PRAVICA
4
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
*®haja vsak četrtek popoldne; V slučaju praz- n Posamezna številka Din t-SO — Cena: za 1 mesec 11 Oglasi, reklamacije In naročnina na upravo nika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari Din 5--, asa Četrt leta Din 15-., za pol leta Din 30*-; za I Jugoslovanske tiskarne, KolportožnI oddelek, ,r9 2/1 — Nelranklrana pisma se ne sprejemajo II Inozemstvo Din 7*> (mesečno) — Oglasi po dogovoru II Poljanski nasip St. 2 — Rokopisi se ne vračajo
Naprej!
Najsijajnejša manifestacija krščanske-
ga socialističnega delavstva doslej je bil tabor Krekove mladine na Svetem Joštu.
V mogočnem valu navdušenja, ki je Da Joštu zagrnil vso večtisočglavo množico, smo začutili: Ves trpeči slovenski delavski narod je z nami!
In z nami je mladina!
Ne tista mladina, ki išče udobnih mest že vnaprej, ki preračunava svojo bodočnost, ki se čuti po sebi poklicano za prvačenje in voditeljstvo, ampak tista, ki jo je samo žrtev, resničnost in Pristna ljubezen do nas brez vsakega proračuna!
Njo spoznamo za našo in nanjo polagamo svoje nade.
Z nami so borci, so križarji, so stra-^ai'ji — pa ne tisti, ki samo nosijo to ime, ampak tisti, ki se res borijo, ki so Pripravljeni na križev pot in križarski Pohod, ki bdijo ob stražnih ognjih, da ne ugasne naš plamen in objame celo domovino.
Naše čete se zbirajo po Kranjski, Štajerski, na skrajnem jugu, in veselo doni ajih klic kakor rog pred veliko bitko.
Tudi naš narod prisluškuje in navdaja ga slutnja, da pridejo boljši časi;
' da so mu vstali mladi junaki, ki jih ni strah nikogar.
Napili so se življenskih sokov iz vira, ki večno vre iz ran Kristusovih: Duh ^°žji je z nami, stvariteljni in prerodi-teljni duh široke, tople in vendar boje-napredne ljubezni.
Socialistom
Bilo bi omalovaževanje pomembnosti mariborskega pravdnega procesa in no-vih zapletljajev v zadevi streljanja na nemške demonstrante ob prevratu leta ^918, ako krščanski socialisti ne bi spregovorili načelno k stvari.
Urednik Eržen je v glasilu »Volks-stimme« pred volitvami priobčil članek, v katerem je dolžil »die Pfaffen und die Kuttentrager« streljanja iz bogoslovja na Glavnem trgu. Pred okrožnim sodiščem je pravdo z duhovniki izgubil. Mašče-Vati za to pa se hoče on in njegovi pristaši na ta način, da propagira izstop iz '■katoliške vere in cerkve. Njihov klub Svobodomiselcev živahno prireja v to Svrho sestanke. 17 socialistov je dejanji baje svoj: izstop že izvršilo.
Resnicoljuben človek, ki mrzi ozkosrčnost in ni malenkosten v velikih stva-mora ob nepristranskem motrenju *ega dogodka zopet ugotoviti politično ^letelost in pojmovno zgrešenost toliko 7valisane politične dozorelosti slovenske Javnosti. Brez vsake načelnosti se klo-“asairi tja v en dan. O kakem treznem vanju zadeve ni govora; vodi in od-l°euje le politična strast in stremljenje, ^buditi temno dušo človekovega sodstva.
Kdor pozna odnos socializma do cer-ve v njegovem razvoju in kdor zasle-uje z zanimanjem to razmerje sociali z-k a do katoliške vere v zadnjih letih, ka-0 s« namreč zadržuje socializem in nje-§0vi predstavitelji glede važnega vpra-^ja pomembnosti in vloge pozitivne v socialnih bojih človeštva — naše ^Kosrčne razmere z delivci mogočnih . 82 ne pridejo tu v poštev mora j/gotoviti resen in iskren preokret na raiii nemške in avstrijske socialne de-su .°^je’ ki je sicer še neznaten in še °raj neviden na zunaj, kaže pa ven-^a bo ob primernem umevanju in str ^°^tičneni sodelovanju s katoliškimi to?*** teh diržav prišel do presenet-g^6 ^ozoritve. JI očem dokazati. Avstrij-lan ,Soc'atna demokracija je v svojem, ° leto na kongresu v Linču spreje-
Ljubezni, ki ne pozna strahu in se ne ozira nazaj na grobove in ne toži, ko stara debla razpadajo, ampak zaupno zre v novo zelenje, ki udarja iz preperelih plasti.
Mladost je stala na posvečeni višavi svetega Jošta in je gledala v ljubo slovensko obzorje:
vasice in mesta in zibeli in trud in bridkost in priproeto nežnost revnih mater in robato skrb moža, ki umira za svoj zarod ko sveča;
in ljudstvo vernih v naših cerkvah, ko pojoč govori z Večnim od srca do srca;
in vse je objela z ljubeznijo kakor zarja, ki zjutraj objame svet — in hoče svetiti, žareti z žrtvami in trpljenjem, da bo Duh božji po mladini presijal vse slovensko življenje.
Mlada krščanska Slovenija vstaja!
Odpira si neskončne poljane katoliške svobode, ki je najlepši cvet naše vere:
In pred očmi lepe, v harmonične osebnosti rastoče mladine se podirajo umetni plotovi starih šol, nazadnjaštva, socialne okostenelosti, ozkosrčnosti, in visoko vihra sredi svobodnih ravnin duha prapor novega rodu, zastava bodočnosti, znamenje nove krščanske Slovenije;
visoko se vije svetli prapor mladine in naj pride nasproti življenje ali smrt — vsemu pošilja svoj presunljivi po-
v premislek.
tem programu opustila bojno razpoloženje nap ra m katoliški veri ter izločila frazo: vera je zasebna zadeva, ki javnega življenja posameznega človeka ne zadeva. Dva nemška socialna demokrata naj govorita: socialist Levi, ki roti svojo stranko, naj se nikakor ne dd — tudi v vprašanju konkordata ne, ki je v Nemčiji skoro dnevno časopisno vprašanje zvoditi v »liberalno« kulturno bojno razpoloženje, piše dobesedno v prevodu: »Naš boj za politično prepričanje cen-trumovega delavca ne bo od ničesar prizadet huje, kakor če se lotimo njegovega katoliškega verskega prepričanja.«? In socialist Sollmann piše: »Naš boj gre zoper brutalni, edino in 1« zoper zemeljski kapitalizem, ne velja nežnim poezijam, ki jih vera pihlja okoli Nebeške kraljice, naš bk»j gre zoper nasilne internacionalne magnate kapitala, nikakor pa ne zoper katoliške svetnike v spokorniški obleki asketov.«,
Mi socialisti moremo mnogo razbrati iz teh vrst in sklepati za bodočnost. Kako pa pri nas v tem oziru? Menda vsaj vprašanje smemo staviti, dasi seveda odgovora ne vemo. Začuditi bi se morali, da se gonja zoper katoliško vero danes ne bi več nadaljevala po zgledu kultur-nobojnežev in v znamenju »Proč od Rima!«, ako ne bi vedeli, česar se vsega naš neinteligentni, v proslulih vodah tako zvanega liberalizma vzgojeni in v njegovih frazah plavajoči socializem v volivmem boju poslužuje. (Res je, žal, da sicer tudi vsemu slovenskemu javnemu življenju ne moremo dati legitimacije visoke etične višine.) V tem oziru je socialni demokrat pri nas še zmiraj veren bratec nosilca visoke naprednosti, ki je označena po dekadenci, propadlosti in plitvosti liberalizma. Gesel in načina političnega boja meščanske kulture se oprijemlje socializem, ki trdi, da je tvorec nove družbe, graditelj pravičnega in nerazrednega socialnega reda v človeški skupnosti.
Pustite vendar take poti, ki vaši stvari ne koristijo in nas še bolj razdvajajo
v skupnem boju zoper le enega sovražnika, zoper kapitalizem in njegovo laži-kulturo. Socialni boji vseh vekov, tudi siloviti boji sodobnega časa, jasno dokazujejo še neosvojeno resnico, da je brezuspešen in pomeni trošenje dragocenih sil, boj, ki hoče iz src iztrgati nežno čuvstvo, versko idejo, ki polni človekovo bistvo in celega človeka. Mislim, da se strinjamo, če trdim, da vsak pameten boj velja človeškim elementom, ne pa večnim in nespremenljivim zakonom Gospodujočega nad nami.
Koristna za razjasnitev v široki javnosti bi bila ločitev pojmov: duhovnik, hierarhija in vera, katoliška cerkev. Pojma nista ista in nikoli te besede isto niso označevale. Nedopustno je kakorkoli enačiti in istovetiti tako različna pojma: človeški element in nadpriroden značaj drugega. Žalostno je torej dejstvo, da se pogosto na obeh prizadetih straneh dejanski ta dva pojma zamenjujeta in enačita, kakor da pomenita isto.
Političen pregled.
Pričakovana odločitev o notranjepolitičnih dogodkih še vedno ni padla. Položaj je še vedno nejasen. Demokrati govore o raznih datumih, na katere bi se imele vršiti volitve.
Pretekle dni so se vršile številne avdience. V avdienci pri kralju je bil tudi načelnik Jugoslovanskega kluba dr. A. Korošec. Njegovi avdienci se v političnih krogih pripisuje velik pomen.
Vprašanje zopetnega vstopa Bože Maksimoviča v vlado je zopet prišlo na površje. To pot bi imel Maksimovič prevzeti prosvetno ministrstvo.
V Nišu se vrši slavnostno odkritje spomenika narodnemu junaku. Na slavnost so odpotovali predsednik vlade Vukiče-vič, predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič, vojni minister general Hadžič in nekateri drugi'. Tudi kralj bo prišel v Niš.
Splošno se pričakuje, da bo 'kralj to pot podpisal ukaz o razpustitvi narodne skupščine in o razpisu novih volitev, o imenovanju nekaterih novih velikih županov in morebiti tudi o spopolnitvi vlade. SLS pred volitvami ne bo vstopila v vlado.
Napetost med Jugoslavijo in Italijo ponehuje. Najbrž se bo spor kmalu poravnal. V sporu med Rusijo in Anglijo stoji naša zunanja politika na strani Anglije.
Po svetu.
Rdeči mesec
vzhaja nad velikansko kitajsko državo, nad prostranstvom, kjer biva preko 400 milijonov ljudi. Boljševiški Rusiji se je namreč lami posrečilo zanesti po svojih agitatorjih nov ogenj, nacionalistično gibanje med množice na južnem Kitajskem. To gibanje je imelo svoje središče v milijonskem mestu Kantonu. Tam je sloveči vodja in mislec nacionalistov Sun-jat-sen ustanovil kitajsko narodno stranko »Kuo-jmi-tang«. Ta stranka se je močno razvila, zajela je tudi industrijsko delavstvo — in v to delavsko plast so boljševiki začeli sejati svoje ideje. Kitajska narodna stranka je proglasila neodvisno vlado v Kantonu, ki si je postavila za program tri poglavitne namene:
1.	Zedinjenje Kitajske; 2. socialno oevo-bojenje kitajskih malih kmetov in delavcev; 3. kitajski narod hoče bitd organiziram v nezavisni državi, ki bo (popolnoma suverena na svojem ozemlju ter enakopravna pri sklepanju pogodb z drugimi državami. Kantonska vlada je najprej šla na delo, da izpolni prvo točko svojega programa, da zedini vee kitajske dežele pod svojo oblastjo. Zato je
začela s svojo armado prodirati proti severu, kjer so stale čete generala Čang-so-lina.
Večna vojna, to je usoda kitajskega naroda. Že stoletja sem sj vojaške tolpe, trdno organizirane pod vojvodi, delijo oblast nad širno deželo. Bridko trpljenje kitajskih delavnih in skromnih množic, ki krvavijo v teh domačih vojnah, je strnil sloveči kitajski pesnik Li-tai-pe v pesem, ki je obtožba proti krvnikom:
Vojvoda, čuj!
Mi smo carjeva moč in slava, ko voda v reki gine, pada, tako se rdeča kri pretaka, vojvoda naš!
Vojvoda naš!
Mi smo carjevi osli in sove!
Deca je gladna..., ječe nas žena zove, v tujini gnijo kosti, samotno truplo plove vojvoda naš!
Vojvoda naš!
V tvojih očeh je strah in zima!
Moja mati bedno plačo ima ...
Katera mati še poljublja sina?
Vojvoda naš!
Z novo silo so vzplapolali plameni vojne na Kitajskem v letu 1926. Z bolj-ševiškim duhom prepojena kantonska armada je začela prodirati proti severu, je zavzela rodovitne pokrajine okoli mesta Šang-haia, ki je glavno industrijsko središče kitajske države.
Razkol v narodni stranki.
Kantonski vladi, ki je postala poglavitna predstavnica Kitajske, je ves čas stal ob strani s svetom, denarjem in dobavami orožja boljševiški odposlanec Borodin. On je idejno vodil vse nacionalistično gibanje. Kmalu pa se je v Kuo-mi-tangu, v vrstah narodne stranke zbudil močen odpor proti boljševiškemu vplivu. Zakaj široke ljudske množice Kitajske sicer hrepenijo po miru, po socialnem osvobojenju malega kmeta, po zedinjenju Kitajske v neodvisno in napredno narodno državo, a komunizma nočejo in ga odklanjajo. V kitajski narodni stranki je nastal razkol: v Kantonu ima sedež boljševiško navdahnjena vlada, večji del narodne vojske pa se je pod vodstvom Čaug-kai-šeka odcepil in ustanovil lastno vlado v Šang-haiu (v »mestu ob morju«), Te dogodke naši bravci že poznajo iz prejšnjih številk.
Angleški orel in ruski medved.
Boljševiki zasledujejo s svojo politiko na Kitajskem namene, ki segajo zelo daleč. Organizirali so svojo »Zvezo socialističnih sovjetskih republik« kot »zvezo proletarskih narodov«, ki jo postavljajo v ostro nasprotje z Zvezo narodov v Ženevi. Boljševiki stremijo za tem, da bi zanetili svetovno revolucijo. Ko so se jim vsi poskusi, zrevolucionirati zapadno-evropske dežele, ponesrečili, so se lotili velikanske angleške državne stavbe, ki jo hočejo popolnoma zrušiti. Zato so boljševiki podpirali »protiangleško gibanje v Indiji, v Perziji, zato podpirajo radikalno narodno stranko v Egiptu. Da zrušijo velikansko državno zvezo angleških držav in naselbin, ki jo smatrajo boljševiki za najhujšo sovražnico svoje države, in da z narodnimi državami, ki se bodo razvile iz dežel, ki se bodo osvobodile angleške nadvlade, ojačijo svojo državo, so boljševiki podprli kitajsko narodno gibanje v njegovem boju proti Angležem.
Med Anglijo an Rusijo pa so navidezno vladali čisto redni odnošaji. Anglija je imela svoje trgovinsko zastopstvo v Moskvi, ruski komisar pa je sedel v Londonu. Ko se je izvršil razkol v kitajski narodni stranki in ko je boljševiška stru-
zdravl
Atrox:
»
ja bila močno potlačena, se je Anglež odločil, da najpravi konec navideznemu prijateljstvu z Rusijo. Angleška vlada je dala s silo preiskati sedež boljševi-škega zastopstva v Londonu, je tam našla listin©, ki dokazujejo, da je Rusija razpletla obširno mrežo revolucionarnih tajnih organizacij in špijonskih celic po angleškem imperiju — kar je že itak bilo znano. To priliko je Anglija porabila, da javno ožigosa pred vsem svetom boljševike kot rušilce svetovnega miru, ki hočejo zrušiti svetovni red kulturnega sveta. Angleška vlada je uradno pretrgala stike z Zvezo socialističnih sovjetskih republik, odpoklicala svoje zastopnike iz Moskve domov ter povabila bolj-ševiške zastopnike, naj zapustijo angleška tla, kar so storili včeraj.
Boj med orjaško angleško državo, ki združuje eno četrtino človeštva pod svojo vlado, in med boljševiško vlado je postal očiten in silen. Zaenkrat je Rusija na Kitajskem zgubila igro. Vendar bo ta velikanski, sicer tihi, a za usodo Evrope in Azije odločilni boj šel naprej in se bo odločil ob kitajskih rekah in v Indiji.	_______
Stanovanjski problemi.
Kljub precej optimističnim vladnim poročilom o stanovanjskih razmerah v naši državi še ni rešeno stanovanjsko vprašanje. Dejstva so bolj zgovorna in bolj tehtna, kakor vsaka druga izjava. In dejstva dokazujejo, da je pri nas še veliko ljudi brez stanovanj, ali pa, da eo primorani stanovati v nezdravih stanovanjih. Vsekakor so pa take razmere, da se ne sme ukiniti stanovanjska zaščita.
V tem pogledu je napravila korake tudi Delavska zbornica v Ljubljani, ki je zbrala dokazilni materijal in poslala na ministrstvo dopis glede stanovanjskega vprašanja. Dopis se glasi:
Ministrstvu za socialno politiko v
Belgradu.
Na dopis št. 3588 z dne 8. maja 1927 si usoja podati podpisana zbornica sledeče mišljenje:
Iz priloge »Stanovanjski podatki za Ljubljano« je razvidno, da bi se moralo graditi v Ljubljani od leta 1914 do 1926 1750 stanovanj. Dejansko se jih je zgradilo 550, torej jih manjka 1195.
Glasom priložene statistike stanovanjskega urada v Ljubljani je prosilo, odkar je urad obstojal, za stanovanja 1989 oseb. Stanovanja pa so se mogla dodeliti le 687 prosilcem, medtem ko so ostale 1302 prošnji nerešene.
Iz tega se razvidi, da smo cenili pomanjkanje stanovanj v kalkulaciji, navedeni v prvi prilogi, z vso previdnostjo, da smo se izogibali vsakega pretiravanja in navedli minimalne številke. — Maribor bi moral zgraditi po slični kalkulaciji v letih od 1914 do 1926 960 stanovanj, zgradil jih je pa 250, toraj jih primanjkuje 710. Tudi ta številka je potrjena po cenitvah stanovanjskega urada. Zaključek: V najvažnejših krajih teritorija podpisane zbornice je doseglo pomanjkanje stanovanj leta 1926-27 svoj višek.
Popolna svoboda pri razpolaganju s stanovanji in pri določanju najemnin bo imela te-le posledice:
Ona bo dvignila najemnine do te višine, da jih del najemnikov ne bo več zmogel. Za gospodarsko jiačje sloje, ki bodo te najemnine zmogli, bo pomanjkanje stanovanj prenehalo. Oni bodo lahko dobili v starih hišah dovolj stanovanj. Gospodarsko šibkejši sloji bodo stisnjeni deloma v slaba stanovanja, deloma pa izrinjeni iz njih.
Mesto gospodarsko jačji sloji bodo postavljeni baš gospodarsko najšibkejši aloji pred nalogo, da bi bili rellektanti na najdražja stanovanja v novih hišah. Pomanjkanje stanovanj bi moglo prosto razpolaganje s stanovanji le v toliko in v tem slučaju omiliti, v kolikor bi navajalo k prezidavanju obstoječih velikih stanovanj s tem ciljem, da se napravijo z enega stanovanja dve.
Vendar svobodno in neregulirano razpolaganje s stanovanji ni najboljše sredstvo, da se to doseže.
To sredstvo bi učinkovalo še le v tem slučaju, če bi ostajal radi previsokih cen del stanovanj po ukinitvi stanovanjske zaščite prazen, tako da bi silili na prezidavo gospodarski razlogi. — Zaključek: Stanovanjski zakon se iz zgoraj na* vodenih razlogov ne sme končno likvi-
*
dirati, ker bi bile prenesene s tem vse posledice pomanjkanja stanovanj na rame socialno najšibkejših slojev ini ker bi to povpraševanje po stanovanjih v novih hišah še zmanjšalo.
V novem zakonu naj ostanejo najemnine maksimirane. Morejo pa se valorizirati. Večji del valoriziranih najemnin pa se mora stekati v občinske fonde za zgradbo novih stanovanj.
Odpoved stanovanj naj bo dopustna le v tem slučaju, kjer da lastnik hiše stranki na razpolago drugo, četudi manjše stanovanje, ali pa v tem slučaju, kjer more s posredovanjem lastnika hiše ali občine doseči, da dobi stranka na raz-
Viničarji.
Strokovna zveza viničarjev in kmetskih delavcev, centrala Ljutomer, ima redni občni zbor dne 12. junija 1927 v Katoliškem domu v Ljutomeru. Začetek ob 9 dopoldne. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. porodilo načelstva in nadzorstva; 3. sprememba pravil in poslovnika; 4. volitev načelstva in nadzorstva; 5. poročilo zastopnika JSZ; 6. slučajnosti in predlogi. Po občnem zboru se bo vršilo organiza-bornike SZV in sicer: 1. Ideje krščanskega socializma, poroča zastopnik JSZ;
2.	zaupniki in njihove dolžnosti, poroča tov. Rozman. Skupine naj pošljejo polnoštevilno svoje delegate na zvezin občni zbor v zmislu pravil. — Načelstvo.
Vsem skupinam! Skupine naj predložijo za zvezin občni zbor morebitne predloge vsaj do 6. junija zvezinemu tajništvu. N-a poznejše predloge se ne bo moglo ozirati. Skupinam pošljemo še posebne okrožnice, zaupnikom pa pismena vabila za občni zbor in oirganizatorični tečaj, ki se bo vršil po občnem zboru. Vsa zaostala članarina se mora izplačati centrali pravočasno; član, ki tega ne bo storil, bo črtan. Red in točnost sta prvi pogoj za moč in urejenost vsake organizacije!
Sv. Barbara v Halozah. Dne 15. maja se je vršil sestanek viničarjev v društvenem domu. Govoril je tov. Rozman, tajnik viničarske zveze. Sestanek je bil zelo dobro obiskan. K lepemu uspehu je pripomogel domači g. župnik, ki je navzoče bodril, -naj se z vso .močjo oprimejo svojega edino rešilnega stebra — organizacije. Pristopilo je veliko število viničarjev in viničark, dne 29. maja pa se je že vršil ustanovni občni zbor skupine. Živeli zavedni viničarji!
Velika Nedelja. 22. maja se je vršal sestanek viničarjev v Sodincih pri Veliki Nedelji. Poročal je zvezin tajnik tov. P. Rožman. Pristopili so vsi navzoči ter se je ustanovila plačilnica pod predsedstvom tov. A. Mariniča. V kratkem se bo ustanovila skupina. Pripomniti je samo, da smo v tem kraju samostojnim demokratom temeljito prekričali račune z našo strokovno organizacijo. Ljudje so bili zaslepljeni, ker so zelo čitali »Domovino«, v srcu so pa dobri in še nepokvarjeni. Rešila jih bo duševne kakor gospodarske propasti edino organizacija. Tukaj naj bi se. zgledovali tisti, ki bi radi veljali za najidealnejše kristjane, a organizacije revnega ljudstva, naše strokovne zveze viničarjev, pa nikakor ne morejo prenesti ter ji nočejo priznati velikanskega, tako rekoč apostolskega pomena med zapuščenimi in raztresenimi člani človeške družbe.
Skupina Ljutomer. Strokovna zveza viničarjev naznanja, da se bo vršila seja dne 6. junija, to je na binkoštni ponedeljek, ob pol 10 dopoldne. Seja je zelo važna, predvsem radi novega poslovnika in pa razgovora o naši bodoči nalogi v strokovni organizaciji. Posebno opozarjamo še zaupnike, da pridete vsi, ker je odvisno od vas, kako bo organizacija napredovala. Vemo, da je težko delo zaupnika, toda kljub temu bodite ponosni na to in se ne vdajte, delajte korajžno in stojte vedno na straži za naše teptane pravice. Vsak viničar mora v organizacijo! Kajti le v organizaciji je moč. Zaupniki, poberite stare izkaznice in na-ročnirioza tri mesece po 10 Din. In sicer takoj! Kdor pa misli odstopiti, se mu naj izkaznica na notranji strani prekriža. Kdor pa bo član še dalje, temu izstavite novo izkaznico. Zaupniki, ravnajte se po tem navodilu in prinesite izkaznice s seboj na sejo 6. junija. Seja se vrši v
polago stanovanje v novi hiši proti najemnini, ki ne presega določenega dela njenih mesečnih dohodkov.
Odločilne važnosti je, da vpliva zakonodaja na kreditno politiko v teni zmislu, da bodo oskrbovali hipotekarni zavodi zainteresiranim občinam in drugim interesentom gradbene kredite in da bodo prispevale občine in država delno h kritju nadnormalno visokih obresti, ki povzročajo danes, da se dajo graditi nova stanovanja le proti nezmag-Ijivo visokim najemninam.
V prihodnjih številkah bomo navedli priloge k temu dopisu.	(Dalje.)
Slamjaku št. 50. Opozarjamo še enkrat, da se seje sigurno udeleže vsi odborniki.
Sovrainiki Strokovne zveze viničarjev. Ze od početka Strokovne zveze viničarjev poznamo kot najhujše sovražnike naše organizacije ljudi, ki so pristaši kapitalistične samostojno demokratske stranke. Vedno so prežali, kako bi nam škodovali. Odvračali so viničarsko ljudstvo proč od organizacije, predmet zbadanja in obrekovanja teh ljudi je bila vedno SZV. Kljub temu se organizacija razvija z velikimi in naglimi koraki. To je gotovo najboljši -odgovor vsem našim sovragom. Nekateri pa so postali radi tega vrtoglavi in vpijejo, kako bo radi tega hudo prišlo in obrekujejo vse po vrsti iz organizacije na naj-podlejši način. Ker pa tako početje presega vse meje potrpežljivosti, bomo iskali pravico na pravem mestu. Vsakega bomo pozvali na odgovor, ker nam to veleva dolžnost, -poštenje in ugled organizacije na znotraj in zunaj. Člani in funkcionarji pa vztrajajte, naznanite vsakega takega ob-reko-vavca centrali. Ko bodo gotovi ljudje pošteno izkupili in dobili plačilo za svoje laži in obrekovanja, se bodo najbrž vsi spametovali. Boli jih samo to, da ne bodo mogli več v kalnem ribariti in izkoriščati viničarsko ljudstvo v politične namene. V popolno zadoščenje nam pa bodi, da pridobimo vse viničarje v našo organizacijo, katera postaja dan za dnem močnejša in trdnejša, da si bodo ob njej razbili vsi nasprotniki svoje glave, ako bodo poskušali butati vanjo.
Sv. Barbara v Halozah. 29. maja se je pri nas vršil ustanovni občni zbor skupine SZV ob devetih dopoldne v dvorani Sv. Katarine. Govoril je zastopnik centrale tov. Košnik, ki nam je orisal delo in razvoj organizacije in njeno nujno potrebo. Člani so z odobravanjem vzeli njegove besede na znanje, nakar so vsi navzoči nečlani, pristopili k organizaciji. Za predsednika je bil izvoljen tov. A. Mlakar in za tajnika tov. Veit Janko. Razveseljivo je za nas zlasti to, da nam povsod pomaga naš č. g. župnik Vogrinc, 'ki je -posetil tudi naš občni zbor ter obljubil vsestransko pomoč, za kar se mu na tem mestu iskreno zahvaljujemo.
Izjava. Podpisani Kumer Lovrenc, posestnik v Litmerku, izjavljam, da ni res, kar sem izjavil zoper odbornike Strokovne zveze viničarjev, skupina Litmerk pri Ormožu. Obžalujem nepremišljenost -in se zahvaljujem odboru imenovane skupine, da je odstopil od sod-nijskega postopanja. — Kumer Lovrenc, 1. r.
Brezalkoholna uporaba sadja.
Izgledi za alkoholno produkcijo so po soglasni ugotovitvi skoro vseh v poštev prihajajočih strokovnjakov prav slabi. Z zdravstvenega in moralnega stališča mora to nazadovanje vsakdo pozdraviti. Saj čutimo, da je alkoholizem posebno za naš narod najpogubnejša socialna bolezen, ki ruši temelje posamezniku, družini, občini, državi in cerkvi. Toda baš radi nazadovanja konzuma in drugih ne-prilik prihajajo sadjarji, posebno pa vinogradniki (in tudi gostilničarji) v mučen položaj, da proizvodov, za kaltere se pridelovalni stroški niso znižali, ne morejo spraviti v denar za primerno ceno. Tako nastaja vinska kriza, o kateri se pri nas vedno več piše in govori. Da kriza obstoja, je ugotovljeno. Da se predvidoma sama ne bo ublažila, je tudi naravno. Iz fega sledi, da je treba iskati novih načinov predelave ozir. uporabe, ki bolj odgovarjajo zahtevam, po katerih je in bo predvidoma vedno več — po-
vpraševanja. Alkoholnih vin je preveč, po brezalkoholnih izdelkih pa povpraševanje posebno v zadnjem času silno raste. Njih konzum se bo pa še znatno povečal, ker se vrste abstinentov množe in se mladina vzgaja v duhu popolne treznosti.	*
Kakor lansko leto, namerava tudi letos »Brezalkoholna produkcija prirediti več tečajev, na katerih se bo obravnavalo najvažnejše o brezalkoholnem gospodarstvu (vkuhavanje, sušenje, pridelovanje brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokov v domačem gospodarstvu in v obraitih; ohranjevanje svežega sadja in grozdja, organizacija prodaje teh pridelkov in izdelkov itd.) Kdor s« želi I. tečaja (o priliki velesejma) dne 4. julija udeležiti, naj to javi po dopis-nlicji »Brezalkoholni, produkciji« Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Ne prezrite te ugodne prilike, da se o tem važnem vprašanju pravočasno poučite!
Tedenske novice.
Občni zbor I. delavske hranilnice in posojilnice v Mariboru, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo 12. junija ob pol 9 dopoldne na Koroški cesti 1 s sledečim dnevnim redom: 1. Dopolnilne volitve načelstva; 2. volitev nadzorstva; 3. odobritev poslovnika za malo hranjenje; 4. slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob določeni u-r; ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje na -istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih. — Načelstvo.
10 letnica majske deklaracije se je praznovala dne 29. majnika po vsej deželi zelo slovesno, predvsem v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani je nastopila šolska mladina v soboto in nedeljo, Slovenska straža je pa priredila precej dobro obiskan shod v Unionu. Najbolj se je pa postavil Maribor, kjer je prisostvovala glavnemu zborovanju na mestnem trgu desettisočglava množica.
Zgradba doma Delavske zbornice za Slovenijo se prične graditi v najkrajšem času, ker je odobril -minister za socialno politiko še naknaden kredit, ki ga je zahteval mestni magistrat v Ljubljani. Kakor znano, je dovolil v ta namen že dr. Gosar 1,500.000 Din.
30 letnico službe na starem pokopališču pri Sv. Krištofu v Ljubljani je praznoval ondotni uslužbenec Franc Ržišnik.
Previdna gospodinja, ki ve, da je prava kava škodljiva, kuha žitno kavo. In ker je najboljša žitna kava iz rži, kupujte Žiko v rdečih zavitkih!
Odbor Krščanskega ženskega društva je takole -sestavljen: Gdčna Cilka Krek, predsednica; ga N. Sadar, -podpreds.; ga. N. dr. Logarjeva, tajnica; gdč. S. Vencajz, namestnica; ga prof. Sušniko-va, blaga j.; gospodarja ga V-rhovčeva in Murmayerjeva.
Izreden slučaj. Dne 16. -majnika se je vršU v Ljubnem v Savinjski dolini pogreb posestnika Martina Sedmak. Brat umrlega je šel po pogrebu v podstrešje po delovno obleko. Na stopnjicah mu je pa spodrsnilo in je padel tako -nesrečno, da si je zlomil hrbtenico, na koje posledicah je umrl v par dneh.
Iščejo se sorodniki pokojnega Mihaela Strelec, r. 28. avgusta 1875, kateri j® umrl v Ameriki. Javijo se naj pri izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu.
Pomilostitev. Na predzadnjem porotnem zasedanju zaradi umora sej-marja Karla Primožiča na smrt obsojeni mesar Branko Pintar je pomilosčen na 18 let težke ječe.
Korajžni so. Profesorji na učiteljiščih v Karlovcu, Gospiou in Petrinju so P° časopisnih vesteh sklenili stopiti v stavko, ker jim država še dosedaj ni izpl«; čala nadur za leto 1925 in 1926. To bi bili veseli študentje! Mi pa menimo, da imajo gospodje prevedeno kri za tak® korake in da bodo pričeli štrajkati takele po 20. juniju.
Nova vojašnica. Na zagrebškem aer°' dromu prične vojaška oblast zidati že prihodnji mesec nov«., moderno vojašnico.
Smrt pri iskanju dela. Rudolf Rizz}’ oče treh nepreskrbljenih otročičev if šel iskat dela v Zagreb. Da bi si skrajšal pot, je krenil po progi. Ravno, ko J® hotel prekoračiti tračnice, ga je zgrabi stroj in tako ranil, da je umrl v hudi bolečinah v bolnici.
Jugoslovanska strokovna zveza.
Leto VI
»PRAVICA«, dne 2. junija 1927.
Stran 8
Nori 100- in 1000 dinarski bankovci.
Te dni je prispela preko Sušaka v Bel-grad pošiljka novih sto- in tisočdinar-skih .bankovcev v vrednosti 1,500.000 dinarjev.
Cigani so ukradli v Titelju pri Osjeku tamošnjemu policijskemu komisarju 6-letnega otroka. Dečka dosedaj še niso mogli najti.
Za borbo proti odmetnikom. Notranje ministrstvo je odredilo za letošnje leto poseben kredit 200.000 Din za podpore rodbinam v borbi zoper odmetnike in hajduke padlih, pohabljenih in za delo nesposobnih članov, ki nimajo pravice do pokojnine ali invalidnine.
OBLEKE IN PLAŠČE
lastnega izdelka — po najnižjih
CENAH DOBITE PRI
JOS. ROJINA. LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA 3.
Nadebudna dijaka. Jakov Andrijevič in Mirko Loz, dijaka na gimnaziji v Mostarju sta pobegnila od doma. Da ne bi trpela pomanjkanja, je vzel Jakov svojim domačim 25.000 dinarjev. Policija je. poslala za njima svoje pozdrave.
Bojevita finančna stražnika. Na severno obmejni finančni stražnici pri Cmureku ®ta se v pondeljek sprla med seboj dva finančna stražnika. Med prepirom je eden zgrabil nabasano puško ter ustrelil proti svojemu 27 letnemu tovarišu Andreju Derevicky. Krogla ga je težko ranila v prsa. Mariborski rešilni oddelek, ki je bil poklican na licu mesta, je pripeljal ranjenca v mariborsko bolnico. Tamkajšnji gospodje pravijo, da bo ranjeni ozdravel.
Smrt daleč od doma. Ivana Kotnika, doma iz Slovenjgradca ter službujočega v Kumanovem je po nesreči ustrelil neki rekrut. Kotnik je bil takoj mrtev. Proti dotičnemu vojaku je vpeljana preiskava.
Divje svinje na Pohorju so delale veliko škodo. Pretečeni teden pa sta posestnika Slavko Godec in njegov sosed ustrelila dve stari svinji, dva mladca, enega je ujel lovski pes, 13 mladičev je pa zbežalo. Iz tega je razvidno, da skoti divja svinja celo 13 mladičev. Ustreljeni merjasec je tehtal 83 kg, svinja pa 70 kg.
Ponarejeno vino. Oblasti so prišle na sled, da imajo ponarejevalci vina kar svojo organizacijo. Prodajali so ga pod firmo >dalmatinca«.’ Vsakodnevno se dogajajo slučaji, da ljudje vsled tega za-vžitega vina obolevajo. Zato so odredile oblasti po vsej državi stroge preiskave, katerih uspeh je bil ta, da je šlo nekaj sodov vina v kanal, nekaj ljudi pa v luknjo.
Strašen zločin. 16. maja so ob 2 ponoči vdrli neznani roparji v Jarenini v gostilno Ferdinanda Nedeljka, čegar hiša stoji na samem. Družina je spala. Roparji ®o se splazili v sobo in napadli gospodarja in gospodinjo s krampi in sekirami. Zena je bila takoj nezavestna. Mož pa je skušal pobegniti, a so ga roparji prestregli in pobili na tla. Nato so prebudili vso hišo, da bi našli denar, a so našli le malenkostno vsoto. Zločin so odkrili zjutraj sosedje, ki so prišli v gostilno in trafiko. Mož je ležal v kuhinji strašno razmesarjen, žena pa nezavestna v postelji, kraj nje pa je spalo v mlaki krvi njeno malo dete. Oba so prepeljali v bolnico, kjer je mož takoj izdihnil, žena pa se še bori s smrtjo. Aretirali so že več osumljencev. Zasledovanje se pa vrši s polno paro.
društvo diplomiranih babic.
Iz nekega štajerskega mesta je prišla k društvu članica, katera nam je opisala neznosne razmere njenega okraja. Mančke so že tako predrzne, da gredo otroka krstiti na ime diplomirane babi-°e, ikar presega že vse meje. Ker bomo v tem slučaju storile vse potrebne korake, prosimo vse članice, da nam enake slučaje z natančnimi podatki in nalovi javijo. Ako bi vlada uvidela, da ros mj potreba diplomiranih babic, bi Prenehala z vzdržavanjem babiških šol in ne ibi žrtvovala vsote, ki jih vponabl v ta namen, ampak bi prepustila uboge 'jnatere in novorojenčke neveščim vsi-!jivkam.
Agitirajte za ..Pravico"!
Krekova mladina.
PROSVETNI DAN KREKOVE MLADINE
dne 18. in 19. junija pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. — Spored:
18. junija ob 6 zvečer sv. spoved kre-kovcev.
Ob 8 sprejem zastopnikov centrale, krekovcev in gostov./
Dne 19. junija ob 5 zjutraj budnica.
Ob 7 zbiranje svetomiklavške in ljutomerske Krekove mladine, nato sprevod z godbo in zastavo nasproti krekov-cem iz Haloz.
Ob 8 sv. maša, katero daruje g. prefekt Ante Kordin iz Ljubljane; med sv. mašo skupno sv. obhajilo krekovcev.
Ob 9 zborovanje v društveni dvorani:
1. Naša mladina. Referira oblastni poslanec tov. Peter Rozman.
2. Preosnova današnje mladine. Referira g. Ante Kordin iz Ljubljane.
3. Na delo! Referira tov. Srečko Peterlin iz Ljubljane.
Po vsakem referatu razgovor.
Ob pol 3 večernice.
Ob 4 akademija Krekove mladine v Društvenem domu. Na sporedu so nastopi viničarskih pevskih zborov, tamburašev, deklamacija, alegorična slika in slavnostni govor. — Vstopnina: sedeži po 4 Din, stojišče po 2 Din. — Po akademiji bo srečolov. Srečke po 1 Din.
Tovariši krekovci! Krščanski socialisti! Bratje Orli in Orlice! Člani katoliških izobraževalnih in prosvetnih društev! Katoliška mladina! Mi vsi smo poklicani, da damo našemu narodu v bodočnosti močnih, značajnih in kremenitih mož in žen. Mi vsi smo v boju z modernim liberalizmom in materializmom, zato je naša sveta dolžnost, da se bratski združimo, se spoznamo, vzljubimo, skupno manifestiramo ter si ustvarimo načrt dela za bodočnost. Zato vabimo vsa okoliška društva in krščansko mladino, zlasti viničarsko, iz Svetinj, Svetega Bolfenka, Središča, Ormoža, Ljutomera, Kapele, Gornje Radgone, Velike Nedelje, Haloz itd. na naš Prosvetni dan. Duh pokojnega dr. Janeza Evangelista Kreka naj nas ta dan bratski združi!
Na svidenje!
Pripravljavni odbor.
USTANOVNI OBČNI ZBOR VINIČARSKEGA OKROŽJA KREKOVE MLADINE
se bo vršil v soboto 18. junija ob 8 zvečer v Društvenem domu pri Sv. Miklavžu. Dnevni red:
1. Poročilo pripravljavnega odbora in centrale.
2. Sprejem poslovnika.
3. Volitev okrožnega odbora.
4. Slučajnosti.
Občni zbor tvorijo vsi odborniki podružnic Krekove mladine Sv. Miklavž, Ljutomer, Zavrč in zastopniki centrale.
Ljubljana. Tovariši in tovarišice se pozivajo, da se zanesljivo udeleže sestanka, kateri se bo vršil v petek 3. junija v društvenih prostorih. Na sporedu je zelo zanimivo predavanje.
Zavrč v Halozah. Dne 29. majnika se je vršil pri nas ustanovni občni zbor podružnice Krekove mladine ob treh popoldne v stari šoli, ki je bila nabito polna naše mladine. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik prip. odbora tov. Škrinjar Jožef ter podal besedo zastopniku centrale tov. Jožefu Košniku, ki je v daljšem govoru orisal program in naloge Krekove mladine. Za tem so se vršile volitve odbora, pri katerih sta bila izvoljena za predsednika tov. Škrinjar Jožef in za tajnika tov. Ivanjšič Jakob. Za ženske članice je še govorila tov. Plohl Pavlina, članica Krekove mladine Sv. Miklavž. Pri slučajnostih je še tov. Košnik poudarjal pomen Prosvetnega dne, ki se bo vršil 19. junija pri Sv. Miklavžu ter nas povabil, da se ga udeležimo, kar bomo z veseljem storili. Nato se je krasno uspeli občni zbor zaključil, ki bo podil kakor upamo bogate sadove.
Dopisi.
Tržič. V nedeljo 29. maja so proslavila vsa tržiška društva 10 letnico majniške deklaracije. Po prihodu vlaka ob 9.15 se je otvoril sprevod izpred pošte v farno cerkev k službi ibožji. Nato se je sprevod formiral zopet nazaj po trgu k slavnostnemu zborovanju, katero ^e je vršilo v meščanski šoli. Zborovanje je
vodil g. župan I. Lončar. Slavnostni govornik pa je bil g. ravnatelj Lajovic. Končno je bil pripravljen naš moški zbor zapeti par narodnih pesmi, kar bi bilo vsekakor na mestu, pa se je zborovanje predčasno zaključilo.
Ljutomer. Umrla je zvesta članica naše strokovne zveze viničarjev Ana Golob. Njej večni pokoj, ostalim pa iskreno sožalje!
Razno.
Obnova katedrale v Reimsu. 11. maja so na slovesen način izročili obnovljeno katedralo v Reimsu cerkveni oblasti. Katedralo, ki so jo bili za časa svetovne vojne težko poškodovali nemški topovi, so popravljali od premirja leta 1918 pa do sedaj. Katedrala je sedaj v toliko obnovljena, da se bo mogla v njej zopet vršiti služba božja. Slovesnosti je vodil kardinal Lucon.
Kongres proti preklinjanju. V Livornu se je vršil drugi državni kongres proti preklinjanju. In pri nas?
Vse to mi je podložno! Cesar po milosti božji, to ni bilo v Evropi nič nenavadnega; toda kako mora zavidati bivši nemški cesar Viljem cesarja, od čigar milosti so bila odvisna nebesa, pekel, Bog in vrag, pred katerim je moral drugi svet držati najpokomeje jezik za zobmi. Nedavno so namreč našli v starih kitajskih arhivih odlok cesarja Kienlonga iz leta 1786, v katerem je rečeno: »Jaz, kitajski cesar, zapovedujem kralju pekla, da izpusti duše onih štirih Evrop-cev, ki so umrli lansko leto v moji ječi. Obenem zapovedujem kralju nebes, da sprejme te štiri duše v svoje kraljestvo. Peking,' 1786. Kienlong, kitajski cesar.« Povelje se nanaša na dva frančiškana, p. Sacconija in p. Magnija, ki sta bila leta 1786 z dvema neimenovanima Ev-ropcema vred vržena v ječo, kjer so vsi skupaj umrli. Zakaj so jih zaprli, iz poročil ni razvidno. Vsekako pa se je leto po njihovi smrti ugotovilo, da so bili vsi štirje nedolžni. Zato jih je bilo treba rehabilitirati. Po citiranem odloku so jih izkopali ter v Pekingu z velikimi častmi zopet pokopali. Zanimivo na vsem tem pa je, da jim niso hoteli delati krivice in so storjeno — popravili! Ali se tudi danes to prakticira? — Večjidel ne!
Tako je prav. Nemška vlada je dala nove predpise orožnikom glede vedenja napram občinstvu. Orožnik mora nastopiti vedno uljudno, predvsem pa prometni orožniki. Vsako osebo, katero ogovore, morajo pozdraviti vojaško in naslviti z »gospod«, »gospa«, »gospodična«. V prometni službi ne sme več orožnik jesti pred občinstvom. Na ta način ne bo več orožnik »oblast«, ampak uslužbenec ljudstva.
Lindbergov odhod iz Pariza. Lind-berg se je podal v svojem zrakoplovu najprej v glavno mesto Belgije, v Bruselj. Kljub dežju ga je pričakovala velika množica. Naslednji dan je bil že v Londonu, kjer so mu Angleži priredili tako navdušen sprejem, da jih redko pozna ta dežela. Ljudstva je bilo zbranega nad 100.000, prostor, kjer bi moral Lindberg pristati, tako nabit ljudstva, da se ni mogel spustiti na zemljo. Krožil je dalj časa po zraku, končno je našel pripraven prostor na travniku blizu letališča. Takoj ga je obsula množica, napadla zrakoplov in ga izropala, ker je hotel vsakdo dobiti kak košček za spomin. Da je bil Lindberg sprejet od najvišjih predstavnikov' Anglije in odlikovan, je samoohsebi umljivo.
Velika železniška nesreča. Na kolodvoru v Brnu je neki vlak, ki je pripeljal v postajo, trčil v tam stoječi drugi vlak. Udarec je bil tako hud, da sta bili polomljeni obe lokomotivi in več voz. 25 potnikov je bilo mrtvih, nad 120 pa težko ranjenih.
Dota v steklenici. Neka vdova v Lod-zu, ki živi od tega, da pobira po smetiščih kosti, železo in slične odpadke, je nahranila tekom let po malem večjo vsoto, ki je bila namenjena za doto njeni edini hčerki. Zena je drobiž od časa do časa zamenjala za dolarje. Dolarje je hranila v neki steklenici, katero je skrbno skrivala. Ko je prišla zadnji čas enkrat domov, ji je povedala njena hčerka z veselim obrazom, da je zaslužila na lahek način 15 grošev: našla je bila med staro šaro par steklenic, ki jih je prodala nekemu cunjarju, ki je prišel slučajno mimo. Prestrašena je šla mati pogledat in ugotovila, da je prodala njena hčerka med drugim tudi ste-
klenico, v kateri se je nahajalo 500 dolarjev.
Potopljen parnik. V bližini Koreje se je potopil parnik, na katerem se je nahajalo 800 ljudi. Več sto ljudi je utonilo.
Židovski denar. S prvim junijem t. 1. dobi Palestina svoj lasten denar. Palestinski frank bo veljal ravno toliko kot angleški, a se dela po decimalnem načinu. Denar je izdelan v starem slogu in nosi podobo jeruzalemskega svetišča.
Pes rešil dvoje oseb smrti. Hišnik Os-Kainz na Dunaju se je prebudil ponoči vsled lajanja svojega psa. Začutil je intenziven vonj po svetilnem plinu. Skušal je zbuditi ženo, toda žena se ni ganila. Zato je začel klicati na pomoč. Prihiteli so sosedje ter alarmirali rešilno družbo, ki je ‘Ugotovila pri hišniku in njegovi ženi znake zastrupljenja s plinom ter prepeljala ženo v bolnico. Izkazalo se je, da je bila plinska cev v kuhinji samo na pol zaprta. Pes je rešil zakonsko dvojico s svojim lajanjem sigurne smrti.
Pismo z bombo. Iz Newyorka poročajo: Guverner države Massachusett, ki ima odločiti o usodi na smrt obsojenih italijanskih anarhistov Sacca in Vance-tija, je prejel te dni pismo, na katerem je bila naslikana bomba in v katerem mu pošiljatelj grozi, da bo izvršen nanj bombni atentat, če na smrt obsojenih anarhistov ne bo pomilostil.
Železniška nesreča v Ameriki. Iz New-yorka poročajo: Pri Nysigonu se je porušil del nasipa, vsled česar je skočil neki csebni vlak s tira. Trije železničarji so bili ubiti, štirje težko poškodovani; od potnikov je bilo poškodovanih 16 oseb.
Nove ladje — drsalci na votli. Na Donavi se nam obeta kolosalen preobrat v prometu. Neka dunajska akcijska družba namerava že letos voziti do Belgra-da in pozneje do Črnega morja z novimi ladjami, ki jih imenuiejo Nemci »Gleit-boote«, to so nekake ladje v sredi med aeroplanom in parnikom. Gonil jih bo propeler, kakor pri aeroplanih, v vodo se pa potapljajo le do 30 cm in drčijo po vodi kakor vodne ptice do 80 km na uro, doseči pa upajo celo 100 km. Danes vozijo 50 oseb in do 3000 kg blaga. V kratkem pa upajo to število zvišati na več sto oseb in več ton tovora. Od Dunaja do Pešte bodo vozili 4 ure, do Belgra-da pa 12 ur, torej mislijo potolči vsak brzovlak.
Skrb za zdravje.
Prva pomoč pri opeklinah. 1. Opeklino je treba takoj namazati z glicerinom in potem počasi in previdno obrisati. Bolečine skoraj ponehajo. — 2. Dobro je tudi opekline posuti s pšenično ali riževo moko, to lajša bolečine in preprečuje napravljanje mehurjev. Dobri so tudi obkladki z apneno vodo ali lanenim oljem. — 3. Župnik Kneipp priporoča na opekline pokladati sveže kislo zelje.
Sredstvo proti potenju rok. Komur se pote roke, naj jih večkrat umiva v vodi, ki ni premrzla. V vodi naj raztopi nekaj galuna.
Jeza. Da jeza škoduje zdravju, je že stara, znana stvar in vendar se ljudje kljub temu jeze, kakor bi šlo za stavo. Sredstvo proti učinkom jez^: vzemi dve žlioi magnezije na melisnem čaju in pojdi za par ur na sprehod.
0 škodljivosti jesiha. Ali jesih škoduje? Velike važnosti je vprašanje, če je jesih, ki ga v našem gospodinjstvu mnogo rabimo, zdravju škodljiv. Uživan v malih količinah dober vinski jesih ni škodljiv, ker pospešuje prebavljanje. Če pa uživamo preveč jesiha, škoduje telesu, ker kvari kri. — Jesih namreč uničuje v krvi mala rdeča telesca, ki so za življenje največje važnosti. Radi tega večkrat opažamo, da so ljudje, ki uživajo preveč jesiha, bledi. Posebno velja to za nekatere žene in otroke, ki z veliko slastjo uživajo precejšne količine jesiha.
Mora. Mora so sanje, v katerih se pojavi strah, težko dihanje ter nekako tlačenje. Po hudem borenju se prebudi, kdor je sanjal, ter se domisli strašnih slik v Spanju. Navadno je temu vzrok prenasičen želodec ali slaba cirkulacija krvi, če napačno ležiš ali pa imaš pod-vito roko ali nogo. Zato je treba večerjati precej preje, preden greš k počitku; tudi ni dobro preveč jesti, posebno ne težko prebavljivih jedil, kakor je n. pr. svinjska pečenka ali jajca.
Najboljše in zato najceneje
kupite samo pri
Josipu Peteline v Ljubljani
nogavice, rokavice, kravate, modno blago, volno, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, toaletno blago, galanterijo, nahrbtnike, razne trakove, gumbe in lišp.
Naveliko!	Namalo!
Za kratek čas.
Moderne žene. Služkinja: »Milostljiva, dete sem zgubila.« — Milostljiva: »Prvega vam bom to odtegnila od plače.«
Vedno vljuden. Nekdo obišče kaznjence in se z njimi razgovarja: Vi ste obsojeni na dosmrtno ječo. Kako dolgo že sedite? — Kavno danes je 25 let...! A čestitam, čestitam k petindvajsetletnici.
LahkožiTec. »Kako je denar čudno razdeljeni Ravno tisti, ki imajo največ kredita, ga ne rabijo.«
Novi predstojnik. A: »Kako ste zadovoljen z novim predstojnikom?« — B: »Nov čevelj tišči.« — A: »Res je tako. Zato pa jih je treba mazati!«
Izgovor. Profesor: »Kaj pa slikate?«
— Učenec: »Grozdje, gospod profesor!«
— Profesor: »To ni ravno slabo; toda še veliko manjka, da bo tako, kakršno
je slikal Apel, kateremu so ga ptice letale kljuvat!« — Učenec: »Kaj pa jaz morem za to, da so ptice zdaj bolj pametne!«
Treba je vedeti, koga je vprašal. Učitelj vpraša Morica: Če tvoj oče posodi 150 Din in mu dolžnik vrača mesečno po 50 Din, koliko znaša dolg po treh mesecih? — Moric: 150 Din. — Učitelj: Sedi! Ti ne znaš računati! — Moric: Saj ne poznate mojega očeta!
Če kdo svoje obrti ne zna. Sodnik: Zakaj ste rekli brivcu, da je krvnik. — Obtoženi: Zato ravno, ker je brivec.
Vjel ga je. Šef: Veste, kdor se ne zna tako jasno izraziti, da bi ga vsak razumel, je vol! Ali ste razumeli? — Uradnik: Nisem.
Natančno in resnično. — Ali je gospod župan doma? — Da! — Ali bi lahko z njim govoril? — Ne! obžalujem! Je davi umrl...
Zdravniška preiskava. Zdravnik: Vam ne manjka ničesar. Žila Vam bije povsem pravilno. — Pacijent: Toda, gospod zdravnik, vi držite prst na moji žepni uri...
Se ne da pomagat. — Gospod urar! Pred tremi dnevi sem kupil pri Vas uro. Zagotovili ste mi, da bo šla, dokler bom živel. Sedaj pa že dva dni stoji. — Ja, veste, pred tremi dnevi ste nekam strašno slabo zgledali.
Učinek protialkoholnega predavanja: »In če bi se vse gostilne potopile na dnu morja, kaj bi bilo!« — Nek poslušalec: »Potem se ne bi noben vrag več obesil, raje bi se vsi utopili«
NAJCENEJŠE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 3
PODRUŽNICI: TRG TABOR ŠT. 4 BORŠTNIKOV TRG ŠT. 4.
Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1347.50 Din, za 100 lir 312 dinarjev, za 1 dolar 56.50 Din, za 100 francoskih frankov 222.50 Din, za 100 češkoslovaških kron 168.25 Din, za 100 šilingov 800 Din.
Nogavice
fine, trpežne, flor, od Din 14.— naprej
F. & M. Rozman, Ljubljana
Židovska ulica 7. TURISTE OPOZARJAMO
da se pri nakupu mrzlih jedil in konzerv obračajo le na zajutrkovalnico
Marija Derfel, Mestni trg 12 štampilije
etikete vseh vrst v fini izdelavi naročite le pri
Sitar & Svetek, Ljubljana
Sv. Petra cesta 13.
Kolesa
raznih znamk, in
najboljše šivalne stroje
sedanjosti, znamke »VESTA« ter posamezne dele, dobite na obroke najceneje le pri
M. PLEVEL - PRESKA
PRI MEDVODAH.
Jernej Ložar — Ljubljana
Sv. Petra cesta 20
priporoča vse vrste obleke za gospode in dečke: najcenejše, nepremočljive dežne plašče, Hubertus - plašče in pelerine iz tirolskega lodna, d e 1 a v sk e in dr. modne športne obleke, srajce, ovratnike itd.
Konkurenčne cene!	Postrežba	točna!
L. MIKUŽ
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 15
DEŽNIKI In SOLNČNIKI!
NA MALO	NA	VELIKO
USTANOVLJENO L. 1839.
ČEPICE, DELOVNE OBLEKE
in vsa v krojaško stroko spadajoča dela izvršuje solidno in ceno
IVAN PETERNELJ — PRESKA
pri Medvodah,
NAJBOLJŠA
kolesa in šivalni stroji
in švicarski pletilni stroj »Dobie« je edino
JOSIPA PETELINCA
znamke »Gritzner«, »Adler« za rodbino, obrt in industrijo. — Pouk vezenja brezplačen.
Ugodni plačilni pogoji.
Ljubljana — poleg Prešernovega spomenika. Telefon štev. 913.	Večletna	garancija.
IT
Vsak zaveden somišljenik te Član
I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani
Vsaka varčna gospodinja kupuje vse pri svoii lastni zadrugi, računar more izračunati, da se kupi najceneje v našem
--- Vsak doDer konzumu.
♦
Pierre L’ Ermite:
lena z zaprtimi očmi.
Iz francoščine prevedel L. S.
Kaj se je godilo v skrivnostni globini njunih^ duš? Ludovik strašni se je ustrašil... dekle tudi. In ne da bi nadaljevala razgovor, ki ju je po prvih besedah oba razburjal — ko eden ni upal z besedo na dan ... in druga ni marala slišati..., je Marija napravila isto kot navadno... zbežala je s krikom in z roko na očeh:
»Pustite me, ah ... rotim vas... pustite me!«
Triindvajseto poglavje.
Ustrahovana vsled Celestina, ki ga je še vedno mučil v notranjosti resničen kes, je postala Melanija tisti večer bolj mirna.
»Končno,« ji je bil poklical v spomin šofer, »dajo celo ubijalcu, ki ga bodo obglavili, cigareto ali kozarec ruma... Marija pa je le kradla. Jutri bo izvršena obsodba nad njo; pustite jo torej danes, da použije v miru svojo zadnjo večerjo. Sicer vas je pa tudi gospa prosila. In potem je neznosno v kuhinji, kjer se venomer mesarijo.«
»Oh, kaj gospa..usedem se nanjo! In kdo pa mesari tu? Jaz se samo branim proti pustolovki, ki je zmožna vsega. Naj bo, bom pa poskušala, da se zdržim... o, ne radi gospe, ampak radi sebe..ker čutim, da so moji živci zvezani z želodcem.«
In res je njeno veličanstvo zadržalo svojo jezo.
Pred odhodom v sobe je Marija prižigala v jedilni shrambi bakrene svečnike; Ludovik Hughe je prišel kot po navadi po svojega in je ljubko, skoro očetovsko dejal mladenki roko pod pazduho:
»Ali je nocoj vsaj malo bolje?...«
Marija je skomizgnila z rameni kot da je izgubila pogum! to je bil ves odgovor...
»Jutri odpotujem navsezgodaj v Pariz; a če ta teden ne bo boljše, zanesite se name, da bom koj ob vrnitvi nastopil čisto brez vseh ozirov. Ne bom dobro spal nocoj ob misli, da ste vi neizmerno nesrečni pod streho,, ki je moja... ki je koncem koncev streha poštenih ljudi... Jaz pa hočem, da ste tukaj neizmerno srečni... Čujete-li, moja Marica?... Ne pravim vam teh besed tu kar tako v zrak ... Ali razumete, da govorim resno.. oh ... tako resno!...«
Marija je dvignila k njemu oči, v katere so zopet prihajale solze ...
»Ali mi verjamete, Marija ..moja mala, draga Marija?...«
»Da, verjamem vam... Toda vi ne morete zame ničesar storiti...«
V tem hipu se je zapovedovalno oglasila na hodniku gospa Hughe:
»Kje je gospod Ludovik?«
»Kje hočete, da naj bo!...« je zamrmrala Melanija, ki je tudi prišla po svečnik, katerega ni nič potrebovala.
Marija je odšla poslednja navzgor.
Zopet jo je stisnil duh po cigari v grlu ... Ne-zaupno je pogledala ... iskala ... Zgodba z njenimi ključi ji je prišla spet na mar... Lega njenega kovčega se ji je zdela spremenjena ...
Tedaj ga je odprla, ta kovčeg, ki je hranil toliko spominov ...
Prvi, čeprav površni pregled ji je povedal brez sence dvoma, da je bil kovčeg odprt in prebrskan. In ko je Marija predevala drugega za drugim kose perila, je zapazila sredi bele svilene bluze debel pepel, odpadel s cigare.
Ura je bila 11 ponoči.
V svojih ogorčenih mislih je Marija vzpostavila prizor: nekdo je prišel danes v njeno sobo ... neki moški brez najmanjšega dvoma ... Vstopil je bil sem kot da je tu doma s smotko v ustih ... Ni bil to gospod Hughe niti Ludovik... Torej Celestin ... Zakaj potrebna je gotova duševna podlost za izvršitev izvestnih stvari.
A Celestin ni bil sam ... Celestin je ovca ... vodila ga je Melanija... in ga prisilila, da je postal njen sokrivec. Vzeli so ji bili ključe, toda ne, da bi jo okradli... le da vidijo... se prepričajo ... najdejo podatkov o kom ali čem.
Idoč logično od sklepa do sklepa v tem zelo jasno očrtanem problemu, je Marija kmalu dognala dovolj.
In ko si je vse to predstavila... vse videla natanko kot da je bila sama prisostvovala prizoru, se je dvignil v njej stud, neizmeren, nepremagjjiv, pogrezujoč vsakršno neodločnost. Sam gospod župnik ji ne more več očitati, če zapusti hišo, kjer so tako ravnali , ž njo.
Jutri zjutraj odide.
Sedeč na svoji majhni železni postelji, premišljuje Marija dolgo v noč...
Drugo za drugo vidi zopet temne postaje, po katerih je polagoma prišla sem... v tak položaj, da je usoda nje, Rozaline pl. Cressy, nekdaj gra-
ščakinje na Framboisieri, odvisna od tega gnojnega sovraštva, ki se imenuje Melanija!...
Žival je žival. Pustimo jo, da požre svojo vrstnico za eno kost več ali manj, za malo razliko v izmeri hrane, ker je ta hrana pač njeno edino upanje in njen edini ideal.
Toda človeško bitje, naplavljeno kot ona na ta otoček bede!
Toda tako zvana izobraženka!...
Toda krščena duša!...
Toda žena, ki je šla skozi življenje, pa se zagrize z vso divjostjo v ubožico, ki ga komaj pričenja! ...
Dvigajoč oči k svojemu razpelu, kjer visi samoten On, ki je podal edinstveno pravilo za srečo: Ljubite se med seboj, se spusti Marija Durand v jok.
Kako strašna reč!... Pasti s svojega socialnega položaja ... biti prepuščena brez obrambe bitjem, za katere boste vedno tujka in pri katerih vzbujajo vaše lastnosti, namenjene drugačnemu okolju, takšen odpor nizkotne zavisti.
Marija se je zagledala v daljavo kot da išče v preteklosti obraz svojih prednikov, da jim poreče:
»Vi, ki ste pripadali vodilnemu razredu, b i bili morali vendarle to vedeti in predvideti!...
Potem bi jaz ne bila morala hoditi po tem križevem potu, ki ni moj.
Pri kateri postaji sem že? ...
Kaj me čaka jutri? ...
Zopet tlak? ... Nova družina, kjer bom začela z drugo Melanijo prenašati iste prizore istega žalostnega življenja ..., ker imajo isti vzroki iste posledice? ... Oh, gotovo, če bi se hotela boriti!..* Če bi dejansko hotela zapustiti svoj razred, svojo odličnost..., se posluževati istega orožja..., bi jo 'pobila, to kuharico, kot pobijajo zlobno žival...
A jaz sem... in ostanem Rozalina de Cressy! ... tista, ki se ne bo nikdar poslužila gotovih sredstev, nevrednih njenega imena in njenega po-kolenja.«
Mladenka je pokleknila:
»Moj Bog! Ob prehodu v to novo neizvestnost, v katero zdrknem z večjo bolestjo kot kdaj prej, te prosim: vodi me ... usmili se neznatne stvarce, katera sem!...«
In v skromni sobici, ki jo je slabo razsvetljeval medel soj sveče, je stegnila Rozalina pl. Cressy proseče obe roki proti »nevidnim«, ki so morali biti tu in trpeti ž njo v tem smrtnem boju...
Za »Jugoslovansko tiskarno«: K. Ceč.
Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar.
Urednik: Srečko Žumer.