja« OF med ljudstvom. Tudi ti raje zbežijo, kakor p<" da bri se odzvali pozivu za vstop v oborožene komunistične oddelke. To je pač najboljši dokaz, da so ti nekdaj tako navdušeni komunistični priganjači sedaj že 6ami obupali nad zmago tolovajske stvari in da se raje izroče poprej od njih tak<> *obrekovanim« domobrancem, kakor da bi š3i tudi oni v gozdove Dodatno k že objavljenim vestem priob-čujemo v naslednjem še zanimivo poročilo z Rakeka. Glasi se: V zadnjih dneh Je pribežalo na Rakek okrog sto fantov in mož, ki so se rešili pred prisilno mobilizacijo, katero so s podvojeno 6ilo začeli izvajati komunisti. Pribežniki iz Starega trga pripovedujejo, da je moralo samo iz tamkajšnje občine iti k tolovajem b;izu 150 moških. Prostovoljno se pozivu ni odzval skoro nihče. Približno polovico prizadetih so polovile ih 6 silo odvedle tolovajske patrole, drugi polovici pa se je posrečilo, da so se pravočasno poskrili. Nekateri 60 že pribežaii na Rakek, nekateri tudi v Postojno, drugi pa se še skrivajo po gozdovih. Zanimivo je — pravi dalje poročilo z Rakeka —, da celo člani terenskih odborov in vaških zaščit nočejo iti v gozdove, temveč jih je cula vrsta pribežaila na Rakek k domobrancem. Med drugimi so prišli skoro vsi terenci z Grahovega in z Blok, dočim so terenci iz Starega trga poslali pošto, da bi prišli tudi oni, če bi jim domobranci zajamčili vsaj življenje. Bloško Polico so tolovaji, preden so začeli izvajati prisilno mobilizacijo, okrog in okrog obkolili ter nato vse moške pollovili. Od tam se je samo enemu posrečilo, da se je rešil na Rakek, za nekatere pa se domneva, da so se mogli vsaj skriti. O enakih znakih »navdušenja« in »požrtvovalnosti« dosedanjih komunis! ičnih priganjačev poročajo iz Kočevja. Tja so pred božičem skoro polnoštevilno prišli člani terenskih odborov iz Fare pri Ko-štelu, iz Banje Loke in iz Laškega potoka. Predali so se domobrancem in jim dejali, naj narede z njimi, kar hočejo, samo nazaj na »osvobojeno« ozemlje naj jih za božjo voljo ne pošiljajo. »Osvobojena" občina Hudo so komunisti gospodar i Jd na Ajdovcu. Ta mala občina v Suhi Krajini je daleč od prometnih zvez in zalo hudo trpi pod tolovajsko strahovlado, ker se tam in v oMiici skoro vedno zadržuje po več tolovajisikih brigad. Ljudem, ki jih šteje občina še okrog 850, so v zadnjih mesecih pobrali vse: živino, prašiče, žito in ostale poljske pridelke, celo repo in korenje. Prebivalstvo je obupano in se boji najhujšega, če ne pride kmalu rešitev po domobrancih. Po hišah primanjkuje celo drv za kurjavo, ker ni vprežne živine, da bi jih mogli ljudje navoziti. Morajo jih znositi skupaj, a nanosi ji si jih vedno le za sproti, ker se boje, da bi jih drugače tolovaji pobrali in požgali, saj razdirajo, že cetlo skednje, da si z lesom kurijo. Komunisti so v Ajdovcu pobrali vse moške v starosti od 15 do 60 let, tako da ni nikogar več, da bi mogel ženskam pomagati pri delu. Precej mošikih se je res poskrilo, a na domove si seveda ne upajo več Skušajo se pretolči k najbižjim domobranskim posadkam, kar se je mnogim že res posrečilo. Komunisti se nad to občino znašajo zlasti zaradi tega, ker vedo, da je 90 "odstotkov prebivalstva od'očno protikomunističnega prepričanja, kar se pozna tudi po tem, da služi pri drmobran- Na pragu leta 1945 Nadaljevanje s 1. strani 6vojo revolucijo«, in sicer še pred koncem vojne, ko pa je v teh dolgih vojnih let»h, odkar ta »revolucija« sitraši vsak narod posebej že spoznal, kakšni eo pravi nameni raznih komun stičnih »osvobodilnih« front. To so skrbi pred katere so to zimo tako neuMiiijeno postavljeni komunistični agitatorji v vseh evropskih deželah, še posebej pa pri nas, kjer so si od zavajanja našega ljudstva morda največ obetali, pa se sivojim »varovancem« na pragu novega leta ne morejo prav z ničemer izkazati razen z — uničenimi in izropanimi slovenskimi vasmi in s tisoči žrtev, ki jih je zahtevala njihova krvava revolucija in zaradi katerih so povsod izzvali proti sebi odpor in se razočarano ljudstvo odvrača od n'ih. Spričo tega se sedaj zaskrbljeno sprašu ejo, zakaj je bSo treba toliko žrtev, ko jim pa vse to ni prav nič pomagalo, da bi Se približali svojemu cilju, ki ga vidijo v po-poVii polastitvi oblasti. Kljub takim obupnim izgledom za novo leto komunistični kolovodje nočejo popustiti Saj sede sami na varnem in je vsaj zaenkrat le majhen riziko. da bi prisili tudi oni med »žrtve, ki morajo biti« Pri tem se dobro za-^dajo, da je sedaj zadnja prilika za njihovo »revolucijo«. Naj so izgledi sedaj še fcaiko majhni, v bodoče bodo še manjši Spekubrajo tudi s slabostjo Angloamer čanov in nj'h odvisnostjo od Moskve, kateri so se usužnjili zaradi svojega zalepljenega, a strupenega sovraštva do Nemčije V tej špekulaciji se kakor vse kaže. ne motijo, tem bolj pa se moti!o v špekulaciji na popuščanje Nemčije jn slabost zdravih evropskih narodov Ti bodo ▼ bodočem letu še podvojili svoje napofe za uničenje komunizma in za preprečenje boljševiških nakan v civilizirani Evropi. V* tem znamenju bo od'očno nadaljevalo srvojo pot tudi slovensko ljudstvo, ki si bo v tem utrdilo »voj sloves visoko kulturnega naroda v katerem ni mesta za komunistične eksperimente! Spomfftfafmo se brezdomcev, darujmo za Zimsko gomofiS cdh blizu sto mož in fantov iz Ajdovca. Tem bolj si zato domačini žee, da bi naposled dobij tudi Ajdovec domobransko posadko, ki bi ga rešila tolovajske strahovlade Tolovajski »notranjski odred" je izgubil kuhinjo Patrul je Rupinikove udarne skupine na Notranjskem so vedno za petami trdi tako zvanemu »notranjskemu odreda« tolovajev. Odred se zadržuje v Starem trgu in okodici, zlasti na Klancih v Viševku in na Knežji njivi. Domobranska pitiulja je na nekem svojem obhodu 20. t m. presenetila taborišče tega odreda in m d drugim zaplenila kompletno tolovajsko kuhinjo, dediščino badoljevskih komunističnih pOhratimov Domobrancem je padlo v roke tudi več konjev in neka mula, ki ima prav zanimivo zgodovino. Neki posestnik iz Velikih Lašč jo je bili v lanskem septembru kupil od badoljevcev, potem pa so prisili tolovaji in mu jo odvzeli. Letošnjo pomlad so mulo tolovajem zaplenili domobranci ter jo vrnili lastniku. Spet pa so mu jo odpeljali tolovaji in je končno prišla k njihovemu notranjskemu odredu Sedaj so jo torej domobranci že drug č ujeli. Grenko razočaranje v sovražnikovem taboru Najbolj tragični dnevi Angležev in Američanov v sedanji vojni Berlin, 28. dec. Ta božič je bil »najresnejšo boži; vojne«, je izjavil londonski doprnik bruseljske poročevalske službe, ki opisuje razpoloženje v Angliji spričo nemške ofenzive na zapadu. Londonski poročevalec »Stock-holms Tidningena« je doponil gornje poročilo z vestjo, da so Angleži med božičem po možnosti izklopili svoje radijske aparate, da ne bi &lišal> slabih vesti z zapadnega bojišča. Angleški list »Time and Tide« se ni mogel zlagati in je priznal, da je bilo božično razpo oženje v Angliji letos zelo slabo. Zapisal je tudi, da je bila nemška ofenziva »dobro premišljena in za Britance preseneti j Va« Angleški list »Sphere* priporoča Angležem potrpljenje, vendar priponrnja, da bo zelo težko siedt-, temu nasvetu. keT je »nenaden ebrub optimizma prevzel celo britanske voditelje in s tem uničil možnost naroda za jasno presojanje. Verjetno bo mnogo ljudi v Angliji 73klicalo«, pravi članek nadalje: »Mo-ega potrp!jenja je konec«, kajti 6 let totalne vojne je Angleže »močno zdelalo«. Po opozorilu, da manjkajo angloameriJkiro armadam zvezna pota ti da so imeli Nemci, ker so prepreč'li Angloameričanom uporabo številnih luk ob Rckavskem prelivu, do današnjega dne možnost da se po udare h letošnjega poletja znova organizirajo, zaključuje »Sphere« svoj članek s priznanjem, da preživlja Angli'a najbolj črne dni tega leta ter najtragicncjše obdobje te vojne. »Centimetrske osvojitve na neka ter'h krajih moramo pačati z nepopisno ceno blaga m krvi« Zedinjene države ne morejo ustaviti boljševiške nevarnosti Severnoameriški novinar o posledicah anglo-amerlške politike Lizbona, 28. dec. Zločinska politika Roou sevelta, ki hladnokrvno izroča evropske narode boljševikom, se je zdaj pred vsem svetom razgalila tudi z ameriške strani. V ameriškem dnevniku s>New York Journal American« obtožuje znani novinar Zedinjenih držav Kari von WIeganl ameriško vlado in prebivalstvo, da lahkomiselno ne doumevata usodnega pomena komunistične nevarnosti v Evropi. »Američani nimajo poguma«, pravi Wie-gand, »da bj zrli dejstvem v oči in da bi si priznali, kake posledice bo imela Roo-seveltova vojna«. Amerika bi se morala vendar že zave lati, da bi razvoj v Evropi v primeru zmage zaveznikov razširil levoradikalno gospodstvo nad vso evropsko celino. Posledice, ki bi iz tega nastale za celotno gospodarsko in socialno življenje sveta in tudi Zedinjenih držav, se danes še ne dajo niti pregledati in preceniti. Sanje marsikaterega Američana, da bo sad anglo-ameriško-boljševiške zmage demokratična Evropa, so dokončno dosanja-ne. Prav nobenega znaka ni zato, da bi Zedinjene država lahko ustavile katastrofalni plaz, ki žene Evropo proti levici in ki bi gotovo sledil tako zvani »osvoboditvi«. Hočeš nočeš je treba priznati, da je v vseh zasedenih deželah komunizem že prekoračil lemarkacijsko črto med demokracijo in komunizmom. Sovjetski totalitarizem je na zmagovitem pohodu. Izmed nevtralnih držav sta se mu doslej upirali le Španija in Portugalska, toda nihče ne more povedati, koliko časa bosta še lahko vzdržali. Ozemlje Italije, ki so ga zavezniki zasedli, praktično ni nič drugega, kakor sod smodnika, ki lahko vsek trenutek zleti v zrak. Razen tega je treba spoznati pomen dejstva, da je komunizem v manj kakor v enem letu prodrl v vlade Francije, BeMje, Jugoslavije, Rumunije, Bolgarije in Poljske ter igTa tam vodilno vlogo. _ Ta razglabljanja ameriškega novinarja dokazujejo nedvoumno, kakšni so prav za prav cilji angle-amerlško-sovjetskega zavezništva. Nič ne more zgovorneje ovreči praznih fraz o samoodločbi narodov, kakor te trezne napovedi Američana, kj z njimi nehote potrjuje dejstvo, da samo zmaga nemškega orožja lahko obvaruje evropske narode prel najstrašnejšo žalo-igro. Italijansko bsjifče Berlin, 28. dec Mednarodni poročevalski urad javlja z italijanskega bo-Tča:. Nemški napad na zapadnem krilu italijanskega bojišča je tudi včeraj dobro napredoval. Nemške čete so na'nrej premagale pričetni žilavi odpor Američanov in so nato hitro napredovale. Nemci so iztrgali ameriški 92. pehotni diviziji, ki obsfcoii iz samih črncev, med drugim kraj Fomaci. Nemške nanadalne čeite, ki so se jim priključili tudi nekateri fašr-tični oddelki, so zajele zopet števi'ne ujetnike. Južno od Bologne eo Britanci močneje kakor prejšnje dni obstreljevali s topovi nemške postojanke. V jadranskem odseku so se na področju severno n severnovzhodno od Faenze z občutn'mi krvavimi izgubami izjalovili močnejši sunki britanske 8. armade. 22 ameriških letal sestreljenih nad Kalmahero Tokio, 28. dec. Dne 22. in 23. decembra so zbile japonske protiletalske baterije izmed kakih 410 sovražnikovih lovcev in bombnikov, ki so napadli Wass!le in Gu-ruo na Halmaheri (Džilolu), 22 letal, nadaljnje pa poškodovali. Štockholm, 28. dec. Ameriko mornarico ministrstvo je izjavilo, da Se je pri neki nočni akciji pred otokom Leyte potopil ameriški rušilec »Cooper«. Pogajanja v Atenah prekinjena ELAS fe zahteval polovico mest v vladi — Churchill grozi Bern, 28 dec. Tudi na drugi konferenci z grškimi upom ki ni bil cloeežen sporazum. Pogajanja so morali preložiti za nedoločen čas. Kakor je izjavil predsednik nadškof Dama-skinos dobesedno, so prekinili pogajanja vse do takrat, dokler ne bo smatral za potrebno, da zopet skice zaredanje. Odposlanci ELASa so predložili srvoje predloge, v katerih zahtevajo polovico vseh vladnih mest, vključno mesto notranjega ministra. Nadalje so zahtevali zloglasne očiščevalne ukrepe, ki imajo za cilj likvidlranje političnih nasprotnikov in pa razpust narodne garde, ki je b>'a ustanovljena po izbruhu državljanske vojne. Kakor poroča naknadno agencija »Associated Press«, bodo splošne volitve najkasneje v aprilu. ELASovi odposlanci so nadalje izjavili, da so pripravljeni odložiti orožje šele tri mesece po sestavi nove vlade. Agenci a »Exchange« javlja, da smatrajo ostali udeleženci ELASove pred oge kot nesprejemljive. Odposlanci ljudiske stranke so se že umaknili s konference. Bivši grški m'n. predsednik Gomotaz je izjavil, da bi pomeni'o sprejetje ELASovih pogojev popolno uničenje države. Churchill in Eden sita rjavila na neki t i kov ni konferenci, da sita po potrebi odločena z orožjem očistiti Atene in sosedno področje, če ne bo dosežen sporazum. Churchill je istočasno omenil možnost usrta-novitve mednarodnega trusta za Grči;o. Iz teh groženj je razvidno, za kaj gre Angliji v Grčiji. O okoliščinah dramatične konference so na razpolago številna naefaljnja poročila Tako javlja atenski doprnik londonskega radia John N»xon. da je bilo v Atenah bolj živahno kakor ob čajno Že v zgodnjih jutranjih urah je odmevalo po mestu regljanje strojnic ter poki topov in pušk. Preko mesta so brnela letala ter odmetavala svetleče bombe. Drugi atenski dopisniki javljajo, da se ELASovi oddelki niti niso držal' premirja, ki so ga sklenili odposlanci ELASa za gotova področja za 45 minut. Pred konferenčno dvorano so morali ponovno razorožiti odposlance ELASa. ki so prišli na zasedanje močno oboroženi. Na knferenci sami je prišlo do silnih sporov. Iz dosedanjega poteka«atenske konference je razvidno, da se je izjalovila prva faza Churchillovih poskusov združenja. ELAS i« očvvOdno bolj pod vtisom Stalinovih zahtev kakor pod vtisom Churchillove politike' Značilno za ves položaj je, da je zahtevala pod bodjšeyMkii5 vplijjopa nahajajoča se tako zvo- na svobodna italranska radijska oddajna postaja, naj ustanovijo v Grčiji vlado ljudske fronte. Prav tako pa se bo Churchill s sivoje strani na vso moč trudil, da bi uredil zadevo po lastnih željah. »Daily Mail« označuje grški spor kot najtrši udarec za britansko politiko od pričetka vojne. Portugalski list »Voz« piše v nekem komentarju, da je brezdvomno, da se uveljavi ajo v Grčiju tuji vplivi, ki niso niti grškega niti zaveznikoga, marveč boljševiškega izvora. Moskva ima očivkino interes v tej zmešnjavi, da bi Brita-ci. naveličani teh zmedenih razmer, končno utrujeno prcnaH, da so želje ELASa istovetne z željami grškega naroda. Štockholm, 28 dec Kakor je razv idno 'z poročila generala Scobieja v sredo, britanske akcije v Atenah in Pireju le počasni napredujejo. ELASove čete. ki so ta mesec vdrle na področ e Aten in Preja, so zgradile postojanke na obeh straneh cest ki vodijo v mesto, kjer Se uprajo atenske ELASove čete m njihovi pristaši. Te ELASove skupine so se zbrale na treh glavnih področjih. V P'reju, v severnem in južnem delu Aten. B-i'an'ke čete so odbile v zgodnjih jutranjih urah v sredo napad ELASovih čet na neko britansko leta leče. Zaradi močnega pritiska ELASovih oddelkov so se morale čete pod poveljstvom generala Zervosa umakniti v Epiru h izprazniti Igrumco. Amsterdam, 28 dec Knkor iavlja agenci-a Reuter. «e je vso noč s kratkimi presledki nadaljevalo v Atenah težko topn ško streljanje. Zgradbe v sredin mesta so bile poškodovane ob z^o moem eksploziji v nekem predmestju. Reglijanje strojnic je trajalo do jutranje zarje v četrtek Ob 7 zutrai se je s'i-š.-'lo močno topovsko streljanje z griča Hy-mettos. kjer so eksplodirale tudi granate. ChurchU fn E3en o^fctoval? iz Atn Štockholm, 28 dec »V tej minuti« tako je javil radio London ob 17. »smo zvedeli od na?ega dcrrsn;ka v Atenah da sita odpotovala Churchill in Eden nazaj v London. Dopr=;nk Nixon izjavlja da bosta Church'11 in Eden svetovala grikryiu kralju naj takoj odf^iri imenovanje regentskegn sveta. Amsterdam, 28 dec Kakor jav'ja agencija Reute* iz Aten je ponudil Papandmj v neki brzoja-ki »r^kemu kralju «vo.i odstop in. istoča,s«o nre^agal ustanovitev regen takega sseta. ki bi obstojal ie treh članom Razpoloženje v Zedinjenih državah ni boljše kakor * Angliji Neki šp.m:ki dopisn k poroča iz New Yotka, da je doživelo amenško prebivalstvo »črn .božič«. Ameriški listi prinašajo seda naslove, ki so slčni temu: »Bitka v Belgiji in Francij' postaja množični grob za zavezniške vojake, kakor ga v zgodovin' še ni bilo« Vsi !i ti opozarjajo, da za letošnji božič v Amerki skoraj ni b'lo rodbine, ki ne bi obža ovala izgube kakega s\ ojca ali se bala za povratek dnigega. »New York T» mes« govori o »črnem tednu« kakršnega med to vojno Amer čam še niso doživeli Amerik' vojni dopisniki še vedno ne morejo poročati mcesar tolažinega. Dva poročevalca sta priznala v sivo i reportaž' da je bila nemška ofenziva »dobro pripravljena« n da so Nemci odlično izkoristki »možnost presenečenja«. Poročilo pravi, da vsepovsod v Amerki s skrbjo zasledujejo operacije V zvezi s tem je zelo zan mivo prznanje predsednika amerikega odbora za vojno prozvod-njo, ki ni mogel zatajiti na tiskovni konferenci v Phiadelphiji. da ie ncm:kofenziva »uničila mnogo zaveznikega materiala«. Novi vpoklici v Angliji Štockholm, 28 dec Patrick Lacev posveča za božič objavljenemu vpoklicu nadaljnjih 250.000 mož v angle ko voj'ko svoj poslednji komentar. V njem je moral priznati, da so že za druge vojne potrebe tako močno mobilizirali, da pomeni vpoklic teh 250.000 vojakov nadaljnjo odgodltev morebitnih nad da bi v Angliji preuredi'i nekatere industrije zopet za ci\i'no proizvodnjo. To je prineslo seveda grenko raz očaran, e. Poziv Vsi možje letnikov 1914—1926, ki so dodeljeni v Slovensko domobranstvo pa jim je bi| nastop službe odložen do 1 I. 1945-se morajo brezpogojno javiti radi nastopa slnžbe v sprejemnem odde'ku Slov domobranstva Puccini.ieva (Krrafljeva) ui ca 2, dne 2. januarja 1945 ob 8. nri. S seboj naj prineso: dve s'iki iedibn pribor, pribor za čiščenje, toplo oblek«, po možnosti odejo, poročeni tudi rodbinsko P°I°' SLOVENSKO DOMOBRANSTVO Obvestila »Prevoda« Prodaja mesa Potrošniki prejmejo. v soboto, dne 30. t m. 10 dkg govedine proti odvzemu odrezkov »št. 5 in 6 Dec« aecembrake živilske nakaznice, izdane od Mestnega preska-bo-vajnega urada v Ljubljani ter občin Polje in Ježica. Mesarji naj bodo v petek, dne 29. L m točno ob 14. uri na Mastni klavnici zaradi dode.itve mesa. Razdeljevanje krompirja Radi mraza je Prevod moral ustaviti nadaljnje zibiranje krompirja- Potrošniki, ki še niso dvignili krompir na odre:ke 30 in 31 ga bodo dobili kasneje, č'm bo zopet možno krompir zbirati. O tem bodo potrošniki pravočasno obveščeni. Zaenkrat še imajo krompir haslednje tvrdke: Oven, Hrenova ul 19; Zelezničanska na-bavjjajna zadruga in Nabaviljalna zadruga državnih uslužbencev, Vodnikov trg. Obvestilo zadrugam in trgovcem Obveščamo vse zadruge in trgovce, ki so delili grah in sadni sok kot božični dodatek, da opravičijo odrezke z ostalimi vred pri redni mesečni oddaji za mesec december 1944. Opozorilo prodajalcem česna in čebule Prodajalce češnja in čebuile na di iz njih gledale pogače tn kosi dobrih potic, vendar se je mladina vesela vračala na svoje domove, da bo v prihodnjih dneh že pričela pripravljati krone ln zvezde za praznovanje sv. Treh kraljev. 13— Kadilke in kadilce obvešča mestni preskrbovalni urad. da se morajo takoj, ko dobe tobačno nakaznico za mesec januar, javiti svojemu trafikantu, da. jih vpiše v seznam. S seboj morajo prinesti glavo stare tobačne nakaznice za mesec december. Zadnji dan za prijavo pri trafikantih je 10. januar. Po tem dnevu se bodo novi odjemalci smeli vpisati samo s posebnim nakazilom mestnega preskrboval-nega urada. Tiafkanti bodo morali namreč Osemdesetletnica žilave Kraške matere V soboto 23 decembra je obhajaja 80-letnico rojstva ga. Viktorija Ravbar, po- sestnica in lastnica znane gostilne na Re-pentabru pri Opčinah blizu Trsta. Naredila se jo v MavhLnjah pri Devinu ter.se je v mladih letih primožila na Reipenta-bor, kjer je bil njen mož med občani tako priljubljen, da so ga izvolili za župana. Usoda pa ji je kmalu iztrgala zakonskega tovariša in je pustila gospo Ravbarjevo z desetorico otrok samo. Kot prava žilava Kraševka je vzela vsa bremeia na svoje rame, vzgojila otroke v poštene ljudi in zavedne člane svojega naroda. Njena hiša je slovela in še danes slovi po svoji gostoljubnosti daleč na okoli. Ob letošnji častitljivi 80-letnici jubilantka ni imela sreče, da bi mogla praznovati redki praznik: človeškega življenja v krogu vseh svojih dragih. Želimo zato, da bi se v bližnji bodočno.-td sešli pod 6treho rednega doma vsi njeni otroci in prijatelji, ki ji bocio mogili v miru in zbranosti poželeti še celo vrsto zdravih in zadovoljnih let! G. Fiirtmiiller: 15 Kipec pmcese Amare Roman Lizalota FaiEcnerjeva ni imela poguma, da bi dvignila oči in pogledati a, kdo je stol zraven nje. Kje je dobil Viljem denar, da se je mogel peljati k Svensenu? Je imel mar pri-; hranke? Ali pa---- ali pa---ni se upaiia misliti do kraja. Ena izmed vrat, ki so vodila v dvorano, so se nenavadno naglo odprla. Laboratorijski sluga, ki je vstopil, je mignil Lizi-loti, naj gre z njim. Mož v beli halji se je približal. »Gospodična Falknerjeva! Zunaj je neki gospod, ki bi rad govorid z vami.« Neki gospod? Pa ne da bi b« Viljem? Morebiti se ni bil odpeljal? »Kdo pa je?« je zasoplo vprašala, ^n srce ji je jelo upapolno utripati »Neznanec, gospodična, nikoli prej ga nisem videl.« Razočarano je pobesila slavo. »Precej pridem-« Ko je stopila na hednik, ji j* ptfdla senca na pot. . . J _ ^ »Gospodična LizaiPota Falgcnarjeve?« ^ M^lče je prikimala. Snežnobele ustnice So se ji zganile v nemem vprašanju, kaj Želi, oddati sezname svojih odjemalcev mednemu preskrbovalnemu uradu, ki bo sezname potrdil. Zato je v interesu kadilcev samih, da se svojemu dosedanjemu trafikantu javijo takoj, ko dobe tobačno nakaznico. Pripominjamo, da ni dovoljeno mepjati trafike. u— Radio aparate, gramofone ali posa-mezne dele, kupuje po najvišji''dnevni ceni A. Kovačič, Prešernova 44. u— Za priboljšek o praznikih je ga. Fanči Martinčičeva poslala za opravlja, nje županskih poslov pooblaščenemu generalnemu tajniku g. Francu Jančigaju ob obletnici smrti svetega soproga 1500 lir z željo, naj se znesek porabi za pilboljšek mestnim revežem o praznikih. Mestno županstvo je velikodušno darilo seveda takoj oddalo za plemeniti namen ter dobrotnici izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiran ih. u— Zahvala. Za božičnico revnim bolnikom otroške be.lnišnice v Ljubljani so darovali gospa Anica Verovšek-Rustia, solastnica tvrdke Schneider & Verovšek, Ljubljana, 1000 lir in gospa Inka Strojan-šek, lastnica manufaktume trgovine Pred škcfija 21 500 lir. Blagim dobrotnicam iskrena zahvala! u— Za Socialno pomoč je daroval B e z-g o v š e k Hinko, ravnatelj I. Hrvatske štedionice v Ljubljani, 1000 lir v počastitev spomina pokojne matere. Iskrena zahvala! u— Predstojništvo interne klinike se zahvaljuje gospo lu šefu-p imariju v pok. dr. Jenku Ivanu za pcklonjenih 500 lir. u— Pisalne in računske stroje ter boljša nalivna peresa kupuje po najvišji dnevni ceni A. Kovačič, Prešernova 44. Iz Novega mesta Domobranska akademija. V Prosvetnem domu se je vršila v nedeljo 17. dec. domobranska akademija. 2e v ptreciprodaji so bili vsd sedeži razprodani, le neikaj stojišč je še ostalo, ki pa so bila pred pri-četkem takoj prodana. Predstavo je pose-til tudi poveljnik novomeške domobranske posadke, okrajni glavar gosp. Sku-bic, gimnazijski ravnatelj gosp. Dofle-nec ter tudi mnogo častnikov in vojakov. Za uvod je domobranski pevski zbor ob spremljevanjiu novomeškega orkestra zapel »Zmagala si«. Nato je orkester odlično tehnično in dinamično odigraj Gounodovo »Ave Marijo« in Cajkovskega »Elegijo«, za kar je bil nagrajen z burnim ap'avzom. Tudi moški zbor domobrancev pc sa vse druge oglase L L— sa besedo, vendar pa plačajo posredo-»alej L LM ca besede Najmanj*! iznos sa te oglat* ja L U*— Za vsak oglas J* (reka plačan drl ib pro* taks® t u dajanja naslova ali »ifre pa L t-— DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA: Petek, 29. decembra, ob 15.30: operna ptedstava: Rdeča kapica. Mladinska pre Istava. (Izven. Cene od 60 lir navzdol. Nadomestna predstava za 22. dec.) Ob 18: dramska predstava življenje je lepo. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Nadomestna piedstava za 25 dec. Sobota, 30. decembra, ob 16 30: operna predstava: Tliais. Rel Sobota. Nedelja, 31. decembra, ob 15.30 dramska predstava: Poslednji mcž. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ob 18: Clivia. Izven. Cene cd 60 lir na-vziol. * Uprava Državnih gledališč sporoča, da bodo vse štiri predstave, ki so bile cd 22. t. m dalje onemogočene zaradi alarmov, ponavljane in občinstvu, ki je ime o k tem pred stavam vstopnice, nadokne.dene. Tako na primer bo mladinska predstava »Rdeča ka pica«, ki je bila na sporedu 22. t. m. oh 14. uri, igrana v petek 29. t. m. ob 15.30 uri. Predsava »življenje je lepo«, Id bi se imela vršiti na božič 25. dec. ob 14. uri ho v petek, 29. t. m. ob 18. uri; mladinska opereta, »Princeska in zmaj«, napovedana za Štefanovo ob 14. uri bo odigrana na Novo leto ob 15.30 uri. »Poslednji mož« od 26. t. m. ob 17. uri pa bo nadoknaden na Novo leto 1. januarja ob J8. uri. — Vstopnice naj občinstvo hrani in se jih pri gori navedenih predstavah poslu«, more pa jih seveda tudi pri blagajni vrniti, a to najkasneje en dan pred predstavo. Oni. ki so za predstavi »Rdeča kapica«, dne 22. ali »Poslednji mož«, dne 26. t. m., ki sfa bili takoj po začetku prekinjen!, ime« vstopnico za difaško ali galerijsko stojišče, naj se javijo pri blagajni. Vstopnice za sedeže in lože pa veljajo, kot so. Ne bodo pa mogle biti porabljene za druge predstave kot za te, W so gori navedene in -jočno določene kot nadomestne. D. Gorinšek-S. Hubod: »Rdeča kapica«. Vesela pravljica v treh dejanjih. (Nadomestna predstava za 22. dec.) — Režija: M. Slavževa. Koreograf: P. Golovin. M. Achard: »življenje je lepo«. Optimistična komedija v treh dejanjih. (Nadomestna predstava za 25. dec.) — Godi se v Parizu. — Režiser: prof. šest. Scena: inž. E. Fianz. Božične počitnice Baletne Drž. gledališča trajajo do vštetega 29. t. m Prvi pouk bo zopet v soboto, 30. t. m_ ^ddajniška skupina Jadransko ?rmr\> RADIO LJUBLJANA PETEK, 29. DECEMBKA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10— 9.00: Jutranji koncert. Vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščni. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Napoved sporeda, nato: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini. 12.45—14.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 15.00—15.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba). 15.30—16.30: Prenos koncerta za premor iz Ljudske tiskarne. Salonsk1 orkester i vodi Albert Dennelj, sodelujejo: sopranist-ka Sonja Ivančičeva, tenorist Anton Koren, sopranistka Strgar Branka (spremljata: na harmoAiki Avgust Stanko in na kitari Franc Stanič). Fantje na vasi in Domači sekstet. 16.30—17.00: Veseli zvok:. 17.00— 17.15: Poročila v nem. in slov. 17.15—17.30: Glasbena medigra. 17.30—18.00: Komorni zbor. 18.00—18.30: Kmečki trio. 18.30— 18. f5: »Iz našega leposlovja«. Davorin Rav-ljen bere iz svoje knjige »Mrtvi ognjenik«. 18.45—19.30: Slišiš mojo pesem? 19.30— 19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Prenos branja članica nrnistra dr. Gobbelsa iz tednika »Das Reich«. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Ljubljanski komorni duo. Anton Trost — klavir in Jan šlajs — violina. 21.00—22.00: Ljubezen taka — sreča res. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Malo kramljanja, malo plesanja — plesni orkester vod: Dušan Prevoršek. 23.00— 24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba pred polnočjo. ŠE oddajte male oglase za nedeljsko številko, če hočete, da bodo zanesljivo objavljeni. Za pravočasno objavo šele v soboto naročenih malih oglasov ne moremo jamčiti. DOBRO KUHARICO čisto ln po. ver.o, ki po spravlja tucll sobe sprejmem v manjše gospo cLnjstvo. — Veliko perilo izven. Plača po do govoru. Na.-iov v oglas, odd. Jutra. 35026-la KLJUČAVNIČARJA ln čtrusnrj.i, iščemo. — Snu rt nska 64. 34D72-la POSTREŽNICO polteno, vestno, p.irkrat tedensko, iščem za Šiško. Predstaviti se od 5. pop dalje. Naslov v og1 odd. Jutra. 34362-la bilancist za sestavo letnih raču nov ln vpeljavo knjigovodstva se priporoča. — Vprašati v ogl. odd. Ju tra pod »BlldJicistc. 35016-1 NAMESTITEV v trgovini ali v pisarni, l.čem. Imam trgovsko predizobr;>zbo s prafcn in z delnim znanjem nemščine. Ponudbe n.:i na ogl. odd. Jutra pod »Možko moče. 34947-1 dekle vajena samostojnega gospodinjskega dela. želi premen i t službo Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Mirno dekle«. 34988-1 KRZNEN PLA5Č rjav, popolnoma no'7 — prodam. Ogied v salonu »Mira«, Mectnl trg. 34905-6 DRSALKE št. 24 .n 29, prodam. — Trgov na Sever. Marijin trg 2. 33029-6 KURE ln JARČKE zamenjam. Naslov v ogl. odd. Juva. 350306 DRSALKE ▼ najboljšem stanju '— znamke Eisbiume. št. 20 — prodam. Naslov v cgl. odd. Jutra. 35031-6 KRZNEN PLAŠČEK be!, za otroka 4—6 let, ugodno prodam ali za-cr.enjem z prot.v ed nost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 35028-6 3.50 m črnega KLOTA močnega ter 3.40 m močnega gradla za žimnico, takoj prodara. Naslov v ogi. cdd. Jutra. 35018-6 STRUŽNICO 260 x i'M0 mm * Norton in tremi vrelem, z vdelanim motoriem, teža cca. 3000 kg. skoro novo. takoi prodam. Ileršič, Ljubljana, Rimska 13. telefon -7 ^ S4S11-6 SVINJSKO KOŽO za dam. torb oo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 35012-6 BEG O za zimsk moški in dam. plašč s podlogo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 35013 6 MOŠKE ČEVLJE visoke št. 40 kakor nO-ve, prodim za najnižjo ceno. Naslov v ogl. odd Jutra. 34997-6 C-OJ-FRJE prodim aH zamenjam. Glinška 12, pritl čje. 34999-6 BAROČNI SALO .V posebno lep. kompleten, prodam. Naslov v ocj!a.s. cdd. Jutra. 35006-6 KRZNEN PLAŠČ Fol'en. nov. prodam. — Ogl »d od 8 do 10. zj. NasloV v ogl. odd. Jutra. 35007-6 KLAV. HARMONIKO poučuje ga-pa v n-anjših skupinah, v centru me sta Informae je Vsako dopoldne od 9. do 14 ture! Začetek tečajev ob novem letu Nsslov po ve ogl odd. Jutra. 34795-3 GOJZARJE moške. št. 41—42. zamenjam za žen-ke čevlje št. 38. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »38«. 35015-6 DRAGOCENI DAR za gospoda, predam. — Ogled od 8. do 10 ure Naslov v ogl. odd. Jutra. 3500B-6 KRMILNO PESO in ko enje zamenjam za hlev k; gnoj. Cesta na Loko 30 35010 6 RAD O proetom ali zamenjam Za kolo. Naslov v ogl- odd. Jutra. 34975-6 SERIJO ZNAMK ln posteljno pregrinjalo. proda,x. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34946-6 3 MOŠKE SUKNJE in eno sivo zfcnf*ko obleko. dobro ohranjeno — proet m. Na ogled pri krojaču Krlžaju. škof J i Ul. 6. 34950 6 OTROŠKE ČEVLJE močne z d vojn. m podplati rjave, št. 26. zelo dobro ohranjene d-m za protivrednost. Ogled od 13. d0 14. Manfredi — Škofja 6. 34951-6 MOŠKO DARILO prodam. NasloV v oglas, odd. Jutra. 34952-6 GOJZARJE" dobro ohranjene, št. 38. zamenjam za 41—42 in rjav perzijaner ovratniK za črnega. Ogled od 9. do 14. Zitn kova ul. 3 II 34953-6 SVINJAK dobr0 ohranjen, ugodno prodam. Naslov Skubic Pnarnja. Lj., I*t Jskr* c. B. 34954 6 GOJZERJE zelo dobro ohranjene, št. 38 zamenjam za gojzer-Je št. 40. Poizve se pri Skubic Pranja, LJ. Litijska n.6. 34955 6 FOTELJ globok, z ušeel, baržema. nov. predvojna roba — prodam ali zai-rernjam. — Vrhovec Ivan, Dunajska 17, dvorišče. 34933-6 BERNDORF PRJBOR 12 žličk in vilic, prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34959-6 RADIO 5-ceVni. najnovejšega tipa, izredno pocesii prodam. Dunajska 36. 34961-6 JEDILNICO zelo lepo. moderno — dtim-ke smučarske hlače, skoraj nove. za manjšo postavo — Singer šivalni stroj, poerezljiv, ckorat nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutr-. 34064-6 2 PARA DESALK »Ei--b!umev št. 40—42 — prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 34966 0 ŽENSKE ČEVLJE sive, semiš, št. 37—38 — j mo"ne. skoraj nove in moške lafciste št. 42. pro. dai-n. Naslov v ogl. odd Jutra. 34397-6 DAMSKI PLAŠČ črn. s krznom, »i manjšo poitavo, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 34968 6 GLOBOK VOZIČEK lep. tapeciran — dobro ohranjen, prodram. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34970-6 S NOVE RJUHE 180 X 160 ein — damske rriako garniture, majce in posamezne hlačke — prodam ali zamnjam. — Naslov V ogl. odd. Jutra. 34371 6 PRODAM: šivalni stroj, skoraj nov. prgrzl.ftv. moško kolo — rabljeno, »Puch». mofk.3 črno obleko, glavo krojaškega stroja -Singer* in kos blaga za moško oble ko K?mn ška 13. 34979-6 RADIO baterijski, novejši model — nerabljen z netz ano do. uporabljiv tudi na elektrko. zelo ugodno prodam. Milčinskega 8. 349806 5 MOŠKIH SUKENJ in več riirmlrVh plaščev, naprodaj prt »Prometu c (nasproti Križanske cer. kve). 34865-6 KOKOŠI ali jarčke. zamenjam za kurjo plčo. Mjatul, Reber 7. 34981 6 GOJZERJE St. 40. zamenjan; aa št. 43. lltaslov v ogl oddel. JutrT 34983-6 ŠIVALNI STROJ z okroglim čoln čkotn — pogrezljiv. dobro ohra-njen. prodam. Naslov t ogl. odd Jutra. 34987-6 ŠIVALNI STROJ dobro Ohranjen, z dolgim čolničkom. prodam aH zamenjam. BavdkoV.. Ul. 5. 34990 6 ČEVLJE dnoivke, športne, rjave, prodam ali zamenjam Ba gojzerje št. 40 aH 41 ali za snežke št. 40 oz. 41. Naslov v ogl. odd Jutra. t 34992-6 Kupim ZOPET KUPUJEMO škatle od »Mama« mle ka B. Guštin Vodn ko\ trg 2. J-4267 rjuhe, kapne raznovrstno perilo zim sko, letno br.sače. za store, tekače perzijske preproge, pirotske, bo sanske. llnolej preproge ln llnolej tekače razna rr.ofika. ženska ln otroš ka oblačila, kupi vsako količino plača dobro — Hinko Privšek. Ljublja na Gradišče 7. nasproti dramskega gledal.«ča 34580 7 KOLESA — VOZILA moška damska. otroška triclkle z\ otroke, otroš ke globoke ln športne vozičke kup m Hinko Privšek Ljubljana Gra dlšče 7. nasprot dram s^ega gledališča 34582 7 DRSALKE (f-ehne) za čevlje št. 44, nove aH dobro oh-a njene, kupim ali zame njam za usnje ali čev Ije. Naslov v og'. odd. Jutra. 35009-7 Barva t POPLIN predvojni — aa m»?ke v»1-oe, kupm »i'i vaa-mem v zameno. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Nekadilec«. 34969-7 ČEVLJE ženske, visoke. lahke — popolnoma nove, št. 38 do 39. Zirnnjtam Za ženske težke aJl gojaerice. št. 39—40, tudi rabljene. Doplačlo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra 34978-7 ŠIVALNI STROJ popol no na nov, z okrog, lim čolničkom. ugodno prodam Naflov v oglasnem odd. Jutra. 34878-7 ir ite »»JUTRO4* Stanovanja DEL STANOVANJA s kuhinjo, ali samo sobo oz.r. stanovanje vzamem v najem s 1. Jan. 1945 ali kasneje. Ponud be z navedbo ulice pod »Plačem dobro« na ogl. odd. Jutra. 34942-21« r<7f PRAZNO SOBO iščem. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Krom Plr«. 35014-23a OPREMLJENO SOBO s štedilnikom — iščeta mlada zakonca. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Dobro plačaV*«. 35002 23a OPREMLJENO SOBO z uporabo štedilnika — iščeta mlada zakonca brez otrok. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Dobro plačava za takoj.« 35003 23a OPREMLJENO SOBO z ločenim vhodom, nekje od središča merta proti Stepanji vasi (tu<* Moste. Kodeljevo) išče drž. uradnik, zaposlen večinoi-a na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 34963-23i SOBO lepo opremljeno z ločenim vhodom, iščem ra. t.iko1 za Bežigradom. Ponudb na ogl. odd Jutra pod »Plačam po želji«. 34993 23a S^iisjajKia se brezdomcev, daresfiiso za Zimsko pomoč? /j KRAVATE prenovljene sem izgubila v tramvaju od Tobačne tovarne do Evrope. Prosim najditelja, da j h prot nagradi odda v ogl. odd. Jutra. 35021-37 IZGUBILA SEM črno rokavico pri Dcil-niorju v pekarni v soboto dopoldne. Poštenega najditelja proeim, naj Jo odda v trgovini v pekarni. 349S8-37 NAŠEL SEM Vertchelm ključek »Ro-to« št. 97536. Lastnik naj ga dvigne od 12. do 14. na Bleiweisovi c. 16-11. Vili Franchetti. 34948-37 DESNO ROKAVICO pol pleteno, pol glace, sem izgubil ob alarmu ob 18. pred Sionom. — Proti nagradi oddati V Ogl. odd. Jutra. 34949-37 IZGUBILA SEM dne 23. t. m. denarnico z večjo vsoto denarja od gl. trga do Trnovega. — Poštenega najditelja lepo prosim, a£o vrne denarnico ln nakaznico za drva na nakaznični naslov. Obdrži si lahko polovl-oo najdenine. 3-1903 37 Vsemogočni: je v svoji neskončni previdnosti v Sveti noči poklical k Sebi svojega 94 let vdanega služabnika, našega ljubega očeta, deda, piadeda, gospoda Mihaela Kavka Nepozabnega očeta smo pokopali na sv. Štefana popoldne na domače pokopališče v žt. Paviu v grob, kjer že 41 let počiva naša ljuba mama. Sv. maša za pokoj njegove duše se bo brala 4. januarja v cerkvi Marijinega oznanjenja ob 8 zjutraj prj glavnem oltarju. Prosimo tihega sožalja. št. Pavel, Ljubljana, dne 28. decembra 1944. ANTON, MIHAEL, KAREL, sinovi; HELENA, MARIJA, CECILIJA, hčere in ostalo sorodstvo. >Kriminalni komisar sem« je povedal Heinz Urban in se izikaza . »Prišel sem, da vas vprašam, kaj ves le o Viljemu Nord-maimu?« Poskusila se je nasmehniti. »O Viljemu Nordmannu? Moj zaročenec je. Zaikaj pa?« V njenih očeh je bilo veliko, obupno vprašanje. »Zad mi je, da ste z njim v tako bfiSž-njih odnosih--« »Zaikaj vam je žal, gospod komisar?« je posiljeno nedofižno vprašala. >Ker je nujno sumljiv, da je ustrelil Valentina Rotheja!« V majhni kavarni v Monalkovem j« sede] na starinski plišasti k,lopi v oddailje-nem kotu suh, temnolas mož ostro začrtanega obraza. Pivo, ki si ga je bil naročil!, je poetano in brez pene stalo pred njim Zamišljen in zamaknjen je strmel D;rk Svensen v pismo, ki ga je držal v roki-Spet in spet je prebiral te obtožujoče, terjajoče, obupane vrstice. Dve trdi gubi sla se mu dolb'j v kotičke ozk^h ust. Torej pride, je mislil, pride, nu, pa aaj. Kaj so mi mar nj«gove grožnje, mJrgr/o tarnanje, njegovi očitflri. Kar je Sla po vodi je Slo po vodi! V tem nemirnem, pustoflovn^m živijanju j« bij postal zaikrlknjen. Oni naj ?i«al pismo, je tudi hot"J terjati rači i * naj le pride, nekako ga že odpravi. 7daj pa konec mozganja, ki ga >=» bito povzročilo pismo. Prog s to rečjo' Vitki prsti Dirka Svensena so raztrgali pismo na kosce. Segej je v žep. Izvlekel je veliko svetlo kovinasto kresiio v obliki kroge. Vrask se je zsčul — toda pla-mančak «e ni pcflaazal. Kresiio je oilo odpovedalo. Svanse« la j« sproži] §e neknjkrat. Zaman. Stavkalo je. Skomignil je z rameni. Nu, pa nič. Vobče je bio morda bolje, di fii£B* fifi SfižfiS. Boka j£ mehanično porinila kosce na kup. Nemara pridejo še kdaj prav. Nekako bi pismo vendarle utegnilo koristiti Utegnilo bi se obrniti — proti tistemu, ki ga je bil napisal. Samo dobro skriti ga je bilo treba. Kajti častno za Dirka Svensena — ne, to ni bilo. Tuhtaj je. roka se mu je mehanično igrala s svetlo kroglo kres i 1 a, nato ga je izpreletela misel------' Ko se je hotel Dirk Svensen vrniti v veliko, elegantno s<*bo g stranskim prostorom in kopalnico, ki jo je 'me] pri gospe Dongestovi, vdovi po nekem profesorju, in za katero je plačeval visoko najemnino, je med hišnimi vrati trčil ob srednjeveškega. šibkega moža, ki je tam očitao nekoga čakal. Ob pogledu na slabo oblečenega tujca, ki sta mu bia na bledem obrazu razločno zapisana beda in pomanjkanje, je Dirk Svensen nehote odskočilL Ze čez hipec se je imel spet v oblasti »A, vi ste, Aage Houllberg — —!« je mirno dejal. P°rogljiv nasmešek mu je izpreletel obraz. »Preteto se vam mudi. Nu, če ni drugače--Prosim torej, izvolite z menoj.« Svensen je odklenil vrata in mlgnij prišlecu. naj vstopi. Prostor, kj tu je obdal, je bil na moč elegantno opravljen. »Kaže, da si lahko privoščite tako razkošje, Svensgn,« ie Houlbgrg prifiomnij. ko je pogleda] okrog sebe. »Meni to na žalost ni mogoče. Velike skrbi imam, kako naj preživim svojo rodbino. Umejte me — po vaši krivdi — ker sem bil tako neumen in sem verjel, da mi vrnete denar ob roku. — Kaj so me brigali vaši poskusi in vaša častihlepna namera, da postanete velik kemik. Nu, &!i vam je uspelo?« Svensen je zadnje besede nalašč preslišal. Poskusi, ki jih je delal danes ta dan, niso bili že davno v nobeni zvezi z nekdanjimi častihlepnimi sanjami. »Stanovanje ne stane toliko, kakor mislite,« je zavri. »Moja gospodinja, gospa Dongestova, se z oddajanjem ne mara preveč okoriščati. Mnogokrat živi po dalj časa pri svoji hčeri v Kelmorajnu pa noče, da bi ostalo stanovanje med njeno odsotnostjo brez nadzorstva.« Obiskovalec ga je pomern]tjivo pogledal. »Ne vem, ali ste vi pravi varuh za tuje imetje?« je zategnjeno dejal. Svensen je nagrbančil čelo. »Kaj se drznete?« Houlberg se je visoke vzravnal. »Govorim, kar je res,« je hladno odvmH, »Pazite se! Ce ne, se spozabim in — —* Švedov« mršava desnica je potisnila Svensenu pest nizdot. »Nisem se prišel boksat z vami. Važnejši opravek imava!« Svensen se je vrgel v uSnjen* naslanjaj fife Jtaskisa Ifi si J2Fižfial cigarah nc o □ □ n □ s n B □ □ n □ n □ □ □ □ □ □ :raomonmnonnnnnm MLINE, MLINSKE STROJE, MLINSKE UMETNE KAMNE, MLINSKE GARNITURE Ljubljana (Trnovo), Cesta v Mestni tog 15 i n ii n tmnri n i n p i n n n i o»m a oc Srečno nfrvo leto 19 4 5 SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO JOS. WEiBL Naslednik JULIJ WEIBL n y ■ B»11H n y n II rnrrinnnnnnnnnnr Srečno novo leto želi IVAN ŽELEZNIKAR LJUBLJANA Marijin trg Št. 3 rirrrinrTnTTinrTrrinrTnnnnm a ht- SRECNO NOVO LETO I teli LJUBLJANA, Čopova ulica št. lo lUUUUULJLJULJUUUUUI jaoonmnnc □ vsem svojim cenjenim odjemalcem Simon Kussčlč izdelovanje sodavice u b b u m i u mTTTTT,nnnnnnnmn yinmmiinmi rrn SREČNO NOVO LETO ŽELI T. E G £ R modna trgovina H □ LJUBLJANA Sv. Petra cesta St 2 p »II»«II rnn mrmiiiii nrTxrirvTnnnrTTrTTTrrinrn 7 u i b h n n u h n n u irrTnnnrTTrTTnnrrTnrrii iimiiiimiin □ C g SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim gostom C LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 45 □ gostilna ZUPANČIČ LEOPOLD Jegličeva cesta St. 15 K predaja premoga in drr | B utJBlJANA iiiiniiimiiiiiiimiiiiHiiiiiHiiim mnr,r ^□□nmnnmnnni i □ Srečno noijfj leto želi □ □ □ LECAT □ Š^ECERIJA, DELIKATESE, □ ZAJTRKOVALNICA □ □ LJUBLJANA, § MIKLOŠIČEVA CESTA STEV. 28 □ □□□□□□□□□□□I □ □ □ izdelovanje metel Ljubijana, Kersnikova ulica St. 3 □ □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO Želi vsem j=| odjemalcem g Kačič Franja □ trgovina s kurivom \ gostilna »Pri raci« □ LJUBLJANA Celovška cesta 67 QDDmriTxiDDaDDaannnnnnf"innrinc ODoaonnnnnDDomnonnnnncocoDr □ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO □ Tel. 40 88 b a V A P B E M 0 0 0 0 M B A C Gledališka U nrmnrinnrii u u n n n m ii ii h ii a n n 11 b'h n u n n Srečno novo leto 2 e ! I LIA COMBAČ tvrdka s kurivom Ljubljana, Gledališka 14 F![ □ □ n □ B □ § O □ n □ □ ^□□□□^□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CjL] ^□□□□□□□□□□□□□□aDnnnGannnnnnnDnnDaocnannDoco □ □ □ □ □ □ □ o SREČNO NOVO LETO ŽELI IN SE PRIPOROČA SREČNO NOVO LETO VSEM OBISKOVALCEM VOSCI Bontoalera ©SET □ LJUBLJANA Dunajska cesta 1 □ ______ C □ C □ želi vsem svojim cenj. odjemalcem »Železnisia Koutny' □ CERNE JOŽE □ □ / □ □ LJUBLJANA Celovška cesta 59 B ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnrmb □J nnnnnnnnnnrTnnnrTnnnnnnnnnnr^ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno nuvo leto 1945 □ i.Sj JK '113 J. Buzzollni delikatesna trgovina D □ □ □ □ □ B D U □ □ n B CBEME ČOKOLADA PECIVO L J U B L J A N A , PRAŽAKOVA ULICA ŠTEV. 12 (NASPROTI ŽELEZNIŠKE DIREKCIJE) □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ G P □ ~ □ SREČNO IN VESELO □ Q NOVO LETO 1945 ŽELI g § F. Ostrelič g LJUBLJANA □ NABREŽJE 20. SEPTEMBRA g (pri tromostju) □ OJJUUUUDDDDUIJJIJD □ O □ □ □ želi vsem svojim cenj. odjemalcem □ R SREČNO NOVO LETO ~ želi svojim cenjenim odjemalcem JOS. EBERLE ure, juveli, Zlatnina, srebrnlna LJUBLJANA - HOTEL „SLON" i-J □ □ n □ □ Lt □ Ivan Jax in sin ! Peter Podfmršek i j veletrgovina z vbon i j LJUBLJANA — ŠIŠKA I □ □ □ rrnnmnaaaraaama^ □ m □ □ □ Vsem cenjenim gostom želi 5 □ šivalni in pisalni stroji ter kolesa § □ srečno in zdravo novo leto SKA DRUŽBA VARNE Srečno ln veselo NOVO LETO želi vsem svojim cenj. odjemalcem y EDVARD WOSTNER IVAN ML. kleparstvo in vodovodna inštalacija LJUBLJANA MOSTE Usr^*»o N3VO LETO želi tvrdka 1945 Restavracija „FIGOVEC" □ □ □ n □ □ D □ a □ ILJOJmULJLJDLILimU^^ LitograSija; kartoaaža, usnjena galanterija in tovarna koledarjev JUDOL' C n ČEMAIAR JOSIP LJUBLJANA, Igrlfka iiilca št. 6 V « o zeli vsem cev.), odjemalcem SREČNO NOVO LETO! n a LJUBLJANA, ^ □ □ U3ca 3. ®2ja štev. 6 n p d __□ jBanLLJUUDDnDDaOnnDUUULIULLIDDDU □ želi vsem svojim cenj. odjemalcem SREČNO NOVO LETO B ISpu za jgHul LJUBLJANA NABREŽJE 20. SEPTEMBRA 2 POLEG TROMOSTJA P SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim gostom M Avtomatični buSet BLEJEC EMA LJt~3LJANA, šelenburgova ulica •nocBiiooDi: □ O mmnLEamiiimnoMMmmmannni a hjuuuuuc *Medt c ■ •H>i>l"IUHUMIlMIIIWIMill . g USPEŠNO NOVO LETO - Seli -tvrdka □ 19 4 5 d. Z O. Z, laki in barve v D Juhi fant g SCHNE!0ER - VEROVSEK □ trgovina z železznlno g □ LJUBLJANA B ______flJLJLI Himi I.)ULJLLXJUUULIJLJJLJJLIL>1J1-I1 M M M M II1 UHI Fttr das Ronsnrtlun. »Jutro, als Verlag Za konzorc^Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vlranl - FUr »Narodna »™«l»telle - Za »Marodno ttoka«o 0.