Ameriška Domovi ima
Pt Ji/i- c i* ■ e /% m—n o /wi e
y/]' A/l\rc/ "'^oAicam in fptmr
V-K ,4ve 'i M LANOUAM ONUT
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. JULY 21, 1969
National and International Circulation
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAMRI
STEV. LXVII — VOL. LXVD
Nixon predložil načrt za nadziranje spočeiij
Predsednik ZDA je predložil, naj bi imele vse ženske v letih plodnosti na razpolago navodila o preprečevanju spočetja.
Washington, d.c. — Zvez-
•na vlada se po vsem sodeč boji, kako poskrbeti za naraščajoče levilo prebivalstva. Proučeval-porasta prebivalstva zadnjih desetletij trdijo, da se bo prebi-valstvo ZDA povečalo do konca *ega stoletja, torej v prihodnjih 30 letih, za nekako 100 milijonov. Kam z vsemi temi ljudmi? Kako jih oskrbeti s primernimi stanovanji in vsem drugim, posebnim za življenje?
Pri teh računih in “skrbeh” so
Novi grobovi
Thomas Buchar
V	Euclid General bolnici je umrla v soboto 82 let stari Thomas Buchar z 21400 Miller Avenue, rojen v Velikem"Mla-čevu pri Grosupljem na'Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA
1.	1906, mož Frances, roj. Mahne, oče Thomasa, Josepha, Julie Centa in Stanleyja, stari oče in praoče. Po 40 letih dela za U.S. Steel Co. je stopil v pokoj, pa delal nato 8 let pri državnem cestnem oddelku v Bratenahlu. Bil je član SNPJ št. 126. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.45, v cerkev sv. Kristine ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
John Terlep
V	New Smyrna Beach, Fla., je umrl v soboto 78 let stari John Terlep, bivši Cleveland-
Astronavti se pripravljajo na povratek z Lune
PSŠli na misel, da bi bilo mogo- čan> mož Mary> roi- Panchur,
če
porast prebivalstva omejiti s
Poučitvijo” žensk v letih plod P°sti o tem, kako se spočetje iahko prepreči. Premožni ljudje Se o tem lahko pouče vsak čas Pa svoje stroške, toda kakih 5.4 PPlijona žensk revnih družin te Prožnosti nima. Zvezna vlada je •sedaj izdelala načrt, ki naj vsem, tudi tem revnim ženskam, omo-6°či priti do navodil o prepreče-Vanju spočetja. Tekom prihod-PJih petih let naj bi bil načrt izveden in vsaka ženska v naši Poželi naj bi imela možnost dobili taka navodila na javne stroške.
V poslanici Kongresu o tem je Predsednik Nixon poudaril, da .Pod nobenim pogojem ne sme Rajanje tega načrta zadeti na ^ko prepričanje ali osebne , e in svobodo katerekoli ose-6 • Na tiskovni konferenci je 2vezni tajnik za zdravstvo, šol-‘sWo in socialno skrbstvo Finch . da se v revnih družinah in Pri revnih ženskah rodi vsaj eno rotjino otrok proti njihovi želji. Zastopnik katoliške cerkve je Predlog zvezne vlade odklonil er “to ni njen posel” in opozo-
kot
Pa to, da utegne služiti tudi pritisk na ženske, ki žive od
s?V^e PodPore> dP se bodo P°-ažile sredstev za preprečeva-^■je spočetja proti svoji pravi že-
Nasprotniki ABM se Pripravljajo na poraz
Washington, d.c. — Raz-
rava v Senatu zadnji teden je °kazala, da je vladna stran s ^redlogom o gradnji protiraket-}ie obrambe Safeguard, sloneče a ABM, prodrla in da ima zanj ^ alo večino. Mansfield, vodnik srnokratske večine v Senatu in ^ er> od nasprotnikov ABM je ^al, da izpad glasovanja 45:55 ^ Wadni predlog vlada v smatrati za c° 2mago”.
Se Sredj preteklega tedna so j asprotniki ABM v Senatu trdi-P da imajo izglede na 50:50 pri
oče Johna in Edwarda, 6-krat stari oče, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1913. Bil je stavbni mizar in je bil zadnjih 5 let v pokoju v New Smyrna Beach. Pokojnik je bil član ADZ št. 27. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo popoldne ob 1.30.
Mary Slabe
V	petek zjutraj je umrla na svojem domu na 3777 W. 14 St. 80 let stara Mary Slabe, roj. Livk v Mokronogu na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA pred 60 leti. Družina je bila ena naj‘starejših slovenskih naseljencev na zahodni strani mesta. Pokojna je z 1. 1961 umrlim možem Johnom vodila trgovino s čevlji in obleko. Bila je članica ADZ št. 46 in SŽZ št. 53. Zapustila je sina Williama in hčer Olgo Klinec ter vnuke. Pogreb je danes ob 9.15 iz Ferfolia pogreb. zavoda, v cerkev sv. Barbare na W. 14 St. ob desetih, nato na Kalvarijo.
Frances Russ
V	Woman’s bolnišnici je umrla 63 let stara Frances Russ s 14306 Westropp Avenue, rojena Cerar v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 61 leti, vdova po 1. 1961 umrlem možu Louisu, mati Raymonda in Mrs. Marilyn Medveš (Kirtland, O.). Bila je članica KSKJ št. 193 in Carnio-la Hive No. 493 T.M. Pogreb je iz Želetovega pogrebnega zavo-
(Dalje na 3. strani)
Včeraj, 20. julija, popoldne ob 4.17 sta astronavta Armstrong in Aldrin srečno pristala v vesoljskem vozilu “Orel” na Luni. Po natančnem pregledu svojega vozila in odobritvi zdravnika, ki je nadziral njuno telesno počutje, je stopil ob 10.56 Armstrong kot prvi človek na Lunina tla, 20 minut za njim pa še Aldrin. Ko sta astronavta pred očmi vsega sveta, ki je sledil njunim korakom na televiziji, opravila predvidene naloge, sta se vrnila drug za drugim v vesoljsko vozilo, s katerim se bosta danes popoldne okoli dveh po clevelandskem času dvignila z Lune in se vrnila v vesoljsko ladjo “Kolumbija”, kjer ju čaka astronavt Collins. Vsi trije bodo nato krenili nazaj proti Zemlji.
CLEVELAND, O. — “Majhen korak za človeka, orjaški skok za človeštvo”, je rekel astronavt Armstrong, ko je stopil z lestve vesoljskega vozila “Orel” na Lunina tla sinoči ob 10.56. Ta kratek korak je opazovalo po vsem svetu okoli 600 milijonov ljudi, vsak peti od vseh, kar nas živi na Zemlji. Pogumni astronavti so dosegli postavljeni cilj, stopili so na Luno, ki je od začetka človeškega rodu privlačila človekove poglede. Stari poganski narodi so gledali v njej božanstvo, stari in mladi vseh časov so sanjali ob njeni bledi svetlobi, jo opevali in koprneli po čudnem, neznanem. “Površina izgleda kot zelo droben pesek, je skoraj kot prah ...” je opisal Armstrong svoj prvi stik z Lunino površino.
Po nekaj gotovih korakih je Armstrong posnel najprej nekaj fotografij, nato pa zbral nekaj primerkov Lunine površine za slučaj, če bi se pokazala potreba, da bi moral nazaj v lunsko vozilo, predno bi mogel opraviti ostale naloge. Po tem prvem opravilu Armstronga je stopil iz lunskega vozila “Orel” na Lunino površino astronavt Aldrin. Oba sta nato namestila televizijsko kamero malo dlje od vesoljskega vozila, da je bil dober pogled nanj in na njegovo neposredno okolico, napravo za preskus vetra, precej visok drog z različnimi barvnimi pasovi, ki naj bi astronavtoma pomagal pri pravilni presoji razdalj, in ameriško zastavo. Ko je bila ta postavljena, je astronavta na Luni pozdravil iz Bele hiše predsednik ZDA Nixon: “To je najbolj zgodovinski telefonski klic, kar jih je kdaj bilo. Jaz Vama ne morem povedati, kako ponosen sem ... Zaradi tega, kar sta Vidva storila, je postalo nebo del človekovega sveta ... Vsi ljudje na Zemlji so gotovo ponosni ob tem, kar sta storila in eno v molitvi, da bi se varno vrnila ...”
Po predsednikovem pozdravu, za katerega sta se zahvalila, sta se astronavta Armstrong ir Aldrin lotila nadaljevanja izvajanja svojih nalog. Armstrong je odkril napis na “Orlu”, ki je prva človeka prinesel na Luno.
Na njem stoji zapisano: “Tu je človek postavil prvič nogo na Luno julija 1969. Prišli smo v miru za vse človeštvo.” Ped tem
napisom so podpisi treh astronavtov in predsednika ZDA Ni-xona.
Astronavta sta ostala na površini Lune izven vesoljskega vozila 2 uri in 12 minut. Glavni del tega časa sta porabila za zbiranje primerkov Luninih tal in raznih vrst kamenja na njej. Vse to sta potem spravila v lun-
sko vozilo. V to se je najprej vrnila Aldrin, kateremu je Armstrong podajal nabrane primerke v posebnih škatljah. Ko je bilo to delo opravljeno, je ob 1.09 danes zjutraj tudi Armstrong zapustil Lunina tla in se vrnil v lunsko vozilo .“Orel”. Astronavta sta svoje vozilo zopet zrakotesno zaprla in ga napolnila s kisikom. Ko sta spravila vse v red, sta se okrepčala in se predala počitku.
Njuna 2 uri in 12 minut trajajoča hoja po Lunini površini je bila naporna, čeprav ne tako, kot so pričakovali. Armstrongu je bilo srce 160-krat na minuto, ko je podajal Aldrinu v vesoljsko vozilo nabrane primerke Lunine površine. Aldrin je napor čutil manj, njemu ni srce bilo nikdar preko 120-krat v minuti.
Polet Apolla 11 je potekal v celoti popolnoma po načrtu in skoraj brez vsakih napak. Od štirih predvidenih popravkov na letu od Zemlje proti Luni so izvedli samo enega. Vesoljsko vozilo je zakrožilo okoli Lune, kot je bilo predvideno, lunsko vozilo “Orel” je delovalo v redu in zanesljivo. Edino pri pristajanju na Luni je moral astronavt vzeti v svoje roke krmilo, ko je kazalo, da ga bodo avtomatične naprave zanesle v ognjeniško žrelo. Lunsko vozilo je tako pristalo okoli 4 milje dlje, kot je bilo predvideno, pa zato na gladkih in ravnih tleh. Stalo je skoraj navpično, saj je viselo le za 4.5 stopinje. Predvideli so, da bi se lahko dvignilo z Lunine pov-šine, če bi viselo celo do 42 stopinj.
Astronavta Armstrong in Aldrin počivata v svojem vesoljskem vozilu, pa se bosta skoro lotila priprav za vzlet, ki je določen za okoli dveh popoldne. Strokovnjaki NASA trdijc, da je motor, ki bo dvignil njuno vozilo z Lunine površine najza-nesljiveši stroj, kar si jih je le mogoče zamisliti. Kljub vsemu je še vedno nekaj bojazni, ali bo deloval v redu ali ne. Ko se bosta astronavta Armstrong in Aldrin dvignila z Lune, bosta
usmerila svoje vozilo proti glavni vesoljski ladjo “Kolumbija”, v kateri ju čaka astronavta Collins krožeč okoli Lune v razdalji 69 do 75 milj.
Ko bosta obe vesoljski ladji povezani, bodo astronavti spravili vse iz lunskega vozila v matično ladjo, nato pa pustili lunsko vozilo “Orel” za seboj v vesolju, ko bodo krenili nocoj nazaj proti Zemlji. Na to se bodo vrnili v četrtek, 24. julija, ob 12.51 popoldne kakih 1000 milj jugozahodno od Havajev, kjer jih bo na letalonosilki Hornet čakal predsednik ZDA Richard M. Nixon.
Biafra prosi ZDA pomoči
ZDRUŽENI NARODI, N.Y — Zastopnik Biafre Pius Okigbo je pozval ZDA, naj pošljejo v Biafro, nekdanjo Vzhodno pokrajino Nigerije, ki se je pred dvemi leti oklicala za neodvisno državo in se od tedaj uspešno brani pred četami zvezne vlade, hrano, ker je stiska ogromna.
V	svojem pozivu pravi Okigbo, da je v preteklih dveh letih umrlo od lakote in pomanjkanja 1.5 ljudi in da nič boljša usoda ne čaka milijone preostalih 14 milijonov prebivalcev Biafre. Dejal je, da Biafra pristaja na dnevne polete letal z živili in zdravili v Baifro, če se le Nigeri ja obveže, da ne bo napadla edinega preostalega letališča v Bi-afri.
V	Biafri živi v glavnem pleme Ibov, ki se je uprlo zvezni vladi v Lagosu in oklicalo neodvisnost, ko je prišlo do množičnih pobojev Ibov, naseljenih v predelih izven njihove neposredne domovine. Vodniki Ibov so javno obtožili zvezno vlado načrtnega rodomora Ibov. Svojo rešitev vidijo edino v oboroženem odporu.
Iz Clevelanda in okolice
Važna seja—
Klub slovenskih upokojencev v Newburgu ima v sredo ob dveh popoldne sejo v Slov. narodnem domu na Maple Hts. Razpravljalo se bo o pikniku, ki ga priredi Federacija klubov dne 6. avgusta na SNPJ farmi. Članstvo je prošeno, da se te važne seje gotovo udeleži.
V bolnici—
Joseph Mramor Jr., 6618 Schaefer Ave., je v Lake Side bolnici. Obiski so dovoljeni.
Poplave—
Včerajšnji jutranji in dopoldanski nalivi so povzročili obsežne poplave v jugovzhodnem delu mesta in v predmestjih, pa tudi v okraju Geauga. Nekateri predeli v Solonu so bili še danes zjutraj pod vodo.
Ta teden v zveznem senatu v Washingtonu
ne bo “prevladujo-
09Si
S^Uč
2La
10vanju o predlogu. V takem aju bi odločil podpredsednik ki je predsednik Senata.
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
ijHOWERS
Vremenski
prerok
pravi:
2 ^ečinoma oblačno in soparno
Možnostjo neviht. Naj višja tmPeratura okoli 80.
WASHINGTON, D.C. — Ta teden se bo vsa naša politika obračala proti senatu. Tam se bodo odigrali ,toda ne še končali politični boji, ki zanimajo javnost. Tako je senat izrinil predstavniški dom iz zanimanja naše politike.
Tega se naravno veseli republikanska administracija z Nixonom na čelu. Ni se ji treba bati za večino v Domu, ki je predstavlja zveza republikancev in južnih konservativnih demokratov. Med demokrati je namreč najmanj 30 kongresnikov, ki stalno glasujejo za predloge republikanske administracije, razlogov za to imajo dosti na vseh področjih domače in zunanje politike. Ravno taki razlogi bodo ta teden prišli v debato v senatu, dočim se bo predstavniški dom ubadal z malenkostmi v plenumu in podrobnim delom v rednih odborih in komisijah.
V senatu se bodo naj prej e spoprijeli o predlogu, ki naj podaljša nekaj znanih začasnih davkov. Republikanci in njihovi prijatelji zagovarjajo
podaljšanje brez vsakih pogojev. Demokratje mislijo, da naj se ti davki podaljšajo šele takrat, ko bo i z g 1 a s o v ana davčna reforma. Bojijo se namreč, da bo reforma zopet odložena, ako dobi administracija začasno podaljšanje gornjih davkov. Ta strah je prilično upravičen.
Boj za in proti glasovanju o podaljšanju začasnih davkov se je sedaj zgostil na dva senatorja: Mansfileda in Ken-nedyja. Mansfield je načelnik kluba demokratskih senatorjev in obenem tudi voditelj demokratske večine v senatu, Kennedy je pa njegov namestnik. Oba skupaj sta sklenila, da Mansfield ne bo spravil predloga za podaljšanje začasnih davkov v plenum, dokler senat ne bo izglasoval zakona o davčni reformi.
Tu se stvar začenja zapletati. Mansfield je kot načelnik večine upravičen, da odlaga glasovanje o podaljšanju zakona o začasnih davkih. Ako bo to storil, bo senat moral čakati, da predstavniški dom izglasuje predlog o reformi
šele pred Millsovim odborom za pota in načine, pred plenum predstavniškega doma pa pred jesenjo ne bo prišel. Kongres gre namreč sredi avgusta na kratek oddih in bo odložil vse delo na jesen.
Potemtakem bi predlog o glasovanju za p o d a 1 j šanje davkov prišel v senatu na vrsto šele v jeseni. Da pa vse skupaj ne zastara, bo moral Kongres v obliki resolucije podaljšati življenje veljavi predpisa o začasnih davkih, kot je to storil prvič že pred tedni.
Prav tako živahna je v senatu debata za in proti ABM. Kdo ima večino v tem vprašanju, še danes ni jasno. Vse je odvisno od par senatorjev, ki se še niso odločili, ali pa nočejo povedati, da so se že. Da jih pridobi, je senatni plenum že parkrat imel tajne seje in jih bo menda imel tudi ta teden. Senatorji trdijo, da so take seje potrebne, ker se na njih obravnavajo tajnosti naše narodne obrambe.
To ne bo čisto držalo. Nekateri senatorji so že povedali par podrobnosti iz tajne de-
bate, ki jim je pa težko pripisati poseben pomen. Vse se zmeraj vrti okoli poročil raznih tajnih informacijskih služb, ki človek o pjih ne ve, ali so resnične ali ne; če so, pa zopet ne ve, ali jih zastopnik tega ali drugega stališča ni pretiraval. Zagovorniki ABM sistema na primer zmeraj bolj poudarjajo nevarnost, ki -naj naši deželi grozi od sovjetskih “SS-9” raket. Nihče ne pove, koliko jih Sovjetska zveza že zanesljivo ima in koliko jih bo imela, recimo, čez 4-5 let. Nihče tudi ne opozarja na verjetnost, da se kakovost sedanjih raketnih lovcev — naših in sovjetskih — lahko stalno zboljšuje, kar je omenjal že ‘McNamara. Ali bo predlagani sistem naših ABM raketnih lovcev mogel dohitevati ves ta napredek.
Zato se nam zdi umestna pripomba nekega zaenkrat še “nevtralnega” senatorja, da je boj za in proti ABM sistemu bolj podoben boju med ameriškim davkoplačevalcem in raketno industrijo kot pa boju za večjo ali manjšo narodno varnost.
AMA se oddaljuje od nesolidnih zdravnikov
NEW YORK, N.Y. — Zveza ameriških zdravnikov je končala občni zbor in izvolila novega predsednika v osebi dr. Dorma-na. Novi predsednik je pa takoj pokazal, da hoče speljati društvo na nova pota. V svojem nastopnem govoru je ostro kritiziral vse tiste nesolidne zdravnike, ki zlorabljajo zdravstveno zavarovanje (Medicare in Medicaid) in zahteval, naj jih oblast brezobzirno kaznuje.
Ves njegov govor je kazal željo po sodelovanju z javnostjo in javno upravo. V njem tudi ni bilo več običajne kritike socijal-ne politike, tako federalne kot lokalne.
Govor novega predsednika društva je rodil veliko zanimanje, odobravanja pa je bilo nekaj manj. Sicer pa: vsak začetek je težak, tudi v zdravniškem poklicu.
Na izletu utonilo v Loiri na Francoskem 19 otrok
ANGERS, Fr. — Skupina 5 vodnikov središča za razvedrilo in zabavo otrok je peljala pretekli petek 60 otrok na enodnevni izlet z avtobusom. Na poti so se šli kopat v reko Loire, ki je znana po svojem netrdnem dnu. Vodniki izleta so dno reke preskusili z drogovi.
Med kopanjem otrok v plitvem delu reke je začelo dno rečne struge popuščati in nastali vrtinci so potegnili 19 otrok v reko, kjer so utonili. V Loiri poleti utonejo povprečno dva do trije kopalci vsak teden.
Eno petino Zemlje stalno zamrznjene na površini
WASHINGTON, D.C. — Na temelju razpoložljivih podatkov računajo zemljepisci, da je nekako eno petino zemeljske površine stalno zamrznjene, seveda ne vedno popolnoma isti predeli.
Heyerdahl zapustil Ra
CHRIS TIANSTED, V. I. — Thor Heyerdahl je s svojimi 6 tovariši zapustil pretekli petek svojo iz papirusovih svežnjev zgrajeno ladjo Ra kakih 600 milj od cilja. Ladja se je hudo napojila z vodo in je en njen del že uhajal pod vodno gladino.
Ko ni uspelo popraviti krmilnih naprav, ki jih je zlomil vihar, se je Heyerdahl po daljšem omahovanju odločil, da ne preostane nič drugega kot ladjo zapustiti.
Zadnje vesti
EDGARTOWN, Mass. — Policijski načelnik je dejal, da bo obtožil sen. E. M. Kennedyja pobega s kraja avtomobilske nesreče. V petek ponoči se je po zabavi s svojimi prijatelji zapeljal z 28 let staro bivšo sodelavko pok. sen. R. F. Kennedyja z mosta v vodo, pa se sam iz avtomobila, ki se je prevrnil in obležal na strehi, nekako rešil, med tem ko je spremljevalka utonila. Senator je šele 10 ur po tej nesreči obvestil o njej policijo, ki je o tem že preje zvedela od drugod. Dejal je, da je bil tako duševno zmeden, da se ni zavedel, kaj počenja.
TEL AVIV, Izrael. — Včeraj je prišlo do obsežnih letalskih bojev med Egiptom in Izraelom na področju Sueškega prekopa. Izrael je po lastnem poročilu izgubil dve letali, uničil pa je 5 egiptovskih. Egipt priznava izgubo enega letala, trdi pa, da je uničil 19 izraelskih v “največji arabski zmagi”.
NEW DELHI, Ind. — Morarji Desai, ki je odstopil sredi tedna kot finančni minister, je včeraj izjavil, da bo tudi v bodoče podpiral vlado Indire Gandi, četudi je ta podržavila v soboto vse glavne banke.
MIAMI, Fla. — Kuba je včeraj z vsemi slovesnostmi sprejela eskadro sovjetske vojne mornarice, ko je zaplula v pristanišče Havane za uradni obisk.
Ameriška Domovina
/i-ivin	rv—nofvir
6117 St. C 'air Ave. — HKnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditor: Mary Debevec
NAROČNINA:
g.« Združene države:
$16.00 na letu; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
|	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
i	Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 137 Monday, July 21, 1969
Zatišje na vietnamskih frontah
Na frontah v Južnem Vietnamu vlada zatišje. Ni sicer popolno, še teče kri, toda vojnih žrtev vseh vrst je manj kot pred tedni. Na drugi strani je začela naša dežela vračati svoje vojake domov. Vračanje se vrši razmeram primerno: slovesno, toda ne zmagovito. Svoje čete pomika proti severu tudi Ho Či Minh, ali jih tudi umika, to bomo šele videli. Kakor so ugodna vsa ta dejstva, vendar ne smemo črpati iz njih preveč optimizma. Se je v vietnamskem vojskovanju dogodilo že nekajkrat, da je zavladalo na frontah zatišje, toda še zmeraj se je pokazalo, da je bil to le začasen pojav brez vpliva na potek vojskovanja. Takrat so Johnsonovi nasprotniki dolžili predsednika, da ni znal izrabiti takih trenutkov in se odločnejše pognati za dosego miru. O-čitki so rodili debate, debate pa niso ne odkrile, ne dokazale ničesar.
Zato moramo tudi pri oceni sedanjega zatišja biti previdni, ako se opiramo le na vojaški položaj na frontah. Komunisti lahko začno vsak dan nove ofenzive. Lahko pokličejo iz Severnega Vietnama nove čete na pomoč, pri tem vedo dobro, da Nixon ne bo radi tega poslal nobenih novih vojakov v Južni Vietnam. Z vojaškega vidika še ne pomenijo torej sedanji umiki ameriških čet in premiki komunističnih res nekaj novega v vietnamski tragediji.
Drugo podobo dobimo, ako skušamo premike komunističnih čet povezati s presojo sedanjega političnega položaja v Hanoiu.
Hočiminhova strategija sloni močno na upanju, da bo njegovi deželi dotekala pomoč iz komunističnih dežel po tradicijonalnih poti preko Sibirije. Ta pot je odvisna od stikov med Moskvo in Peipingom. Ti stiki že od 1. 1960 niso dobri, zadnje mesece so se pa neverjetno zaostrili, kar ima nevarne posledice tudi za Hočiminhovo strategijo. Hoči-minh ve na primer, da so v Moskvi že sklenili, da bodo pomoč Vietnamu pošiljali po morju in ne več skozi Sibirijo, ker se bojijo, da bi Kitajci utegnili “rekvirirati” vse vojne pošiljke, kar jih Moskva usmerja preko Sibirije v Hanoi. Pot po morju je dolga in draga, prevozne stroške je deloma plačati v zlatu ali trdnih devizah. Nič kaj prijetna ni za Ho Či Minha novica, da tudi sovjetski diplomatje nočejo več preko Kitajske v Vietnam, rajše lete okoli južne Azije v Burmo, od tam pa v Vietnam. Ho Či Minh je gotovo postal pozoren tudi na govorice, da je sibirska železnica dolge tedne zaprta za zasebni promet. Gotovo prevaža vojno opremo za sovjetske čete v Sibiriji.
Ho Či Minh tudi ne more upati, da se bo v tem oziru kaj obrnilo na boljše. Kitajska bojevitost izvira iz kitajske domače politike. Tam se generali borijo za svoje privilegije in morajo kitajski javnosti slikati vojno nevarnost, in z njo vred tudi sebe kot varuhe domovine. Kitajskih domačih ho-matij ne bo hitro konec, generali se bodo morali dolgo boriti za svoje privilegije in ostati bojeviti, bojevitost pa pokazati tudi kje drugod, na primer na meji proti Indiji in Burmi.
Da so Ho Či Minhu rojile take misli po glavi, smo videli v dnevih kitajskega komunističnega kongresa. Tedaj je Ho Či Minh hvalil in častil tovariša Mao, toda na slovesnosti ni šel, oboževanje in češčenje tovariša Mao pa tudi ni presegalo znanih mej. Pa tudi na kongresu niso izgubljali časa z opevanjem Hočiminhove vojne slave v Južnem Vietnamu.
Zdaj je prišel še mednarodni komunistični sestanek v Moskvi, takoj nato pa zasedanje sovjetskega parlamenta. Na obeh izrazito političnih prireditvah je bila osvobodilna borba v Južnem Vietnamu sicer primerno omenjena, toda Ho Či Minh se ni dal varati. Vedel je dobro, da je bilo zato rečenih toliko besed v čast in slavo južnovietnamskim partizanom, ker ne kongres ne parlament nista mogla obrav-novati veliko zadev, ki bi jih bilo treba obdelati, pa tega ‘“razmere” niso dovoljevale.
Ho Či Minh stoji torej pred težko presojo: ali lahko računa še na tako izdatno pomoč iz Moskve? Ali sme sedaj več ali manj zaupati spremenjenim političnim razmeram v Peipingu? Ali mu političen položaj v Aziji še dovoljuje u-panje, da bo v Južnem Vietnamu dosegel vse z enim mahom, kot je to dosegel v Severnem Vietnamu. Ali ne bi bilo prav, da preobrazi vojskovanje v Vietnamu tako, da se bodo Amerikanci umaknili za zmeraj, Severni Vietnam pa le začasno? Ali ne bi kazalo, da bolj posluša nasvete, ki prihajajo iz Moskve. Ali ne bi kazalo, da izrabi tudi vedno večji vpliv, ki ga dobiva Kremelj v Ameriki? Seveda bi bilo treba tudi bolj vpoštevati moskovske želje.
Političen položaj se je torej za Ho Či Minha močno spremenil ravno zadnjih 5-6 mesecev. Ho Či Minh ga verjetno še ni do dna razumel, sicer ne bi tako kategorično samo odbijal, kar prihaja iz Saigona. Na njegove negativne odgovore je svet že navajen, zato ne delajo nobenega vtisa
več. Ravno narobe: zmeraj več je takih, ki mislijo, da se za besedilom saigonskih predlogov skrivajo skrivnostni razgovori v Parizu, ki jih vodi ameriški poslanik Lodge. Lodge je bil do nedavnih časov velik pesimist, sedaj pesimizma ne kaže več, ne taji pa tudi, da se tupatam razgovarja na samem z vodilnimi vietnamskimi delegati.
Položaj v Vietnamu je torej še zmeraj ne samo zapleten, ampak tudi meglen. Dovoljuje vendarle sklep, da političen položaj v Aziji zmeraj bolj vpliva na vojskovanje v Vietnamu in da bo kmalu zmeraj bolj vplival tudi na razgovore v Parizu. Pri tem predpostavljamo, da Nixon ne bo u-smeril svoje sedanje vietnamske politike tako, kot bi radi videli nekateri krogi v Pentagonu in njihovi civilni prijatelji.
BESEDA IZ NARODA
I > II ......!	■	■	■ "■Ulili —
Rado L. Lenček:
LEPOTA SLOVENSKE GOVORICE
]
Predavanje na kulturnem večeru SKAS in SAVE na “Osmi” v New Yorku.
(Konec)
Čistost samoglasnikov je drug tak estetski kriterij. Osnovni vokali — teh je pet: a, e, i, o, u — so čisti in lepi, polnoglasni. Dvoglasniki (diftongi) — in videli bomo, da isto velja tudi za slovenske podobne dvoglasnike — kot so angleški ei, ou, ju, aj, na primer v besedah lame, home, pure, buy — so prav tako zvočno močni, vendar ne vedno povsem ubrani in nam utegnejo biti manj všeč. Amerikanski kratkopretrgani u, i, a, o, kot na primer v cut, pin, hat, not, na drugi strani, se zdijo čisto neubrani. V resnici je v njih prav malo zvočnosti in pri petju, na primer, kjer je poudarek na pevnosti glasu, so v napoto, kamorkoli jih postaviš.
Blagoglasje kakega tujega jezika, kot smo že rekli, odvisi tudi od urejenosti menjave soglasnikov in samoglasnikov v besedah. Največ melodije je v besedah ki imajo strukturno zaporedje soglasnik-samoglasnik-so-glasnik-samoglasnik, to se pravi, kjer se vsak soglasnik naslanja na svoj samoglasnik, na primer kot v slovenščini:	ma-la ve-ve-
ri-cd. Jeziki, v katerih se večina zlogov končuje na samoglasnik — mi pravimo takim zlogom odprti zlogi — kot na primer v ita-janščini in japonščini, so navadno našemu ušesu prijetnejši. Oni, v katerih so zlogi zaprti, ker se končujejo na soglasnike ali celo soglasniške skupine, kot na primer v slovenščini: pot, gozd, zvenijo trdo in manj prijetno. Znano je, da je v slovenščini manj odprtih zlogov kot v italijanščini, torej v tem oziru manj blagoglasja.
Toda najvažnejši estetski kriterij blagoglasja je v pozornosti, ki so jo deležni samoglasniki v govornem toku, kadar niso poudarjeni. Pod poudarkom so seveda vsi vokali jasni: čim daljši je poudarek (kajti poudarek je lahko kratek ali dolg), tem jasnejši je vokal. Toda z nepoudar-jenimi vokali jeziki ne ravnajo vsi enako. Vzemimo, na primer, zopet italijanščino, ali srbohrvaščino; v teh jezikih so vsi samoglasniki, poudarjeni ali nepo-udarjeni, enako prominentni, z drugo besedo, vedno enako jasno izgovorjeni, da jih z lahkoto zapisuješ po diktatu, tudi če teh jezikov ne znaš. Kako vse drugače postane v angleščini, ruščini ali portugalščini, kjer nepoudarjeni vokali zgubljajo svojo jasnost in težijo proti nejasnim srednjim glasovom, kot je slovenski polglasnik. Ameri-kanec pravi (če:č) in piše church, pravi (prepegejšen) in piše propagation; Rus pravi (xe-rešo) in piše xoroso, pravi (pe-nimaju) in piše ponimaju. Seveda je v teh jezikih težava v tem, da njihova pisava v preteklosti ni sledila korak v korak razvoju izgovorjave, ki je bila nekoč veliko bolj preprosta, kot je danes.
Skušajmo zdaj odgovoriti na vprašanje, kako je z blagoglas-jem v slovenščini v teh točkah, ki smo jih navedli!
ts, čk, vstr, vklj, prtlj, prhlj ih,nje, živahen tempo našega go- ko najdražji spomin na svoje
Ali ima slovenščina čiste in jasne vokale? Da, ima jih: pet takozvanih kardinalnih samoglasnikov: i, e, a, o, u, in še dva ozka: e in o, vsega skupaj sedem. Kadar so ti samoglasniki pod dolgim poudarkom, so polno-zvočni in čisto gotovo za las podobni italijanskim vokalom. Na primer v besedah: lice, žena, rana, voda, luna, lep, dober. Tukaj je slovenščina enaka italijanščini.
Kadar so slovenski samoglasniki kratko poudarjeni, na primer miš, meč, rak, tok, kup, so seveda krajši in manj zvočni. In naj dodam, da ozkih e in o v sistemu kratkih samoglasnikov ni kratki samoglasniki so samo ši roki med tem ko ozka e in o zahtevata posebno dolžino; čim bolj pazimo na lepo izgovorjavo, tem lepše so slovenske ožine.
Slovenski sistem kratkih vokalov ima tudi takozvani polglasnik, na primer v pes, kes, ves; ta je seveda najmanj zvočen in je med samoglasniki za u-branost najbolj prikrajšan. Na drugi strani pa je polglasnik izredno važen: .olajšuje nam izgovor takozvanega samoglasniške-ga r, na primer v vrt, prt, smrt.
Če povzamemo: v slovenščini so izredno blagoglasni vsi dolgo poudarjeni samoglasniki in v lepi, izobraženi govorici tudi vsi kratkopoudarjeni in nepoudarjeni vokali ohranijo svojo osnovno barvo — tako da blagoglasna lepota knjižne slovenščine v tem oziru prav malo zaostaja za lepoto italijanščine, še slovenski samoglasniški r, katerega izgovorjava plaši tujca, postane nam samim v knjižnem govoru prav ponižen in krotak, celo blagoglasen po svoje.
Tudi dvoglasnike, diftonge, imamo v slovenščini, še posebno tam, kjer sta nekdaj govorjena, sedaj le pisana l in v nadomeščena z u;; na primer v siv, cev, prav, lov; bil, pel, gnal; čuj, maj, povejte, dajte, pijte, molči in podobno. Zanje velja kot v angleščini: zvočno so lahko močni, zlasti če so dolgi, na primer v pel, maj, a mnenja o njih blago-glasju so deljena. Če je njih izgovor vzdržan po pravorečju, to se pravi tako, kot uči knjižna govorica, in jih izgovarjamo čisto in jasno, kot so napisani, kljub vsemu ne zvenijo slabo. Nekaterim veljajo celo za “posebno lepoto slovenskega jezika”, kar zopet samo priča, kako subjektivna je lahko naša sodba celo o zvočnem blagoglas-ju kakega jezika.
Druge vrste dvoglasniki nastajajo v govoru ob srečanju dveh besed. Za te pravijo jezikoslovci, da so posebna lepota slovenščine. Na primer v Prešernovih verzih: “Obdajale so u-trjene jih skale” (so in u-), ali v: “Ko ni noben tovariš se smrti ubranil” (med -i in u-). Shajanju dveh samoglasnikov v takem položaju pravimo siniceza, toda siniceza ni več zgolj jezikovna prvina, ampak deklama-cijska.
Drugo so soglasniške skupine v slovenščini. Le skušajmo izgovoriti jasno in tekoče skupine
podobno v izolaciji. Če postavimo te skupine med dva samoglasnika, je nekoliko laže. Seveda ne smemo pozabiti, da je nam slovenščina materin jezik in da se bo tujcu z njim jezik zapletal. Na primer v besedah predsednik, vztrajal je, vzdražil sem gd, vkljub, prhljaj, prtljaga. Pri tej poslednji besedi v stavkih: “Le poglej, koliko prtljage imava. Tri kovčke in torbo.” In zopet: “Preveč prtljage.” — se je mojemu doslej edinemu amerikan-skemu študentu, ki se je hotel naučiti našega jezika po drobni knjižici “Slovene for you”, že v prvi lekciji zataknilo in splahnelo vse navdušenje za slovenščino. V srbohrvaščini ni takih težav, v italijanščini prav tako ne; torej s tega stališča se kaže slovenščina nekoliko manj blagoglasna.
Zanimivo podobo blagoglasja jezikov slednjič dobimo, če primerjamo takozvane vokalne kvociente raznih jezikov. V daljšem tekstu seštejemo vse glasove, jih porazdelimo med vokale in konzonante in njihovo razmerje izrazimo s procenti. Naj-blagoglasnejši jezik, kot smo rekli, bi imel za vsak soglasnik po en samoglasnik, to je izraženo v odstotkih 50:50, 50 odstotkov vo-
vora, mnogokdaj naš osebni ži- rajne starše; za tvojo čast in le* vahni temperament nas priprav- poto hočem po pameti skrbeti, Ijajo do tega, da v pospešenem kolikor premorem. Do svoje po* ritmu izpuščamo samoglasnike slednje ure hočem najrajši v slo-in kopičimo s o g 1 a s ni k e , ki venskem jeziku hvaliti Boga..-
Kot hvaležen sin svoje ljube matere želim, da bi bila slovenska moja poslednja beseda, prav kakor je bila slovenska moja prva.”
Če verjamejo v lepoto materine besede, to je pot za njeno o-hranitev.
zmanjšujejo blagoglasje. Morda šte opazili, da kadar pojemo; glasov ne izpuščamo. Melodija jih, zahteva, še posebno dolge samoglasnike, ki postajajo njeni nosilci; pevec se nad njimi naravnost opaja, da zazvenijo y vsem svojem zvočnem bogastvu. Podobno je v izlikanem govoru; govorniki in predavatelji to dobro vedo. A enako je v navadnem govoru: kakor hitro zadržimo tempo, skušamo biti razumljivi in jasni, se nam samoglasniki sami od sebe zopet vrnejo na svoja mesta, se po-lajšajo in blagoglasje jezika je obnovljeno.
Ko torej lingvist išče odgovor na vprašanje: kje je lepota kakega jezika, lahko odkrije lepoto le v njegovih glasovnih prvinah, v glasovih. Za slovenščino so te glasovne prvine v glasovih slovenskega zbornega govora, to je knjižnega izgovora. Kolikor skrbneje, to je razločneje se trudimo govoriti, toliko bližje je naš govor olikani govorici. In kolikor bliže smo gojeni knjižni govorici, toliko blagoglasnejša,
kalov, 50% konzonantov. Itali- toliko lepša je naša slovenščina.
janščina se zelo približuje take-
Seveda pa to ni vse, kar bi že-
mu idealnemu blagoglasju; njen lel in moral povedati kot Slove-
vokalni kvocient je 48% samoglasnikov na 52% soglasnikov. Francoščina ima vokalni kvocient 43.5% samo glasnikov, nemščina 38% samoglasnikov na 62% soglasnikov. Za srbohrvaščino so izračunali, da ima vokalni kvocient 46.4% samoglasnikov in to je zelo blizu italijanščine. Slovenščina — po še
nec o lepoti materine govorice. Ne suho, objektivno in neprizadeto, kot zahteva znanost od nas, s srcem in dušo kot slovenski izobraženec, ki spremlja usodo jezika svojega malega naroda in še manjšega našega slovenskega otočka v milijonskem mestu. ‘“Zakaj jezik — kot pravi Oton Župančič — ni samo vnanja fo-
neobjavljenem in neuradnem'netika. Če bi bil jezik gol meha-računu ima vokalni kvocient ko-Jnizem, bi najpopolneje govoril maj 41.86% in to je malo manj (navit aparat, kakor na Kitaj-kot za francoščino, vendar daleč skem najbolje molijo mlini. Je-proč od italijanščine.	zik je čustvo, misel, hrepenenje,
Tako v uglajeni, knjižni slo- ritem, ki se zaganja iz sedanjo-venščini.	sti v bodočnost
V našem pogovornem jeziku ali morda celo v nekaterih dialektih, ki poznajo izgubljanje samoglasnikov v kratkih in ne-poudarjenih zlogih, je položaj’
V čem je lepota slovenske govorice nam, modernim Robinzonom, vrženim v vrvenje tujine?
In naj bom bolj točen in naj postavim to vprašanje na dveh drugačen in manj ugoden. Pojav j ravninah. Prvič, nam, ki smo je znan: pišemo kruh, pravimo prišli s slovensko zavestjo in pa kreh, pišemo martinček, zgo-'našo materino besedo na ustni-vorimo martinčk, pišemo misliti J cah na to stran Oceana, in dru-mislim, pustiti, pustim, zgovori-'gič: našim otrokom, ki se bolj mo pa mislt, mišim, pstet, pstim. ali manj uspešno upirajo povod-V jezikoslovju je pojav znan^nji jezikovne asimilacije, pod nazivom: moderna vokalna Nam starejšim je materina redukcija ki se je v naših dia-j slovenščina še vedno orodje na-lektih začela tam za časa Tru-Jše miselne artikulacije in emo-barja v šestnajstem stoletju in cionalne vibracije. Odkar pom-je do danes že do dobra razjedla] nimo, nam je bil to jezik naj-blagoglasje naših centralnih di-i intimnejših doživetij. V njem se alektov, z gorenjščino še posebej je izkristaliziral spomin na naše seveda ljubljanski govor, ki ve-^ življenje od vsega početka. Se Ija v tem pogledu za dialekt, ki,danes nam je govorica naših duš je šel najdlje v tem razvoju. V(le slovenska in tako bo ostalo, glavnem moderna vokalna re-, dokler bomo živeli. Odtod dra-dukcija obstoji v tem, da se gocenost in lepota slovenske be-kratki, poudarjeni in nepoudar-j sede nam, starejšim... jeni samoglasniki v govoru še' Našim otrokom in vsem, ki so bolj krajšajo, se spreminjajo v doraščali in doraščajo že sredi druge samoglasnike, najpogo- povodnji jezikovne asimilacije v stejše v polglasnik, ali pa čisto tujini, se bo lepota slovenskega izginejo. Tako se seveda razmer- jezika razodela le v toliko, v ko-je med številom samoglasnikov likor jim jo bomo sami mogli in in soglasnikov v govoru še bolj znali posredovati. V kolikor jim oddaljuje in takozvani vokalni jo bomo mi napravili jezik nji-kvocient teh govorov pade celo hovih najintimnejših doživetij, pod kvocient nemščine, ki na jezik spominov od vsega počet-splošno velja za malo blagoglas- ka, govorico njihovega duhovne-ni jezik. Z drugo besedo: lepo- ga življenja, te slovenskega jezika, kot jo Toda: Besede o lepoti so ab-skušamo označiti z objektivnimi straktne, dokler niso doživete, in lingvističnimi merili, ne moremo jezik je treba živeti prej kot pa iskat v večini naših narečij, niti filozofirati o njem. Mislim, da ne v pogovornem jeziku, kot ga je treba samo tako razumeti imamo danes, neustaljenega in Slomškovo besedo: samovoljnega, kot se komu zdi,! “Kar je oče dobrega prejel od — ampak v govorici, kot jo učita svojih starih, mora zapustiti svo-šola in lepa knjiga, in uporab-'jemu sinu; kar se je mati hvale Ijata cerkev in gledališče, doma vrednega naučila od svoje mate-v Sloveniji pa tudi radio in te- re, bo zapustila tudi svoji hčeri, ievizija, kadar oddajata v slo- Materin jezik je najdražja dota, venščini. Z drugo besedo: naša ki smo jo dobili od svojih sta-vsakdanja govorica je lahko da- rih ...
leč proč od tiste lepote, ki jo ima' O ljubi, lepi in pošteni sloven-
slovenščina v ustih onih, ki skr-'ski materni jezik! S teboj sem'lucij, so~sprejeli tudi "eno bijo za njeno blagoglasje. In če prvič klical svojo ljubeznivo] 50'/ socialno-zaščitnega povf' bi hoteli s prstom pokazati na mater in dobrega očeta; v tebi ka, nato pa za avtomatični po'' glavnega krivca tega razkraja- me je mati učila moliti in spo- šek vzporedno z draginjo, nja naše govorice, bi morali ob- znavati Boga; tebe hočem hva-1 Federacija bo letos priredi^ tožiti sami sebe: hitrica, hlasta- ležno spoštovati in te ohraniti	(Dalje na 3. strani)
Aktivnosti naših upokojencev
EUCLID, O. — Piknik kluba slovenskih upokojencev v Eucli' du 9. julija na SNPJ farmi je Izborno uspel.. Kosila, ki je bik .prvovrstno in poceni, se je udeležilo nad 350 ljudi. Bil je pravi živ-žav “oldtajmerjev” in tud' nekaj mladine. Po kosilu so po* sedli okrog novih miz in igral' karte, ali pa “reševali svet”, ki je poln nadlog. Spet drugi so balinali in se jezili, če je “bolo’ po strani zaneslo. Ampak krogla ni bila kriva, temveč okorne roke.
Tretji so se držali jasli, kjer se je prodajalo napol zastonj. Nekateri so celo plesali, v kolikor jim je dopuščal nadležni revmatizem. Nazadnje so še zapeli, da bi jim zavidali pevci od Metropolitan opere. Po kosilu je na piknik prišlo še več drugih ljudi ki so se z nami vred zabavali.
Na tem pikniku sta predsednik K. Stokel in tajnik J. Zama" prodajala vstopnice za članski j izlet v Detroit, Mich., ki se b'1! vršil v sredo, 13. avgusta. Prodala sta jih kar za dva polna avtobusa, to je 76 potnikov.
Odhod busov bo točno ob 6.45 zjutraj izpred Slovenskega društvenega doma na Recher AvOi Euclid, O. Vsak naj torej nared' vozel na robcu, da ne bo zaspai Kdor bo prišel pozneje, bo moral hoditi peš do Detroita.
Vožnja bo trajala okoli ,štjrj ure. Ob enajstih bomo imel' kosilo v tamošnjem Slovenske!" narodnem domu na 17133 Job" R. Street. Nato se bomo odpc' Ijali v znameniti zoološki vrt, k' je eden naj večjih in najmodernejših v ZDA.
Potem si bomo ogledali krasni Belle Isle park na otoku rek" Detroit, kjer je na eni strani razgled na Windsor, Canada, u3 drugi pa na Detroit. (Ta park so baje Indijanci prodali beli"1 za dva kvarta žganja.) Nekater' si tudi radi ogledajo impresiv"0 romarsko cerkev “The little Flower” v predmestju Roya^ Oak, ki jo je postavil zna"1 Rev. C. E. Coughlin. Cerkev h"3 umetniško vrednost. Detroit ir"3 še druge zanimivosti, kot znameniti muzej Greenfield Villag? itd. Ampak za ogled vsega jc mnogo premalo časa.
Po ogledu bomo šli spet ' SND, da se poslovimo od pr" jaznih Detroitčanov, nato P3 spet domov v našo metropol0' Ta načrt se pa na željo lahk0 spremeni.
*
Slovenski upokojenci v Vel" kem Clevelandu imamo pet ki'" bov v raznih predelih mesta. ^ klubi so združeni v federaciji, k1 šteje nad 1,300 članov. Na seja'1 ima vsak klub po pet zastop"" kov, ne oziraje se na število članov, ki delajo v korist starejš'!1 ljudi, kakor tudi za svetovni m'r in sožitje med narodi. V ta men smo že odposlali več sp0' menic in resolucij na pristoj"1' mesta, ki so po večini dosegi svoj namen. Tako smo v junij'1 poslali celo delegata na konve" cijo Senior Citizens v Washing ton. Ta organizacija je vpliv"‘1 in šteje nad dva milijona članov' Ima tudi svoje lobiste v kong""' su. Poleg številnih drugih reS0'
Z"
>r»WWWll>UUUUUUL
JEAN GIONO:
ŽETEV
PPOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
“Poslušaj, Fonse: Jofroi ima desko pred glavo in do sitega smo že spoznali, da z dobrimi besedami človek pri njem ničesar ne opravi. Pri vsej tej stvari si ti edini pametni človek, Fonse! Zdaj pa to še pokaži! Veš, kaj ti svetujem? Obrnita svoj Posel takole: ti mu vrni zemljo, jofroi pa tebi denar, (obenem z notarskimi stroški, te moraš seveda dobiti nazaj) in s tem bo vsa nesreča pokopana! Človek Vendar ne more ubogega starega niožaka, ki bo živel morda le še nekaj let, pustiti v sedanjem duševnem stanju! Ali ne bomo tako storili?
In Fonse, ki je najboljši človek pod soncem, je brez obotavljanja odgovoril:
“Prav, pa napravimo tako!”
Tedaj pa se je pokazala nova težava.
Jofroi je že celo vsoto vplačal v državno hranilnico, da ni imel nobenega sousa več in mu je °stala le še njegova renta.
Pripravili smo s&stanek med njim in Fonsom. Oba sta stala sredi trga in okoli njiju se je zbrala gosta 'truma “zamman-cev”. Puške zdaj ni bilo pri rokah in tako ili nihče ničesaV tvegal; zagotovljena je bila popolna svoboda govora.
“Ja, če pa nimaš nič več denarja,” je rekel Fonse, “kaj naj ti pa potem še predlagam? Saj ti vendar ne morem zemlje kar zastonj vrniti, ko sem ti jo pa dobro plačal!”
Jofroi je bil zelo potre. Kaj naj bi odgovoril na tako neizpodbiten dokaz? Nobene besede ni bilo mogoče reči.
Vendar Fonse je vedel še nekaj povedati, Fonse, ki je bil, kot sem že rekel, najboljši člo-vok pod soncem. Do dna je bil Pošten kakor zdrav prašič, ki da vso svojo debelo mast, da jo Pojemo.
“Poslušaj, Jofroi, kljub vsemu kom stvar tako uredil, da jo boš Zmogel. Ti imaš svojo rento in °d nje rabiš toliko in toliko, da živiš, za ostanek pa ti dam sadovnjak (katerega ne moreš odkupiti) v najem, za vsoto, za katero se "bova domenila, da ti bo ostalo za življenje več kot do-volj. Potem pa lahko storiš s svojim drevjem, kar hočeš.”
Ta misel se nam je zdela kakor Salomonova razsodba. Z bleščečimi očmi smo se spogiedali. Zdaj se bo vsa nevšečnost končala. Kako prijetno je vendar kilo na tem vaškem trgu! Celo spomenik vojnim žrtvam se mi zdel več tako grd. Slišati je kilo ptice, ki so pele pod nebom.
Le Jofroi ni napravil zadovoljnega obraza. Videli smo, kako je rilo v njem.
Končno je dejal:
“Toda če mi daš zemljo v najem, vendar ne bo moja last! Kljub vsemu bo še ostala tvoja! Tn drevesa bodo ostala v tvojih
rokah!”
“Kaj pa naj potem še rečem?” je ves obupan mrmral Fonse.
In komedija se je začela.
Bilo je nekaj dni pozneje, ko je brez sape pridirjal Alfceric, ki je bil sosed Mahovja. Malo nad vasjo se je ustavil, razhudeno tleskal z rokami in kričal: 'Pojdite z menoj, čim hitreje morete!”
Jadrno smo jo vsi udarili proti Mahovju in v teku nam je Al-keric zaklical:
“Jofroi se je vrgel skozi okno!”
Ne, Jofroi se ni vrgel okno. Ko smo prispeli, smo ga videli, kako je stal na vrhu svoje hiše, Prav na robu, s koncem nog je ®egal že skoraj čez žleb in kričal:
“Dajte prostora tam spodaj, da bom lahko skočil!”
Barba se je žalostno valjala P° prahu.
“Nikar ne skoči. Jofroi, nikalne skoči!” je tulila. “Nikar ne
stoj tako na robu! Pomisli, če te zagrabi omotica! ... Oh, ljubi Bog in sveta Devica in sveti gospod župnik, spravite ga od tam gori! Nikar ne skoči, Jofroi!” “Preč z žensko tam spodaj, da bom lahko skočil!”
Gnetli smo se in nismo vedeli, kaj bi storili. Fonse je zdirjal v hišo in se vrnil z veliko slam-njačo ter jo razgrnil po kamnitem tlaku, prav tam, kjer je hotel Jofroi skočiti.
“Preč, da bom lahko skočil!” “Ti si tepec!” je zaklical Fon-seš “Kaj ti bo pa koristilo, če boš skočil?”
Ce pa hočem skočiti!” je odgovoril Jofroi.
“Oh, ne, ne, ljuba Mati božja!” je javkala Barba.
In tako je šlo potem gotovo kako uro v strahu in napetosti. Končno sem mu zaklical:
“No, skoči že, da bo enkrat končano!”
Jofroi je stopil za korak nazaj in vprašal:
“Kdo pa je to zavpil?”
“Jaz,” sem odgovoril. “Ali se še ne boš naveličal te svoje kla-verne bedarije tam gori na strehi! Nazadnje boš s svojimi tacami vso opeko razbil! In pri tem bo šel,še žleb k vragu! To bo ves učinek tvoje čudovite junaške vloge! Nak, če moraš na vsak način skočiti, pa skoči, da bo imela stvar vsaj spodoben konec!”
Jofroi je za trenutek premišljeval in ogledoval svoje (zdaj spet v strahu molčeče in čakajoče) občinstvo spodaj, katerega kvišku dvignjeni obrazi so se mu morali zdeti kakor jajca v košari. Potem je rekel:
“Nak, če pa že na vsak način hočete,' da naj skočim, pa ne Dom! Rajši se bom obesil, brž ko me boste pustili samega!” Oddaljil se je ritensko in izginil v odprti luknji na podstrešje. Barba je vstala iz prahu. Njena obleka je bila čez in čez posuta z umazano sivino.
Zima se je bližala svojemu koncu, lepo vreme je lajšalo poljedelska dela in tako je šlo nekega popoldneva vse na polje, celo otroci, kajti bil je četrtek in jim ni bilo treba iti v šolo. Tudi mene sta gnala smeh in petje na prosto. “Pomlad je tu, gotovo že cveto mandljeva drevesa!” sem si mislil. Niso še cvetela, toda, če je človek zakrožil s pogledom preko planote, na gosto posajene z mandljevimi drevesi, je bilo kakor bi nad konci še golih vej zažarela mo-drikasto-rdečkasta pena: napenjanje sokov.
Pridružil sem se torej procesiji in šel z njo na polje. In z nami so capljali osli in mnogo psov pa mule in konji in zrak je bil poln rezgetanja in lajanja in petja in šuma potoka in dekliškega vrišča in hrupnega dirjanja, kajti Gastonova oslica se je iztrgala.
Sredi vsega tega tega vrvenja pa smo videli, kako je pijano prikolovratil Jofroi. Zmeden in mračen je bil, za seboj pa je vlekel debelo vrv.
“No, kam pa?” smo ga vprašali.
“Obesit se grem!” je odgovoril.
Prav. Spominjali smo se še prizora na strehi in ga postrani gledali, le tako od daleč ... Capljal je naprej in prišel do An-toninovega sadovnjaka, kjer je vrgel svojo vrv okoli neke veje. Antonin je bil takoj zraven. “Jofroi, tukaj ni pravi kraj, da bi se obesil; daj se rajši tam gori pri Ernestu, kjer so mnogo višja drevesa in razen tega te skriva tam tudi borov gozd pred radovednimi očmi! Res, tamkaj ti bo vsekakor ugodneje! Pojdi torej!” Jofroi ga je jezno pogledal. “Antonin, ti si pa vedno enak! Kadar te prosi kdo za kako uslugo ...”
JI -UH 6 il 7II8	JLIJ NT-iifr & [2,13 (Ul 9110 lil 112
113114(115;	16i!17H8l!l9
20|21|22 |2?|p	23[24 [25l!26 POLL,
KOLEDAR
društvenih
prireditev
I
JULIJ
27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
27.	— Piknik v Zeleni dolini.
AVGUST
3. — Ohio KSKJ piknik v parku
sv. Jožefa na White Rd.
3.	— Korotan priredi piknik na
Slovenski pristavi. Igrajo “Veseli Slovenci”.
6.	— Federacija Klubov slov.
upokojencev ima piknik na farmi SNPJ.
10. — DSPB Tabor priredi svoj
prvi poletni piknik na Slovenski pristavi.
17. — S.K.D. Triglav priredi svoj
drugi redni piknik v Triglav parku Milwaukee, Wis. združen z mladinsko športno prireditvijo.
17. — Fara Marije Vnebovzete
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
17. — Slovenska pristava priredi
piknik na svojih prostorih.
23.	-24.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja.
24.	— Zelena dolina priredi
piknik na svojih prostorih.
24. — Letni piknik društva
Naj sv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road.
23.	-24. — V SDD na Recher
Avenue ob enih popoldne balincarske tekme.
24.	— Mladi harmonikarji pri-rede na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček je določen za misijonske namene.
SEPTEMBER
7.	— Slovenska pristava priredi piknik v korist Slovenika v Rimu.
14. — Društvo S.P.B. v Clevelandu, priredi romanje v Frank, Ohio.
14. — Zelena dolina priredi
trgatev.
21. — Slovenski narodni dom,
5050 Stanley Ave., Maple Hts., priredi letni banket ob 5. uri pop.
21. — Ohijska federacija ABZ
priredi letno večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih.
21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
28.	— Oltarno društvo pri Sv.
Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
4.	— Društvo SPB Tabor priredi
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
5.	— SDD na Recher Avenue
praznuje 50-letnicc obstoja.
5. — Ohijska federacija KSKJ
društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani ob enih.
5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo.
11.	Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
12.	— Podružnica št. 14 Slov.
ženske zveze priredi “card party”.
19. — Občni zbor Slovenske pristave.
25. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer.
29.	— Praznovanje slovenske zastave in narodnega 'praznika na St. Clair ju.
NOVEMBER
2.	— Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne.
2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
2. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih. Igra John Grabnar.
8.	— Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu.
9.	— Dramatsko društvo Lilija
proslavi 50-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
15. — Klub upokojencev v
Newburghu privedi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St! ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester.
15.	— Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Avenue.
16.	— Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert.
16. — Slovenska šola priredi komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija .Rožmana ob .3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida.
23. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3 pop. do 9. zvečer.
30.	— Pevsko društvo Planina
priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Pričetek ob 4. pop.
DECEMBER
7. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek
ob štirih popoldne.
MAJ
3.	— Pevski zbor Triglav poda
svoj 23. letni koncert v SND
na St. Clair Ave. Začetek ob
4.	popoldne.
------o-----
Aktivnosti naših upokojencev
(Nadaljevanje s 2. strani)
svoj izlet ali piknik v sredo, 6. avgusta, na SNPJ farmi. Glavni namen piknika je, da se med seboj spoznamo in pogovorimo. Ker imamo mnogo članstva, se pričakuje velika udeležba in vsi bomo imeli “gut tajm”. Kdor ga ne bo imel, si bo sam kriv. Tudi za ples bomo imeli izvrstno godbo. Vstopnine ne bo nobene.
Sendviči, pijača in druge dobrote bodo po znižani ceni. To pa zato, ker nas “cesar” v Wa-shingtonu slabo plačuje, da po naših žepih predejo pajki.
Na piknik bodo prišli tudi upokojenci iz Barbertona in to kar z busom. Ti fanje in dekleta so nam vedno naklonjeni, mi pa njim. Taka vzajemnost bi morala vladati pri vseh klubih po deželi. Ce bi skupno delovali in nastopali, bi lahko mnogo več dosegli.
Pridite torej na piknik v velikem številu in pripeljite tudi družine in prijatelje s seboj.
Frank Česen, por.
—-----o-----
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
da na E. 152 St. danes zjutraj ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče.
Mrs. Jennie Skully
V	petek zvečer je preminula po dolgi bolezni 50 let stara Mrs. Jennie Skully s 5117 W. 8 St., Brooklyn Hts., rojena Zeitz v Clevelandu, žena Laddia, mati Roberta, hčerka Mary Zeitz, sestra Marie, Therese Stefanik, Victor j a in Josepha Slak. Pokojna je bila članica Glasbene Matice in pevskega zbora Triglav. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda jutri ob 9.15, v cerkev sv. Leona na Broadview Rd. ob desetih, nato na Kalvarijo.
George Zebrys
V	soboto je umrl v Parma Community bolnici 82 let stari George Zebrys z 1943 Wrenford Rd., South Euclid, rojen v Litvi, od koder je kot dijak šel na Škotsko, pa potem dalje v Alberto v Kanadi. Leta 1920 je prišel v Cleveland, delal 4 leta v jeklarni, pa dobil nato mesto pri Fisher Food Co., kjer je prišel do položaja upravnika in ostal na tem mestu 10 let. Nato je odprl lastno trgovino in uspeval. Pokojnik je eden od znanih Litvancev v Clevelandu. Od leta 1966, ko mu je umrla žena Matilda je bil vdovec. Zapustil je hčeri Felicio Kaminsky, in
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Aldonno Schroeder ter 4 vnuke. Pogreb bo jutri, v torek, ob enih popoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Highland Park pokopališče. -------------o-----
Za zmanjšanje žrtev v vietnamskem vojskovanju
WASHINGTON, D.C. — Vlada ZDA je vojaškim poveljnikom v Južnem Vietnamu naročila, naj skrbe, da bo število a-meriških vojnih žrtev čim manjše. Zmanjšanje števila mrtvih in ranjenih bo pomagalo miriti ameriško javnost, dokler ne pride do kakega napredka v razgovorih ali do povečanega prenosa vojskovanja ,na domače oborožene sile.
Gen. Wheeler je odletel v Južni Vietnam, da tam ponovno na samem mestu preceni položaj in možnosti nadaljnega umika a-meriških vojaških sil. Govore o možnostih, da predsednik v začetku prihodnjega meseca objavi umik še novih 25,000 ali celo 50,000 mož iz Vietnama.
To za visi na eni strani od sposobnosti južnovietnamskih vojaških sil nadomestiti ameriške sile na raznih bojiščih in pri raznih nalogah, na drugi pa od rdečih načrtov. Če bodo ti bojevanje omejevali, bodo isto storile tudi ZDA, in umaknile še nove čete iz Južnega Vietnama, če bodo rdeči res začeli napovedano poletno ofenzivo, potem na kak večji umik v tem času ni misliti.
Ženske dobijo dele
Delo za žensko
Iščemo pomoč za nočno čiščenje, 30 ur tedensko.
MAIN LINE CLEVELAND 1260 E. 38 St.
Kličite za sestanek Miss Martins 391-1800, Ext. 213.
(139)
Cleaning Woman
For office building. Monday thru Friday, 5 p.m. to 9 p.m. Good hourly rate. Call 361-4500. _	(137)
Cleaning woman
For factory offices.
361-6264
(137)
Moški dobijo delo
OSKRBNIK
Kličite ali oglasite se pri
COLLINWOOD SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave. 681-9675
(138)
Osem predsednikov iz Virginije
Virginija je dala Združenim državam 8 predsednikov:	Wa-
shingtona, Jeffersona, Madisona, Monroe-ja, Harrisona, Tyler j a, Taylor j a in Wilsona.
MALI OGLASI
Išče se
neopremljeno stanovanje z eno ali dvema spalnicama, v okolici Grovewood Ave. Kličite 361-6016.
(140)
Kupimo rabljene predmete
Stare mize, stole, posodo, vaze, okvire slik, omare za posodo, in razne druge starinske predmete. Za najboljšo ceno kličite: 946-3072.	(140)
Sobe se odda
Tri sobe, pripravno za novo-poročence ali za eno žensko, na 20750 Tracy Ave.
(137)
Stanovanje iščem
Iščem 4-sobno neopremljeno stanovanje z garažo v okolici Sv. Vida. Kličite: 361-7887.
(140)
V najem
Oddamo 4 sobe v najem. Kličite HE 1-0160.
(138)
A. MALNAR CEMENT WORK
1001 E. 74 St.
EN 1-4371	944-4437
33 acre farm
Geneva area, 770 foot frontage, 16 acres of high sugar Concord grapes, 17 year old home, full basement, barn, outbuildings, tractor, sprayer & implements. Harvest the grapes and get approximately a 20% dividend on your investment this year. Widow must sacrifice at $29,900.
We also have a 24 acre farm 13Vz acre farm, & 34 acre farm and 28 acres. Call 946-3686 for information.
Lcct & Associates Realtor MLS Service
(137)
Lastnik prodaja
Cisto enodružinsko 5-sobno hišo, znotraj vsa prebarvana, novi plinski furnez in vodni grelec, blizu šole sv. Vida. Kličite FA 1-9317 ali FA 1-3204.
(138)
Hiša naprodaj
4 sobe spodaj, 4 zgoraj, se lahko rabi za 2-družinsko, klet, 2 in pol garaže, na E. 162 St. pri Holmes Ave. Kličite: 541-6958.
SE BO TREBA VEŽBANJA — Gardne čete v Londonu na Angleškem pri vežbanju. Neravna vrsta kaže, da priprave za nastop pred kraljico Elizabeto še niso gotove.
—(137)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja ranch hišo, 3 spalnice, IVz kopalnice, klet, garaža, več posebnosti. Kličite 946-6772.
-(137)
Zemlja naprodaj
Več akrov zemlje je naprodaj v Auburn Township po $550.00 en aker. Obiščite Anton Zadnika 2 milje severno in pol milje vzhodno od Auburn Corners na Stafford Rd.	(137)
PrijaleFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.‘. RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIU ZA OSTARELE
MD FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair Av*. & fiRth St.: EN 1-4? -
Hiša naprodaj
Na E. 77 St. blizu St. Clair Ave., enostanovanjska, 7 sob, 1 Vz kopalnice, vsa podkletena, garaža, z nekaj pohištva vred za $5,900. Kličite po 4. pop. YE 2-2970.	—(141)
V najem
5-sobno, pravkar prebarvano stanovanje, se odda na 1043 E. 70 St. Oglasite se osebno.
F. S. FINŽGAR:
lice, ki bi jih prožili v dolino. Ukazal jim je, naj se raztegnejo v dolgi trojni vrsti po rebri in
POD SVOBODNIM SONCEM
“Moj oče Svarun ima dan ho- reb iz listja, le tu in tam se je
da od tod gradišče. V njem so grmade dragega krzna, gore bi-volskih kož, žlahtnega kamenja mnogo. Rad bi prodal, pa ne more, ker leži za Donavo tisti pes, tisti Hilbudij, in ne utegnemo naprodaj z bogastvom. Pripelji trgovce, ej, skupili boste, da se vam ne sanja, če se potrudite semkaj!”
“Pastirček, hodi z Daždbogom, poišči ovce. Veles s teboj in povej očetu, da pridejo bogati kupci. Dobro bodo plačali—”
Tračan je bliskoma odjezdil, za njim je zvedavo gledal pastir in mahal z dolgo šibo. Ko se je jezdec skril v daljavi za ovinkom, se je pastir glasno zasmejal, vrgel šibo proč, stisnil pest in zapretil:
'Le pridite, besi, po krzno! Oderemo vas, da ponesete v Bizanc mehove iz lastne kože.”
Nato je planil v gozd kakor divja mačka. Bil je Iztok.
Ko je Svarun ukazal odhod, je prva izginila četa gibkih lokostrelcev z Iztokom na čelu. Pepeli so se naravnost v reber. Vili so se med grmovjem kakor risi za plenom, plezali preko pečin, po strminah so lezli po vseh štirih kakor potuhnjena zverjad. Hodili so oprezno in varno, da suha veja ni počila; v nobenem tulu niso zarožljale strelice, niti hropli niso glasno, dasi jih je vodil poglavar hitro, kakor bi bežal mlad volk po lesu. Ko so dospeli na greben, so / se na široko razpršili, potonili med visoko travo in robidovje ter v temi — mesec je zašel — gazili uspešno dalje. Ko se je zasvi-talo, se je popel Iztok počasi na sivo skalo in zrl krog sebe. Vse tiho, kakor bi ne bilo nikogar v lesu. Le včasih je majceno zašu-melo, kakor bi prhutnil divji re-
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
Excellent Opportunity for SECRETARY — TYPIST No Shorthand Required Full Benefits, Pleasant surroundings and working conditions.
PERMANENT POSITION INMONT CORP.
2211 N. Elston AR 6-2171
An Equal Opportunity Employer !	(137)
MALE HELP
Immediate Opening!
GENERAL
MAINTENANCE
MAN
FOR FACTORY
Good Starting Salary. Full Company Benefits. Steady Employment.
INMONT CORP.
*	2211 N. Elston
AR 6-2171
An Equal Opportunity Employer f	(137)
potegnila senca preko jase, pa hitro zopet utonila v mraku drevja.
Iztok se je smehljal. Oko mu je žarelo ko sokolu, pritrdil si je jermen, na katerem je oprtiv nosil tul, zlezel s skale in šel dalje.
Pol jutra je že prevozilo sonce, ko se je ustavil mladi četnik in z jastrebjim piskom naznanil, da so prišli na določeno mesto. Stal je v gostem hrastovem gozdu na strmem pobočju, kjer je bila dolina najožja. Na pisk so prirasle iz tal postave tovarišev, iz vsakega grma, izza vsakega debla, iz trave, čez skale in iz kotanj, vsepovsod so se dvigali vrli mladci.
Iztok jih je brez besed vedel navzdol. Noben kamenček se ni sprožil, da bi se zakotalil v dolino. Tonili so neslišno po strmini in kmalu dospeli do mladega, gostega lesa. Od ondod je bila najboljša razdalja za stre-
CHICAGO, ILL.
2W—WI——
BUSINESS OPPORTUNITY
PIZZA rest. — Fox Valley Doing excl. bus. incl. 3 rm. apt. Solid lease avail. $7,800.
892-8427
(138)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Lite cleaning. Cooking. Live in — own room and board. Under 60 years. Very good salary .	637-3233
138)
CHILDCARE. — Mature exp. woman. 45-60 yrs. preferred to live in. Take care of 3 children. Must drive. Good pay. FA 5-4465. Hinsdale.
(137)
REAL ESTATE FOR SALE
Vic 63rd & Western—Owner 6 rm. 3 bdrm. cer. tile bath. mod. kitch. end. knotty pine perch, gas hot wt. heat. 2 c./gar. Extras. Newly Decorated. $19,900.
776-1999
(138)
MT. HOME, ARKANSAS. Owner 3 yr. ranch — vinyl siding. Cor. lot nr. bus. dist. 6 rm. 2 bdrm. att. gar. $16,000.	(312)687-2327
(138)
BARRINGTON — 1% sty. brk. 1-6 rm. 1-5 rm. w-w cptg. thruout, 2Vz car att. gar., on almost 1 ac. $9,500. dn. $54,900. Can assume 6%% mortgage. Phone 729-5225 or 787-4224.
(137)
2 Story Brick Bldg.
By Owner. 5 Flats. Store front, gas sp. ht. $35,000.
poležejo v travo in grmičevje. Vsi naj čakajo njegovega povelja. Dokler on ne sproži, se ne sme nihče ganiti.
Nato si je sam narezal vej, jih zataknil vrh mahovite skale, zlezel podnje in počenil v skrito opazovališče.
Od ondod je bil zagledal jezdeca, Hilbudijevega poslanca. Prvi hip je mislil, da je eden njegovih včerajšnjih spremljevalcev, in škoro bi se bil dvignil izza umetnega grma in ga poklical. Ali njegovo oko je spoznalo visokega konja, kakršne so imeli Bizantinci. Sloveni niso jezdili takih. Zbudila se mu je sumnja. Roka se je sama od sebe krivila, da bi segla za pleče po strelico in jo poslala tujcu za vrat. Pa se je premagal. Hitro je odpel jermen, tul je zdrknil s hrbta, poleg njega je položil lok, bojni nož je pa skril za kratke hlače iz jagnječevine. Vsi bojni znaki so izginili in Iztok je zdrsnil tiho po bregu. Na dnu si je odlomil šibo in čakal jezdeca.
Pričakal ga je in Tračana lokavo prepričal, da je Svarun v gradišču brez vojske. Upal je za trdno, da se Hilbudij napoti po soteski.
Ko se je Tračan vrnil do Hil-budija in mu sporočil, kar je videl, se poveljniku čelo ni zvedrilo. Nezadovoljen je bil, ker bo imel bržkone premalo posla, a plenitev mu je bila zoprna.
“Ropanje po šegi barbarov, cesarju na ljubo, da napase nekaj lačnih tolp, ki se pridrve čez zimo v mesto. Za neumni cirkus, za veselice se trošijo milijoni!”
Legel je jezen na travo. Vojaki so ga strahoma gledali in se pogovarjali samo šepetaje.
Sredi poldneva Hilbudij vstane in da povelje za odhod.
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejoi in 25. v mesecu od 6. do 8. ure ■ zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
PR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan Det dni ali več. Rojaki v Newbur-?hu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članice od 16. do 60.
Težko oborožene čete — z velikimi ščiti, sulicami in meči, vse v železnih oklepih — so korakale spredaj. Za njimi je jahal Hilbudij, ob njem nekaj konjiče, da bi ji dal hitra povelja, če bi bilo treba. Zadaj so šli lokostrelci in pračarji, ki so bili zelo nevarni v boju iz daljave. Na okroglih palicah so imeli pritrjene usnjate prače, s katerimi so nedosegljivo spretno metali podol-gaste, na koncu priostrene svinčenke, imenovane “želode"; kogar je želod dobro zadel, rh več ganil v boju.
Vojska se je počasi premikala po globeli. Sonce se je nižalo in se z izredno gorkimi jesenskimi žarki upiralo četam v hrbet. Hilbudij je jahal zamišljen. Malomarno mu je visel šlem na rdečem jermenu po hrbtu. Tudi drugi jezdeci in mnogo pešcev je odpelo jermenje in spustilo šle-me. Le-ti so se veselo svetlikali in na kamenčkih Hilbudijevega križa so plesali pisani sončni trakovi.
Pod milim nebom grobna tihota. Vojaki so molče stopali drug ob drugem. Le šum korakov je donel po globeli in potok je enakomerno curljal.
Sonce se je polagoma bližalo zatonu. Dolina se je stisnila, sence so se zgrnile nad čete. Bližali so se tesni soteski.
V mladih Slovenih, ki so prežali na rebri, je kipela kri. Culi so šum, včasih je zarožljal meč. Vsaka roka je segla po strelki in jo položila na lok, prsti so krčevito držali za škrto, ki je že sedela v tetivi. Kmalu so zapazili skozi presledke v grmih prve oddelke. Razburjenje je kipelo, treba je bilo velike sile, da se ni utrgal ta plaz mladih, boja in krvi žejnih Slovenov. Iztek je čepel na skali — okamenel.
(Dalje prihodnjič)
—-----o------
leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v Social sobi nove dvorane sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v spodnjih prostorih šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. 531-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: George Panchur, Frances Stariha, Mary Okicki. Vratar: Stanley Barba. Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta prež zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in. Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addi-
son Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670. ________________________
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak: nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ST. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predseamca Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsake tri mesece ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Avenue.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 196l3 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur. Antonia Ipavec Meklan, zastop. za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7.30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsake tri mesece ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; rediteljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida cb 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32
SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Ann Cooke; tajnica Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-8698; blagajničarka Anna Godlar, 481-9894; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Mary Batič. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in nov.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga.
Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši ob 2:00 uri popoldhe v SDD, 10814 v februarju na 4. nedeljo v mesecu Prince Ave.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI
ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen, — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin, John Gerl, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Anna Boncha; tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Nadzornici:	Lillian M. Marinček,
Josephine Levstick. Društveni zdravniki: vsi slovenski. Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Frank Virant, podpredsednik Joseph Okorn, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 163 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Louis Lustig, Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošir.ja Mrs. Marv Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar,; zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so	^
vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St
----------------------------------------
DRUŠTVO SV. CECILIJE
ŠT. 37 ADZ	,
Predsednica Nettle Zamlck, pod-	1
oredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 1123 Addison Road,	,
391-5341, blagajn. Cecilia Žnidar-sic, zapisnikarica Fanny Majer.	1
Nadzorni odbor:	Mary Otoničar,	'
Emma Tofant in Dorothy Strniša.	■
Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr	|
ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednik Stanley Pervanje, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopnici za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely! za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Ave.
Slovenska molka zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik Frank Urankar; podpredsednik William Urankar; tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nadzorniki: Anton Grosel, Martin. Ko-mochar in Frank Dremel; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., marc, junij, september, december, kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Strauss, podpred- j sednik Louis Erste; tajnik in blag. 1 Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Toma- ! zin, Andrew Kaucnik in Louis Fink. S — Seje so vsako tretjo nedeljo V mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 1.
NJEN VITEZ? — Maria Be-yen razkazuje razne modne kroje v trgovini v Sydneyju v Avstraliji. Na sliki jo vidimo, ko je prišla v tej trgovini v roke tam razstavljenega viteza.
233-2330
(137)
MALE HELP
,	McLOUTH STEEL
V CORPORATION NEEDS
I; ] GENERAL LABORERS
fv’i	CONSIDER THE FOLLOWING:
j*.	1. Company paid medical and hospitalization plan.
'	2. Company paid life insurance,
j’ 3. Company vacation and savings plan.
!»	4. Company retirement plan.	I
II 5. Seven paid holidays.
C 6. A growing corporation.
I |	WRITE, WIRE OR APPLY IN PERSON
}•.	Monday through Friday, 8 a.m. to 4 p.m. Located on
ji'	West Jefferson near King Road, Trenton, Mich.
^	Suburb of Detroit, Mich.
f	AN EQUAL OPPORTUNITY EMPLOYER	(139)
“VISOKA UMETNOST”? — “Nebesno skulpturo” so dvignili balončki visoko nad New York City. Izdelana je iz bambusa, tenke žice, svile in lesa balsa.
Imenik raznih društev