nt«*««,* v ?ol'>v'-,i1
Leto XI., št.
Ljubljana, nedelja 14« decembra I930
Lnra vništvo LiuDiiaoa N.natljcva ulica 5 - Teleton St 3122 3123 3124 W25 512t> 'nstrH-n »ddeiek Ljubliana Selen* hurgova ul — Tel 3»92 in 24<J2 Podružnica Maribor Aleksandrova cesta it 13 - leieton St 2455 Podružnica Cehe Kocenova ulica
«t 2 - Telet:>n št 100 Račun nr poit Jek zavodih Ljub' Ijana 5t. 11 842 Praha čislo 7«. t VV pr 5» I OS ?41
Cena 2 Din
NaroCnina «niša uiesečnu 25— Din. za inozemstvo 40,- Dm
L 'ednistvo. ojubliana. K.ndtlicva ulica 5 1 eletou št 3122 3123 3124 3i25 m 312o >*laribur Aleksandrova cesta 13 le
leton St 2440 fponoč' 258^>. Celte Kncenma ul 3 Telefon št 190
Rokopisi >e ne vračajo — Oglasi oo tardu
Vstaja v severni Španiji
Upor posadke v pirenejskem mestu Jacl — Nočna seja madridske vlade — Spopadi med vladnimi četami in vstaši — Vstaja je baje po izjavah predsednika vlade malenkostnega pomena
Madrid, 13. decembra, d Posadka v ob* mejni trdnjavi Jaci v Pirenejih se jc vče« raj upriu Vodja upornikov je baje podi polkovnik Mangada, ki je znan kot čl o« vek ekstremnih idej. Baje so bili ostali ofi* cirji, ki se niso hoteli udeležiti upora, in* ternirani. Ves dan so vojaki in civilisti de* monstrirah po mestu Uprli so se en pol:< trdnjavske artiljerije. bat ljon pehote >n bataljon lovcev. Iz Saragose so odposlali dva bata!jona pehote m baterijo artiijenje proti upornikom, iz Huesce pa vse orož* ništvo Ni še zn no, ali je že prešlo upor* mško gibanje tudi na ostale posadke Brs zojav in telefon sta bila včeraj več ur pre* kinjena Vse brzojavke in telefonski pogo--vori se strogo cenzurirajo.
Madrid, 13 decembra, d Uporniki v Ja* ci so prekinili vse brzojavne in telefonske zveze z ostalim svetom Proti Jaci je bilo odposlanih več vojaških vlakov. Letalski oddelki v Madridu in kartageni so v pri* pravijenosti.
Šefa vlade
/Madrid, 13. decembra AA. Ministrski predsednik Berenguer je sklical sejo mini* strskega sveta davi ob 2. Odhajajoč s seje je izjavil finančni minister da se je uprla g ;rniziji v Jaciju. da pa so že na poti če* *:e iz Saragose pod vodstvom generalov, da udu še upor Prometne zvsze so v tamošs p h predelih Pirejenev slabe.
Minister za pravosodje je izjavil, da gre za c znaten pokret lokalnega pomen", mi* nister za notranje zadeve pa je poudaril, da vlada povsod v držav mir n red in da niso progašene niti st vke. Dodal jc še, da ie vse ukrenjeno, da se vstaja zatre v nekaj urah.
Garnizija v Jaciiu šteje samo 200 voja* kov Uvedena je cenzura m vse časopis* ne vesti o vstaji in morebitnih stavkah. Pokret ie sirulikalističnega značaja.
Vladni komunike
Madrid. 13 decembra. AA Po nočni seji ministrskega sveta ie bil izdan ur dni ko* munike sledeče vsebine:
Včeraj zjutraj se je uprl de! posadke v Jaci Pokret so povzročil' tuji elementi Prišlo ie do spopada, ker se komandant posadke in orožništvo ms*a hotela nr-kljus . čiti vstaji Predsednik občine in konvn« ' dant posadke sta se skupno z orožniki i tekla v orožn>ško vo;ašn:co, odkoder ie bil organiziran odpor proti vstaji. Vstaši so se pni ust i'; kami ionov in avtomobilov ter krenili proti Huesci. Orožništvo in mfe* ščansk garda sta jim zastavi'a pot Po* kr * if čisto lokalnega pomena.
Ob 3. zjutraj je bil izdan še drug urad« ni komunike o stanju v Jaci. Vlada naglaša v komunikeju, da je vstr.ški pokret še man;šega pomena, kakor se je moglo skle« pati po prvih vesteh Del posadke se je takoj na mestu uprl vstašem. Vstaja bo likvidirana v nekoliko urah. Nastala je, ker so neki ljudje republikanskega mišlje* nia prišli v Jaco z vestjo, da je bila v Madridu proglašena republika. V borbah z vstaši so padli en narednik in dva orožs nika.
Pohod vstašev
Hendaye. 13. decembra, s. 0 uporu posadke v Jaci, ki se ga je udeležilo ba;e okoli 1500 mož, doslej še ni bilo mogoče dobiti avtentičnih poročil. Včeraj popoldne je baje več sto vojakov in oboroženih civilistov v sklenjeni koloni odkorakalo proti Huesci. Na čelu kolone sta bila polkovnik Maganda in kapitan Gala, ki je bil že leta 1926 zaradi poizkusa upora obsojen na štiri leta ječe. Vojaški guverner v Huesci se je po.-tavil z oddelkom meščanske srarde upornikom v bran. vendar pa je bil ujet in so ga prisilili da je moral dalie korakati na feln uporniške kolone Tmli škof v Jaci ie ha;e med talci, ki jih imajo unorni-ki Kakor zatrjujejo, so se čete iz Huesce ustavile 3 km pred mestom. Uporniki so do večera baje prikorakali do Ceverba. Ka-
kor se čuje, so bile v popoldanski bitki številne žrtve. Polk madridske garnizije se je zvečer odpeljal proti severu. V ostalem vlada baje povsod mir. Med vojaštvom se širijo govorice, da je med uporniki tudi major Franco.
Madrid, 13. dec. č. Vstaši so zavzeli gorski naselbini Tardente in Ajerbe. Ko so se jim uprli orožniki, so ustrelili dva orožni-ška oficirja. Iz Barcelone je krenilo proti Jaci tudi 500 oboroženih meščanov, da se pridružijo vstašem. Vseh upornikov je oko-1. 3000 Položaj v gorah je zelo povolien za odpor Vprašanje, je, če se bo mogla mala gorska garnizija upirati, čim prispejo jake vladne čete. zlasti ko bodo uporniki doznali. da so bile izmišljene vesti o uspešni revoluciji v Madridu in o proglasitvi re-pub'ke v španski nrtstolnici.
Madrid, 13 decembra č. Vladno vojaštvo. ki so ga poslali iz Barcelone v Pire-neje. se vozi s kaminjoni. ker »"' izkiivčeno 'la so na k?Vš":h samotnih krajih vstaši porušili že'ezniško nrogo.
Opozicija o uporu
Madrid, 13. dec. č. Ker ie znano, da Je min. predsednik general Berenguer hladnokrven, odločen in vztrajen mož, vlada
irpnričnnje da se bo vstaja v Pirenejih žalostno in prav kmalu končala Za resno fe^'0'i'^i!^ "~>v <;prHi rii nobenega nametnega rsz'ogq Tudi opozicija v Mi-dridu imenuje to vstajo le novo krvavo onereto ter io omalovažuje List »ABC« daje izraza javnemu m;š'ieniu ter ogorčeno vnrašuje V^ko ie mngoče da se sedal dv;g:aio vstaši ko vlada norlamentarzem. dočim ni Ivin nnnrnv v času ^''ti ture.
Boj z uporniki
Madric?, 13 decembra. AA Pri Huesci je prišlo do spopada med vladnimi ee'a= mi in vstaši V bifki ie padlo 20 mož Vladne če^e so <iie'e 100 vs+ašev med niis mi neka! čas+nikov Vlada 'e pi«sti'a eres tirali v Madridu in Fs"-"e'on? okoli 300 po* li+ikov in di'f'<-r>v V H"es<'i 'e hi'o izvršes nih 1^0 are^acii
Madrid. 13 decembra. AA Predsednik španske vlade B renguer ie izjavil novinar« jem da so čete iz Saragose in Huesce oo» bile UDornike v bližin' vas- Averre in oris iele 100 uiftnikov Vladne čete Drodirajo proti Jaci B^ren<nier ie n1 kraiu deial no» vinarjem da la^ko smatrajo unornišk' po* kret za PVvMiron
Vstaši poražen
Madrid. 13 decembra, g. Upoi v Jaci so podpirali tuji elementi. Ker se vojaški vo diteiji kakor tudi orožniki in karabinjerji niso hoteli priključiti gibanju, je prišlo do spopada, pri katerem so morali župan if) karabinjerji pobegniti v vojašnico meščanske garde. Uporniki so se polastili avtomobilov in začeli korakati proti Huesci. toda orožniki in karabinjerji so jim zasta vili pot.
Ministrski predsednik general Berenguer je izjavil novinarjem, da so vladne čete na prelazu Ayerbe zadele na upornike ter jih 100 ujele. Uporniki so imeli številne Izgube ter so se morali umakniti v smeri proti Jaci.
O bitki na prelazu Ayerbe se poroča ofi-cijelno. da so v njej izvojevale vladne čete odločilno zmago nad uporniki. Mnogo jih je padlo, še večje število pa je ranjenih. Vladne čete so zaplenile mnogo vojnega materijala. Deli revohicijonarne armade so se v divjem begu umaknili proti Jaci. General Berencuer je izjavil, da je smatrati vojaški upor v Jari s tem porazom opornikov za končan. Vsekakor bo zelo težko prijeti in obsoditi prave povzročitelje tega upora.
NOVA FRANCOSKA VLADA
Steegova vlada hoče biti »vlada pomirjenja in sporazuma" - Med 18 člani vlade je 15 bivših ministrov in ministrskih predsednikov
Pariz, 13. decembra, AA. Predsednik Doumergue ie danes podpisal ukaz o imenovanju novih članov kabineta. Vlado sestavlja 18 ministrov in 12 državnih podtajnikov.
Pariz, 13. decembra, M. Senator Steeg je po dvodnevnih trudapolnih pogajanjih končno sestavil novo vlado Po razgovorih z voditelji posameznih strank je snoči ob 19.30 sporočil predsedniku republike, da sprejme mandat za sestavo vlade. Ker so pred tem radikalni socialisti po dolgotrajni debati podali izjavo, da ne odklanjajo več sodelovanja z zastopniki Tardieujeve skupine, je bil s tem položaj Steega znatno olajšan Po pozno v noč trajajočih pogajanjih je senator Steeg ob 2 zjutraj definitivno sestavil listo nove vlade ter jo še v teku noči predložil predsedniku republike, ki jo ie takoi odobril. Nova vlada ie sestavljena takole:
predsedništvo in kolonije Steeg. (radikal) notranje ministrstvo Leysues, (levičarski republikanec Tard!euove skupine) vojna mornarica S^rrant f<-ad:ka!) nošte ir. tele-srraf fnntiet (r"d:kal). narodno zdravie 0"eji»He (ra^k^O nravd^i Cheron. cent-rum. zunanji t>o«T\RHand (socialni republikanec). finance German M*rt'n. (levičarski centrum skupina Lonchenr) nroračun
Palmade (radikal), vojska Bartbou. (centrum), prosveta Cbautemps, (radikal), trgovina Loucheur. (levičarski centrum) poljedelstvo Boret, (centrum), javna dela Da-ladier. (radikal), zrakoplovstvo Painleve, (socijalističnj repulikanec). trgovinska mornarica Danielou (levičarski centrum), delo Grin^a (levičarski republikanec), pokojnine Thomyre (levičarski republikanec Tardieuove skupine.)
Približno v enakem razmerju so razdeljena tudi mesta državnih podtajnikov Med člani kabineta je pet bivših ministrskih predsednikov in deset drugih ministrov; samo trije člani kabineta so prvič ministri Od dosedanje Tardieujeve vlade so ostali v Stee-rovem kabinetu samo trije člani
S kako večino bo razpolagala nova vlad? v parlamentu Se t povsem jasno Niso še namreč »fse ckupine ki so zastopane v vladi dale svojega pristanka in posamezni ministri so stopili v vlado bre" od^br^nja svojih uarla-mentarnih frakcij Tako se na primer Tardieuieva skupina ni izjavila za brez-ooarojno sodelovanje v novi vladi Današnji listi poudarjajo, da bo -vnela Steegova vlada proti sebi močtn desničarsko opozicijo, v kateri bodo ?dru-ženi srednji in skrajni desničari S'ej ko Dre* oa ie vlada nonolnom i odvisna
od radikalnih socialistov.
Nova Steegova vnada se je danes ob 10. dopoldne predstavila pr:ds3dniku republike ter je pri tej priliki tudi prisegla Parlamentu se bo predstavila na prvi prihodnji seji bržkone orihodnji četrtek.
Pariz, 13. decembra, s. Novo ministrstvo je imelo danes svojo prvo sejo, na kateri je proučilo notranji in zunanji položaj. Ministrski predsed.uk Steeg je obiskal bivšega ministrskega predsednika Tardieua. Nova vlada se bo najbrže v četrtek predstavfa zbornici in senatu. Steeg je izjavil lovinarjem, da bo nova vlada delovala za pomir-jenje m sporazum. Možje, ki jo sestavljajo, so najboljša garancija, da jim bo to uspelo.
Prva kriza
Pariz, 13. decembra, s. Skupini radi-kalno-socialne levice pripadajoči državni podtajnik za zrakoplovbo Riche je poslal ministrskemu predsedniku pismo. v katerem preklicuje svoj pristanek za vstop v vlado, češ da ni bil izvršen sporazum med republikanskimi skupinami na podlagi dnevnega reda, ki je bil sprejet v zbornici. Mesto državnega podtajništva za zrakoplovbo baje ne bo zasedeno na novo.
Krstna slava Nj. Vel. kralja
Svečana služba božja na dvoru ob prisotnosti vse kraljevske rodbine, članov vlade in odličnih predstavnikov beograjske družbe
Carinska pogajanja Madžarske in češkoslovaške
Pogajanja za ureditev spornih trgovinskih vprašanj se nadaljujejo v Pragi - Republikanski klub proti podaljšanju trgovinske pogodbe
da zunanjemu odboru poročilo o stanju pogajanj z Madžarsko, pri čemer je izrazil bojazen, da more prit, do gospodarske vojne z Madžarsko, ki bi še bolj poostrila sedanjo gospodarsko krizo. Predsednik je odgovoril, da bo sporočil to željo zunanjemu ministru in da pričakuje, da bo zunanji minister ali njegov zastopnik o tem poročal, če bo pred božičem še kaka seja zunanjega odbora.
Trgovinsko-politični odbor centrale češkoslovaških trgovskih in obrtniških zbornic je prav tako včeraj razpravljal o trgovinskih pogajanjih za Madžarsko. Poročal ie o njih svetnik trgovinskega ministrstva dr Friedmann, pri čemer je poudarjal, da se je na češkoslovaški strani storilo vse, la se doseže vsaj začasna ureditev spornih nrašam ter nrenreč' brezpogodbeno sta-ije ki bi moglo občutno škodovati interesom obeh držav Izražena ie bila želja, naj * po tej poti postopa nadalje. Praga. 13 decembra h Davi je prispela Prago madžarska delegacija pod vodstvom oblaščenega ministra Nickla Ob 10. do-ildne so se pričela pogajanja s češkoslo-iškimi delegati ter so trajala ves dan. Ko-mnike o pogajanjih in rezultatih doslej še ni bil izdan.
Praga, 13. dec. d. Madžarska vlada je spre jeia povabilo češkoslovaške, naj odpošlje v Prago svoje zastopnike k osebnim pogajanjem za ureditev carinskega spora. Madžarska delegacija ie pod vodstvom izrednega poslanca in pooblaščenega ministra ar Nickla snoč; uidi odpotovala v Prago.
Poslansk klub republikanske stranke je imel včeraj sejo. na kateri je razpravljal predvsem o trgovinski pogodbi z Madžarsko O stanju sedanjih pogajanj sta poročala ministrski predsednik Udržal in minister za kmet jstvo Bradač Klub je sprejel sklep v katerem se izraža pripravljenost za pogajanja z Madžarsko, izrecno pa poudarja da ie treba pri njih računati z zaščitnimi zakoni za domače kmetijstvo in da more stranka samo pod tem pogojem pristati na morebitne dogovore Pod nobenim pogojem ni prpravliena dobrit oodaljša nja sedanje trgovinske pogodbe Med zaščitne zakone spadajo predvsem spomlad sklenjene carine za žito in živino, kakor tud zakon o uvoznicah in zakon o mešanj-moke
V zunanjem odboru parlamenta je včera nemški socialni demokrat Polil mterpelira predsednika Tomaška o možnosti, da se po-
Beograd, 13. decembra, p. Danes dopoldne se je vršila na dvoru svečana Droslava kraljeve krsne slave Sv Andreja Prvozvanega. Cerkvene obrede je opravil v dvorni kapeli p«trijarh arnava ob a^sten'"' v^kih cerkven h dostojanstvemkov. Sit žbi božji so prisostvovali Nj. Vel. kralj in kraljica, prestokmadednik Pe+er. kraljeviča To-mislav in Andrej, nadalje, rumunska kra-ijica-mati „Msnja. prir^sa Iieana. princ Pavle, knegtftja Olga in 'princesa Marina, sestra kneginje Olge. Prisotni so
bih nadalje vsi člani vlade z ministrskim predsednikom generalom Zivkovi-čem na čelu ?r številna civilna !n vojna dvorna suita, večje število oficirjev
družili	k' -'tlČd
izvrgli I'" V»l. kralj, prestolonasled
~>-»tpr	;n	rorlnv kralie-
garde Po končanem cerkvenem obredu so vsi navzoč' čestital' Ni Vel v'a'iu nakar i« vi3 7a rvnvabHene te p-irejena zakuska V dvorno knji-ro se je vpisalo ogromno število zastopnikov obla ti in raznih organizacij.
Pred okovo trgovinskih pogajanj s ČSR
Pogajanja se bodo v kratkem pričela v Pragi - Ugodno in optimistično razpoloženje na obeli straneh
Beograd, 13. decembra r. »Politika« poroča, da so priprave za obnovo trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Češkoslovaško v polnem teku. V zunanjem ministrstvu se že sestavlja delegacija, ki bo odpotovala v Prago, kjer se bodo vršila pogajanja. V kratkem odpotuje v to svrho v Prago načelnik ministrstva za poljedelstvo g. Pilja. ki je sodeloval pri vseh dosedanjih konferencah agrarnih držav in ki bo bržkone načeloval naši delegaciji.
Kakor zatrjujejo v informiranih kro-srili. je položaj za obnovo pogajanj med Jugoslavijo in Češkoslovaško izredno ugoden. Tako v Beogradu kakor v Pragi posvečajo temu vprašanju največjo pozornost. Težkoče. k? so obsto-iale doslej zarad' nasprotujočih si interesov jugoslovenskih in češkoslovaških asrrarnih kroarov. so v veliki meri od-straniene deloma vsled razčvščenja po-ložaia v agrarnih državah, deloma pa vsled dejstva, da poteče 15. t. m. trgovinska r>oeod'ba med Češkoslovaško ^ Madžarsko, ki je tvorila ve^Vo ov?t» za s-noramm ^ed Jugoslavijo in Če-
ŠkoslovaSVn 7ah+eve Jo jfh je stavila
Madžarska za obnovo trgovinske pogodbe. so za Češkoslovaško nesprejemljive in zaradi tega se v Pragi forsira obnova pogajanj z Jugoslavijo, ker pričakujejo. da bo ta sporazum v velik; meri vplival na Madžarsko in jo prisilil k popustljivosti.
Kar se tiče sklepov konferenc agrarnih držav, po katerih bo vezan uvoz industrijskih proizvodov ' na izvoz agrarnih oridelkov, pri pogajanjih s Češkoslovaško ti sklepi ne predstavljajo o bmh težkoč	^!ieno ie. da mo-
ra Češkoslovaška uvažati velike količine koruze in pšenice le rži pridela sama toliko, da jo lahko izvaža. Na tej bazi bo po mnenju praških in beograjskih kroeov sporazum lahko dosegljiv Tudi češkoslovaški agr^rci. ki so sprva izražali bojazen, da bo agrarni blok prizadel tudi Češkoslovaško, so sedaj revidirali svoje stališče in »Venkov« orizrtsva. da so zahteve atrrarnih držav s Se.škoslovaSVeea stališča minimalne in lahko izpolniive. Zaradi tega vlada na obeh straneh na-"bo'iše raznoloženie v pričakovatiiu. da bodo pogaiania tekla naglo in glad'"
Olajšave za plačevanj! davčnih zaostankov
Navodila finančnega ministra za izvajanje sklepov vlade o olaišaniu Dri plač^vaniu zaostalih davkov
Beograd. 13. decembra, p. Finančni minister je izdal vsem podrejenim davčnim uradom podrobna navodila glede izvajanja sklepov seje ministrskega sveta, ki se Je vršila U. t. m. pod kraljevim predsedstvom na dvoru, v kolikor se nanašajo na spremembo davkov in trošarin. V glavnem odrejajo ta navodila:
Davčni ostanki po starih zakonih o neposrednih davkih ter davku na poslovni promet do konca leta 1930 <-e morejo poravnati v enakih obrokih v največ petih zaporednih letih, počenši od 1. januarja 1931. in sicer v tem-le redu:
1.)	Odplačila v letu 1929./30 so izvzeta od zakonskega predpisa ter gredo prednostno na račun oddolžitve zadolženih davkov po novem zakonu-
2.)	ako so s temi odplačili pokrite zadolžitve. odnosno davki po novem zakonu za 19?9 '30.. se bo nrP=ežek. ki ostane, odbil od dolga iz leta 1928.. ostanek na se bo smatral kot davčni dolg po starem zakonu:
3.) ako odplačila v 1929./30. ne po-
krijejo zadolžnega iznosa po novem zakonu, se bo smatrala kot davčni dolg po starem zakonu ona vsota, ki je prenesena Iz leta 1928.;
4.) tako dobljena vsota zadolžitve po starih zakonih se bo razdelila na pet enakih delov, od katerih je treba prvega plačati na vsak način najkasneie v teku leta 1931.. drugaga najkasneie v teku 1932.. tretjega najkasneje v roku 1933.. četrtega mikasnp je v roku 1934. in petega najkasneie v ro ku 1935.:
5.1 vsak del se mora plačati v dveh pol letnih obrokih, in sicer prvi najkasneie do 15. avgusta drugi pa do 15 novembra vsakega zadevnega leta;
6.) za tako dobljene vsote zadolžitve po starih zakonih «e bodo računale 3% obrest; od dneva zapadlosti.
Zadolžitve po novem davčnem zakonu ^ v nikakršnem nrimeru ne mo^e-o «n-emo niti v tu navedena obročna plp^l-i in y nje ne velja znižana obrestna mera po 3 %
Marinkovič v Atenah
Atene, 13. dec. AA. Minister dr Marin« kovic je posetil danes Akropolo in atenske muzeje. Opoldne je priredil njemu na čast češkoslovaški poslanik dr. Vavriček kosi* lo, kateremu so prisostvovali tud naš po« slanik g. Vučkovič in osobje našega posla« ništva.
Popoldne je priredil rumunski poslanik čajanko na čast dr Marinkoviča. L'de1ežili so se je Venizelos. zunanji minister Miha-lakopulos in druge odlične osebnosti.
Pogajanja z Avstrijo za delavsko konvencijo
Beograd, 13. decembra. M. V zunanjem ministrstvu se je vršila danes konferenca med zastopniki zunanjega ministrstva in ministrstva za socialno politiko, na kateri se je razpravljalo o pogajanjih za sklenitev konvencije med Jugoslavijo in Avstrijo glede medsebojnega zavarovanja delavcev za primer bolezni in nezgode po vzorcu konvencij sklenjenih z Nemčijo in nekaterimi drugimi državami. Pogajanja se bodo pričela 15. t. m. na Dunaju. Našo delegacijo tvorijo: dr. Vladimir Katičič, načelnik sanitetnega oddelka ministrstva socialne politike, dr. Radovan Matjašič, direktor Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, Milivoj Naumovič, tajnik zunanjega ministrstva, dr. Mirko Tujkovič, šef odseka ministrstva socialne politike, in Pavel Neškovič. šef administrativnega odseka direkcije rečne plovidbe.
Mednarodno agrarno posojilo
London, 13. decembra. M. V tukajšnjih informiranih krogih se doznava, da se bodo v kratkem pričela pogajanja za emisijo velikega mednarodnega agrarnega posojila pod protektoratom Društva narodov. Pogajanja se bodo pričela bržkone v začetku januarja. Posojilo bi se razdelilo med Jugoslavijo, Avstrijo, Madžarsko, Rumunijo, Poljsko in Bolgarijo po gotovem ključu in bf se moralo uporabiti izključno za povzdigo kmetijstva in omiljenje agrarne krize. Ni še rešeno vprašanje, ali bo posojilo emitirala nedavno ustanovljena mednarodna banka »Banka za zemljiški kredit« v Amsterdamu ali pa mednarodna ret>araci?ska banka.
Naš častni konzul v Solnosradu
Beograd, 13. decembra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za častnega konzula v SoTnogradu bančai direktor Robert Milan Aleksander.
Zagrebški mestni proračun
Zagreb, 13. decembra n. Mestni finančni odbor je sestavil proračun za prihodnje leto, ki znaša 134 milijonov dinarjev. Poleg tega je določenih še nadaljnjih 80 tisoč za investicije.
Znižanje cen elektrike v Zagrebu
Zagreb. 13. decembra n Dar.es je mestni plinsko-električni odbor sklenil znižati cene električnemu toku v Zagrebu. Industrija bo plačevala od 80 par do Din 1.30 za kwh in se bo cena ravnala po skupni rabi. Kdor bo rabil mnorro toka bo Dla-samo po 80 par kwh kdo- pa manj, "O 1.30 Din Za obrt so bile določene cene nd 1.50 do 2 Dir zh kwh. KJor rabi na eto 10.000 kwh bo plačeval tok do 2 Din, '1 10 do 20 tisoč k-wh do 1 80 od ?0 do ,r> tisoč bwh Din 1.60 od 30 do 40 tisoč "'h 1.50 Din in nad 50 000 kwh toliko '*or industrija. Za zasebna stanovanja e določena cena 4 Din za kwh. dočim je 'taia doflei 5 Din Za industrijo ie bila cena doslej 2.50 Din, za obrt pa 3 Din.
Marinkovičeva grška pot
Ljubljana. 13. decembra
Živimo v nemirni dobi, v kateri spremlja svet nestrpno in nezaupno vsako važnejšo akcijo v mednarodni politiki. Skoro vsak dogodek, ki količkaj obrne nase pozornost vnanjega sveta, se smatra za senzacijo, za dogodek, ki potneni v zgodovini novo razpotje. To velja zlasti za razne diplomatske posete, ki so postali v zadnji dobi zelo pogosti. Nihov pomen se cesto pretirava. navadno seveda s to ali ono prozorno tendenco Četudi je očividno. da so taki senzacionalni komentarji večinoma neutemeljeni ali vsaj močno pretirani, vendarle vzbujajo vznemirjenje in dajejo povod za vedno nove vesti.
Precej drugače je z atenskim obiskom našega zunanjega ministra. Ako govorimo o njem in konstafiramo njegovo važnost, se nam ni treba bati, da bi pretiravali. Pomen Marinkovičeve poti v Atene in izredno svečanega in prisrčnega sprejema je očividen in ga razume vsa zainteresirana Evropa.
V zvezi s posetom sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova v Milanu in turškega zunanjega ministra Ruždi beja v Rimu so se pojavile napovedi o snovanju nekakega vzhodnega bloka, iz katerega naj bi bila Jugoslavija izključena. Nas so zanimale posebno vesti, da bosta v tem novem bloku tudi Grčija in Turčija, saj bi uresničenje te napovedi znatno spremenilo položaj v jugovzhodnem delu Evrope. Vsak. kdor nožna mednarodne odnošaje v tem predelu. je moral vedeti, da so te fantastične vesti docela neutemeljene, vendar pa so vsi prijatelji konsolidacije Balkana z iskrenim zadoščenjem sprejeli vest. da bo jugoslovenski zunanji minister posetil Atene. Kajti po pravici se ta poset smatra kot najzgovornejši in najodločnejši demanti onih neosno-vanih govoric. In v tem leži na zunaj, za širšo evropsko publiko, poglavitni pomen Marinkovičevega atenskega potovanja.
Prisrčni sprejem, ki ga je bil deležen Marinkovič v Grčiji, in velike &rško-ju-goslovenske manifestacije, ki se vrše te dni v grški prestolnici, ta pomen Martnkovičevih grških dni le še_ pod-črtavajo. Iz njih odseva tolika afirma-cia grško-jugoslovenskega prijateljstva in zavezništva, da srnico tega pač ne more nihče več misliti na to, da bi Grško spravlial v kakršnokoli nasprot-stvo z Jugoslavijo.
Tudi brez te nove in krepke afirmacije bi mogel to storiti le, kdor bi hotel nalašč slikati položaj drugačen kako* je. Dokler je na Grškem na krm:'^ izkušeni in preizkušeni Venizelos, se m treba ban. da b. b:v v Atenah distopni za kaktšnekoli avanturistične kombinacije in intrige na škodo Jugoslavije a. kake dr-tge balkanske države. Sat je bi Venizelos med davnimi usianoytte'u zgodovinske balkanske zveze, ki je položila temelj za svobodo balkanskih narodov. In tudi današnja grška zunanja politika najbolj forsira ravno zbhze-vame med državami na Balkanu ;n v njegovi neposredni soseščini. Dovolj je. ako v tem pogledu opozorimo na atensko balkansko konferenco, ki je vz. ala vso podporo in zaščito grške vlade.
Ta politična linija pa ni le Vemzelo-sova: tudi vsi ostali sodobni grški državniki se priznavajo k njej in imajo v zunanii politiki iste smernice. Da odobrava te smernice tudi grška javnost, se je na dovolj manifestanten način znova pokazalo baš te dni za atenskega bivanja ministra Marinkoviča. Nihče v Evropi ne more prezreti tega dejstva
Milijardni deficit Italije
Italijanski finančni minister priznava, da je finančni položaj Italije brezupen - H>eficit v državni blagajni je dosegel že sedaš tri milijarde lir
tudi državni dohodki. Vlada često intervenira v korist narodnega gospodarstva, da ohrani zdrave produktivne sile naroda. To pa zahteva seveda tudi težke finančne žrtve. Kar se tiče brezposelnosti, ki sta jo
Rim, 13. dec. M. V zadnjem času se je pojavilo v fašističnem tisku več ostrih na-pov na finančnega ministra Moscognija zaradi slabega stanja državnih financ. To vprašanje je nedavno bilo na dnevnem redu tudi v fašističnem parlamentu, kjer so izjave finančnega ministra, ki je napovedal ogromen deficit v državni blagajni, vzbudile skrajno neprijetno presenečenje. Fašistični tisk sedaj razvija ostro kampanjo proti njegovi politiki. Moscogni se brani in napoveduje, da bo vlada z »železnim metrom« izmerila vse gospodarstvo tei da bo storila vse, kar se da, da se deficit v državni blagajni zniža in po možnosti popolnoma pokrije. Ta napoved iinančnega ministra pa je izzvala v tisku še hujšo polemiko. »Lavoro fascista« očita finančnemu ministru, da ni pravočasno opozoril na stanje državnih financ, marveč da se je zganil šele, ko so bile blagajne že popolnoma prazne. Deficit presega že danes tri milijarde lir in se bo do konca leta še povečal.
Senatorja Ricci in Celeschi sta na včeraj-šnii seji senata ostro nanaša finančnega ministra in kritizirala finančni položaj dr-
S tega vidika je treba presojati tudi žave. V odgovoru na te napade je finančni razmerie med Grčiio in Turčijo. Obe minister Moscogni izjavil, da svojemu ne-
* ' " davnemu ekspozeju. v katerem je napovedal deficit, nima ničesar dodati. Opozarja pa na to, da gospodarska kriza ni samo v Italiji, nego po vsem svetu. Vsled zni?*"^ proizvodnje in potrošnje so naravno padli
državi sta sosedi. Sklenili sta pred tedni tako iskren sporazum, da med njima zares ne more priti več do nesoglasij. Zato ne more nihče sumiti, da bi bila ta zveza naperjena proti komu tretjemu, naimanj pa proti državi, s katero živi Grčija v tako tesnem prija-felistvu kakor baš z Jueoslaviio. In turški zunanji mmis+er Ruždi bei sam ie nedavno kliub diplomatski vliudnosti povedal dovoli jasno, da Turčija nima nikakesra namena Darticipirati na kakršnihkoli mednarodnih komnl-otih.
S^uacija je torej iasna tudi s te strani. Kakor moramo z gotovostjo računati z grško-+urškim prijateljstvom, tako smemo tudi z gotovostjo skleDati, da nam to priia+elj-stvn nudi sigurnost, da bomo tudi mi nc+ali trajno v dobrem raT-rneriu s Turčijo.
Marinkovičev atenski obisk nornem? torej veliko afirmacijo in manifestacijo miru in konsolridaciio na Balkanu. Zato ^a z zadoščenem bale~imo in rtnzdrav-'iamo ne Ie v Jugoslaviji in Grčiji, tem-
cr^ *^Qr3 in + 11 v* srvrl '1 n jrr-orl
Evrn™. kier sfrenie za nrrn-im in prijateljskim sodelovanjem vseh evropskih narodov.
omenila govornika, je finančni minister izjavil. da vlada ne misli dajati brezposeln ii podpor. Posebni ministrski odbcr proučuje, kako bi se dali državni izdatki spraviti na najmanjšo mero. To je zelo težavno vprašanje. ki se ne da rešiti preko noči. Nedavni potres je povzročil ogromno škodo in država je morala za obnovo opustošenih krajev žrtvovati težke milijone.
Ko se je izkazalo, da bo nastal v državni blasajni zaradi vseh teh nepredvidenih izdatkov velik deficit, je vlada takoj ukrenila energične korake, da zniža izdatke. V nizu teh mer je tudi znižanje uradniških plač. Na povišanje davčnih bremen ni niti misliti. Že sedaj so dosegli davki najvišjo ilopnstno stopnjo in bo treba misliti na to. kako bi se znižali in s tem olajšala sospo-darska kriza. Misli se na davčno reformo, ki pa bi bila v sedanjem trenutku lahko usodna. Končno je finančni minister vse kritike zavrnil z ucotovitviio. da je kredit Italiie v inozemstvu itak še mnogo trpel zaradi rovarenja sovražnikov fašizma, take kritike fašističnih poslancev pa tudi niso primerno sredstvo, da sc kredit Italiie izboljša. Treba ie skuunega dela in naporov, ila sc premagajo velike teikofe. s knfpriniT se mora boriti vlada, posebej pa še finančni minister.
»Bolgarija mora vztrajati na dosedanji poti
Govor kralja Borisa ob poklonitvi strank in izročitvi svatbenega darila Sobranja
Sofija, 13. decembra. M. Po včerajšnji seii Sobranja je kralj Boris ob 19..-.0 sprejel v dvoru predstavnike vseh strank razen socialnih demokratov in komunistov, ki so mu pri tej priliki izročili dragoceno srebrno vazo kot svatbeni dar Sobranja. Kralj Boris je izkoristil to priliko tudi za politične razgovore z voditelji strank ter je imel na navzoče daljši govor, v katerem je med drugim dejal: »Zelo sem srečen, da se zopet nahajam med narodnimi zastopniki in da lahko ž njimi izmenjam misli.« Nato je kralj naglasil težko gospo-
darsko krizo in dolžnost, da se ta problem reši: »Bolj kot kdajkoli moramo biti vsi v službi Bolgarije in delati za naš najvišji interes, to je za interes države. Ne sme se iti preko zakonov, temveč je treba z vso odločnostjo pristopiti k delu za dobrobit Bolgarije.« Bolgarija si je pridobila simpatije v inozemstvu, zato moramo vztrajati na dosedanji poti.«
Po sprejemu delegacije je bil velik parlamentaren sprejem na dvoru, kateremu so prisostvovali vsi poslanci Sobranja.
Aljehin v Mariboru
(Glej tudi poročilo na 16. strani.)
Zanimanje za simultansko produkcijo, še bolj pa morda radovednost publike, da vidi in spozna nekronanega šahovskega kralja, je bilo izredno veliko. Že ob 19.30 je bila kazinska dvorana polna publike, ki se je razvrstila okoli gračev. Vsak je imel svojo skupino navijačev. Navzoči so bili med drugimi minister v p. prof. Vesenjak. podžupan dr. Lipold s soprogo, sreski na* čelnik dr. Marko Ipavic in mnogi drugi dostojanstveniki.	>
Dr. Aljehin je prišel v spremstvu pred= sedniika' mariborskega šahovskega kluba, sodnika g. Kramarja in šahovskega moj« stra Vasie Pirca ter saveznega tajnika M r--ka Magdiča iz Zagreba ob 20.10 v dvora* no. Številno občinstvo gi je pozdravlja o z viharnimi živijo vzkliki in ploskanjem. Po kratkem pozdravu predsednika šahovs skega kluba g. Kramarja je izrazil dr. AL jehin svoje obžalovanje, da ne more ana= lizirati vsaj ene izmed razmeroma zelo za* nimivih svojih partij v Ljubljani: v na-, domestek pa je dodal nato kar kteristiko neke svoj simultanske partije, ki jo je imel pred kratkim na Dunaju in katere sicer ne prišteva med svoje prvovrstne igre. vendar pa je zelo zanimiva zaradi kombinacij in žrtev, s katerimi je izvoje* val zas'.uženo zmago. Občinstvo je ves čas z zanimanjem sledilo njegovemu preda* vanju in mu priredilo ob koncu prisrčne ovacije.
Ob °0 44 je pričel nato simultanko proti 29 i<rraeem. Po daljšem času je nastopil zo pet na šahovski pozornici znani naš sahit.' France Poljanec iz Ljutomera, pri svoji deski ie sedel zamišljen tudi bivši močni ljubljanski šahist Drnovšek, za boj so bili pripravljeni tudi znani mariborski sahis i prof Stupan. bančni uradnik Ostatovic. ck vetnik dr. Slokar. znani naš pedagog pror. dr Ž^eč prof. Sila in podpornik maribo -skega'" šahovskega kluba tovarnar Dervu-šek.	--
Za prvo potezo si je izbral svetovni prvak najrazličnejše načine.
Nadaliniih pet potez je izvršil z izredno naglico. Absolviral jih je v štirih minutah. Šele pri šesti potezi se je za trenutek ust: -vil pri Horvatu, dr. Žgeču, posebno pa pri Poliancu. Z nekaterimi igrači pa je ab- il-viral med tem tudi po dve do tri poteze zaenkrat. Na nekaterih deskah so se P" osmi potezi že pokazali prvi obrisi bližajočega se odločilnega napada na kraljevo kr-lo. Tako ie Aljehin v osmih potezah ugrabi! Pintariu kraljico. Ob 21.30 je bila v cek": situacija še nejasna in je vse z nestrpnost o pričakovalo prve njegove žrtve.
Ureditev mednarodne rečne plovbe
Sklenitev treh važnih konvencij v okrilju Društva narodov
Beograd, 13. decembra AA. Konferenca za mednarodno rečno plovbo v Ženevi je končala svoje delo glede razprav o konvencijah glede rečne plovbe /n sprejela tri konvencije. To so: 1. konvencija o povračilu škode, nastale ob priliki trčenj rečnih parnikov. 2. konvencija o registraciji rečnih parnikov in 3. konvencija o pravici izobešanja zastav na rečnih parnikih.
Prva konvencija o povračilu škode pri trčenju parnikov je izdelana na podlagi bruseljske konvencije o povračilu škode ob priliki trčenj na morju. Razlikuje se od omenjene konvencije le v toliko, da so v njo sprejete nekatere odredbe glede posebnih razmer v rečnem prometu.
Druga konvencija o registriranju rečnih parnikov odreja mednarodne obveze registriranja parnikov, pri čemer velja načelo, da se registracija, izvršena s strani ene države, prizna tudi od vseh ostalih držav
Izpremembe v vodstvu francoske vojske
Pariz, 13. dec. d. V vrhovnem vodstvu francoske vojske se bodo baje izvršile te* meljite izpremembe, ki se spravljajo v zve* podpisnic. Sera spadajo tudi tovorni čolni, i zo z gotovimi stratagienimi načrti. Dose* plovna dvigala, parniki za čiščenje strug danji šef generalnega štaba _\yeygana, ki itd. Ta konvencija daje podlago za tako | mu pripisujejo z^fcluge za rešitev rou»K« zvane rečne hipoteke, to je hipoteke na te-	* '	•	imenu
melju rečnega prava. Istočasno določa postopek pri izvrševanju sodb, vodstvo poslovnih knjig itd. Posebno važne so odredbe, ki se tičejo izvrševanja sodb za par-nike ,ki plovejo pod tujo zastavo v teri-torijalnih vodah kake druge države. Praktična svrha te konvencije je omogočiti čim cenejši hipotekami kredit.
Tretja konvencija naglasa, da se mora pravica izobešanja zastav na rečnih parnikih smatrati kot znak nacionalne pripadnosti dotičnega parnika.
Prvo in drugo konvencijo so podpisale sve države, dočim 'retje konvencije niso podpisale Nemčija in nekatere druge države. Naša država je podpisala vse tri konvencije.
Jugoslovensko-madzarska trgovska zbornica
Beograd, 13. dec. AA. V svrho razvoja čim intenzivnejš h trgovskih zvez med na* šo kraljevino in Madžarsko se je osnovala jugoslovensko*madžarska trgovinska zbor* niča, katere sedež bo v Budimpešti Dela pri organiziranju te zbornice se nagibajo h koncu. Že ta mesec začne zbornica po* slovati.
Zbornica ima v svojem programu po* speševanje zvez med jugoslovenskimi in madžarskimi oblast vi, trgovci in industrij* ci. Svojim članom bo zbornica dajala urad* na obvestila o zakonih obeh držav, dalje jih bo informirala o pravnih vprašanjih in j:m dajala nasvete in informacije. Organi* zirala bo tudi stalne razstave vzorcev ju* goslovenske in madžarske proizvodnje in posredovala pri morebitnih ponudbah in povpraševanju po blagu. Dalje bo objav* 1 jala sezname blaga, po katerem je povpra* sevanje in dajala navodila o nakupih in prodajah. Zbornica bo tudi posredovala v vseh carinskih in prevoznišk h vprašanjih in vodila nadzorstvo nad izvajanjem carin* skih tarif. Pri škodah pri prevozu bo po* sredova!a za povračilo škode. Kadar poj* de za večje kredite, bo zbornica dala in* formacije o imovinskem stanju prizadetih oseb.
Naposled bo zbornica ustanovila tudi informacijski odsek, ki bo dajal točna po* ročila trgovske pnrode. Izdajala bo tudi perijodičen bulletin v obeh jezikih, ki bo imel nalogo pospeševati trgovske odnošaje Tako bo tudi stremela za tem. da zainte* resira trgovino in ji daje čim več ugod* nosti v medsebojnem stiku med trgovci, zlasti v tem zmislu. da bo poiskala nove vire za blago in možnost novega plasmana proizvodov in pridelkov iz obeh držav.
Izvoz naše živine v Francijo
Beograd, 13. dec. AA. Naše poslaništvo v Parizu je dobilo od francoskega polje* delskega ministrstva glede uvoza naše ži vine v Francijo naslednje obvestilo: Uvoz goveda, ovac in svinj je dovoljen
pred boljševiško Rusijo, bc baje imenovan za generalisima francoskih vojaških sil na kopnem. Namesto njega bo postal set ge* neralnega štaba general Damelin, maršal Petain pa bo odšel v pokoj. \Veygand uzi* va sloves strokovnjaka v vzhodnih m juz* novzhodnih vojaških vprašanjih.
Mussolini o prazniku 20. septembra
Rim, 13. dec. s. Zbornica je sprejela na današnji seji zakonski osnutek o izpre* membi narodnih praznikov. V debati jj: zastopal poslanec Gar baldi stalisce. da bi bilo treba, če se je uvedel 11. februar kot narodni praznik, pustiti tudi 20. septem* ber kot praznik Ministrski predsedlnik Mussolini je v odgovoru izvajal med dru* gim :»Na dan 11. februarja hočemo slaviti tudi spomin na dogodke, po kater h nam ie bila zakonito in po mirovnem potu pri* znana posest Rima. Če bi še dalje slavili 20. september, bi bilo to nelogično Slaviti hočemo zmago in mir. ki sta že Ponesla blagoslovljene rezultate Če bi ohranili 20.
samo tedaj, če je živina poslana naravnost	I	september kot narodni praznik, bi se zde*
v klavnice v Parizu. Strasbourgu Modam.	I	lo. da nismo gotovi svoje stvari. Naša
Metzu in Mulhousu, ako gredo pošiljke po	stvar pa je v dvojnem oziru popolnoma go*
1________ .. XT__.________i	. i	I	• •________w;	!n r»r» niči
Madžarski dramatik v Beogradu
Beograd, 13. decembra p. Davi je prispel semkaj odlični madžarski dramaturg Arszami. Njegov prihod je v zvezi s pogajanji z jugoslovensko avtorsko centralo v svrho medsebojne zaščite interesov dramskih avtorjev. Beograjsko gledališče bo njemu na čast uprizorilo jutri kako madžarsko dramo, literarni krogi pa posvečajo gostu vso pozornost. Penklub mu je nocoj priredil večerjo.
kopnem, v Nantesu pa, ako gredo po mor* ju. Klavnice v Reimsu in Boulognu spreje* majo samo ovce. Ovce in svinje se lahko pošiljajo preko vseh carinarnic, ki so od* prte za uvoz živine. V vsakem primeru sme prevoz čez Italijo iti v Francijo samo čez carinarnice v Breuillu, Modani in Ven* timigli. Živina mora imeti izkaz uprave krajevnega oblastva o izvoru in izpriče* valo, da ni bilo zadnjih 6 tednov v dotič* nem kraju nikake nalezljive bolezni na ži* vini dotične vrste. V izkazu mora biti na* vedeno število živine in njen opis. Izkaz ne sme b ti starejši od 3 dni pred oddajo živine na vožnjo. Vrhu tega je živina pod* vržena veterinarsko*zdravstvenemu prefile* du na uvozni postaji. Jugoslovenskim iz* voznikom ni treba zahtevati nikakega po« sebnega dovoljenja za uvoz blaga, če so izpolnili vse naštete pogoje.
Hud karambol v Beogradu
Beograd, 13. dec. p. Danes popoldne se je pripetila na vogalu Poincarejeve in De* danske ulice težka nesreča, ki pa po sreč* nem naključju ni zahtevala človeških žr* tev. Težko obložen tovorni avtomobil se je z vso silo zaletel v tramvaj. Udarec je bil tako silen, da se je avtomobil prevrnil, sprednji del tramvaja pa je popolnoma demoliran. Sprevodnik tramvaja se je re* šil s pravočasnim skokom z vozila. Šofer avtomobila je odletel v velikem loku, a padel je srečno na kup peska, ter se mu razen par neznatnih prask ni zgodilo nič hudega.
Ugodna bilanca beograjskega tramvaja
Beograd, 13. decembra p. Bilanca Beograjskega tramvaja izkazuje v enajstih mesecih letos 64 milijonov dinarjev dohodkov, 56 milijonov več ko v lanskem letu. Prodanih jf> bilo 43 -nilijonov kart, pri čemer se seveda najbolj pozna ogromni poset ob priliki vsesokolskega zleta.
tova in sicer na podlagi pogodb in po naši trdni volji Pomena dneva 20. septembra nočemo zmanjšati, ker se je z njim priče* la v Italiji zgodovinska doba.
Veliki izgredi v Bombavu
Bombay, 13. dec. s. Neznani storilci so vdrli v veliko skladišče na trgu, kjer so bili včeraj nemiri, izropali inozemsko bla* go ter ga javno zažgali Ponoči je bilo v tem mestnem delu vse razburjeno. Mnogo ljudi je prihitelo iz sosednih okrajev in pričelo demonstrirati. Policija je nastopila proti množici z gumijevkami in jo raz* gnala. Osem oseb je bilo ranjenih, med njimi neka ženska.
Einstein o Hitlerju
Newyork, 13. decembra. Semkaj je prispel profesor Einstein. Na vprašanje, kaj meni o narodnih socialistih v Nemčiji, je dejal, da je Hitler prišel do moči na račun praznih nemških želodcev in da bo njegova slava takoj otemnela, čim bodo nastopile v Nemčiji normalne razmere.
Vzgoja nemških komunistov v Moskvi
Berlin, 13. decembra d. Svoječasno je odpotovalo večje odposlanstvo prepovedane zveze rdečih bojevnikov v Rusijo. Odposlanstvo je štelo 129 oseb ter je bilo z vsemi potrebščinami bogato preskrbljeno. V Rusiji je bilo razdeljeno v tri od-Mke. En del je bil poslan v Sibirijo, drugi v Kavkaz, tretji pa je ostal v Moskvi, kjer je bil vojaško izvežban. Vežbanje v Moskvi se je vršilo pod poveljstvom nekega Trebeja tako temeljito, da se je oddelek v zadnjih dneh očitno uprl ter se branil izvrševati službo. Posredovati je moral vodja v Rusijo došlih rdečih frontnih bojevnikov Leow, da jih je pomiril. Trebeja označujejo ruski vojaški krogi kot izvrstnega vojaškega vzgojevalca.
Hud mraz v Nemčiji
Berlin, 13. decembra. Po večdnevnem meglenem vremenu je temperatura padla v ravnini na ničlo. V nemških gorah je še povsod zima. V južni Bavarski sneži. Gore so skoraj do vznožja pokrite s snegom. V Schwarz\valdu in v Sredogorju vlada huda zima. V drugih delih Nemčije je večinoma oblačno. Za letos napovedujejo hudo zimo, ker se bliža iz Rusije zelo mrzel val, ki je dosegel že vzhodno Prusijo.
Prepoved naseljevanja v Braziliji
Rio de Janeiro, 13. decembra d. Brazilski minister dela je odredil zaradi omilje-nja brezposelnosti, da se začasno ustavi vsako naseljevanje v Brazilijo. Brezposelnost se namreč širi tudi v Braziliji. Samo v glavnem mestu Rio de Janeiro, ki šteje okrog 1,200.000 prebivalcev, cenijo število brezposelnih na 60.000.
Blago iz železne tkanine
Newyork, 13. decembra d. Na kongresu inženjerjev kemije je poročal inž. Ellis o pričetku produkcije zammive nemške iznajdbe, do katere si je pridobila pravico ameriška industrija. Gre za izdelavo voljnega, kovinasto bleščečega, neobrabljivega blaga, ki se bo izdelal iz finih železnih vlaken in ki se bo lahko uporabljalo tudi za oblačilne namene.
Usmrtitev treh banditov z ejektriko
Ne\vyork, 13. decembra AA. oanes ?o usmrtili na električnem stolu v Sing-Sin-gn tri bandite. in sicer Bolgerja, starega 19 let, Butlerja (20 let) in Fernandija (22 let), ker so umorili nekega lekarnarja v okolici Longislanda.
Velika nesreča na zagrebškem kolodvoru
Zagreb, 13. decembra n. Danes ob 4. popoldne se je pripetila tragična nesreča na glavnem kolodvoru. Po :zstopu potnikov iz karlovškega vlaka so ostale še tri žene na peronu. Ko je vlak odpeljal, je vse tri povozil. Usmrčena je bila Katica Bučarjeva iz Prvice, sr. Jaška, dalje je bila težko poškodovana in najbrž ne bo ostala pri življenju njena prijateljica Marica Milešinčičeva, ki so jo vlekla kolesa 20 m daleč in ji odrezala levo nogo, zdrobilo prste desne roke ter strahovito poškodovala po vsem telesu. Težko je bila poškodovana tudi tretja potnica Dragica Vla-šičeva, sestra prej imenovane Katice Bučarjeve. Kolikor je ugotovljeno, so bile po-nesrečenke same krive tega tragičnega dogodka.
Hmeljski trg
Žatec, 13. decembra, h. Žateški hmeljski trg je bil v preteklem tednu zelo slab. Po* sred ovalni nakupi češkoslovaškega hmelj* skega sindikata niso mogli v svojem ome* jenem obsegu preprečiti prenaglega ponu-jania blaga. Ker na deželi skoraj m večjih kupcev, padajo polagoma cene. To pada* nje pa je v ostalem opaziti po vsem sreds njeevropskem hmeljskem trgu, čeprav ne tako izrazito, ker so bile v drugih krajih velike množine hmelja razprodane iz prve roke. Tudi zakon o kontingentaciji nem* škega hmelja v nemških pivovarnah je de* loma kriv tega padca. Tudi francoski go* jitelji hmelja hočejo doseči sličen r-.kon, tako da je tudi tamkaj pričakovati pre* senečenja. Samo v Angliji so se cene hme* 1 ju ustalile, vendar le pri slabših vrstah, ki po končani žetvi še niso bile prodane. Dmašnje cene v Žatcu so bi!e 250 Kc do 450 za 50 kg. Do petka je bilo v Žatcu ži* gosanih okoli 106.000 stotov žateskega hmelja letošnje letine.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, spremenljivo, z zmerno tempe, a-turo. — Situacija včerajšnjega dne: Na vernovzbodnem delu kontinenta leži vifok pritisk, dočim prehaja preko severr.t-ua pola in centralnega dela kontinenta pod ro je nižjesa pritiska, ki je deloma zavzel ■'.<• tudi južno Evropo in z njo naše kraje. Tu v zapadni Evropi ie višji pritisk. Morje i" bilo v gornjem Primorju mirno, v južnem valovito ali nemirno. Temperature so znatno porasle samo v višjih krajih, sicer (••' so ostale nespremenjene ali pa padle od T <lo 2 stopinje.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Prehodno boljše, pozneje negotovo vreme. Morda bo pritisnil mraz s snegom.
Katera dama ne bi hotela sprejeti
darila od Elizabeth Arden?
Elizabeth A»den sloviti Ve-netian-preparati — kreme, pudri, sredstva za okrepitev kože, ki podele dami lepoto
-jobodo prijetno presenetili-za božič! Elizabeth Arden ima darila za vsako damo, karkoli si želi za božič. Leootično omarico iz pološ-čene kovine, z vsem priborom za negovanje lepote. Poudre Ardena. O-Bov Compacts, Vc-netian Notver Poudre, Arde-nette - ljubka doza za puder: to so darila, ki jih Vaše bistroumje pri izberi ne more prezreti.
Elizabeth Arden Venetian preparati se dobi samo v
DROGERIJ1 ADRIJA
Mr. ph. S. Borčič l j u b l jana
ŠELENBURGOVA 1
Elizabeth Arden
25, Oid Bon d St, London
673, Fifth Avenue, New Vork
2. me de Ia £>alx Oari«
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
„3+1=2"
Najslajša Ufina filmska opereta Lilian Harvey, Willy Fritsch, Oskar
Karlweis, Heinz Riihnian. Krasen dopolnilni spored in najnovejši Paramountov zvočni tednik
Predstave ob 8., 5., 7. in 9. uri!
Pristopa *** k Vodnikovi družbi!
no-policijskem redu, ter sreski ekonom g. željko o sadjarstvu in o načinih cepljenja. — Čudno se nam zdi le, da ni med predavatelji našega učiteljstva, ki že daljšo dobo službuje pri nas ter pozna dobro vse nedostatke kmetijstva v našem okolišu. Učiteljstvo poučuje v šoli obvezni predmet kmetijstvo, zato smo mnenja, da bi tudi z uspehom lahko predavalo za odrasle.
Maši krap in ljudje
Slovo šahovskega svetovnega prvaka dr. Aljehina od Ljubljane
Nov umetniški dom v Pragi in slikar Tratnik
Za Božič
daruj
Kakor je >Jutro< že zabeležilo, je Zveza češkoslovaških umetnikov >Manes« v Pngi posta" ia na trnku Vltave, naspiot. Narodnemu divadlu, monumentalno zgradbo novega Lmetniškega doma. Kot svoj-časni član in razsiavljalec na razstavah »Manesa« v Pragi in na Dunaju je društvu čestital tudi naš slikar Fran Tratnik, nakar je prejel tale ljubeznivi dopis:
»Društvo češkoslovaških umetnikov »Ma-nest je prejelo z velikim veseljem čestitke, ki ste jih blagohotno naslovili ob otvoritvi našega paviljona, ki je središče naše in naš ponos. Želimo, da se uresničijo besede, ki so utisnjene nad pragom našega doma, in da bo hiša, ki je dvignjena v spomin umetnika našega patrona velikega Jožefa Manesa, postala v resnici dom umetnikov, trdnjava generacij. Zastavili bomo vse naše moči, da postane aktiven center umetnostnega razmaha sploh, v okras Pragi in da bo služil celotni državi. Presrčno se Vam zahvaljujemo za ljubezni%-e besede, za katere Vas je navdušil ta čin, ki je uresničil naše želje in nas napolnil z zadoščenjem. Prepričani smo, da ste Vi z vsem svojim srcem z nami, z našo radostjo, kajti hiša >Manesa< je odprta vsem onim, ki služijo umetnosti in lepoti. Še enkrat se Vam lepo zahvaljujemo ter Vas prosimo, da verujete našim iskrenim občutkom.« Slikar Tratnik je dogovorjen, da priredi prihodnje leto kolektivno razstavo svojih del v Pragi.
peč
Darilo, ki nič ne stane, ker se izplačuje samo od sebe.
Božična prodaja samo od 6. XII. do 6. I. proti gotovini
z 10 % božičnim popustom
ali na
ugodna obročna odplačila.
»ZEPHIR« d. d. — SUBOTICA tvornica peči in emajla. Samoprodaja: za Ljubljano: BREZNIK & FRITSCH: za Celje: D. RAKUSCH; za Maribor: PiNTER & LENARD.
Zimski kmetijski tečaj v Metliki
li'-nja, polnega gospodarskega, narodno-pro-b.ijevalnega in kulturnega dela na obmejni Sv. Ani. Mož še danes kljub svoji visok: starosti vodi kmečko posojilnico, ljudsko knjižnico, je starešina sokolske čete, ki pridno vežba telesno in duševno in koje članstvo stalno narašča, ker že tudi prebival-
Da bi se zadostilo potrebi nadaljnje iz-' obrazbe naših kmetovalcev, je ministrs-stvo za kmetijstvo odredilo, da se v zim- | skem času vršijo povsod kmetijski tečaji, I ki naj trajajo šest tednov. Novi sreski 1 kmetijski šolski odbor je sklenil, da se le-I tos vršita dva taka tečaja v Beli Krajini, i in sicer v Metliki in Črnomlju. Prvotno je ! bil ta odbor odredil da se vršita tečaja ; ob nedeljah in praznikih v popoldanskem času. Ker se je pa izkazalo, da je popoldanski čas za to neprikladen, je odbor izpremenil svojo prvotno odredbo, tako da se tečaja vršita v predpoldanskem času, od 9. ure dalje.
Prvi tečaj v Metliki je že otvorjen. Vodja tečaja je novi sreski kmetijski referent g. inž. željko. Tečaj je otvoril in pozdravil sam g. sreski načelnik Poljanec. Kot prvi predavatelj je nastopil sreski višji pristav g. žnidaršič, ki je predaval o zakonu o samoupravnih cestah in o cest-
Ustanovni občni zbor Podporega društva za gluhonemo mladino
Ljubljana, 12. decembra.
Na pobudo ravnatelja gluhonemnice g. Fr. Grma in strokovnega učitelja g. V. Ma-zija se je zbralo 10. t. m. na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani lepo število oseb. ki so si nadele nalogo, pomagati gluhonemi mladini. Naloge humanitarne organizacije, koje delokrog obsega Dravsko banovino, je orisal v iepih besedah gosp. Fr. Grm. Poudarjal je lepe naloge gluho-nemnic. Za 300 gluhonemih otrok v naši banovini je ljubljanski zavod pretesen, 200 jih še vedno ostane brez pravega pouka in vzgoje. Novo društvo bo moralo podpirati stremljenje in razširjenje zavoda, kjer bo treba ustanoviti ortofonični laboratorij za zdravljenje govornih hib.
Pravila društva predpisujejo gluhonemi mladini do polnoletnosti moralno in materijalno pomoč, organizacija skrbi, da čim več gluhoneme dece poseča šolo; preskrbi gojencem in gojenkam, ki so dovršili učno dobo na zavodu, pa nimajo roditeljev al! pa so siromašni, preskrbi organizacija vstop v primerno službo ali obrt in jih za časa njihove vajeniške dobe podpira ter se briga za njihovo nadaljnjo izobrazbo do polnoletnosti. Z javnimi predavanji in izdajanjem poučnih del v besedi in sliki seznanja širše kroge o vzgoji in pouku glu-honemcev ter o gluhoti in njenih posledicah itd.
Za predsednika je bil soslasno izvoljen dvorni svetnik gosp. Franc Vedenijak; v odbor gg.: Čepon Janko, trgovec; Mazi Vilko, strokovni učitelj gluhonemih; Urbančič Anton, učitelj - uradnik kr. banske uprave; Sitar Ciril, graver in Zupančič Vita, strokovna učiteljica gluhonemih v pok. Računska pregledovalca pa sta gg. Gartus Ciril. lekarnar deželne bolnice in SplichaJ Franc, računski svetnik v pok.
Malenkostno članarino 1 Din na mesec lahko daruje vsak človek onim revežem, ki žive v večni tišini in ki žele postati istotako vredni člani človeške družbe, polnočutni ljudje. Svoj pristop prijavite tajniku PDGM. V. Maziju, strokovnemu učitelju na gluhonemnici v Ljubljani. Novi organizaciji želimo, da bi imela pri svojem vzvišenem humanitarnem delu mnogo uspeha m napredka.	—nik.
K odpravi mestne trošarine v Beogradu
Beograd, 10. decembra
Ob življenski važnosti, ki jo imajo io-bro urejene občinske finance za vsako občino in njene občinarje, je razumljivo, da je napovedana preureditev občinskih davščin za našo prestolnično občino, ki naj bi se uveljavila z novim proračunom ob novem letu, pobudila največje zanimanje v vseh beograjskih krogih Kakor znano, je beograjski občinski svet — opštinski sud — sklenil, da predloži plenumu občinskega odbora za leto 1931. proračun, ki sloni na popolni preuredbi dohodkov mestne občine. Dosedanja trošarina, glavni vir občinskih dohodkov, se skoraj popolnoma odpravlja. Ostane le še trošarina na alkohol in alkoholne proizvode, dočim se pa vsi ostali dosedanji dohodki iz trošarine izpremene v občinsko doklado na osnovne davke, ki bo za celih 20 odstotkov znižala beograjskemu prebivalstvu dosedanje breme občinskih davščin.
Govoreč o tej za našo prestolnico tako važni preuredbi, sem že omenil, kako se je zlasti med hišnimi posestniki in trgov-stvom pojavilo veliko nezadovoljstvo zaradi te preuredbe, a kakor vse kaže, zna priti zaradi nje do celo resnega spora med poklicnimi organizacijami beograjskih pridobitnih krogov in upravo mestne občine.
Ko so namreč beograjski listi objavili vest, da mestni občinski svet namerava skoraj popolnoma odpraviti trošarino in namesto nje uvesti občinsko doklado na osnovne davke, so se vse tri beograjske zbornice, trgovska, industrijska in obrtna skupno obrnile na predsednika mestne občine g. Nešiča ni ga prosile, da naj tega sklepa mestnega občinskega sveta ne predloži plenumu občinskega odbora, dokler predhodno ne vpraša za mnenje vseh treh zbornic. Predsednik občine, ki mu je gotovo na tem, da živi uprava mestne občine g. Nešiča in ga prosile, da naj tega hejšimi činitelji prestolničnpga gospodarskega življenja, bi bil rad ustregel prošnji zbornic, toda z ozirom na to, da se hoče občinski račun spraviti pod streho pred začetkom novega proračunskega leta, za kar je komaj še tri tedne časa, se je seja plenuma občinskega odbora sklicala na 10. t. m. in se ta rok ne da skrajšati. Zato predsednik občine z občinskim svetom vred ni mogel pristati na prošnjo zbornic in se novi proračun, ki vsebuje ono važno preuredbo, predloži že danes v razpravo plenarni seji občinskega odbora.
Ko so zbornice dobile tak odgovor od predsednika občine, niso popustile v svoji nameri, da uveljavijo svoje mnenje in svoj vpliv v tem za bodočnost Beograda tako
Ljubljana, 13. decembra.
Danes ob 12.03 se je šahovski mojster dr. Aljehin odpeljal iz Ljubljane v Mari; bor, kjer nastopi proti 30 mariborskim ša= histom. Z njim sta se odpeljala tudi Vasja Pire in savezni tajnik Mirko Magdič. Na kolodvor so ga spremili in se od njega po* »lovili ljubljanski šahisti z dr. Vidmarjem
na čelu. Po slovesu je dr. Aljehin vsem krepko stisnil desnico in se še enkrat za* hval.l za izkazane mu simpatije izjavlja; joč, da mu bo gostoljubna Ljubljana ostala trajno v spominu.
K včerajšnjemu poročilu o brzem tur» nirju je treba omeniti, da se je zaradi na; glice vrinila neljuba pomota in da je v če»
trtem kolu porazil Rupnik Vogelnika, ne pa Vogelnik Rupn ka. Stanje točk je bilo torej nastopno: Dr. Aljehin in Pire 6, Mi; lan Vidmar ml. 5, Rupnik 4 in pol, Ciril Vidmar 2 in pol, Vogelnik 2, Gabrovšek in Furlani pa po eno točko.
Zgornja slika predstavlja udeležence po= slovilnega bank. .a.
važnem vprašanju. Trgovska zbornica je zato za predsnočnjim sklicala svoj upravni odbor k seji, na kateri se je temeljito pretreslo to vprašanje. Ker pa je bilo odboru na razpolago samo poročilo občinskega finančnega odseka, ki je bilo objavljeno v prestolničnih listih, ne pa tuli vse priloge in podrobnosti, je prišel zbornični odbor do prepričanja, da na podlagi nezadostnega gradiva ne more izreči nika-ke sodbe o tem tako kočljivem vprašanju. Sklenilo se je zato, da naj se zbornica ponovno obrne na predsednika občine in ga zaprosi, da reševanje tega vprašanja odloži, da da zbornici na razpolago podrobno gradivo in ji da dovolj časa, da bo mogla vsestransko proučiti stvar in podati o njej svoje mnenje. Odbor trgovske zbornice je še poudaril, da bi se to vprašanje, s katerim se izpreminjajo temelji gospodarskega življenja Beograda, na katerih že desetletja slonita beograjska trgovina in življenje Beograjčanov, smelo reševati edinole ob polnem skupnem delovanju občinskega sveta ter predstavnikov trgovine in narodnega gospodarstva, vobče in da bi se moralo dati dovolj časa za kar naj-temeljitejši pretres vprašanja, ki je tako usodno za ves Beograd. Občinskemu svetu, samemu da bi bilo sodelovanje zbornic zelo koristno in še tem bolj, ker sc je pred kratkim pokazalo le prejasno, kam vodi samosvoje in prehitro delo občinskih oblasti v tako izredno kočljivem in zapletenem vprašanju.
Kakor že rečeno, se proračun mestne občine predloži pleuumu občinskega sveta že danes, pri čemer je traba pripomniti, da si je občinski svet že izposloval predhodni pristanek finančnega ministrstva za odpravo trošarine in uvedbo občinske do-klade. Stvar je tako odvisna edinole od sklepa plenuma občinskega odboja. Ker imajo predstavniki onih pridobitnih krogov, ki so jim one tri zbornice njihovo stanovsko zastopstvo, precejšnjo moč tudi v mestnem občinskem odboru, se bo pač tu pokazalo, ali jim gre v resnici za koristi prestolnice, ali pa lc- za užaljenost, češ, ker jih občina ni predhodno prosila za iiji-hovo mnenje.
Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojnik! univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo. ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Primorske novice
V Trstu je. kakor znano, gospodarska kriza zelo občutna. Zato je prebivalstvu dobrodošla akcija za znižanje cen. Ljudje pa zahtevajo tako znižanje, kakršnega trgovci ne bodo mogli prenesti. V sejah deželnega gospodarskega sveta se je že ponovno ugotovilo, da je položaj tržaških trgovcev slab. Po preureditvi užitnine so bile odredile oblasti, da se mora primerno znižati cena vsemu blagu, katero ni več podvrženo užitnini ne glede na to, da leži blago v skladišču že dacirano m da mora trgovce vsled tega zadeti občutna izguba. Pritisku posl. Banellija so se takrat trgovci vdali in »Commercio Giu-liano« je bil naznanil, da pomeni znižanje cen za tisoč trgovcev v Trstu žrtev 1,500.000 lir. Trgovci bi se radi uprli novemu znižanju cen, ali vse trgovine nadzorujejo strogo mestni stražniki in organi državne javne varnosti. Proti trgovcem je podanih polno ovadb. Redukcija plač je zadela v Trstu okoli 30 tisoč družin, to je nad stotisoč oseb. Stanovanjske najemnine, ki so se v lanskem poletju jako povišale, so se sedaj znižale za 10%.
Zlato poroko
je obhajal nedavno v Sv. Ani v Slov. Gor. v krogu svojcev, žene, treh sinov in treh st-nah, vrli obmejni brambovec g. Alojzij he-nekovič. O možu smo že tekom poletja ob-
j?;\;li obširnei5o ZTodoviio ni^fove^a živ-
Ker je nrpravljalni odbor za ustanovi; tev» Zveze naprednih jugoslovenskih aka; demskih starešin« svoje delo uspešno do; končal in je pristojna oblast že odobrila osnutek pravil nove Zveze, sklicujemo ustanovni občni zbor Zveze naprednih ju; goslovenskih akademskih starešin v ne; deljo 21. t. m. ob 10. dopoldne v Ljublja; ni v prostorih »Zveze kulturnh društev« (Kazina II. nadstr.). Na predvečer v sobo; to 20. t. m. ob 20.30 pa se bo vršil v re= stavraciji »Zvezda« družabni sestanek.
Vabimo prisrčno vse napredne starešine, člane vseh bivših in še obstoječih akadem; skih društev, da se udeleže tako sobotnega i sestanka, kakor nedeljskega ustanovnega občnega zbora Gg starešine, ki še niso iz; polnili formalne prijave, vabimo, da z do; pisnico javijo svoj vsto^ v starešinsko društvo »Jadran« ali v starešinsko društvo »Triglav«.
Ljubljana, 12. decembra 1930.
Pripravljalni odbor za ustanovitev »Zveze naprednih jugoslovenskih akademskih starešin«. Starešinsko društvo »Jadran<r. Starešinsko društvo »Triglav«.
Jubilej vrlega narodnjaka
Hrastnik, 12. decembra
Pred 30. leti se je s svojo družino naselil med nami g. Franc Birtič, med Ojstr-čani pa je živel že 20 let prej. Rodom iz Zagorja kot sin učitelja je 1. 1880. nastopil službo vodje konzuma Bratovske sklad-Tiice na Ojstrem, kjer se je poročil 6 let pozneje s Kristino Sušnikovo, hčerko znane narodne rodbine oa Sv. Marka. Zanimivo je poslušati 731etnega, še zelo čilega moža, ko pripoveduje, kako je bilo pred 50 leti v znamenitem rudniku na Ojstrem, .kojega lastnik je bil Dunajčan Sarg, poznejši ustanovitelj svetovno znane tvrdke Sarg-Kalodont. Takrat sc je gradila na Ojstrem v Avstriji prva žična železnica in je stavbenik Fritsch postavil rudarjem za stanovanja Fritscheve barake«, ki stoje deloma še danes. Poleg konzuma je vodil g. Birtič na Ojstrem tudi rudniško restavracijo v lastni režiji in od tedaj je ostal zvest gostilniški obrti.
Ob prihodu v Hrastnik je kupil staro Žafranovo hišo, katero je podrl do kleti in preuredil v udobno enonadstropno hišo v gostilno. To gostilno vodi še danes in je Ka gospo Hofbauerjevo, drugi najstarejši gostilničar v naši kotlini. Med rudarji se je takoj priljubil, ker jim je nekdaj, ko so delali še 12 ur, v uri odmora dajal prav poceni kosilo. Bil pa je tudi v najtežjih časih na rodno zaveden in odločen, kar mu je nakopalo sovraštvo vseh nemških gotcev pri rudniku, ki so hoteli spraviti vso kotlino pod svojo nacionalno oblast. Narodno zavedno in zavzet za splošne koristi je deloval v občinskem šolskem in cestnem odbora in v odboru dolske napredne Posojilnice. Pri vseh uspehih vestnosti in marljivosti pa ga je v zadnjih 20 letih doletelo tudi marsikaj bridkega. Umrla mu je blaga soproga in tudi trije sinovi so ga zapustili. Ostali so mu še trije sinovi: Franc, trgovec v Ameriki, Ernest, znan mariborski gostilničar, in Slavko, ki mu pomaga doma, hči Tinči pa je poročena z rudniškim ravnateljem g. Kolkom v Raj-benburgu.
Vse, kar je g. Birtič podvzel tekom dolgih desetletij, je bilo v napredek Gornjega Hrastnika, Vnetemu Jugoslc/enu in dobremu gospodarju želimo ob njegovem jubileju še mnogo srečnih let.
VZORCI ZAIT0NJ?
stvo vidi v sokolskem delu pot k napredku. 1 lu spet stal čil in svež na čelu lepega po-Jubilant je tekom zadnjega časa nekoliko kreta v prosvetnem in gospodarskem delu bolehal, upamo pa in želimo, da bo kma- j tam na vrhu pri Sv. AnC
Z veličastnega kmečkega tabora v Zagrebu
Pogled na stotisočolavo množico, ki je napolnila ves prostrani Jelačičev trg in vse bližnje ulice. — Na desni zgoraj: sklicatelj in predsednik shoda Karlo Kovačevič
na govorniškem odru
SKLEROTIKI in od STAROSTI OSLABELI f
Ako želite olajšanje in poživljenje, potem poskusite z zdravilnim pitjem Radio-sclerina. Prosto prodajne, radium vsebujoče: RADIOSCL.ERIN - TABLETE povzročijo prosto kroženje krvi, delajo žile elastične, preprečajo nasedline apna, in s tem v zvezi stoječe starostne pojave kakor tesnoba, omotica, glavobol, migljanje pred očmi, zasopljenost, šumenje v ušesih, revmatične in protinske bolečine. Duševna in telesna delovna zmožnost se osveži in ohrani do visoke starosti. Dobivajo se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavni depot in pojasnila: Drogerija na veliko »EMBEKLTS«, BEOGRAD, Zrinjskega ulica 37. Prospekte gratis in franko.	15.828
Ustanovni občni zbor Zveze naprednih jugoslovenskih akademskih starešin
			
lolores	de! Rio	m v prekrasnem filmu lju-1 bežni strasti in pet,a! Bi	1
Kot dopolnilo:
Zvočna humoreska Micki miška in vila!
Predstave ob: 3. 5. 7. in 9. zv. f,M
Premalo socialnih uradov, preveč socialne bede
Ljubljana, 13. decembra. V mrzlih jutrih z zajedajočo se meglo s ni baš prijetno dvigati z ležišč, bodisi •v irzlib sobah, kaj šele v barakah, kjer r ia skozi špranje ledeno mrzel zrak. Naj-t je pa bo gotovo onim, ki si poiščejo s .-ajno ležišče v šupah in skednjih v o ilici mesta kjer prebijejo noči v slami, s nu ali listju Med zehanjem se čujejo z; ->ani pogovori in pritajena vprašanja. Hej. Luka, ali bi ali ne bi?« Vraga, vraga — no pa vstanimo. V
0	jvalnici najdemo drugo družbo.« rihajajo od" povsod in se zbirajo tam
v 'itreliški ulici," nato pa jo mahnejo po-s -nič ali v družbah do velike barake, k vlada podnavi in ponoči živahen pro-m it in iz prostorov puhti toplota.
Prijatelji in znanci se pozdravljajo, b ipno in živahno je življenje v »dvora-n Mečejo karte, pripovedujejo si nočne d< -odivščine, pomenkuje i i se o oni Franci in tej Lenk;, ki jo pozna eden, dva Bata lčnejše, drugi pa malo bolj površno, d ler se ne spomni kdo in jame pripo-V ;ovati o dobrih gospodih na mestnem £ ialnem uradu. Pa tem se zaiskre oči, r • >ne posluh in konino se združijo v so-} sni sodbi, da je to-le prekrasna insti-t ■ • tja. Ta ali oni se nato navidezno zdol-£ asi, se pomakne v stran, kmalu pa v .me klobuk in ga zmanjka. Umik pa ne r a.ne neopažen.
»France, stavim sto proti ena, da bo
1	oe čez deset minut na magistratu.« -Nak, ne stavim, to drži brez drugo-
g ..
v Ali ne bi kazalo, da se podvizava i e dva?«
>Nu, nu, pa izginiva!« In tako prihajajo. Od jutra do poldneva in še v popoldanskih urah. Ne samo moški brezposelneži. Tudi ženske, mlade in stare, zdrave in bolehne, take, ki so pripore res potrebne, pa tudi one, ki posedajo po cele noči po skritih beznicah v p čakovanju vedno novih razburljivih -odivščin. Vsakdo prosi podpore. In jo t'1 .i dobi. Seveda oni, ki so res potrebni, i — moj Bog — včas' pa se tudi zmo-t: jo in odščipne kdo komu kovača, ki t»i fc • upravičen prosjačiti. Pride n. pr. doto j Mna Janez H. trezer. in spodoben. Dobi r da dva kovača in jo veselo odkuri. j> .',a kruhek bo že, za kruhek. Hvala vam, g.spodje!« čez dobro uro ga sreča dobri g spod na cesti in Janez se maje, sum-
1	j3 vo maje Pogleda okrog sebe in spozna gospoda, čeprav je s klobukom.
»Oh, nej ne zamerja, gspud, verjemite e nism za soj gnar! Tamle me je puvabu t: -i žane — sam en kuzarc sm ga, pa me ž meče. Mam tku slab želodec ...«
< glašajo pa se tudi pismeno. Seveda po-
2	■■ je, ko so obiskali prostore mestnega s ;ijalnega urada poprejc že večkrat o e.bno. Hermina. bolna mati dveh otroči-č ■ •', je pisala: »če ne dobimo (tu si miši' e skromnejšo ali večjo številko), pri ž.vem Bogu vam prisegam: Jutri me ce fc eč! Ne mene, ne otrok...« Ker vedo, da ;e Hermina res reva, ji pomagajo, a Ke: nina bo naslednji teden zopet pisala in hodila v mrzli grob. O, to so žalostne stvari!
Te dni je prihrumelo gori kakih 70 delavcev. Sami Dalmatinci, Bosanci in sploh 1. šJje z juga. Tresli so se celo debeli ma-g tratni zidovi.
Uf gospodo, gospodo...!« Kar kadilo se je od njih. Bili so raz-fc" jeni, obenem pa prep'ašeni in niso z ali prav povedati, za kaj gre. Bili so r lavci. zaposleni do zadnjih dni pri ne-1- n stavbnem podjetju, ki je prišlo v t; lkurz. Ker so bi J delavci sami nedo-r ■ ičini in niso hoteli denarja hraniti pri f "i, so čakali in puščali denar v podjetju, Ch ga vzamejo skupaj šele nato, ko se £ vvbna sezona konča, pred odhodom v d nače kraje. Prišel pa je kar čez noč k- .lkurz in ubogi posamezni delavci so se n^mkrat videli ogoljufane za 300—600 in tudi za 1000 Din. Mestni socialni urad je interveniral in doznal od upravitelja kon-kurzne mase, da bodo plače delavcev izplačane, vendar šele pozneje in zopet so morali rešiti situacijo na magistratu. Delavci so dobili podporo
Največ prošenj prihaja na omenjeni urad sedaj-le pred božičem, ko bo treba os :rbeti na stotine in stotine revnih otrok. Kskor že nekaj let sem bo magistrat i letos organiziral nabiralno akcijo iT bo st tlo v bodočih dneh na ljubljanskih ulicah dvoje božičnih dreves, pri katerih bodo obstajali plemeniti ljudje in dajali svoj prispevek za one najrevnejše, ki ne bodo imeli božičnic doma, marveč skupno v dvorani Uniona, dne 21. t. m.
F slgarski železničarji v Ligi slovanskih železniških uradnikov
V dneh 6.—9. t. m. se je vršil v Sofiji drugi kongres organizacije železniških uradnikov bolgarskih drž. železnic. Na ta kongres so bili povabljeni tudi zastopniki Lige, katere sedež je v Pragi. Liga je delegirala na kongres tri kolege in sicer njenega predsednika g. Laurin-a, viš. inšpektorja. g Havlička, viš. inšpektorja člana E oleka srednješolskih uradnikov v ČSR i: g. Sokliča, žel. čin člana Udruženja ži -iz. čin. v kraljevini Jugoslaviji.
Delegacija je bila ljubeznivo sprejeta od bf 'garskih kolegov, ki so se potrudili, da n" »ravijo bivanje v Sofiji v vsakem pegi du udobno. Na drugi dan zasedanja k ngresa je organizacija per aklamatio-nerr zaključila svoj pristop v Ligo. Pri-s! jp v .T«vf° je bil od vseh navzočih burno
pozdravljen, delegatom pa so bile prirejene prisrčne ovacije. Predsednik Lige se je zborovalcem zahvalil za izražene simpatije in obenem poudaril, da bo ostal namen Lige isti kakor je dosedaj, to je Humanitarna, socijalna pomoč, medsebojno spoznavanje in gojitev vseslovanske vzajemnosti.
Tretji dan kongie.-a je deputacijo Lige sprejel tudi bolgarski minister prometa prof. g. Stajnov, ki je sprejel poročilo o pristopu bolgarske žel. organizacije v Ligo in obenem poudarjal, da želi tesnega delovanja s svojim uradništvom
Dne 9. t. m. se je kongres zaključil ter so delegati odpotovali v Beograd, kjer .so bili sprejeti od našega ministra prometa g. ing. Radivojeviča Delegacija je naprosila g. ministra za ugodno rešenje recipro-citete družinskih članov, ki naj enako kot aktivni uslužbenci dobe enkratno brezplačno karto v slovanskih državah. Poleg tega mu je predložila še poseoen referat o vseslovanskem delovanju dr. Jan Pospi-šila minist. svetnika ČSR, ki si je pridobil že pred vojno nevenljivih zaslug za zbli-žanje slovanskega železniškega uradni-štva .
S tem je Liga kot prva združila vse Slovane in jib bo vodila do medsebojnega spoznavanja in zbližanja.
Becgraisko pismo
Beograd 10 decembra Beograd ne more živeti brez svojih afer in aferic, ki vsako toliko prihajajo na dar m skrbe za to, d-> beograjsko občinstvo ne postane preveč malomarno in brezskrb-v stvareh javnega življenja. Gre pa tu predvsem za razne občinske zadeve in za* d°"ice. Zdaj je po nekoliko daljšem pre* sledku zopet prišla nova, ki se bo najbrž razpravljala pred sodiščem
'T "-ditik" je ;zšel članek pod naslovom »Afera bi v. opšt nske uprave i Opšteg Gradjevinskog A D.«, v katerem se je trdilo, da je beograjska mestna občina znatno oškodovana pri gradnji obeh avto* mobilskih cest Beograd—A vala in Topči* der—Rakovica n celo da niti beograjska n-.estna občina niti ministrstvo javnih del (pradjevina) nista pravilno postopala pri potrjevanju pogodbe z omenjenim stavb* nim podjetjem, da se za pogodbe z beo* grajsko občino in ministrstvom niso plačale pr stojbine tedaj, ko so se pogodbe pod* pisale z merodajne strani. — Ker se prav posebno pcudaria ta pristojbinska stvar katera se morebiti ne izvršuje samo v Beogradu tako, kakor se je izvršila v tem pri* meru, bo zadeva gotovo zanimala tudi iz* venbeegrajske kroge, zlasti pa tiste, ki i-r.ajo opravka z občinskimi in drugimi javnimi deli.
Minirtrstvo javnih del je poslalo »Poli* tiki« popravek onega članka in pravi v po* pravku, ia je bi! postopek ministrstva po* Dolnoma pravilen Pri sklepanju pogodbe s" ni mogla točno ugotoviti vrednost vse* vkupnega dela in se je pogodba sklenila za tlakovanje po kvadratnem metru za po* vršino okoli 81.000 kvadratnih metrov, kar se je tudi omenilo v pogodbi, kjer je bilo rečeno: »Pogodbo mora potrditi pristojna oblast, ali ' er se ne more vnaprej točno ugotoviti vrednost, bo pristojbino za po* trd tev te pogodbe odbijalo ministr^— javnih del ob priliki izročanja vsake situ* a -:ie za izplačilo, na naj se izplačilo izvrš v gotovini ali pa v bonih« Min'strstvo pravi dalje, da je bila pogodba potrjena v mestnem kvartu 21 januarja t 1 in da se podjetniku izplačujejo zasluženi zneski pač v razmerju izvršenega dela ali se pn iz-lačilu teb zneskov odb ja pristojbina Vse plačilne listine so opremljene z vizu mjm mestne kontrole, kar pomeni, da se v ta -ostopeK vrši po zakonitih predpi* s"
Da bodo čitatelji imeli nekoliko pojma o teh delih, naj tu omenim, da je n. pr k tlakovanj ceste Topčider— Košutnjak v izmeri 98.0», kvadratnih metrov in po 26€ Din -"^nevala beograjska mestna ob* čina 72 milijonov, ministrstvo javnih del pa 25,480.000 Din.
Popravku ministrstva je sledil v »Politi* ki« ta'coj odgovor Milana Šantiča, v kate* rem se zopet trdi, da postopek ni bil pra* vilen. češ. da je v tem primeru ministr* stvo samo tista pristojna oblast ki naj bi bila potrdila pogodbo ne pa policijski kvart. Kar se pa tiče plačila pristojbin se pa tr " da bi bilo stavbno podjetje vseka* ko moralo plačati vso pristojbino ob pod* pisu pogodbe dasiravno vrednost vsevkup« nega dela ni bila točno označena temveč samo pribl žno. Pristojbina bi se bila mo* rala plačati od zneska, k je bil približno označen v pogodbi, če bi se pa ob izvršitvi dela pokazalo, da je bila plačana previso* ka pristojbina, bi se presežek vrnil pod* jetju, kakor je za take primere določeno v zakonu v pristojbinah. V ostalem pa^ se trdi, da je dolžina in površina cest točno izmerjena na metre in bi se bila vrednost dela mogla točno dognati, oziroma vsaj do malenkostne razl'ke.
Dalje se pripoveduje kako dober posel je napravilo stavbno podjetje s tem tla* kovanjem. Za kvadratni meter avalske ceste J.obi 260 Din. Izvršitev gramoznega temelja je "dalo v zakup neki zagrebški tvrdki po 55 Din meter, asfaltiranje pa iz* vršuie v svoji režiji, kar ga stane največ 80 Din po kvadratnem metru (v mestu sta* ne samo 70 Din). Tako ima pri kvadrat* nem metru najmanje 125 Din zaslužka Pod:etie dela z iznosoieninr stroii. za kfl* t- je plačalo za tr-' leta 887 000 Din To di bi bila mo«1a še lažje storiti mestna ob* čina sama, ki bi b>1co samn vtaknila v svo* j- blaoajnr 125 Din nri kvadratnem me* tru, namesto da uh je izgubila.
.■končno pa se govori 5e t načinu, kako se je oddala mestna električna centrala v zakup neki skupini švicarskih bank, in se
tr." da ^e ie to storilo zato, da bi mestna občina dobila -»osojilo pet do šest milijo* r. dolarjev in da se je v to svrho potvo* ril zapisnik izredne seje občinskega odbo* ra '9. junija 1929. leta. v katerem po tr* d * ' g. Šantiča ni bilo niti govora o orne* nienem posojilu in tudi ne o kakih drugih okoliščina zvezi s to koncesijo, za ka* tero se je potegovala tudi neka znatno ce* ne:ša skupina bank. S to stvarjo da je beo* gr_'ska občina oškodovana za pribliHr.o milijonov. G. Milan Santič končno iz* javlja, da za vse te trditve prevzame vsa* ko odgovornost.
Tako ima ueograd zopet svojo afero in v. beoorajskn javnost pričakuje z največ* jim zanimanjem kakšen bo njen konec
Iz mariborskega gledališča
(»Aladin«)
Po znani pravljici »Aladin in čarobna svetiljka« je priredil G. Raeder komično igro, ki jo je poslovenil v mestoma netočnem in nepravilnem jeziku, ki mu nedo-staja sočnosti originala, igralec D. Go-rinšek.
V	stvari sami pogrešamo poleg pomanjkanja etične zasnove še zadostnega razloga za nadaljnja dejanja. V orijentalskem okolju, kjer je dobrodošla vsaka priložnost za svetkovanje in kjer je brezdelje etična vrednota kontemplativnega življenja, je stvar se/eda povsem v redu.
Srca naših malikov so se širila, oči so jim pa žarele ob tolikem bajnem razkošju, ki ga je umel na tako preprosti način pričarati v izredno skrbni režiji g. H. To-mašič. Lepa zamisel in skladnost scene, stilno po g. Ussarju prav posrečeno naslikanih kulis, kostui lov, orodja, orožja, godbe in plesa (gdč. E. Kovačeva), sta odlikovali uprizoritev, ki dela čast našemu gledališča, ker v plemenitem prizadevanju dostojno dokumentira vso resnost Goethejevega mnenja, da je za otroka najboljše baš zadostno.
V	šegavi nagajivosti, polni fantovske razigranosti, je podala naša priljubljena igralka ga. Savinova Aladina. Mati ge. Dragutinovičeve je očitovala vse vrline skrbeče materinske ljubezni. Vsi drugi poosebljeni rekviziti pravljice so mladi publiki zelo ugajali: sijajna prikazen čarodeja po g Furjanu, res vsa v maski in govoru čarobna princesa gdč Kraljeve, smešni sultan g. Tovornika, Bambo g. Goriška, veliki vezir g. Nakrsta dobri duh gdč. Fratnikove, učinkovita prikazen zlega duha g. Blaža, prelepe sužnje gdč Starčeve, černstove, Križajeve ter znameniti odposlanci gg. Tomašiča, P. Koviča in Medvediča
Ta predstava je tudi nam pričarala utrinek nekdanje otroške sreče, ki nam je storila tako nebeško sladko v neizprosni, sivi vsakdanjosti.	A — — c.
Najstarejša izkustva.
Najmodernejša konstrukcija.
Opereta ))Kakor v starih
v *l	rp v« v
casihcc v irzicu
Tržič, 11. decembra.
Lansko sezono sta se strnila pevski zbor Bralnega društva in sokolski oder ter upri* morila lažjo Dietrihovo opereto »Kakor sta* ri — tako mladi« in sta dosegla lep uspeh, letos pa so se zagrizla pridni igralci v dokaj trši oreh in tako smo videli na odru drugo opereto »Kakor v starih časih«, ki so jo lansko sezono dajal: v Mariboru in pred vojno celo v Ljubljani. Besedilo k tej ope= reti, ki obravnava mično ljubezensko zgod* bo iz starih časov romantike, je napisal Bruno Hardt, uglasbil pa jo je Robert Stolz. Muzika je lahka, melodijozna m vendar polna. Opereta je bila v vsakem oziru skrbno pripravljena, za vsako ulogo so znali izbrati pravega pevca in igralca Vsak je storil svojo dolžnost z velikim ve* seljem m zasluži polno pohvalo. Se prav posebno pa je ugajala Podkoritmca, ki jo jc podala gdč. Papovova z vsem svojim temperamentom naravnost vzorno Njen partner g. Osebek je že! za svoj posrečen nastop pohvalo pri odprtem odru Glavna vloga je bila v rokah gdč Malijeve Anice, ki je zaigrala ljubko Angelo silno posreče-. no. nien drug Ivan g Stoparja ie bil odli* čen kot vedno. Koketa Hortenza gdč Osebkove je bila v pevskem pogledu prav dobra, morda najboljša od vseh nastopajočih pevcev Da je bil dober bogataš pl Zvončič, k' ga je -gral g Bocak. m treba še posebej omenjati Za dobro zabavo je poskrbel Pepik Pfihoda, katerega je igral g Peter prav neprisiljeno in z velikim uspehom Nastopi mladih deklic in njiho: vih kavalirjev so bili dobri ne škodovalo bi jim pa še malo več živahnosti m razgibanosti. Nad vse ljubke pa so bile štiri žu ve lutke, ki so prav korajžno zapele m za* plesale in dobile pohvalo pri odprtem odru. Skratka, opereta ;e bila v vsakem po g ledu posrečena iin bo še m še napolnila obširno Sokolnico Orkester, 4 prve, 3 dru* ge vijoline, klavir, čelo, bas in udarala, jc bil pod vodstvom g Kernca svoji nelahk' nalogi popolnoma dorasel m je prav di* skretno spremljal vse točke.
Nove kulise je za to opereto naslikal po lastni zasnovi g. Šter Blaž. samonikel in mnogo obetajoč slikarski talent, ki bi pri* merno izšolan gotovo v vsakem gledališču uspel.	,	.
Občinstva je bilo na predstavi od vse* povsod in vse polno do zadnjega kotička. Predstava je silno ugaiala, čeprav je bila prva pavza le malo predolga No, pri re* prizi se bo vse to popravilo, prva nervoz* nost bo izginila m vse bo teklo gladkejše. Naše posebne čestitke za uspelo priredi* tcv veljajo režiserju g. Engelsbergcrju in dirigentu g. Kerncu. Vsa čast! Opereta se ponovi sedaj dve nedelji za*
VMVIVMt »V	» »	—j —	»
poredoma in obakrat popoldne, tako da se zunanji obiskovalci lahko pripeljejo s po* poldanskim vlakom in odidejo z večernim
zopet domov. Predstava zasluži mnogo* b roj en obisk.
Izjava
Z ozirom na številna vprašanja iz vrst občinstva, tičoča se napovedanega simfoničnega koncerta v proslavo rojstneda 'ne Nj. Vel. kralja dne 17. t. m., izjavljam: Datum in spored koncerta sem pravočasno, t. j. začetkom oktobra prijavil na me-rodajnem mestu, nakar je bil tudi objavljen v listih. Orkestralno druStvo, čigar dirigent sem, je v svojih nastopih letos glasom sklepa odbora Filharmonične družbe vezano pri izvajanju simfoničnih koncertov na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani. V svrho zaščite svojih Interesov sem primoran izjaviti tem potom, da me za izostanek slavnostnega koncerta ne zadene nobena krivda, kar bo mogel vsakdo potrditi, ki Je zasledoval moje tozadevno delo.	L. M. Škerjanc.
Socialno delo škofjeloškega Sokola
Škofja Loka, v decembru Nedavno smo poročali o obdarovanju škofjeloške šolske mladine po agilnih Ko* lašicah in že smo v prijetnem položaju, da obvestimo javnost o globoko socialnem či* nu, ki ga ie izvršil povodom Miklavževe* ga večera domači Sokol
Že pred tedni je bil sestavljen odbor delavn h sester z gdč Wrischerjevo na ce* Iu, ki je z nesebičnim in delavnim pokre* tom pripravil sokolski mladini darov nad vsako pričakovanje Obdarovanih je bilo 37 ženske dece. 55 moške dece. 18 ženske* ga naraščaja in 18 moškega naraščaja: skupno 128 otrok, ne vštevši kopice naj* mlajših, ki ob pogovoru s sv M klavžem tudi niso odšli praznih rok Darovi, kate* rih vrednost je znašala okoli 3500 Din so bili uvidevno premišljeno in preudarno porazdeljeni med fante in dekleta Gojen* ke so prejele vsaka po 6 robcev gojenci srajce in -»podme hlače: moška deca sraj* ce. klobuke, nogavice čevlje; deklice pa obleke. predpasnike, perilo, mladinske knjižice in čepice Peciva, slaščic in sadja vseh vrst pa je bilo za vse.
škofjeloški Sokol ki se tako globoko uveljavlja v vseh panogah društvenega po* kreta. ne izvzemši socialnega, zasluži vse nriznanje in pohvalo
Ne gre pozabiti poleg ostalih sodelavk s Horvatove Lebnove in Pecherjeve. ki so s pravo sokolsko ljubeznijo ustvarile male* kom tako lep dan Hvala jim! Enaka za* hvala v imenu Sokola vsem dobrim srcem, ki so kakorkoli pripomogla da je napra* vila prireditev otrokom obilo veselja.
Šolske zgradbe v Prekmur ju
Dol. Lendava, v decembru Z največjim občudovanjem zasledujemo naraščanje impozantnih šolskih zgradb v raznih krajih naše banovine onstran Mure. Ta gradbena podjetnost slovenskih občin mora zadiviti vsakogar. Občudovanje je tem večje, ker grade šolske palače tudi razmeroma gospodarsko šibke podeželske občine Slovensko ljudstvo ni bogato, slovenska zemlja komaj preživlja slovenskega kmeta, a želja po izobrazbi in napredku je tako močna, da žrtvuje slovenski seljak ogromne finančne žrtve za zgradbo prosvetnih domov. To je znak visoke kulturne stopnja.
Ko opazujemo in zasledujemo to naprednost in požrtvovalnost ter podjetnost slovenskih občin v časopisnih poročilih in gledamo veličastne hrame ljudske kulture, ko nas zadivlja delavnost in vnema občinskih mož, se nam neprestano vsiljuje vprašanje: kako pa je s to zadevo v Prekmur ju ?
Slovensko zemljo so že do sedaj krasila lepa šolska poslopja. Ni je najbolj zakotne in samevajoče občine, kjer ne bi stala lična šola. Kako vse drugače je v tem pogledu pri nas v Prekmurju! Nesrečni madžarski sistem enorazrednih šol je povzročal, da so pri nas gradili kolibe, ki niso ličile šolam. Vsaka vas imej šolo, to je bila zahteva, pri tem pa s3 ni oziralo ra to ali taka šola odg ivarja vsem zahtevam dobre šole, ni se oziralo na to, ali bo ta šola rodila uspehe na znotraj in na zunaj, pa tudi ne na ekonomijo v gospodarstvu naših občin. Tako stojimo danes pred dejstvom, da današnje šolske zgradbe, vsaj v ogromni večini, ne odgovarjajo šolskim svrham in niso več uporabne. Z redko izjemo se morajo skoraj povsod zidati nove šole ali sedanje temeljito preurediti in povečati. Veliki izdatki, ki bodo potrebni pri teh zidavah, strašijo ljudstvo že v naprej in povsod med narodom se opazuje nerazpoloženje napram šolstvu, pa tudi učiteljstvu. Krivdo za to pa je iskati v preteklosti, v sistemu enorazrednic. To naj bo nauk za bodočnost, to bodi opomin, da se danes ne store iste napake, iste pogre-ške, ki bi se maščevale nad zanamci.
Zidanje šolskih poslopij p j vsem Prekmurju je postalo naš šolski problem. Kakor je treba vsak problem proučiti, preden se pristopi k r.jegovi Izvedbi, tako je treba temeljito proučiti tudi ta naS problem. Najti je treba način, kako se bodo z manj-
šimi stroški postavile vsem zahtevam časa odgovarjajoče moderne šolske zgradbe. Nujna je zahteva, da se povsod, kjer so le dane možnosti, združi več vasi v en šolski okoliš. Tako gospodarsko jak šolsKi okoliš naj zgradi šolo in jo vzdržuje v smislu zahtev moderne šole, ki bo služila številnim generacijam. Terenske razmere take združitve naravnost zaJatevajo, delovanje in uspehi take šole in pa finančna stran pa se ne dasta niti od daleč primerjati z današnjim stanjem.
Naše občine se nekako branijo zidanja, kar je v današnjih časih razumljivo, z druge strani pa vredno obsojanja. Nikakor ne moremo iti mimo dejstva, da baš naše večje občine, nekaki centri, imajo takšne šole, da jim le te ne delajoč s*ti. Tu pred-njačita naši mesti Sobota in Lendava. Res je, da so šole v obeh mestih častitljive starosti, ki so dokončale svojo življensko nalogo. Zgradba novih šolskih poslopij v obeh mestih je skrajna nujnost. Nič drugače ni v drugih krajih, kakor: v Turni-šču, Črensovcih, Dobrovniku, Bogojini. Martijuncih, Tišini, Sv. Jurju itd. Težka je gospodarska in finančna kriza v naših občinah, vendar si moramo postaviti za vzgled občine onstran Mure, kakor je zgoraj rečeno. Ne sme se nas prijeti madež nasprotnikov kulture, nasprotno, pokazati moramo, da si želimo napredka in obče prosvetljenosti, ki nam jo ustvarja baš šola. Občine morajo pokazati dobro voljo, pristojne oblasti polno razumevanje in država mora priskočiti na pomoč vsaj s skromnimi denarnimi sredstvi in v nekaj letih bodo tudi našo krajino krasile lepe šolske zgradbe.
Smrtna nesreča pri delu
Trbovlje, 13. decembra.
Danes okrog 11. dopoldne se je zgodila na nakladalni rainpi tukajšnje cementar* ne strašna nesreča Cementarna je oprem* ljena z najmodernejšimi napravami, zato sedaj ni treba več prevažati cementnih vreč po dolgi progi od cementarne do rampe v vozičkih Posebna naprava na komprimiran zrak piha producirani cement v veliko betonsko napravo kjer se potem po mehaničnem potu polnijo cementne vre* če. Od tam se odpravljajo napolnjene vre* če s transmisijsko napravo v vagone.
Pri tem delu je bil zaposlen 251etni de-* lavec Ivan Drofenik. Na še nepojasnjen način ga je zgrabila transmisijska naprava in ga potegnila med kolesje. Na strašen krik ponesrečenca so prihiteli njegovi to* variši ki so ustavili pogon in rešil: pone* srečenca izmed kolesja. Poklican je bil re« ševalni voz, da odpelje nesrečnika, ki ga je stisnilo kolesje čez prsi in trebuh, v rudniško bolnico, toda ponesrečenec je ze med transportom podlegel hudim poškod* bam. _
Repertoar!!
ljubljanska drama
Začetek ob 20 Nedelja, 14. ob 15.: Utopljenca. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. — Ob 20.. Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Ponedeljek, 15.: Zaprto. Torek, 16.: Sen kresne noči. D. Slavnostna predstava na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. Sreda, 17.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA ZaFetfk ob 20 Nedelja, 14. ob 15.: Hasanaginica. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Isven. Ponedeljek. 15.: Zaprto. Torek, 16.: Zaprto. Sreda, 17.: La Mascote. E.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20 Nedelja, 14.: Revna ko cerkvena miš.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Nedelja. 14. ob 15.: Aleksandra. Kuponi. — Ob 20.: Go9pa ministrica Kuponi.
PTUJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Ponedeljek, 15.: Lutka. Gostovanje mariborskega gledališča.
ep s i
aupaj
Jvojim lepim zobem
vršila. G. Pavlin je stavil predlog, ki vse* buje vse garancije, nakar so Hrastničani osvojili ta načrt, ki je bil soglasno spre« jet.
Pred razpravo o proračunu je prečital g. župan Vodušek okrožnico banske upra* ve, ki daje občinam natančna navodila glede sestave občinskih proračunov.
Proračun je bil prečitan po odstavkih in se je o vsakem odstavku vršila tudi deba* ta. Sprejet je bil soglasno, kakor ga je predložil g. župan, samo pri nekaterih po* stavkah so se izvršile manjše spremembe. Tako n. pr. je bila ustavljena nova po* stavka 20.000 Din za bolniške stroške si* romašnim občanom in prispevek za dru* žinske podpore vojaških obvezancev se je zvišal od 5000 na 7000 Din. Pri postavki o pokojninskem zavarovanju obč. uslužben* cev je predlagal g. Plavšak, naj bi se raz* mišljalo o tem, da se ustanovi za občin* ske uslužbence poseben pokojninski fond. G. županu se naroča, da se o tej zadevi informira, če je izvedljiva.
Pri poglavju javna dela predlaga g. Arn* šek, naj bi se napravilo v Hrastniku na tržnem prostoru javno stranišče. Predlog
Redek Izdelek naše domače obrti
To sliko nam je poslal iz škofje Loke fo-darski mojster g. Andrej Potočnik. Ta kad je res redko delo. Za njo se je porabilo 19 m3 mecesnovega lesa in 970 kg železa, izdelana je v škof ji Loki za Združene papirnice v Goričanah ter vsebuje 160.164 litrov
je bil sprejet
Proračun izkazuje 4,915.370 Din izdat« kov, kritje pa znaša 240.010 Din. Primanj« kljaj se bo kril s 101 odst. dokladami na državne neposredne davke m z občinsko trošarino in sicer: na 1 liter vina 1 Din, na vinski mošt 0.50 in na pivo 0.60 Din od litra; od litra poslajenega žganja 7.50 in od hektoliterske stopnje alkohola, špi* rita, žganja, ruma in konjaka po 10 Din. Proračun je bil sprejet soglasno.
G. Pavlin je podal poročilo tudi o ob« činskih gospodarsk h podjetjih in občin« skem ubožnem zakladu, o katerih bomo posebej poročali.
Pri slučajnostih se je obravnavala tudi prošnja »Zadružne knjigarne«, k: sta jo podpisala gg. dr. Jenšterle in kaplan Bo* štele, za ustanovitev knjigarne. Poročal je katehet g. Ratej. Občinski zastop sklene priporočati dovolitev iste.
Ker je bil dnevni red izčrpan, se je za* hvalil g. župan Vodušek g Pavlinu za njegovo stvarno in vsestransko strokov« njaško sestavljeno poročilo ter vsem osta« lim odbornikom za uvidevnost, ki so jo pokazali tekom proračunske razprave.
Izreden uspeh naše živinoreje
Orjaška vola je vzredila posestnica gospa Marija Kac v šmartnem pri Slo-venjgradcu. Vohi sta težka 2100 kg in *ta sedai v posesti slovenjeraškega mesarja g. Kuharja.	^^
delavca g. Avgusta Dolinska v Hrastniku. Dečko ima nekaj nad 5 let in ima gasilsko vnemo najbrže v krvi kot vnuk pokojnega hrastniškega gasilskega načelnika g. Jožeta Dolinska.
Trboveljski občinski proračun
Trbovlje, 11. decembra. V torek se je vršila proračunska seja občinskega odbora. Sejo je vodil g. župan Vodušek, ki je uvodoma poudaril, da je imel pri sestavi proračuna pred očmi tež* ko gospodarsko krizo, ki vlada v Trbov« ljah. Proračun je sestavljen v znamenju štednje, vendar pa mora upoštevati naj« nujnejše potrebe in zadostiti odlokom oblasti. Pregledala sta ga ožji gospodarski in finančni odsek. Prosi, naj bi se vzel proračun resno v pretres in se pri tem upoštevali razlogi, ki jih je navedel. Pro* račun je bil davkoplačevalcem na ogled, a ni bilo proti njemu nobene pripombe.
Poročevalec g. Pavlin je v daljšem go* voru objasnil kritično gospodarsko stanje naših davkoplačevalcev, katerim ne sme* mo nalagati novih bremen, ker so že itak preveč obremenjeni. Predložil je skrbno izdelan načrt, po katerem bi se lahko za* dostilo najnujnejšim potrebam, to je zi« davi šole in vodovoda v Hrastniku, ne da bi b lo potrebno najeti posojila, katerih obresti bi občutno obremenjevale občino.
! Po njegovem načrtu bi si občina prihrani« la 4 — 5 milijonov dinarjev na obrestih. G. Pavlin je predlagal, da se razpravlja najpreje o tem njegovem načrtu, kajti še« le potem se lahko razpravlja o proračunu, kateremu je podlaga ravno njegov načrt.
O načrtu se je razvila živahna debata, katere so se udeležili posebno Hrastn'« čani, ki so v principu soglašali z načrtom, vendar pa so hoteli imeti garancijo, da se bodo projektirana dela tudi ▼ resnici iz«
oni Ti ostanejo trajen in važen pridevek lepote, ako za njih nego upotrebljavaš
Belokrcjinski vlomilec Mausar pod ključem
Pravi, da je vse razdal, kar je nakradel, in da piše svoje spomine
teč se zdaj, ko nima več službe pri družbi, tam za stalno naseliti s svojo nemalo družino.
Pa pride nesreča in to celo pri belem dnevu. Na sedaj nepojasnjen način je začelo goreti pri zadnjem koncu, kjer je bilo polno suhe krme. Žena je bila sama doma in ko se je prav zavedla, je bilo že vse v plamenu, kajti hiša ie bila lesena in streha slamnata, vode pa tudi nikjer da bi se kaj pogasilo Ljudje so sicer pritekli na pomoč, a niso mogli nič več pomagati. Zgorela je hiša in dobesedno vse v njej: postelja, omare, obleka, skratka vse, prav vse. Dalje ves živež, koruza, fižol, krompir itd. Rešili so le svinjo. Žalostno je tudi to, da je prišla ravno v tem času domov tudi hčerka, ki služi v Zagrebu, in je tudi njej vse zgorelo.
Uboga družina, ki si je hišico kupila pred tremi leti, je sedaj brez strehe, obleke in živeža ter prosi usmiljene za pomoč.
Novice iz hrastniške kotline
Hrastnik, 13. decembra.
Tragične smrti je umrl rudar in lastnik male h;šice Melhijor Meterc v Studencih nad Hrastnikom. Zaradi tragične smrti hčerke se je nesrčenežu že v spmoladi zmračil um in so imeli domači z njim ve* like težave. Večkrat je ušel iz hiše, zlezel na streho ali pa se plazil po bližnjih pe* činah. Tako je moralo biti tudi usodnega dne. Po dolgem iskanju so ga našli mrtve* ga na dru rudniškega kamnoloma. Najbrž je hotel po stezi visoko nad kamnolomom, pa mu je spodletelo in je padel kakih 20 m globoko. Pokopali so ga v Dragi in ob* žalujejo mnogi prijatelji in znanci njego* vo tragično usodo.
Letošnje miklavževanje je vzel v roke krajevni šolski odbor in so razna društva opustila svoje prireditve. To je bilo jako hvalevredno, ker je bila prireditev krajev* nega šolskega odbora že popoldne in zve* čer n.iso hodili otroci po cestah od ene do druge take prireditve, kakor je bilo doslej v navadi. Poleg praznika Sv. Birbare na Dolu je bil tak praznik tudi v naši kape* lici, kjer so postavili rudarji svoje zaščit* niči originalen oltar iz premoga.
Dobili smo nove tablice hišnih številk in je bita prva nribita na občinski hiši. Hišne posestnike se opozarja, da so dolž* ni prevzeti te tablice, k ise dobe v občin* ski ekspozituri po 24 Din. Če jih kdo ne prevzame sam, bo pritrjena tablica na njegove stroške.
Jutri v nedeljo uprizori Sokol na Dolu tridejansko dramo »Vrtinec«. Naš kino Narodini dom pa predvaja zanimvi film. Novodolsko šolo je posetil te dni prosvet* ni šef g. dr. Lončar ter se jako pohvalno izrazil o stavbi in njeni opremi.
Najmlajši hrastniški gasilec
je Joško Dolinšek, sinček navdušenega in za gasilstve zaslužnega društvenega poveljnika in župnega podnačelnika trboveljske gasilske župe ter vnetega javnega
Pismo iz borovškega kota
Bili so časi, ko so hodila naša dekleta v samostan h Gospe sveti na Koroško, da se tam priuče znanosti in prepotrebnega go* spodinjstva. Seveda so si kaj takega mogla privoščiti samo dekleta iz boljših slojev, dočim so se morala druga zadovoljiti sa* mo s tem, kar so jih naučile matere, izšo« lane še od svojih mater. Da v gospodinj* skem oziru zaradi tega ni bilo nikakega na* piedka, je samo ob sebi umljivo. Bilo ni gospod njskih tečajev, ki so povsod dru* god običajni in ki bi tudi pri nas dvignili gospodinjstvo na ono stopnjo, ki ga za* htevajo moderni časi m moderne razmere. Razveseljivo je torej za napredek Kranj* ske gore dejstvo, da se je otvoril gospo« dinjski tečaj, ki bo trajal šest tednov. Prostore za ta tečaj je dala na razpolago lastnica tukajšnjega penzijona »Zlatorog«,
poučuje tudi sama v tečaju poleg dveh : spodičen učiteljic tukajšnje osnovne šo* Značilno je, da je tečaj jako številno obiskan, in bo rodil brez dvoma bogate sadove. Korist tega tečaja je uvidela tu* di banska uprava in ga je podprla s pr&* cejšnjo podporo 5000 dinarjev.
Tujsko«=prometni, a še j»osebno letovi* štarski svet je z veseljem pozdravil name* ro, da sezida hotelska družba »Union« v takozvanem Rutiču moderen in vsem za« htevam ustrezajoč hotel. Ta namera se je pričela uresničevati, kajti v zadnjem ča* su so že pričeli s preddeli. Zaradi snega, ki se napoveduje od dne do dne, bodo morali pa prenehati s temi preddeli, ki se bodo nadaljevala spomladi. Kakor vse ka« že, bo hotel dovršen že drugo leto in bo veliko pripomogel, da se bo naš tuj/ski promet dvigal od leta do leta, zlasti še, če se bodo realizirali tudi projekti, ki jih centraliz:rajo v področje Pišenic.
Poleg tega že omenjenega gospodinjske* ga tečaja je priredila družba Singer tečaj za šivanje v novo in okusno prirejenih prostorih g. Petra Klofutarja, zinanega smučarja in našega najboljšega trenerja v zimskem športu. Tudi ta tečaj je dobro obiskan in kaže, da Kranjska gora vendar« le ni tako konservativna, že z ozirom na mladi rod ne, ki sam obsoja delovanje in s-topinje naših poedinih, v predvojne nazore zagrizenih ljudi. In ta novi rod nvideva tudi važnost in pomen Sokola, ka* teremu se nekateri tako upirajo. Kakor se sliši, bo še ta mesec sklican poseben se* stanek. kjer se bo razpravljalo o defini« tivni ustanovitvi Sokola. Ta korak mora* mo samo pozdravljati, ne samo iz držav* nega in nacijonalnega, temveč tudi iz lo* kalnega stališča. Saj bo Sokol prinesel Kranjski gori prav to. česar ji primanj* kuie — družabnost, življenje, živahnost in nazadnje tudi red.
Tuj<?ko*nrometno društvo, ki mora po« leg drugih velikih obveznosti vzdrževati
tudi kopališče, je imelo, kakor znano, v letošnjem letu precejšen deficit. Toda pri« skočila s4a mu na pomoč banska uprava in Zveza za tujski promet, ki se pokaže vedno tam, kjer je treba. Prva ga je pod* prla z zneskom 10.0U0 d.narjev, a druga s 5000 dinarji. Treba bi bilo, da se zave* dajo tudi lokalni tujsko*prometni intere* sen ti svoje dolžnosti napram društvu in ga podpro, da bo navzlic prvim skrbom njegova bilanca zaključena z razveseljivi* mi akitivami.
Zemeljski usad na Orleku
Zagorje, 13. dec.
iPaed dobrim mesecem smo na tem mestu opozorili oblasti na nevarnost, ki jo predstavlja obsežni zemeljski usad na Orleku, malem naselju severno Zagorja. Tedaj smo prosili komisijo, naj bi ugotovila vzroke premikanja, več tisoč kubičnih metrov vsebujočega usada. Predlagali smo, da bi se z ozirom na nevarnost, ki preti poslopjem in zemljiščem posestnikov Go-nelija, Bučevca, Štarklja in Zeleznika, pravočasno ukrenilo potrebne korake tako glede takojšnje odpomoči, kakor tudi faktorja, ki naj bi povrnil nastalo škodo. Kljub opozorilu v časopisju, navzlic nujnim prošnjam, ki smo jih prizadeti pošiljali na vse mogoče strani, je vse ostalo pri starem. Ne! Prekrižanih rok moramo gledati, kako nevzdržno nam podzemska sila odnaša ped za pedjo, pretvarjajoč prej rodno zemljo v razorano neuporabno ledino. Bučevčeva hiša, ki ima v tleh in zidovju široke in globoke razpoke, je najbolj ogrožena in se more vsah hip zrušiti na svoje stanovalce. Sedaj ob deževju in menjavanju vremenskih prilik postaja opasnost, ki bo dosegla svoj višek spomladi, vse bolj tegobna.
Skrajni čas je torej, da se poklicana oblast zgane in prihiti s svojimi sredstvi na pomoč. Upamo, da ta naš poziv to pot ne bo zaman. Sedaj je še mogoče odvrniti večje zlo, jutri bo morda že prekasno.
Prizadeti posestniki.
Požar upepelil dom
Poljčane, 13. decembra.
V prijaznem Gabrniku pn Poljčanah ie do tal pogorela hišica bivšega oskrbnika podružnice šentjurske kmetijske šole Ivana Vergleza. Oskrboval ie na Boču pri Miklavžu devet let podružnične pašnike, živino in gospodarska poslopja. V teh letih si je toliko pritrgal od ust, da si je zamo-gel kupiti spodaj v Gaberniku majhen dom.
Pred dnevi se je ravno vselil vanj, ho-
bilom na lice mesta in zalotili so Mausar j a trdo spečega v krmi na hlevu, kjer so ga uklenili. Mausar je bil namreč pijan, kar je pozneje sam izjavil. Seveda je prav debelo pogledal, toda ko je videl, da nič ne pomaga, se je vdal v svojo usodo in se dal z avtomobilom prepeljati do orožniške postaje v Črnomlju, kjer je dal naslednjo izjavo:
»Vjeli ste me, ker sem bil pijan in čital sem, da 70 odstotkov vlomilcev in banditov pade v roke pravice v alkoholnem stanju. Cital sem to, ker rad prebiram knjige, ker sem inteligenten in ne čudite se. če vam povem, da sedim večkrat v boljši družbi: Pišem tudi knjigo o svojih doživljajih. Obešen ne bom, ker nisem niti lasa skrivil nobenemu človeku. Lahko bi jih več pobil, ker sem vedel, da me nameravajo nekateri izdati, toda moja vest mi ni pustila tega storiti. Jaz imam dobro dušo. Denarja nisem kradel, imel sem le veselje do blaga, do jedi in do pijače. Posebno sem užival, ko sem videl, da me zasledujejo in vendar ne morejo ujeti. Kar sem pokradel, sem vse razdelil. Prepričani pa bodite, da mnogo vlomov in tatvin, ki so jih drugi zagrešili, pade na moj rovaš.
Mausar je lep, močan in visok dečko in je imel več ljubic, pri katerih je imel tudi varno zavetje. Tudi je dosti naobražen in govori več jezikov. Zbežal je pred par leti iz zaporov novomeškega sodišča in se od takrat skrival po hostah, ponoči pa po oddaljenih selih, kjer je v veseli družbi svojih pomagačev in svojih ljubic užival nakradeno blago. Včasih, ko so mu bila tla že prevroča, je ža nekaj časa izginil neznano kam.
Ljudstvo je imelo pred Mausarjem strah, dasi ni dejansko nikomur nič žalega storil. No, sedaj je vlomilec na varnem in marsikdo bo imel bolj mirno spanje. Seveda bodo pa oni. ki so mu pomagali in ga skrivali, imeli tudi opravka s sodiščem.
Včeraj so Mausarja uklenjenega eskorti-rali v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu in množica radovednega ljudstva se je zbrala, ko je zvedela za njegov odhod.
Črnomelj, 13. decembra.
Večkrat smo že poročali o drznih vlomih, ki so se več let redno ponavljali po belo-krajinskih zidanicah, pa tudi po vaseh. Posebno je trpel na takih vlomih vinorodni Stražni vrh in prijazna semiška okolica. Ni ga bilo tedna, da se ne bi pojavil nov vlom. Vlomi so se vršili vedno le ponoči in pokradeno je bilo po navadi vino, jestvine, žganje — pa tudi obleka in posteljnina in druge stvari ki so bile v zidanicah.
Ljudstvo je bilo zbegano in marsikdo, ki je dal vrata svoje zidanice po vlomu močno popraviti, je končno vsako nadaljnje popravilo opustil in pustil vrata odprta, ker ni nič pomagalo proti drznim vlomilcem.
t>yiosno je ono znano, da je glavni vio-milec domačin Mausar iz Rodin pri Črnomlju s svojimi pomagači, Musarja pa le ni bilo mogoče ujeti, dasi ga je orožništvo cele noči zasledovalo. Izdati pa se ga ni upal nobeden, ker so se ljudje bali maščevanja.
V četrtek je pa orožniški postaji v Črnomlju nekdo ovadil, da spi Mausar na nekem hlevu v Rodinah. Takoj sta se pripeljala dva orožnika in en policist z avtomo-
Domače vesti
*	Zanimanje za knjige Vodnikove družbe
je tako veliko, da je prva naklada »Vodnikove pratike že pošla. Ker pa ie poprase-vanje po knjigah VD še vedno veliko, se je družbin odbor odločil, da priredi drugo izdajo »Vodnikove pratike«, ki izide v kratkem. Druga izdaja bo seveda obsegala samo nekaj -sto izvodov. Kdor bi torej še hotel imeti letošnje knjige, naj se nemudoma prijavi odboru po dopisnici ali pa najbližjemu poverieniku in pošlje članarino v znesku 20 Din (odnosno 27 Din po pošti), ker drugače kasneje knjig sploh vec ne dobi Ekspedicija knjig se je zaključila in poverjeniki imajo letošnje knjige ze v rokah
*	Nov rudniški inženjer. Na montanistič-„i visoki šoli v Leobnu je 9. t. m. napravil g. Ciril Podkrajšek iz Ljubljane državni
i-nženierski izpit. Čestitamo!	.
» Premeščen je iz Kragujevca v Ljubljano železniški državni mojster Ivo Tar-man. G. Tannan je bil v Kragujevcu namestnik predsednika kulturnega društva »Triglava« in agilen društveni delavec. _
*	Knj;garna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3, ima v zalogi novosti iz francoske književnosti, povesti, primerne za mladino, in slikanice. Sprejema naročila na »Illustration«, »Jasdm des modes« in vse druge časopise in revije. Na prodaj ima tudi Cankarjevo -Moje življe-nie« v italijanskem prevodu.
*	Službeni list kr. banske uprave Dravske "banovine« objavlja v 43. Številki: zakon o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih; zakon o žandarmeriji ter razglas o opravljanju občinskih blagajniških poslov v občinah Dravske banovine. Kraljevska banska uprava ie v smislu zakona o zdravstveni zaščiti učencev imenovala za člane banskega odbora fonda za zaščito učencev: dr Dragotina Lončarja, načelnika oddelka za prosveto; dr. Ivana Pirca, direktorja Higienskega zavoda v Ljubliani; dr. Ivana Jurečka, zdravstvenega inšpektorja banske uprave v Ljubljani; Josipa Maziia. vršilca dolžnosti direktorja I. drž. realne gimnazije v Ljubljani.
*	Stoletnica postanka kneževine Srbije. Včeraj je poteklo sto let. ko je bil v Beogradu objavljen »hatišerif« sultana Mah-muda II. Hatišerif je bil slovesno prečitan na kraju, kjer stoji danes cerkev sv. Marka. Z njim je bilo objavljeno, da sultan Mali mud II. priznava dotedanjemu beograjskemu pašaluku neodvisno notranjo upravo in ga pretvarja v vazalno kneževino Srbi-bijo. Kakor znano sta letos praznovali stoletnico samostojnega državnega življenja tudi Grčija in Belgija.
*	Zgodovinsko društvo v Mariboru je sklenilo izdati poleg »časopisa za zgodovino in narodopisje« veliko posebno publikacijo: Umetnostni spomeniki celjske dekanije. Veliko delo je izpod peresa kon-servatorja g. di. Marolta v Celju in bo obsegalo okcli 30 tiskovnih pol velike osmerke in vsebovalo nad 200 fotografij umetnin iz Celja in okolice. Delo, ki je že šlo v tisk, bo predstavljalo na eni strani sodelovanje z Umetnostno zgodovinskim društvom v Ljubljani, ki je že izdalo kamniške umetnostne spomenike in ki izdaja sedaj vrhniške, na drugi strani in predvsem pa nadaljevanje dr. Stegenškovib del iz predvojne dobe. Ko stopa Zgodovinsko društvo v Mariboru z novo veliko posebno publikacijo pred našo javnost, pričakuje, da bo ona podprla njegovo delo in počastila spomin pokojnega dr. Stegen-ška najlepše s tem, da poseže v kar največjem številu po novi umetnostno zgodovinski knjigi.
*	Brazilija je prepovedala priseljevanje. Po vesteh iz Rio de Janeira bo briziiijska vlada v kratkem izdala odredbo o začasni prepovedi priseljevanja v svrho zaščite domačega prebivalstva in ublaženja gospodarske krize..
*	Veliko obrtniško zborovanje v Središču ob Dravi. V nedeljo 28. t. m. bo priredila Zveza obrtniških društev Dravske banovine v Celju veliko obrtniško zborovanje v Središču ob Dravi. Zborovanje je namenjeno v prvi vrsti društvom iz območja Središča, Sv. Bolfenka pri Središču, Beltincev, Ljutomera. Ormoža in Ptuja.
*	Naši v Ameriki. V državi VVisconsin je do'go vrsto let pred sodiščem in pri drugih oblastvih zastopal slovenske rojake Italjan Ob priliki velikega protestnega shoda v Milvvaukeeju je bila na jugoslovenskega
KINO IDEAl
Premiera!	popolnoma novo!
Dekle na križu
Krasna in pretresljiva drama; živ-ljenski roman nedolžnega dekleta, ki je zabredlo v vrtinec velikomestnega življenja!
Eveliit Holt
Ob 3., pol 5., 6., pol 8. ln 9. url!
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavods v Ljubljani
13. decembra 1930 Številke za jznačDo traja pomenijo. L čas opazovanja, 2. stanje barumetra 3 temperaturo. 4. relativno vlago v % 5. smer in brzino vetra, 6 oblačnost I —10. J vr<t» rmdavin nmiavne v mm
Ljubljana: 7, 755.2, 0, 85, W2, 10, Maribor: 7, 745.8, 0, 9.4. —, 0. Mostar: 7, 751.7. 1, 86. —, 8. Zagreb: 7. 754.4, 3, 85, SE4, 10 Beograd: 7. 753.8. 2. 92, NW2, 10, dež 5.0. Sarajevo: 7, 753.6, 0, 94, —, 8. Skoplje: 7, 751.8, 4, 75, W4, 8. Kumbor: 7. 7498 5 93. N2. 5. Split: 7. 752.1. 5, 67, NE* 8.' Rab: 7, 751.9, 5, 58, -, 8. Vis: 7. 749 2 4 76, N8, 9
Solnce vzhaja ob 7.31, zahaja^ob 16.19; hj. na vzhaja ob 2.23. zahaja ob 13.16 Naj. višja temperatura danes v Ljubljani: 2.0, najnižj? -2.6. Najnižja temperatura: v Mariboru 0. v Mostaru —0.3, v Zagrebu 3, v Beogradu 0.
konzula v Chicagu naslovljena spomenica, v kateri se je zahtevalo, naj konzulat takoj ukrene potrebno in odvzame pravno zastopstvo v jugoslovenskih zadevah Italijanu. Uspeh ni izostal. Konzul je želji naših rojakov ugodil in za pravnega konzularnega zastopnika v državi VVisconsin imenoval agilnega narodnega delavca slovenskega odvetnika Albina Glojka. — V Mary-landu. približno 30 milj oddaljeno od-VVashingtona, se nahaja slovenski farmar Anton Arh, doma z Notranjskega, ki se v glavnem peča z rejo kokoši. Nad 3000 kokoši se nahaja na njegovi farmi, ki ie popolnoma moderno urejena. — V Dodgevil-leu je nenadoma umrl rojak Josip Mervar star 57 let. Pokojnik se je udeležil špan-sko-ameriške vojne leta 189S. V Ameriko je prišel pred 45 leti. Večinoma je delal na farmah. Zapušča ženo, 15 otrok in 4 vnuke. — V Clevelandu je umrl Ignac Štrumbelj, star 41 let in doma z Vinkovega vrha pri Žužemberku. Zapušča ženo in štiri hčere. V Ameriki je bival dvajset let. — Istotam je preminila Marija Eberweinova, rojena Turšičeva, stara 40 let. po rodu iz Dvorske vasi na Dolenjskem. Zapušča moža, dve hčeri in sina.
*	Novi grobovi. Na Koroški Beli je umrla ga. Jožefa Potočnikova, rojena Ga-šperinova, v visoki starosti 89 let Pokojni-co so pokopali včeraj na domačem pokopališču. — V ljubljanski splošni bolnici je umrl g. Adolf T a r m o n uradnik zavarovalne družbe »Jugoslavije«. Pogreb bo v ponedeljek ob 14. — V Lukovici pri Domžalah je umrl vetetrgovec in posestnik g. Franc Pungartnik v starosti 47 let. Pogreb bo v ponedeljek ob 10. na pokopališče na Brdu. — V Mariboru je umrl g. Martin G a j š e k, veletrgovec in hišn posestnik. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 15.30. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalie!
*	Radictelefonija na jugoslovenskih ladjah. Uprava Jadranske plovidbe je sklenila, da na svojih ladjah uvede radiotelefoniio. S temi aparati se bo lahko govorilo z vsemi agencijami družbe, privatno in s posameznimi drugimi parobrodi.
+ Angleško-jugoslovenska otroška bolnica. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je odobril pravilnik angleško-jugoslovenske otroške bolnice s sedežem v Beogradu. Ta bolnica je privatna instituci-za s pravico javnosti. V bolnici se bodo zdravile razen tuberkuloznih, spolnih in duševnih bolezni vse vrste bolezni, sprejemali pa se bodo v prvi vrsti siromašni otroci do 14. leta starosti.
*	Temeljito čiščenje med beograjskimi peki. Posebna občinska komisija, ki je od maja letos pregledovala beograjske peka-rije in prodajalne kruha je te dni sestavila porazno poročilo. V območju beograjske občine je 359 pekarij in dve tovarni kruha. V večini pekarij je način peke še vedno tak kakor pred 50 leti. Neverjetna zaostalost, marsikod strašna nesnaga. Zato predlaga komisija da se 151 pekariiam v interesu človeškega zdravja in higijene zabra-ni nadaljnja peka in prodaja kruha, 17 peka rijam se lahko dovoli samo še prodaja, 163 pa jih je mogoče spraviti v ustrezajoče stanje. Glede prodajaln kruha pa predlaga da se' od 629, kolikor jih je v Beogradu, ukine njih 151, nadalje pa tudi razproda-janje po barakah, ki jih je že 84.
*	Prebivalce našega Posavja, predvsem Brežic, Krškega, Rajhenburga in Sevnice opozarjamo na koncert ljubljanske Glasbene Matice v zagrebškem gledališču v torek 16. t m. zvečer. Izvajala se bo dramatična legenda za soli, zbor in orkester »Faustovo pogubljenje«, delo slavnega francoskega komponista Hektorja Berlioza Prebivalcem zgoraj omenjenih krajev ie poset tega koncerta omogočen, ker bo vozil nekaj minut pred 1. uro ponoči iz Zagreba proti Zidanemu mostu poseben vlak ki bo peljal Glasbeno Matico v Ljubljano Ta vlak se bo ustavil na postajah Brežice, Videm-Krško, Rajhenburg in Sevnica Vse one, ki nameravajo posetiti torkov koncert, opozarjamo, da moraio kupiti vstopnice v predprodaji pri dnevn: blagaj ni zagrebškega velikega gledališča Za to ugodnost se moramo zahvaliti naši železniški direkciji, ki gre v resnici vsakomur in kolikor le mogoče na roko.
*	Decemberska številka »Jugoslavije« (Jugoslavenski turizam), glasila za propagando našega turizma v inozemstvu, prinaša poleg mnogih krasnih 'liistraeij obširen opis potovanja parnika ^Kral;ice Marije« po Dalmaciji in Grčiji ter članek o Rabu, oboje v nemščini. V švedščmi pa je opisano Hrvatsko Primorje. ^etna naročnina revije ' je 120 Din, uredništvo in uprava je v Splitu.
*	Mladinski koledarček »Kraljevič Marko« za leto 1931 je izšel. Cena komadu 6
J dinarjev.
i * Arhiv za kemijo in farmacijo, 'li je j glasilo Jugoslovenskega kemiškega društva v Zagrebu, prinaša v najnovjjši šte-j vilki članek o spremenljivi masi, o drevesnem karbolineju kot zatiralcu žuželk,
0	uporabi rentgenskih žarkov v praksi, o novih potih termokemije in zanimiv drobiž.
*	Šopek dišečih vijolic nam je poslala učiteljica gdč. Slavica Krulčeva iz Do-brovnika v Prekmurju. Cvetlice ji- je prinesla učenka Marica Mesaroševa. Iz št. Ilja pri Velenju smo enako prejeli šopek vijolic od tamošnje učiteljice ge. Pepce Moschl-Cretnikove. Cvetje je natrgala na šolskem vrtu. V našo podružnico v Novem mestu sta prinesla učenca Povh in Barbič lepo razvite tro^entice, zvončke m cvetoče jagode, ki sta jih natrgala ob bregu Krke. Hahtigal iz Drske je prinesel v isto podružnico izpod Ljubenske gore jagode, trobentice, ramšelije in golšavice.
*	Slovence v Zagrebu opozarjamo na koncert Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v torek 16. t. m. v zagrebškem gledališču.
*	Možje sinovi, svoie žene in matere boste zelo razveselili, če iim kot božično darilo poklonite »Gospodinjski koledar« za 1 1931. Ta koledar je za vsako žensko, ki se
1	ukvarja z gospodinjstvom, zelo pomem-
Doktor Dobrojed pa ni samo korifeja v prehranjevalni stroki, ampak on se tudi na kuho dobro razume. Na svojih preda« vanjih poučuje kuharice: Ne mislite, da bodo testenine, ki jih kupite, dobre, ako vzamete tudi najboljšo kakovost, pa jih ne znate pravilno kuhati. .Svetujem Vam, pra» vi doktor Dobrojed s posebnim povdar« kcm, da se držite točno kuharskega navo* dila, ki ga dobite na vsakem paketu teste* n'n »Pekatete«.
ben in koristen, saj najde v njem celo vrsto tako praktičnih navodil in nasvetov kakor v nobeni drugi priročni knjigi. Zelo je bogat tudi na raznih novih kuhinjskih receptih. Za današnje razmere pa je nadvse važen troškovnik za vse dni v letu, ki ie v tem koledarju prav praktično urejen. Obsega 200 strani in je po svoji vsebini trajne vrednosti. Priporočamo ga zlasti gg. učiteljicam in vsem, ki so navezane pa lastno gospodinjstvo. Naprodaj je po vseh podružnicah Jugoslovenske Matice, po vsth knjigarnah in pri uprav' »Gospodinjstva"1 koledarja« v Ljubljani. Šelenburgova 7-11, kjer se naroča tudi. pismen-o. Cena 20 Din, s poštnino 21.75 Din.
♦	Zgleden dar. Osebje Higijenskega zavoda v Ljubljani je naklonilo namesto venca na grob pokojnemu inž. Trohi znesek 255 Din, Narodni galeriji, ki se darovalcem iskreno zahvaljuje.
♦	Denarni zavodi, gospodarska in industrijska podjetja in trgovci se naprošajo, da javijo razpoložljiva mesta za praktikan-te in uradnike podpisani organizaciji, ki vodi evidenco absolventov trgovskih akademij: Klub trgovskih akademikov, Ljubljana. Gosposvetska cesta 8.
♦	Absolvente trgovskih akademij, ki nimajo nameščen.ia, pozivamo v njihovem interesu, naj se takoj javijo v Klubu trgovskih akademikov, Ljubljana, Gosposvetska cesta 8.
♦	Zahvala. Uprava banovinske ženske bolnice se tvrdki I. C. Mayer v Ljubljani tiajiskreneje zahvaljuje za velikodušno darilo za božičnico.
♦	Pogreša se Oton Kirchschlager, rojen leta 1883. in pristojen v Ljubljano, ki je leta 1910. preko Trsta odšel v Ameriko in se od leta 1911. ni več oglasil. Na prošnjo njegove hčerke Valerije Klobčaverjeve, Her-bersteinova ulica v Ljubljani, je deželno sodišče v Ljubljani uvedlo postopanje, da se Oton Kirchschlager proglasi za mrtvega. Obenem je izdalo poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču. Tudi pogrešanec se poziva, da se zglasi pri deželnem sodišču v Ljubljani ali da drugače kako vest o sebi. Po 1. januarju 1932 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega.
♦	Pogreša se od 16. novembra Schrimpf Hugon, učenec 3. razreda osnovne šole, star 9 let. Oblečen je bil v modro ob'eko, moder plašč, rjave čevlje in svetle nogavice. Kdor bi o pogrešanem kaj vedel, se uljudno naproša, da to sporoči proti nagradi na naslov: Schrimpf Ed., Masarykova cesta 19. Ljubljana.
♦	Dva otroka zgorela. V okolici Sente sta te dni na grozen način našla smrt dva otroci ča tamkajšnjega posestnika Haus erja. 5 svojo ženo je Hausler zjutraj odšel v Sen-to. kjer je imel opravke, doma pa je sama pustil svoja dva otroka. Ko se je vrnil, ie našel hišo v plamenih. Oba otroka sta zgo-
Vsaka posamezna vrsta
Najlepši okras vaše sobe so povezave vaših posnetkov od plošč in filmov, katere vam dovršeno napravi drogerija
K\\ C Linbiiana — Maribor
Višek zanimivosti bo
rela. Policija vodi preiskavo, da se dožene, ali je požar nastal po naključju, ali pa le morda kdo iz maščevanja zanetil ogenj.
*	Karambol dveh avtomobilov Iz Novega mesta nam pišejo: Včeraj dopoldne je privozil po ljubljanski cesti s svojim avtomobilom podjetnik g. Brulc iz Mirne. Ko je prispel do križišča v Kandiji, mu je pripeljal nasproti po zagrebški cesti avtomobil tvornice »Šešir« iz Siska, ki ga .ie vodil Božo Humza. Ker je ta vozil preveč po levi strani ceste, dočim ie g. Brulc po predpisu vozi! na desni strani, je avtomobil tvornice »Šešir« zadel v levo stran Brulčevega avtomobila in ga znatno poškodoval. Šofer Humza je priznal svojo krivdo z izgovorom, da na tako kočljivem terenu ni postavljeno nobeno svarilno znamenje. Oba avtomobila so odpeljali v mehanično delavnico g. Škedla v popravilo in po enourni zamudi sta že mogla nadaljevati svojo pol
*	Ciril Metodove razglednice za božič in novo leto se dobe v trafikah, trgovinah in družbini pisarni. Beethovnova ulica 2. Kupujte in razpečavajte jih, s tem podpirate družbo.
*	Poskus samomora ob grobu matere.
Na Mircgoju, na centralnem pokopališču v Zagrebu je skušala mlada ženska, Anita Pavliničeva izvršiti samomor. Nedavno ji ie umrla mati in hčerka ji je nameravala slediti v smrt. Šla je na grob svoje pokojne matere z namenom, da si konča življenje. Izpila je večjo količino ocetne kisline. Nien poskus ni ostal neopažen. Telefonično je bilo pozvano reševalno društvo, ki je Anito prepeljalo v bolnico. Njeno stanje je kritično.
*	Grozen samomor mladega dekleta. Ko
je železniški čuvaj pri Čulincu v zagrebški okolici v petek zjutraj pregledal progo je naletel na grozno n.ajdbo. Med tračnicami je ležalo razmesarjeno truplo mladega dekleta. Čuvaj je o najdbi takoj obvestil železniško oblastvo Komisija, ki je prišla na kraj nesreče, je ugotovila, da je ponesrečenka Amalija Vugrinova, stara 20 let, rojena v Rakovcu pri Zagrebu. Po legi je soditi da je dekle izvršilo samomor. Vzrok samomora ni znan.
*	Trgovina z mrliči. V Pančevu je policija aretirala dva možaka, o katerih je dognala, da v svoji domači vasi in po okoliških mrtvašnicah kradeta mrliče. Možaka sta pri zaslišanju priznala, da sta trupla beračev in drugih siromakov, za katere se ob smrti ni nihče brigal, ponoči pretihotap-ljala s čolnom na desni breg Dunava !n jih prodajala nekemu beograjskemu kirurgu, ki jih je potreboval za svoja znanstvena raziskavama. Tudi moško truplo, ki so ga nedavno jutro seljaki našli v ločju na du-navskem bregu blizu Pančeva, sta ukradla v mrtvašnici neke banaške vasi. Ker pa je pot bila dolga in ob zori nista ma -ah s čolnom preko Dunava, sta truplo spravila v ločje, da ga naslednjo noč pretihotapita v Beograd. A najdba trupla ie medtem do-vedla do razkritja čudnega trgovskega poslovanja obeh možakov.
*	Zaradi uboja obsojen na mesec dni zapora. V Čakovcu je bil občinski stražnik Karel Strniščak iz Kotoribe obsojen na mesec dn' strogega zapora. Stražnik je nedavno nekega Andreja Maleka opominjal, naj gre domov, ker je pijan. Malek je v jezi napadel stražnika, nakar je ta potegnil sabljo in pijanemu Maleku presekal lobanjo.
*	Obnovitev procesa proti Slavku Pintar-
Ju. Čitatelj em ie gotovo še v spominu sep-temberski proces proti 26 letnemu Slavku Pintarju, ki se je moral zagovarjati zaradi roparskega umora. Pintar je bil pri razpravi, ki je bila preložena na dan 6. oktobra, pred senatom petorice obsojen na 18 let težke ječe. Kakor čuiemo je zagrebški stol sedmorice sodbo razveljavil na pri-ziv zagovornika dr. Furlana in pride Pintar ponovno pred veliki senat.
*	Maščevanje razžaljene ženske časti. Pred sodiščem v Kumanov^m se je morda te dni zagovarjati mlada soproga politic* nega uradnika Blaža Vuličeviča, ki ie bila
isi keksa
znamke
belimi d t
nudi poseben užitek. Zato kupujte samo
izdelke renomirane svetovne tvrdke VIKTOR SCHMIDT & SoH.\ E, WIEN 407
gotovo
Smučarska
razstava
katero priredi danes, dne 14. t. m. modna in športna trgovina za dame in gospode
LJUBLJANA
Oglejte si tudi izložbe!
obtožena, da je 12. oktobra z dvema stre» loma usmrtila občinskega predstojnika v Preševu Velička Gorunoviča, ker ji je iz* dal neugodno nravnostno spričevalo, češ, da živi nemoralno življenje. Obtoženka je sicer prej protestirala pri občinskem pred; stoinik uzvrradi te žalitve ker pa je ostalo brez uspeha. Vuličevičeva je bila obsojena le na tri leta ječe. ker se je upoštevala olajševalna okolnost, da ji je Gonmovič izdal slabo nravrtostno spričevalo iz so= vraŽTiosti.
♦	Pečeni golobi nimajo navade, da sami prilete skozi okno, pa jih tudi brez truda ne morejo ujeti. Prav tako ne morete dobiti glavnega dobitka brez srečke. Čim ste to uvideli in naro-lili srečko, ste prehodili že polovico pota k glavnemu dobitku. Dar.es se vam nudi za to najboljša prilika z originalno, zanimivo prilogo današnje izdaje našega lista, ki jo našem čitalcem najtopleje priporočamo
♦	Podeželskim odrom priporočamo ilustrirano brošuro Navinška »Lepa maska«. Navodila za štninkanje.
♦	Božična prodaja. Znane odlične peči »Zephir« se dobivajo sedaj pred božičem tudi na ugodno odplačevanje v obrokih in pri nakupu v gotovini s popustom. Opozarjamo na oglas v današnji številki našega lista.
♦	»Kako postanem dober godec«. To
brezplačno knjižico pošlje Meinel & He-rold v Mariboru št. 101 vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu. Zahtevajte knjižico takoj z običajno dopisnico!
{TO — /obna pasta naibolfSa !
♦	Starši, kupite klavirski mladini 10 povesti skladatelja Vasilija Mirka! Dobe se v vseh knjigarnah po 15 Din. Naročajo se pa
JELENOVA SOL IN SODA BICARBONA za kekse v DROGERIJI GREGORIČ, LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 5.
Najbolj pošteno
Vas postreže z zimskimi oblačiM
3. Mač
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
Kadar ste odstavili dete od prs
mu bo dala življenske elemente, ki so neobhodno potrebni za njegov razvoj, skodelica koncentrirane naravne krepilne hrane
OVOMMTIHE
ki jo jemljejo otroci kot kako slaščico.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boliših špecerijskih trgovinah po 56 Din za velike, 32 Din za srednje in 16 Din za male škatlice.
Vsakovrstno man&Sakturno blago
7 veliki izberi in po izredno nizkih cenah prodaja	V3
Tekstilbazar Krekov tre
KAJ JE	9
aoripa •
R E V JI A
je najbolj razširjeno zlo. Odpravi Vam jo domača kura s Pistyanskimi blatnimi ob» kladki »Gama«Kompresa«. Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji.	,
Sklad šče: Drogerija Gregorič, Ljublja* . na, Prešernova ulica 5.
Radijska oddajna postaja LJUBLJANA
RADIO kot si ga želite
namreč VISOK v kvaliteti in NIZEK v ceni.
Naša reklamna prodaja, bi traja od 10. novembra do 30. decembra 1930, obsega sledeče radijske sprejemne naprave:
D tektorskih aparatov, kompletnih z vsemi potrebščinami, ki so za poslušanje potrebne, za naplačilo Din 80 ter petkratno mesečno plačilo po Din 45.
400 300 ' 2Q0
100
z elektronko, baterijami, za naplačilo Din 100 ter
elektronskih aparatov, kompletnih antenskim materijalom ter eno slušalko, osemkratno plačUo po Din 75.
elektronskih aparatov »Relnartz«, kompletnih z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačUo Din 240 ter desetkratno mesečno plačilo po Din 180.
4r elektronskih aparatov »Relnartz« z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, tabornim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 ter antenskim materijalom na naplačilo Din 380 ter dvanajstkratno mesečno plačUo po Din 280.
Poslužtte se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat!
RADIO LJUBLJANA
LJUBLJANA. MlkloSifevs 5. MARIBOR. Aleksandro™ 4
'S
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA! *
Največja izbira! *
Oglejte si naše izložbe!
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
lahko tudi na naslov založnika- pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani
+ Oglejte si danes izložbe in razstavo galantnih daril pri Tičariu v Šelenburgovi ulici.
4 Praktična ln koristna božična darila si
oglejte in kupite po zelo znižanih cenah pri tvrdki Novak, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve).
*	Tudi malenkosten prehlad ima lahko hude posledice, zato ga zatrite takoi. čim se pojavi. Najenostavnejši način zdravljenja: Pijte radensko zdravilno vodo z mlekom!
*	Darujte Podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Pod Trančo 2-111!
*	Za smučarje. Založništvo revij »Domači
prijatelj« in »Naš obzor« izda te dni i.iseo-no božično številko, ki bo posvečena rimskemu športu Uredništvo si ie prid b.lo odlične sotrudnike, ki so poslali zanimive članke in krasne slike. List bo imel 60 strani, od katerih ie več kakor polovica določenih za zimski šport. Kakor smo poučeni, bo uredništvo list z novim letnikom Š3 bolj izpopolnilo, tako da bo všeč vsem izobražencem in da ga bodo s pridom čitali ludl preprost' ljudje. Ker hoče ■»•»lovstvo «t razširiti med vse sloje, pošlje našim čita-teljem en izvod na ogled Kdoi sc zanima za ta dva lista, naj piše dopisnico upravi »Domačega prijatelja«, Ljubljana, Prule 11.
I? UmMIane
u— Proslava rojstnega dne Nj. Vel kralja. Banska uprava razglaša. V sredo 17. t m. se bo obhajal rojstni dan Nj Vel. kralja Aleksandra I. kot državni praznik V proslavo tega praznika se bo ob 10. darovala v tukajšnji stolnici slovesna pontifikalna maša. po kateri se bo zapela zahvalna pesem Te Deum s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni kapeli bo svečana služba boži a ob 9. v evangeljsk' cerkvi pa ob 10. Istega dne bo sprejemal ban Dravske banovine v banski palači (Bleivveisova cesta 10) poklonitve in čestitke V šolah se pouk ne bo vršil in državni uradi ne bodo poslovali Vse trgovinske in obrtne obratovalnice moftio biti na ta dan zaprte.
u— Seja občinske uprave ljubljanske. V mestni dvorani se bo prihodnji torek ob 17 vršila zadnja javna seja občinske uprave ljubljanske. Na dnevnem redu so poročila finančnega in personalno-pravnega odseka.
Pri zapeki dve do tri ARTIN-dražeje zvečer, milo, normalno izpraznjenje zjutraj. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatljice za 8 Din zadostuje za 4 do 6 krat.
Hvstilnn SKDKJ
K.«iod»ors*«a trne« toči i«vrstn«» »in«
Ružica liter IMn IO-
Zelo primerno BOŽIČNO in NOVOLETNO darilce
je kravna alurainiiasta ali emajlirana modra, siva ali rjava kuhinjska garritnra. jedilno orodje v veliki izberi otroške garniturn- posodic it-d.. ka-t-ero nud: najugodneje -vrdka 7 železnim	1 MU
STANKO FLORJANČIČ
i«
Sv
Hotel „BELLEVUE"
obvešča svoje cenjene goste, da vsled ogromnih taks: državnih, banskih, občinskih in spdai še avtorskih taks in sitnosti. preneha začasno z vsako godbo. V nadomestilo se bomo izredno potrudili postreči cenj. gostom z izborno pijačo, ter dobro in izdatno domačo kuhinjo. Vsako soboto in nedeljo oristne domače koline. Krvave in ietme klobase no Din 6.—, vino od Din 12.— nanrej. Med tednom se zapira restavracija ob 10. «n.
17294
a_ Sestri umetnici lz Beograda. V petek 19. t m. bosta koncertirali v Filharmonični dvorani dve sestri umetnici, in '.icer Marija Mihajloviceva, violinistka, in Olga Mi-hajlovičeva, pianistka. Obe sta po rodu iz Beograda. Svoje glasbene študije sta dovršili na konservatorijih v inozemstvu Z največjo ljubeznijo in tudi z velikim uspehom sta se posvetili koncertnemu življenju in prirejata koncerte skoro po vseh mestih naše kraljevine, violinistka Marija je bila tudi že na Češkoslovaškem in Dunaju, kjer je bila deležna zelo ugodne kritike. Predprodaja vstopnic od torka dalje v Matični knjigarni
u— Iz gledališča. Danes ob 15. uprizori drama zabavno Nestroyevo burko »Utopljenca«, zvečer ob 20 pa Nušičevo komedijo »Gospa ministrica« Obe predstavi ljudski po znižanih cenah Abonenti reda D bodo imeli v torek 16. t. m. za svoi abonma Shakespearejevo komedijo »Sen kresne noči« — V operi se bo pela danes ob 15. Šatranek-Kaviča »Hasanaginica« po znižanih cenah. S tem lepim domačim delom hoče uprava nuditi zunanjim gostom in širšim slojem priznano umetnino Naslovno partijo bo pela Thierryjeva. tLsanago znani naš odlični basist Križaj, dalje bodo sodelovali Ribičeva. Španova. Grba, Gostič, Janko. Nastop' tudi celokupn baletni zbor z Mo-harievo in Golovinom. Dirigent ravnatelj Polič Vstopnice so v predprodaji.
u— Šentjakobski oder. Današnja predstava »Revna Kot cerkvena miš« ie zaradi nenadne obolelost gdč Baranove. ki igra glavno vlogo odnovedana
u— »Soča« v Sokolskem domu v Mostah. Drevi ob 20 bo gostovala družina »Soča« v Mostah s Strindbergovo trodejan-ko »Oče« Pred predstavo kratke uvodno predavanje Nastopijo Reinerjeva. Gabrijel-čičeva. Varškova. Košuta. Humar Kogei. Skok Predaval bo pesnik Kragelj Režira Košuta
u— Razstava Strahlove umetnostne zbirke. slik starinskega pohištva in drugega !e odprta dnevno od 9 do 17 v velik dvorani Narodne galerije v Narodnem domu.
u_ Opozariamo na današnje predavanje
Antona Ocvirka o slovenskih kulturnih problemih ki bo ob pol 11 dopoldne v Filharmonični dvorani na Kongre«rem trgu kot letošnje otvoritveno predavanje Slavističnega kluba DSFF Predavanju ki bo razpravljalo o osnovnih temeljih slovenske duševnosti n miselnosti v razmerju do svetovn h nazorskih teorij z orisom našh najmarkantnejših pojavov samobitnosti, bo sledila debita Zaradi aktualnost- svoie snovi vzbuja predavanje veliko pozornost n se pričakuje velika udeležba naše intel'gen-
ce. Vstopnine ne bo.
u— Dve palači pod streho. Včeraj so delavci z mlaji okrasili palači Pokojninskega zavoda na oglu Dunajske ceste in Gajeve ulice ter palačo Hranilnega in posojilnega konzorcija v Gajevi ulici Obe palači sta pod streho Stranski trakt Pokojninskega zavoda ima pet nadstropij palača Hranilnega in posojilnega konzorcija pa štiri. Obe stavbi so začeli graditi šele v oktobru Stavbi se bosta čez zimo osušili, pomladi pa bodo delo nadaljevali.
u— Povečano teniško igrišče SK Ilirije dograjeno. Ta teden je bilo popolnoma dograjeno povečano teniško igrišče SK Ilirije pod Cekinovim gradom ob Celovški cesti. Povečano igrišče je za enkrat večje kakor star' in bo služilo pozimi kot drsališče. Dograjena in opremljena je tudi nova moderna, zračna in prostorna garderoba. ki bo nudila igralcem tenisa, no-zimi pa drsalcem ves komfort. Poleti bo igrišče razdeljene na sedem igralnih prostorov Staro garderobo so odstranili. Vsa gradnja je veljala nad 100 000 Din.
u— Svečano komemoracijo 1500-letnice smrti sv. Avreliia Avguština bo priredila danes ob 11 v vseučilišk; zbornic; bogoslovna akademija Med dragim bosta na programu dve predavani 1oc dr T.ir-xa o Avguštinov) »Držav božji« in prof dr Lukmana o A\guštinovih »Izpovedih* Zbor slušateljev teološke fakultete bo zak'j.ičil slavnost z dr Kimovca skladb- na besede iz Avguštinovih »Izooved'«
u— Zahvala barianskili gasilcev Prejeli smo: V gasilskem d-omu n? Barju ie Miklavž obdari' staro in mlado Prav posebe je bil obdarjen znan- gasilsk naraščal k-je s svoiim že večkratnirr nastopom vzbujal splošno DO^orno^t 7- hoe*t< naraščaja se gasile' sahvaliuiei iarež'i;. vim rokam osrb'to g županu ."1 ^ucu rer g Ižancu Svečanost se ie vršila v nabito polni dvorani
u— Smrekov gozdič na Kongresnem trgu. Božiček se bliža m na Kongresnerr irgu postaja živahno kakoj vsako leto ob tem času Kmetie iz okolice Kammk* in a z Dolenjskega so včera' navozil* več voz lepih smrečic mladih srednjih dp tud prav velikih ki so jih por oči deloma že razpostavili po trgu Prodajalci so nastavili cene dreveščkom po 5 do 20 Din in še več. Največja drevesca pa bodo dosegla tudi ceno do 100 Din.
u— Molierejevega »NamišHenega bolnika« bodo igrali člani srednješolskega društva »Žar« na državni klasični gimnaziji v dvorani Delavske zbornice v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja v sredo 17. t. m. Začetek ob 16. Predprodaja vstopnic v trgovin' Goreč. Dunajska cesta 1.
u— O svojem potovanju na Spitzberge bo predava! s skioptičnimi slikami g. dr. Reya, vodia meteorološkega instituta, na esperantski prireditvi v ponedeljek 15. t. m. ob 20. v spodnjih prostorih hotela »Mi-klič« Poleg omenjene točke bodo na dnevnem redu prireditve še zanimive recitacije. Vabljeni esperantisti in drugi. Vstopnine ne bo.
Manufaktura
LaA+T^
.nibliana Aleksandrova cesta 8.
DOBER OKUS
Vam prepoveduje, da bi nosili obleko iz slabega, barvno in vzorčasto nemogočega blaga.
NA OBROKE
Vam nudimo Ia. blago, barvno in vzorčasto najmodernejše.
ZAHTEVAJTE POTNIKA
u— Interna produkcija gojencev državnega konservatorija bo v sredo 17. t. m. ob 18. v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Posamezne točke sporeda nodo izvajali konservatoristi. Na to interno vajo opozarjamo starše gojencev m prijatelje konservatorija. Produkcija bo v Filharmonični dvorani. Vstop prost.
u— Razglas o dobavi drobnega tlaka kock in drugega materijala za ureditev ulic. Dne 20. januarja dopoldne bo v mestnem gradbenem uradu licitacija za prevzem dobave tlakovalnega materijala, za kar so odobreni naslednji proračuni: 1.) granitni robniki 1.270.959 Din, 2.) drobni tlak 3 milijone 236.050 Din, 3.) regularni, nizki sed-maki 1.741.170 Din Načrti in proračun za razpisane dobave so interesentom na vpogled med uradnimi urami v prostorih mestnega gradbenega urada od 19 t. m. dalie. Ponudbe se morajo predložiti za vsa razpisana dela, in sicer v obliki popustov v procentih, ti popust' v procentih se morajo označiti za vsak pod točkami označeni znesek posebej
i^- Sokolsko društvo Zg. Šiška priredi v četrtek 18. t. m. ob 20. v telovadnici svoje prvo predavanje obvezno za vse članstvo. Predavat bo o sokolstvu priznani predavatelj br Jesih Brez vstopnine Vabljeni tudi gosti!
u— Električna razsvetljava v Krakovem in Trnovem. Prejeli smo: Pod tem naslovom je »Jutro« dne 11 t. m. prineslo not co v kateri ie izražena tudi pr šnja na magistrat. da dobavi strokovnjaka iz inozemstva Moramo poudariti, da nam za naše razmere res ni treba iskati v inozemstvu posebnih strokovnjakov, ker jih imamo sami dovolj Le žal, da se ti naši strokovnjaki, so večinoma absolvent 'e!ovodS\ih šol in ki imajo večletno prakso v tu- in inozemstvu, navadno zapostavljajo v naših podjetjih Mestni magistrat bi ugodil vsem pritožn.kom, če bi skrbel, da pridejo do veljave .bsolventi strokovnih Sol. kakor tudi, če b vsaj v bodoče pri nastavitvah gledal na kvalifikacijo osobja Pritožnik iz Krak^vega in Trnovega pa naj podpira našo željo in ne išče strokovnjakov v tuj ni. — Organizacija pn kučnih elektro- in strojnih tehnikov v Ljubljani.
u— Velik of c.rsiii bal v Ljublian. Ofi-cirsk zbor ljubljanske garnizje pnreJ v sredo 17. t. m v vseh prostorih Tabora na čast rojstnega dne Nj Vel. kralja Aleksandra I- sveč-no zabavo s plesom, ublei i: Za dame plesna toa:eta, za gospode irak in smokrng za oficirje svečana uniforma z vsem: dekoracijami. Dostop maje samo povabljeni Začetek bala ob 21.30
u— Tradicionalni reprezentančni ples akademikov Aleksandrove univerze se bo vršil 31. januarja. Ker pritegne ta ples vso elit Slovenije, je v interesu vseh društev, da za ta dan namer;.vane prireditve opu-ste
u— Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani priredi
v soboto '3. januarja v prostorih hotela »Uniona« običajno plesno zabavo. Čisti dobiček je namenjen pcgiebnemu in podpornemu skladu društva. Vabljeni!
u— Redni letni občni zbor pevskega društva »Krakovo-Trnovo« bo v nedeljo 21. t m. ob 9. dopoldne v gostilniških prostorih g Sokliča (pred konjušnico/ z ob čij-nim dnevnim redom. Podpornikom in i,sta-novnikom društva se posebna vabila ne bodo razpošiljala, kar naj bUgovolijo vzet: na znanje.
u— Klub Primork pr-s; za siromašne primorske rudarje v Srbiji vse one, ki imajo moš.lo. tudi strgano ob.eko. da blagovolijo javiti ge. Maš Uromovi, Dolenjska cesta 14, k. pošljt ponje. Eventuelne denarne prispevke sprejema g dr Guštinwa. Blei-weisova cesta 22.
u— SiavKu uiežnloviJi uslužbencev še vedno .traja, včeraj je potekel ze 13. dan stavke. Pogajanja med podjetjem in uslužbenci dosie.i niso uspeia
u— bet učenje ponehava, udkai so v Ljubljani zaeei resno dkCiji. pruti oeraee-nju uad.egooctiiie P*1 octac.u inocnu ponehava weio v petis.ii ki »o oili že trddici-lonaln; »berašKi dnevi« vlada mu in ma policija ie tu in tam opravka 'C sak.m preveč vsiljivim in podjetnim pro^jjkom k pride v ij:e»ti po navadi t Ježeie V zvez z aken prot oeračenju ^e ie prijavno rna gistratu Josle. -4; ntranu k ^o »e lbvezait prostovoljne prepevat etno -Kupne. >Krog I83.0UH Dn Mag trat i«r vveiti Jostavi tab lice n -e morajo res podpore potrebn «gia sit na magistratu Da pa se neraška uall ■ ga v Ljub.iam popo.noma zatre h Uho po trebno da se prisilijo k rednemu olačeva-nju vse stranke v mestu •Berašk davek« naj bi znašal morda l odst na stanarino s čimer b dob.va mestn socijaln urad prav lepe vsote s katerim b res lahko omilil bedo tam. kjer faktično ibstoja Mestna občina snuje v tej zvezi s tem tudi nekako ljudsko kuhinjo, kjer bodo dobili potrebni hrano, tako da se ne bodo izdajale podpore v denarju, nego le v natura-lijab.
I u— Dva ponesrečenca. V splošno bolni-| co so včeraj popoldne pripeljali 24 letnega 1 delavca pri stavbnem podjetju Slavcu na : Bledu Avgusta Bivarja Bivar je kopal te-; meli za zgradbo novega hotelskega poslop-1 ja. Nenadoma pa se ie udrla nad njim večja plast zemlje in ga podsula. Bivarja so spravili izpod usedlin z zlomljeno desno nogo. — Zdravič Joško. 15 letni sin posestnika iz Banje loke pr Kočevju, je hotel i včeraj zjutrai sam zakrpati svoi čevelj Pn ' delu pa mu je izpodletelo šilo in ga ranilo v desno oko. Poškodba ie bila tako huda, da je moral na zdravljenje v ljubljansko bolnico.
u— Utopljenee najden na Fužinah. Pred dnevi je naplavila Ljubljanica na Fužinah pri jezu moško truplo, ki je ležalo v vodi poldrugi mesec. Neznani utopljenec je moral biti star okrog 60 do 65 let. Imel je velike sive brke in je bil oblečen v dva enaka suknjiča iz cajga. Na sebi je imel tudi dvoje hlač, v katerih niso našli drugega kakor ključ. Identiteta neznanca, ki je bil pokopan na pokopališču pri Devici Mariji v Polju, še ni u«?o»ovliena
u— Hudi pretepafi. Pečarski mojster Fr D. z Gline jp prišel te dni na večer s svojo ?eno v neko gostilno na Težaški cesti, kjer k -iu se nahajali pri sosednji mizi štirje ne-
Ob dežju, vetru in snegu
in sploh vedno v hladnejših letnih Časih vdrg-nite Vaše lice in roke vsak dan z Nivea-cremo, a ne samo na večer, temveč tudi zjutraj, predno greste na oster zrak.
MVKA-CPFN^
ščiti Vašo polt pred slabim vremenom in jo ohrani mehko in gibko. Nivea-Creme ne morete nadomestiti, ker temelji njeno posebno delovanje na vsebini eucerita. ki ga vsebuje edino ta krema in ki neguje kožo Ne ostavlja bleska in pronikne globoko v kožo, ker samo tako prihaja ona do pravega blagotvornega delovanja.
Zavojčki po 5. 10 in 22 Din Tnbe po 9 m M Din.
Jugostavensko P. BeiersJorf 1 Co., d. s. o. j.,
Maribor, Greio-čiče\a 24
znani mladi pivci. Ti so se začeli čez čas med seboj prepirati, naposled pa so si skočili v lase. Ker so se gnetli tudi okrog mize, kjer sta sedela D. in njegova žena, je D vstal in zavpil, naj nehajo ali pa se izgubijo proč od njegove mize. Njegov poziv pa je dosegel prav nasprotno. Kakor bi trenil, so pretepači zlili vso svojo jezo nanj in ga napadli. Eden izmed njih je prijel tudi za steklenico od piva in D. z vso silo udaril po glavi. Pretepači so nato izginili, okrvavljenega D. pa so morali spraviti ua reševalno postajo.
-p
prijavila policiji, da ji je te dni ukradel neznan žepar v vlaku od Zagreba do Ljubljane U00 Din.
u— Plesna šola na Taboru sporoča plesalkam in plesalcem, tud. začetnikom, da se morejo naučiti na lahek način vseh modernih plesov, ki se uče vsako nedeljo ob 20. v veiiki dvorani -«a Taboru Na programu so vse letošnje novosti: moochi, tango argeutino. broadway. madway. slow-fox .n novi angleški valček Pouk ie praktično razde jen. in sicer imajo vsi novinci speci-jalen tečaj že ob pol 20., drugi, že rutini-nm plesalci pa ob pol 21. Vsak pose:n k se moie udeležiu obeh tečajev in mu je prvovrsten plesn strokovnjak vsikdar r.a razpolago Poučuje se po nainoveiš: !..nko umljivi me* di V nedeijo 14. decembri .spe-cijalef poui novega angleškega valčka, n kateremu vabimo uliudno vse dosedanje posetnike kakor tudi nove i'oste
u— Nov začetniški plesn? te5aj Jenkove šole vsak ponede'.ieV; točno ob pol 8. zvečer v »Kaz ni« Posebne plesne ure in informacij rtrevn« od 10 do 20. istotam.
u— ASK Primorje. Danes ob 15 30 plesne vaje v dvorani Uniona.
u— Nedeljske popoldanske plesne vaje Jenkove plesne šole v Kazini od 15. do 19.
u— čajanka s plesom vsako nedeijo ob pol 21. v balkonski dvorani Kazine. Vodstvo: -Tenko.
u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V ponedeljek zvečer važna vaja mešanega zbora.
u— Za praznike po znižanih cenah pitana štajerska perutnina raznovrstna divjačina, najfinejše sveže meso, delikatesni mesni izdelki, narezki itd. pri SLAMICU. velemesarija, Gosposvetska cesta 6.
u- Obleke, prinesene v kemično snaže-plisira in lika tovarna Jos. Reicb.
u— Obkele. prinešene v kemično snaže-nje ln barvanje, ter pranje in svetlolikanie perila izgotovi do praznikov tovarna Jos. Reich
u— Praženo kavo melje brezplačno Anton Verbi, Stritarjeva ulica.
u_ Darujte Podpornemu društvu slepih
v Ljubljani. Pod trančo 2. zlasti ob božiču in novem letuj
Iz Maribora
a— Cela vrsta obrtnškib učnih tečajev
se bo vršiia prihodnji teden v mariborskem okrožju. Dočim bodo- gostdničarski gospo-dinjsk tečaj v Mariboru, ki traja že od 15. oktobra, jutr zaključen, se že pripravlja otvoritev novega dvamesečnega tečaja, ki bo 'tvorjen s 15 januarjem Tečaj priredi Zvezj gostiln carskih zadrug Za drugi tečaj ie že doslej prijavljenih več gojenk, kakor jih je bilo mogoče sprejeti. Jutri se >tvor: v Mariboru učni tečaj za lasničar-stvo in ondubcijo namenjen samo obrtni-Kom >n brivskim ter frizerskim pomočnikom 28 t m pa bo v Celju na državni oidarsk šoli otvorjen tridnevni učni tečaj za strelovodne naprave V Celju bo v januarju tud pričel učn> tečaj za kurilne naprave - Na vinarski šoli v Mariboru pa se otvorita 19 januarja in 15 februarja Iva tridnevna kletarska tečaja za gostilničarje in ni hove sinove Tud' ta tečaj pr; redi Zveza gostilničarskih zadrug Prireditev vseh tečajev podpira Obrtno-pospeševalni urad - svojim neumornim delavnim voditeljem zadružnim inspektoriem g. Založnikom na čelu
a— Ljudska univerza. Prihodnja prireditev bo namesto v ponedeljek v torek 16. t m. ob 20. s sodelovanjem Jadranske straže. Predaval bo odvetnik dr. Rapotec o pomdnu morja v gospodarskem življenju.
a— Iz gledališča. Danes ob 15. popoldne se bo ponovila priljubljena Szirma.ieva opereta »Aleksandra«, ob 20. pa se bo uprizorila nova Nušičeva šaloigra v štirih dejanjih »Gospa ministrica«. Pri obeh predstavah veljajo kuponi V torek se bo za red B (kuponi) pela kot slavnostna predstava na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Smetanova popularna opera »Prodana nevesta«
a— Zborovanja privatnih nameščencev,
ki ga ie sklicala za četrtek zvečer pri Orlu Federacija organizacij zasebnih nameščencev v Mariboru, se ie udeležilo okrog 100 članov. Pokojninski zavod so zastopali predsednik mariborskega sosveta g. Ferdo rinter, ki je zastopal tudi skupino del dajalcev, ter delegat; gg Skaza. Gilčvert, Pelikan, Vrisk in Doležal. obenem kot zastopniki delojemalcev. Fo pozdravu predsednika federac.je g. Petejana in g Pinteria je podravnatelj Pokoininsk. ga zavoda g. dr. Vrančič temeljito obrazložil stanje Pokojninskega zavarovanja in stremljenja po izboljšanju Dajal je tudi tehtna pojas.iila na mnogoštevilna vpraš:nia. Sprejeta je biia resolucija, s katero se hvaležno priznavajo dosedanji koraki za zboljšanje zavarovanja ter se zahteva čimprejšnja uzakonitev novega zakona o pokojninskem zavarovanju. Resolucija zahteva tudi izločitev vseh panog soci.ialnega zavarovanja zasebnih nameščencev iz organizacije SUZOR v Zagrebu ter unificiranje vseh v enem zavodu. Nadalje se pozdravlja sklep vlade, da se tudi v delavskem zavarovanju prične izvajati zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti, končno pa zahteva resolu-c'.ia tudi uzakonitev brezposelnega zavarovanja za delavce in nameščence. Seja ie trajala 3 ure.
a— Mariborske knjižnice v novem »rtu Pretekli mesec so Mariborčani zopet znatno napredovali pri čitanju knjig. Ljudska knjižnica v Narodnem domu je izposodila v 18 uradnih dneh 790 članom 2151 knjig". Novih čitateljev je bilo ta mesec »prejetih 42. — Knjižnica Delavske zbornice pa je pretekli mesec izposodila 945 obiskovalcem 1550 knjig, a novo vpisala 41 članov, torej skoro enako število ko Ljudska knjižnica. Skupno sta obe knjižnici izposodili v novembru 3.701 knjigo. V decembru pa je opažati še živahnejšo frekvenco v oueh knjižnicah.
a— Smrt popularnega pravoslavnega svečenika. V četrtek so položili na varaždin-skem pokopališču k večnemu počitku pravoslavnega svečenika lepoglavske kaznilnice, Miloša Končareviča. Pokojnik, rodom Dalmatinec, je do L 1915 služboval v Kopru, nato pa je bil premeščen v moško kaznilnico v Maribou, 1. 1921 pa v Lepoglavo. Mariborskim Slovencem je ostal ta simpatični mož z zlatim jugoslovanskim srcem toplo v spominu. Bil je navdušen Jugoslovan, ki ni poznal razlik po verski, plemenski ali politični pripadnosti svojih rojakov. Bil je tudi zvest naročnik »Jutra«, odkar izhaja.
a— Krajevni odbor Rdečega križa na Pobrežju je priredil zadnjo nedeljo Miklavžev večer za šolsko mladino. Agilni odbor je polnih rok delil ubožni deci sadova svojega požrtvovalnega dela. Poleg mičnih deklamacij in ubranega petja se je uprizorila mladinska igra »Grudica«, ki je zelo dobro uspela. Miklavž je obdaril čez 130 šolarčkov z obleko, obutvijo, p -ril- m itd. Vsem blagim dobrotnikom se odbor v imenu dece najsrčneje zahvaljuje. Vsa čast in priznanje pobrežkemu učiteljstvu, ki je pripomoglo do tako lepega uspeha.
Vaš »nož
ako ne pazite dovolj na nego svojega telesa m ako ta ni dovolj privlačna Poznana, milovonjiva sol za izpiranje (Isla Spul-salzi vam pomore, da ostanete večino zdrava, sveža i® mladostna, ako s>. rfidno nje poslužujete za svojo intimno toaleto 346-1
^♦OMtMIMMOMtlMMMtMOOOlMM
DAM SKE ZtMSKF Pt.A^E
i s kožuhovino ali brez	od Din 290.—
I otroške v vseh velikostih od Din 160.— v veliki izbiri priporoča
F. 1. GORICAH. Ljubljana, Sv. Petra c. 20
Oglejte si blago to cene v izložbah!
380
Tlajceneje &e ofl(!eeete
za božič, ako kup te obleke pfi & o si p u O t U ff u,
ki ima na zalogi tudi kamgarn in sukno iz naiboljših tu* in inozemskih tvornic ter vsakovrstne pletenine in perilo iz lastne tovarne »Triglav«. Moje geslo: konkurenci ne cene, dobro blago.	17136
PERJE
39b
kokošje, purje, gosje, naravno in s strojem čiščeno. dobavlja ? vsaki množini
E. Vajda, čakovec
Telefon številka 59. 4, 3. 60.
NAHOD oapi ttv. NOSAL-prašek
Ki je popolnoma neškodljiv, ker se ne uži va, temveč vdihava (šnofar. Nosal vas obvaruje bripe. Kupite takoj Nosal!
Proizvaja le: apoteka Mr. AHOVEC Ljubljana._
a— Mesto okrožne babice razpisuje zdravstveni odbor v Studencih. Prošnje kolkovane (5 Din) nai se pošljejo zdravstvenemu odboru občine Studenci najkasneie do 31. t. m.
a_ v ponedeljek v unionsko dvorano!
Mariborčani in okoličani naj ne zamude lepe prilike, v ponedeljek ob 20. v veliki uni-onski dvorani, kjer bo koncertira! sloviti španski virtuoz Juan Manen.
a— UROIR pododbor Maribor poziva svoje člane, da se udeleže plesa, ki ga pri-rede oficirji mariborske garnizije 17 t. m. »b 21 v unionski dvorani. Članska legitimacija velja kot vstopnica za člane, njih žene in neporočene hčerke. Obleka za dame plesna, za gospode črna.
a_ Novo sokolsko društvo na Teznu pri
Mariboru se snuje. V četrtek bo določen dan ustanovnega občnega zbora.
a_ Novi grobovi. Včeraj je umrl v Mari-riboru poštni poduradnik v pokoju in posestnik, g. Mihael Požar, star 74 let. Pogreb bo v ponedeljek, ob to. uri, izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Po-brežju. Blag mu spomin, žalujočim naše so-Ž 3.1 i 6-
a— Tragična smrt Martina Gajšeka. Trgovca z manufakturnim blagom na Glavnem trgu, Martina Gajšeka, so njegovi uslužbenci včeraj dopoldne na veliko presenečenje našli v njegovem skladišču mrtvega. Še! ie prostovoljno v smrt. Po komisijskem ogledu so prepeljali njegovo truplo v mrtvašnico na Pobrežju Kaj je simpatičnega trgovca spravilo v obup, še ni znano Zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok.
Kari Majevi spisi v slovenskem prevodu: Nov zvezek! I. knjiga: Križem po Jutro-vem, II. knjiga: Po divjem Kurdistanu, izšle že v celoti vsaka po štiri zvezke po Din 13.—, cela knjiga vezana v polplatno Din 65.—, celoplatno Din 70.—. Obseg knjige do 650 strani'— Od III. knjige: Iz Bagdada v Štambul sta izšla dva zvezka; 1. zvezek: Smrt Mohameda Emina in sedaj 2. zvezek: Karavana smrti. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.	17304
a— Vlom v Rošpohu. V noči od 10. na 11.
t. m ie bilo vlomljeno v zidanico avstrijskega državljana Karla Jabureka v Rošpohu 47. Lopovi so prišli v stanovanje preko strehe in odnesli več posteljnine. 4 preproge. več ženskih in moških oblek, dve usnjeni suknji, več parov čevljev, zlato budilko itd Ker je lastnik na Dunaju, še niso mogli ugotoviti točne škode. Orožništvo vrši preiskavo
a— Iz policijske kronike. Rudolfu Lobni-ku posestnikovemu sinu iz Radvanja, je v petek, ko je v Vrbanovi ulici 6, praznil greznico nekdo s konja ukrade! dolgo zimsko suknjo. — Železničar 2. je prijavil policiji. da je od 3. do 11. t. m. stanovala pri njem Frančiška Nellessy, vzgojiteljica, doma iz Anglije. Dne 11. t. m. je izginila. Ker je do petka ni bilo, ie Ž. pregledal stanovanje in ugotovil, da mu je zmanjkala zlata ženska ura, vredna 6OUO Din, srebrna ženska ura, vredna 300 Din, ter ženska bluza. Zadeva je v preiskavi. — Po odgonu so v petek pripeljali iz Avstrije 47 letnega Matijo Topolovca, doma iz Vel. Okiča v Halozah. k ga ljubljansko deželno sodišče zasleduje zaradi tatvine.
a— Silvestrov večer v velikem stilu priredi letos v vseh prostorih Uniona Sokol Maribor-matica. Po velezabavnem programu bo prireditev gotovo prekosila predlansko Slvestrovo, ki je še vsem v dobrem spominu. Ker je vstopnina v predprodaji znatno znižana, opozarjamo, da se dobe vstopnice od ponedeljka 15. t. m. dalje v trgovinah Bureš in Majer.
Iz Celja
ki on jene dame in jjospode, ki so bili nas prešen' za sodelovanje, da prošnje ne od* bi-e o in store, kar morejo v čim sijajne j* ši uspeh proslave Zlasti naj se potrudijo zj nabiranjem pro6tovoljnih prispevkov v korist revnih akademikov »Triglavanov«, obenem pa naj v svojih okoliših čim zi* vahnejše agitirajo za čim večjo udeležbo na prireditvi
e— Podporno društvo za revne otroke v Gaberju je imelo Miklavževo obdarovanje 8. t. m. Obdarovanih je bilo 75 otrok iz otroškega vrtca v Gaberju in 41 drugih revnih otrok iz Gaberja in okolice z oble* ko in čevlji. Nadalje je bilo poslanih v zavod šolskih sester 30 m barhenta, v de* ško okoliško šolo pa 52 m flanele in hla* čevine, kar se bo razdelilo med revne učence ob priliki božičnice. Vsem daro* valcem iskrena hvala.
e— Tradicijonalni obrtniški ples v Celju bo v nedeljo 1. februarja, na kar se opozarjajo ostala celjska društva s prošnjo, naj ta večer ne določijo kakih svojih prireditev.
■ ■ ■
m
s NOGAVICE svilene — volnene samoprodaja 17244
S
9 8
■MBnSICflBBI
L. PUTAN — Celie
e— Trgovski plesni venček bo 31. januarja v velik dvorani Celjskega doma in so vsa diuštva naprošena, naj ta din ne določijo nikakih prireditev
e— Opozorilo Sokolom. Sokolska ples* na vaja, združena s čajanko, bo drevi ob 17. (ne ob 15.).
e_ Smrtna kosa. Umrl je v celjski jav* ni bolnici 541etni brezposelni hlapec Ivan Croato (Horvat) neznanega bivališča in pristojnosti, v Gaberju pa je umrla 64Iet* na delavčeva vdova Jožefa Leskovškova.
e— Dijaška kuhinja v Celju bo imela svoj letošnji občni zbor v četrtek 18 t. m. ob 18. v restavraciji Narodnega doma.
e— Celjska Strelska družina bo imela svoj letošnji redn- občni zbor v ponede* ljek 15. t. m. ob 20. v klubovi sobi Celj' skega doma.
e— Danes ne bo električnega toka. Fal* ska elektrarna bo danes dopoldne med 9 in 12. ukinila dobavo električnega *oka v Celju in okolici.
e— Dve nesreči. Včeraj je neznan kolesar povozil 8-letnega sina hišnika v tovarni Pirota v Gaberju Franca Odepa in ga hudo poškodoval na desni nogi. V Ne-garjih v okolici Slatine pa je slamorezni-ca odrezala 8-letnemu posestnikovemu sinu Albertu Šeligo 4 prste na levi roki. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski javni bolnici.
e— Nenavadna nesreča delavke. V celjski javni bolnici je morala poiskati nujao zdravniško pomoč 42-letna tovarniška delavca Frančiška šelihova iz Zavodne, ki je pred nekaj dnevi pospravljala pisarne v VVestnovi tovarni v Gaberju. ^ed. aeiom je jedla kruh. * Nenadoma pa se ji je pri nekem grižljaju neznan oster predmet aa-pičil v požiralnik. V bolnici so ji zdravniki iz-lekli iz požiralnika oster robat košček emajla, ki se uporablja v tovarni za emajliranje posode. Šelihova ga je s kruhom vred dvignila z mize in ga neopaženo zavžila. Po nudeni pomoči je delavka zapustil? bolnico.
e— Mestni kino v Celju danes ob 15., 16.30. 18. in 20.15 velenapet f.lm »Hudiče* va maska« z Gilbertom.
Iz Kranja
e— »Golgota«. Danes popoldne bo Dramsko društvo ponovilo v mestnem gle* dališču Tucicevo »Golgoto«. Začetek ob 16. Predstava je zlasti namenjena okoliške* mu prebivalstvu.
e— Ljudsko vseučilišče v Oelju. V po* nedeljek ob 20. bo predaval v predavaln-.* ci meščanske šole v Vodn kovi ulici- go* spod Ivan Lovrenčič iz Maribora o telesni vzgoji otroka v predšolski dobi. Vabljeni!
e— Za znižanje mesnih cen v Celju. Celjsko mestno načelstvo je zbralo vse potrebne podatke o mesnih cenah v Dravski banovini in zdaj proučuje možnost znižanja mesnih cen na celjskem trgu. Iz zbranih podatkov je razvidno, da so mesne cene v posameznih večjih krajih v naši banovini zelo različne: neKje so višje, večinoma pa nekoliko nižje. Celjski mesarski mojstri so že itak sami znižali ceno svinjine na 18 do 25 L>»n za kg, dočim je veljala doslej 25 do 28 za kg.
e— Na protituberkuloznem dispanzerju ce'iskega Zdravstvenega doma je nastav* ljen zdravnik g dr Ivič kot špecijalist za pljučne bolezni. Ordiniral bo vs-k torek, sredo in petek od 8 do 10. dopoldne Rev* nim slojem bo to zelo dobrodošlo, ker bodo z nabiranjem prostovoljnih prispevkov v
I
TRIGLAVANSKI PLES CELJE 10. — J- ioxi
I
e— Otvoritev šolske kuhinje. V začetku meseca januarja bo v celjskem Zdravstve* nem domu otvorjena šolska kuhinja kralji* ce Marije. Mladina tukajšnjih šol bp pre* jemala v kuhinji obilno in tečno kosilo z-i reži isko cen.-' borih 3 Din za osebo. Kuhi* nia K-> velikanskega pomena zlasti za iz* vencelisko mladino	. .
e T" ureditven« odbor za elitno jubi'ei* no orireriifcv »Triglava«, ki bo 10 ari a v Celiskem domu v Cel hi. sc obrača na čiane kakor tudi na vse »Triglavu« na*
r— V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja prirede aktivni in rezervni oficirji mesta Kranja svečan ples v telovadnici Narodnega doma. V ta namen so se že razposlala vabila. Ako kdo pomotoma ni dobil vabila, naj se zglasi pri predsedniku odbora kapetanu g. Milanu Kovinčiču v pisarni kranjske orožniške čete.
r—- Oddaja občinskih dohodkov. Na petkovi dražbi v občinski pisarn; so izdra* žili občinske dohodke za leto 1931 : teht* nico v kokrškem predmestiu g. Anton Boh za 4000 Din: tržnino na živinskem tr* gu g. Franc Pajer za 20 000 Din: dohodek od tehtnice pri kolodvoru za 12.000 Din in štantnino na Glavnem trgu za 17.500 Din pa g. Ivan Engelman.
r_ Preg'ed starejših vojaških obvezni« kov. Vsi vojni obvezniki od letnika 1880. navzgor, ki želijo prti ob priliki rednih naborov v letu 1931. na pregled, naj se javijo dy» 20. t m. v občinski pisarni. V poštfs^"pridejo le oni, ki v naši vojski še bili r>re?l°dani od rekrutne komisije, r— Velikodušen dar občine. Občinsko starešinstvo ie naklonilo prispevek 500 Din agilni podružnici Ko^ jugoslovanskih sester v Kranju Ta prispevek se bo raz« delil kot božičivica med obč:nske reveže.
r— Prevoz poštne vožnie na progi Kranj pošta in Krani železniška postaja je izdra* žil na včerajšnji dražbi tukajšnji posestnik g. Lovro Semen za letno zakupnino 16.000 Din.
r_ Obisk *u.icev. V teku meseca novembra je obiskalo naše mesto 137 tujcev. Največ je bilo Jugoslovenov, to je 102, dalje 10 Avstrijcev, 4 Nemci, 2 Italijana, ostanek posetnikov pa je iz ostalih evropskih držav.
Iz škofje Loke
gl_ Kritje občinskega proračuna. Primanjkljaj škofjeloškega občinskega pro i-euna v znesku '331.200 Din za 1. 1031. se bo kril tako-le: 90% doklada na vse držg■■:>•■ neposredne davke znese 165.255.48 Din; Triodstotna občinska trošarina. Od 100 1 vina 75 Din, od 1 hI vinskega mošta 75 Din. <>.; t hI piva 50 Din. kar znese na vinu in vaškem moštu 75.000 Din in na pivu 17." Din. Od 1 hI stopnje alkohola špirita, žganja, ruma in konjaka je plačati 12 Din: postavka je predvidena na vsoto 60.000 j)im. Trošarina na meso je od goveda nad 1 starosti 20 Din. pod enim letom sta ros'; v Din. od prašičev 12 Din. od drobnice 2.-J Din od 100 ks v občino uvoženega mesa 20 Din. Skupni znesek 30.000 Din. Proti postavkam ie mogoča pritožba na bansko upravo do 21. t. m.
šl— Potreba regulacijskega načrta. < -prav gradbena živahnost v Škofii Loki mo; -da ni tako porasla kakor dru?od. se vendar na vseh koncih in krajih mesta gradi, popravlja in olepšuje. Komenitnik, ki je ž.\
do zadnjih let sameval, je dobil že l?!«'1 vrsto hišic okoli sebe. K»r pa bodo na p<> mlad gradili še mnogi zasebniki, bi buo zelo prav, ako se do takrat izvede zamislek regulacijskega načrta, ki bi onemogočil dosedanjo samolastno in neskladno gradnjo. Opozarjamo na zadevo škofjeloški občinski zastop in gospodarski odsek, ki naj ukreneta v svrho čim prejšnje rešitve potrebne korake. Škofja Loka naj se širi le po osnovah regulacijskega načrta.
šl— Izprcmeniba posesti. Stanovanjsko hišo, lastnice škofjeloške kavarne in pose-stnice ge. Minke Plantaričeve v Spodnjem Karlovcu, je kupil znani izdelovatelj glavnikov Ivan Bernik. dite!
Z Bleda
bi— Blejska občina je kupila lepo zemljišče pred osnovno šolo tik Prešernove ceste, ki je bilo last g Krkoča, lesnega trgovca iz Rečice.
bl_ Smrtna ':osa. Dne 9. t. m. je premi* nil na Koritne pri Bledu posestnik g. 'a* kob Zuna -odžunan ribenske občine in delovodja na žagi g. Resmana na Bohinj* ski Celi. Star je bil šele 50 let. Zapušča ženo in sec! ^ otrok. Blagemu pokojniku lahka žemljica, ^ostalim naše sožalje! _ bi— Ponačena slovenščina. Na Bledu vi* dimo nosel^"" -- časa sezone viseti tablice z n^nisom: »Sobe za oddati«. Ta germani* zem naj izgine in naj prizadeti napravijo
bi— Znižanje cen mesu Tudi na Bledu so znižal- mesarji meso za 2 Din pri kg, za kar je bil že skraini čas.
Z Vrhnike
vr— Poverjenik Vodnikove družbe uči* telj Slavko Vuk je že prejel knjige ter jih deli v Kmečki posojilnici v I. nadstropju proti poštnini 1 Din. Člani naj ob spreje* mu knjig poravnajo tudi naročnino.
Iz Kamnika
ka— Ping pong. Prihodnji teden se bo pričelo v kavarni Narodne čitalnice igranje namiznega tenisa Prosijo se vse dame in gospodi, ki bi bili pripravljeni igrati ping pong. da se prijavijo pri gosp. Koželju, nakar se bo sklical sestanek v svrho razdelitve ur.
ka— Šport. Pod okriljem Športnega klu-■ ba se je osnovala drsalna sekcija, ki ji na-čeluje gosp dr. Žvokelj, gospodarji so gg. inž. Rebolj, Prohinar in Rajko Kos, blagajnik pa mr. ph. Igor Kraut. Sekcija sprejema do vštete nedelje prijave za sezonske : karte, ki veljajo 50 Din. Sprejema blagajnik g. Kraut v lekarni. Drsališče bo ob kopa-liščni strugi.
Z Jesenic
s— Na inicijativo Zveze obrtnih zadrug
priredi Obrtno društvo na Jesenicah v ne* nedeljo 14. t. m. ob 10. dopoldne v risal* niči osnovne šole predavanje za obrtno va* jeništvo in njih vzgojitelje o alkoholu. Predaval bo g. Puhar, uradnik Higijenske* ga zavoda iz Ljubljane. Ker je to predava* nje za naš naraščaj zelo važno, apeliramo na mojstre, da vajence zanesljivo puste k predavanju, ki naj se ga udeležijo tudi sami.
s— Tragična smrt Jeseničana. Na povabilo svojega starejšega brata Avgusta se Je pred tedni odpravii z doma 23-letni Viktor Ferdie, sin tovarniškega preddelavca in posestnika Avgusta Ferdiča na Savi, in odpotoval v srbski del naše države, kjer mu je brat preskrbel v neki tovarni službo elektrarja. Te dni pa so prejeli njegovi starši na Jesenicah obvestilo, da se je njihov sin pri delu smrtno ponesrečil in da je njecovo truplo na prevozu v domovino. V četrtek dopoldne je dospel voz tovornega vlaka z zemeljskimi ostanki pokojnega mladeniča na esenice, kjer so bili naslednji dan pokopani. Nesrečno družino Ferdičevo je v teku zadnjih dveh let zadela s tem že druga tragična nesreča. Pred dvema letoma je utoiiil v Blejskem jezeru eden sinov, sedaj jim je pa iztrgala smrt iz družinskega kroga tudi Viktorja. Naj mu bo ohranjen lep spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
Iz Višnje gore
vg— Šahovske simultanka. V nedeljo dne 7. t. m. je na naše povabilo posetil tukajšnje ljubitelje šaha znani ljubljanski šahist g. Gabrovšek Ludovik. V gostilni pri Nadrahu je igral šahovsko s multanko o petimi višnjegorskimi šahisti; tem so se pridružili še gg. šval. dijak iz Stične, akad. slikar Ferdo Vesel, graščak iz Grundlofa in Samec nadučitelj s Polja pr. Muljavi. Zanimivo je, da je prinesel g Vesel s se* boj šahovnico, na kateri je meril z njim svoje moči pokojni Ivan Cankar, ko sta bila skupaj internirana v svetovni vojni. Simultanka je izpadla seveda v korist go* stu. Le g. Thurnher. učitelj iz Višnje go* re, je partijo dobil. g. Šval iz Stične pa je dosegel remi.
vg— Podružnica Kola jugoslov. sester Višnja gora * Stična priredi danes v sokol* ski dvorani čajanko z mnogobrojnim spo* redom: nastopi tudi celotni mešani zbor.
vg— Veterinarsko mesto, ki je bilo v našem sodnem okraju dolgo časa prazno, obeta biti v doglednem času zopet zase* deno Z radostjo čujemo. da se bo vrnil k nam veterinar g. Jože Drolc, ki je bil dosedaj nameščen v Caribrodu._
Novi F,»ektrolnx
i
Električne svetilke
lustre in ampule za Stanovanja, moderne svetilke za dvorane, cerkve, pisarne, hotele itd.
Ročne in žepne svetilke razne vrste in oblike-
Elektr. likalnike, kuhalne, grelne in kosmetične aparate.
ElektrO'motorje za obrt in gospodarstvo, za šivalne in pletilne stroje
vam nudi v največji izberi in inštalira
»ELEKTROINDUSTRIJA", družba z o. z., Ljubljana
Gosposvetska cesta 13 (Kolizej) — Telefon int. 2314.	17344
Iz Kostanjevice
ko— Namesto venca na krsto pokojne ge. Alojzije Severjevc iz Kostanjevice na Krki sta darovala g. Karel Tavčar, višji davčni upravitel; pokoju v Krškem. 100 Din krajevnemu odboru Rdečega križa v Kostanjevici, g. dr. Josip Tavčar, zobo* zdravnik iz Ljubljane, pa 100 Din Sokol* skemu društvu Kostanjevica. Obema da* rovalcema prisrčna hvala!
Iz Novega mesta
n— V novem letu se obeta vsa sreča tistim, ki bodo pridno posegli po novo dospelih srečkah 21. kola I. razreda. Srečke se dobe v podružnici Jutra« na Ljubljanski cesti 42. žrebanje se bo vršilo že 3. januarja. Priporočamo takojšnji nakup:
n— Ustanovitev protituberkulozne lige v Novem mestu. V petek zvečer se je v občinski posvetovalnici vršila seja pripravljalnega odbora za ustanovitev protituberkulozne lige.
n— Tatvina. Miha Čolnar, čevljarski mojster je prijavil orožnikom, da mu je bilo ukradenih 5 parov močnih čevljev in cela koža juhtna. Lastnik trpi 1500 Din škode.
Iz Litije
i— Občinske zadeve. V občinski pisarni je proračun za 1. 1931. vsem davkoplače* valcem na ogled do 15. t. m V sredo 17. j t. m ob 9.30 bo seja litijskega občinskega odbora, ki bo v glavnem razpravljal o no* vem proračunu Nadalje se bo obravnava* lo tud; o namestitvi novega konjača Po smrti g. Sclana se je zlasti pasja nadlega zelo razširila in bo imel novi konjač pre* cej posla
i— Pevsko društvo »Lipa« nam na beležko o ustanovitvi pevskega odseka pri litijskem Sokolu piše: »Lipa« je doslej sodelovala pri vseh narodnih prireditvah, kamor je bila pravočasno vabljena. Zato ni res, da je ni bilo mogoče pridobiti za sodelovanje — pri nekaterih prireditvah. Do sedaj naš Sokol še ni in tudi baje ne bo ustanovil svojega pevskega odseka, ker v tem pogledu ni nobene potrebe zamašiti tako občutno neljubo vrzel v našem društvenem življenju. Na proslavi 1. decembra je pela »Lipa3 pomnožena s člani Sokola. Odbor pa vse prijatelje petja, ki jim je na srcu, da naša »Lipa« -.eleni In cvete, vabi k sodelovanju.
i— Iz uradniških krogov. G. Franc Ple* ničar, arhivski uradnik pri litijskem sre* skem načelstvu je napredoval v HI./l Dolgoletni komandir litijske orozmske Staniče, ki je dalje časa vršil tudi posle vodnika, g. narednik Koloman Rebermk, doma iz Šmartna, je položil te dni izpit za sodnega uradnika. Čestitamo!
i— Cene padajo. V zadnjem času je cena kmetiškim produktom v vsem našem oko* lišu močno padla. To znižanje cen poseb* no čutijo mali kmetie. ki lim prid- .ek:_ne vrže skoro nobenega haska. ker je cena živi* lom ostala nespremenjena. Litijsko sresko načelstvo je pričelo zadnje čase z anketami na katere je povabilo vse prizadete cini* telje in je zahtevalo, naj padec cen kmeti* škim produktom spremlja tudi zmzanje cen pri nakupu iz druge roke Pr' prvi an* keti, ki jo je vodil okraini komisar g. dr. Vidmar, so se za mero določile naslednic prodajne cene: govedina prednji del 16 D;n, zadnji del 18 Din. v ;i:ina 18 do 22 Din te'etina 20 do 22. sveža sl -nina pa no 1/ Din kg. Za kruh so določene naslednje cene: bel kruh po 4 Din. polbel 3.50 Jm žemlje po 6 Din za kg, rženi kruh po 4 dinarjev kg.
i— Pojasnilo. Prejeli smo: V dopisu iz Litije 5. t. m. je stalo tud naslednje: »Ob zaključku cerkvenega opravila so zapeli pevci tudi himno, ki se je doslei večkrat opuščala«. Podpisani pevovodja Jereb ugotavlja, de se jc državna himna pela pn vsakem tozadevnem cerkvenem oprav-lu, le na Vidov dan ne, ker je ta dan za.na maša in se himna ne poje.
Iz Kočevja
kč— Premeščenje. Zapušča nas g. Jože Pungartnik, ki je premeščen na lastno prošnjo na državno realno gimnazijo v Kranju. G. Pungartnik je ;ršil svoje plo-donosno delo na kočevski gimnaziji 11 let, za kar mu bodo vedno hvaležni tako ai-jaki kakor ostala javnost.
kč— Maša na čast sv. Barbare. Z veliko slovesnostjo se je vršila v r.edeljc ob 9 v župni cerkvi maša na čast patromce rudarjev. Rudarji so se opravila udeležil v velikem številu in z zastavo.
Nadaljevanje domačih
vesti na 17. strani
Opozorilo
za sesanje prahu deluje brezšumno in ste* rilizira zrak v sobi s svojim filterjem za
bakterije!
Elektrolux boner svetlolika parketna tla!
Na 15mesečna odplačila! TEHNA DRUŽBA. Liubliana, Mestni trg štev. 2511. Telefon 25^0.
čih rokah, je pričakovati od javnosti pri« mernega vpoštevanja. Opozarjamo na na> daljnje inserate posameznih izdelkov.
Ijgodnosti za SKJ na železnici
Kakor smo že včeraj na kratko javili, je minister za promet izdal poseben pra* vilnik o ugodnostih, ki jih uživa Sokol kraljevine Jugoslavije na državnih želez* nicali in parnikih. Pravilnik določa med drugim:
Stalne letne brezplačne karte I. razreda veljavne za vse proge in vse parnike dobe prvi namestnik starešine SKJ. načeln k in načelnica Saveza in predsednik prosvetne* ga odbora. Te karte izda generalna direk* cija državnih železnic in so veljavne sa* mo s posebno legitimacijo, izdano s strani Saveza. Označeni" funkc jonarji imajo pr i« vico na brezplačno vožnjo samo tako dol» go, dokler opravljajo te funkcije. Savez je dolžan vsako izpremembo takoj javiti generalni direkciji državnih železnic in vr* niti karto dotičnega funkcijonarja.
Izvršni odbor uprave Saveza dobi letr > brezimenske brezplačne karte I. razreda z-i vse železniške in parniške proge. Te kar* re izdaja generalna direkcija in so veljav ne z legitimacijo in posebnim uverenjem Saveza. da je dotičnik član izvršnega od* Pora.
Člani savezne uprave, ki prebivajo iz* ven Beograda, dobe brezplačne karte !. razreda za posamezna potovanja na seje uprave. Te karte se morajo za vsako potovanje posebej zahtevati in jih izdaja, uprava Saveza. Savezna uprava mora jav ' generalni direkciji imena članov uprave s ♦očno označbo njihovega bivališča in v>n* ko morebitno izpremembo.
Vsaka sokolska župa dobi po dve let; i brezplačni karti 11. razrčda, veljavni za vse proge za potovanja v svojem področju, kakor tudi za potovanja s sedeža župe d > Beograda in nazaj. Te brezplačne karte izdaja ona oblastna železniška direkcij-:, na čije področju ima župa svoj sedež, k ;r* te za parnike pa pristojna direkcija rečne plovidbe. Karte so veljavne samo z legi:i» macijo dotične sokolske župe.
Člani, članice, naraščaj in deca SKJ imajo pravico do polovične vožnje: za druš * vene izlete, zlete m za potovanje na tovališča ali pri potovanjih k sokolskim prireditvam. Ta popust velja za osebne vlake v tretjem razredu v skupinah po naj* manj 10 članov Lc kadar potujejo na pro* gi nad 100 km in če šteje skup na najmanj 15 oseb, smejo uporabljati tudi brzovlake. Vsak član mora imeti člansko legitimacijo, razen tega pa mora pristojno sokolsko dru* štvo izdati voditelju skupine posebno uve* renje v dveh izvodih po predpisanem vzor* cu. Na uverenju mora biti točno označena proga te.- je veljavno za potovanja na le* tovišča tri mesece, za ostala potovanja pa štirinajst dni, računajoč od dneva izdaje. Povratek se mora vršiti na isti progi, po kateri se je vršilo prvotno potovanje. Za taka skupinska potovanja je treba pri od* hodu kupiti celo karto, ki velja nato tucu za povratek. Prekinitev vožnje je dopustna samo celi skupini. Prav tako je dopusten prehod v višji razred ali na brzovlak pod pogojem, da potniki doplačajo razliko z veljavnim popustom. Če šteje skunina nad 30 oseb. mora vodja skupine prijavit: po* tovanje najmanj 24 ur poprej postajenačel* niku odhodne "ostaje.
O priliki vsesokolskih zletov ne glede na to, ali se prirejajo pri nas ali v ino* zemstvu, uživajo vsi udeleženci, člani SKJ, na naših železn cah in parnikih ugodnost četrtinske vožnje. Podrobnejše določbe <» tem bo izdala generalna direkcija državnila železnic.
Za javne nastope, prireditve, letovanja itd. izven seje svojega sedeža, imaio vsi sokolska društve. pravico do popolnom-i brezplačnega prevoza potrebnega telovadb nega orodja in drugih potrebnih priprav. V takem primeru mora dot čno sokolsko društvo izstaviti posebno spremnico.
Ta pravilnik stopi v veljavo s 1. decem* brom letošnjega leta.
Te dni se je osnovala v Ljubljani druž* ba »SPECIAL«, trgovina z o. z., katere namen je v prvi vrsti, spraviti na nas trg razne kemično*tehnične izdelke, ki se do sedaj največ uvažajo iz inozemstva. To ne bo samo velik uspeh k osamosvojitvi, tem* več ima dalekosežen pomen za najrazlie* nejše panoge našega gospodarstva pred* vsem za trgovino in industrijo kakor tu* di športnike, lovce, avtomobiliste :n dru* "e.
" Vsi ti kemični izdelki so plod dolgolet* nega najvestnejšega študija s praktično preizkušnjo naših strokovniakov — kemi*
kov ter bodo izdelek »NEOCHEMIA«. v kateri bodo delovali vedno le prvovrstni strokovnjak'. Imenovana tvrdka se v_ tem nogledu ne straši nobenih denarn-h žrtev, da res zadosti svojemu ciliu.
.Tamčeno je zaradi tega. da bodo vsi iz* delki kvalitativno nodknlievali sl-cne. ki so eventuelno že " prometu, končno sodbo pa nrenuščamo javnosti po praktični pre*
izkušnji.	, , i «.
Samoprodajo teh -izdelkov na dehHn bo imela gori imenovana tvrdka »S. M Al,« m ker sta obe podjetji v absolutno dema*
Vlomilci na poslu
Ljubljana 13. decembra.
Najemnica Kmetove gostilne na Gospo-svetski cesti, Ema Sfiligojeva ter njena natakarica Antonija Gartnerjeva sta se ponoči okrog 1. nemalo prestrašili, ko sta stopili v pritlično stanovanjsko sobo na dvorišču. Vrata sobe so bila odprta, samo priprta pa so bila tudi druga vrata, vodeča v prodajalno čevljev, ki je last čevljar ia Alojzija Zalokarja. Istočasno sta tudi" obe opazili da je v prodajalni vse narobe, zr.ak da so bili malo prej v lokalu vlomilci.
Gartnerjeva je pa prvem presenečenju takoj odhitela k stražniku pred Evropo in mu zadevo prijavila. Stražnik si je ogledal stanje in takoj nato je bil o tatvini obveščen tudi trgovec Zalokar, ki stanuje v Einspieler;evi ulici 15. Prihitel je v trgovino in ugotovil, da so tatovi odnesli okrog 20 parov čevljev in sicer največ »gojzer-jev«, a tudi nekaj nizkih in visokih navadnih čevljev, vse skupaj vredno nad 7C00 Din.
Tatov je moralo biti po vsej priliki več, najmanj pa sta bila dva. Vsi znaki namreč kažejo, da se je eden izmed vlomilcev sam spravil v lokal, nato pa podajal čevlje v škatlah tovarišem, ki so ga čakali najbrže za ograjo v Kersnikovi ulici. Vlomilec je odprl vrata sobe z vitrihom. C.o-čim je vrata v proda ialno odprl s pomočjo železnega droga, ki ga je pustil po tatvini na mesLU. Od strani policije je bila že ponoči uvedena "bširn« preiskava, vendar doslej drznim storilcem še niso prišli na sled.
NA ZAPADU NIČ NOVEGA -
V NEMČIJI RAZBURJENJE
Smrtonosni plini v Belgiji — Prizadeti jugoslovenski izseljenci
j očitki so sprejeli knjigo pred dobrim letom, letos pa so naperila proti delu še hujšo borbo, kajti delo se ie pojavilo letos na filmskem platnu ter je s tem še dostopnejše najširšim ljudskim slojem, ki doslej knjige same morda niso poznala. Čudno pa je, da je vsa ogorčena borba naperjena proti tendenci knjige, ki slika vojne grozote in se tako posredno zavzema za mir proti vojni.
Nemška mladina, ki se zbira pod Hitlerjevim praporom noče ničesar slišati o miru. marveč se podi za demagogi, ki so jim mirovne pogodbe po vzorcu Bethmanna Holkvega le krpe papirja ter hoče nasilnim potom spremeniti obstoječe stanje. Deset let je komaj poteklo od grozovitega razboja vseh proti vsem, zemlja še ni utegnila dobro prebaviti milijone zakopanih žrtev in v
Prizor iz Remarqueovega filma
Dobro desetletje po svetovni vojni ie današnja Nemčija zopet razcepljena V dva ogorčeno se napadajoča tabora, od katerih ie eden navdušen nad vlogo Nemcev v svetovni vojni, drugi pa neusmiljeno razgalja samovoljo nekdanjih mogotcev ter njih brezobzirno razpolaganje z življenjem in zdravjem milijonov državljanov, drugi pa pomni težo in strahoto onih pet vojnih let ter je zato razpoložen boli miroljubno.
Ta notranje-politični razdor, ki je zlasti zadnje tedne prišel znova do silovitega izraza, je povzročil mladi nemški pisatelj Erih Marija Remarque s svojo knjigo »Na zapadu nič novega«. Ko se ie delo pred dobrim letom pojavilo na književnem trgu, si je v hipu osvojilo čitajoče občinstvo ter ie med njim našlo kajpa tako navdušene pristaše, kakor zagrizene neprijatelje misli, ki jih mladi pisec razvija v knjigi. Pregoreči oboževalci so delo dvignili na stopnjo najboljšega svetovnega romana te vrste. prestrogi nasprotniki pa so ga zopet istotako neopravičeno poteptali v tla. Resnična vrednost knjige pa bo nekako v sredi. Remarque je v svojem delu nanizal kalejdoskopski dogodke in prizore, ki so se odigravali na raznih delih nemške fronte in v raznih nemških vojaških edmicah ter jih povezal
Erih Marija Remarque,
pisec knjige ;>Na zapadu nič novega«.
v celoto kot dogodke vojaške čete, sestavljene po večini iz mladih vojnih dobrovoljcev. Ni dvoma, da je Remar-que s tem nekoliko generaliziral in ravno tega mu zagrizeni nacijonalisti, narodni socialci Hitlerjeve smeri in pristaši režima ne morejo odpustiti.
Pisatelj sam je bil med temi mladostnimi dobrovoljci, dasi mu nasprotniki
neutemeljeno očitajo, da sploh ni bil na fronti. Vprašanje vporabe nedoletnih dobrovoljcev na fronti je že dolgo predmet napadov na vojaško vodstvo v svetovni vojni in Remarque je neusmiljeno sunil v sršenovo gnezdo, ko je drastično pokazal, kako je prezgodnja vojaška služba uničila moralno in fizično eno celo pokolenje nemškega inteligenčnega naraščaja. Znano je, da so ti mladeniči v svoji deški neizkušenosti in prenapetem navdušenju cepali na bojnem polju, kakor muhe in že med vojno so se čule ostre besede na naslov Hindenburga, ki je v svojih bojih proti Rusom v veliki meri poslal na vzhodno bojišče ravno te najmlajše letnike.
Remarque (izg. Remark), ki so mu nasprotniki očitali njegovo francosko pokolenje in dokazovali s tem njegovo manjvrednost, ne vedoč, da je njegov na francosko ime spominjajoči psevdomin le nazaj čitano nemško ime Kramer, je nemškemu svetu prav očitno iznesel, da so nezrelo mladino prezgodaj tirali na bojišče učitelji in vzgojitelji, prepojeni z duhom pruskega šolmaštra. V Remarqueovem delu je zastopnik tega stanu ravnatelj Kanto-rek. ki svoje gojence naravnost mora-lično prisilili, da gredo »prostovoljno« v vojsko.
Nič lepša ni slika onih par tednov življenja v vojašnici, ki ima namen iz-biti mlademu človeku vse pridobitve šole in ga napraviti za brezobzirnega suroveža, kojega edini posel za vse večne čase bo morite v. Kader vzgojiteljev, ki si ga ie izučil častniški zbor, je tako brezprimerno surov in nečloveški, poleg tega pa strahopeten in nepošten, da je morala ta slika globoko raniti pristaše bivšega režima in vzgoje v nemški vojski. Pisatelj tudi dopušča, da prideta mučilca šolmašter Kantorek in podoficir Himmelreich v šolo k svojim nekdanjim učencem, ki jima vračajo milo za drago, soleč jima pouk z njihovimi lastnimi moralnimi načeli in fra-zastimi domislicami.
V ostalem pa so nekatera poglavja naravnost visoka pesem dobremu vojnemu tovarištvu in zopet ni prenapetim nemškim nacijonalcem všeč. da ie Remarque osredotočil najlepše vojaške vrline na vojaku, ki ima tipično poljsko ime Stanislav Katčinski. Po mnenju teh zagrizencev sme biti nositelj vrlin samo Nemec, ki se mu da rodoljubno dokazati vsaj deset strumno nemških prednikov. Slovansko ime Stanislav Katčinski pa je v nemškem romanu naravnost nedopustno, tem bo-lj ker je oseba s tem imenom čitatelju nad vse simpatična.
Kakor je videti, so se pristaši starega režima obesili le na gole zunanjosti, da bi ž njimi dokazali pristranost pri-satelja. njegovo namerno zlobo in nepoznavanje življenja na fronti. S takimi
Karikatura, predstavljajoča varstvo kinematografa, kjer se predvaja Remarqueov film
Pot k blagajni je zavarovana španskimi jezdeci. Le redki obiskovalci so toliko smeli, da se ne ustrašijo nacijonalističnih groženj.
Dolina Moze, nad katero se je pojavil pogubonosni oblak
Nemčijfi se zopet propagira nov, še stra-šnejši pokolj. Ker služi Remarqueovo delo mirovni ideji, dasi le posredno, hočejo nemški zagrizena nacijonalci s silo preprečiti, da bi se nihče več ne spomnil prestalih grozot in da bi dora-ščajoča mladina smatrala svetovno vojno za nekako igravo epizodo. Nekoliko izmed nemških držav, med temi
Proti otrpnenju sklepov
Mala količina SLOAN-ovega LINTMENTA, namazana na obolelo mesto, ukine bolečine in pomore. Nepotrebno je vtiranje. SLOAN se sam vpija v kožo, ubla-žujoč bolečine v premrlih sklepih, pri boleznih mišičevja in živčevja, hladi pri vnetju in odstrani vsako sled otrpne-nja in bolečin.
Uporabljajte SLOAN proti revmatlzmn, bolečinam v križu, ishijasu, boleznim v hrbtu, bolečinam izvinjenja in kontuzije.
Dobiva se v vseh LEKARNAH in DROGERIJAH
SLOAN-ov LINIMENT
ODPRAVI BOLEČINE
ter rabili ista kruta sredstva za iztrebitev sovražnikovih vojsk.
Po zadnjih vesteh strupena megla menda res ni v zvezi s svetovno vojno im plini ne uhajajo v prah morda iz kakih pozabljenih zalog, dasi se pojasnila učenjakov glase kaj čudovito. Prebivalstvo prizadetega kraja se že teden dni ne upa na prosto; zamašilo je okna in vrata in vladna pomoč je razdelila med ljudi plinske maske, kakor v času vojne. Razumljiv strah in panika se pola-ščata ljudi, kajti učenjakom se doslej še m posrečilo zaščititi ljudstvo pred poginom. Dognali so le to, da ne gre za pline, marveč za redek prirodni pojav, ki ga znanost v tako velikem obsegu do danes še ni zabeležila. Gre za peščeni prah iz Sahare, ki ga prinašajo vetrovi cesto na evropsko celino. Znanih je že več opazovanj iz Belgije same in iz severno zapadne Nemčije, da ie sličen oblak prahu zajel posamezne doline ter pomoril več ljudi in živali. Simptomi sedanjih obolenj dado sklepa, ti na veliko množino finega saharskega orahu. ki so ga prinesli vetrovi iz puščave. Obdukcija žrtev je dokazala, da so ponesrečenci vdihavali s prahom Dre-nasičeni zrak ter oboleli in podlegli
Preiskovalna komisija v dolini Moze
Dr. Davin, prof. Storm van Leeuden in dr. Firket pri proučevanju zemljevida prizadete pokrajine. Kljub skrbnemu preiskovanju si strokovnjaki doslej še niso na jasnem, kaj je povzročilo engiško katastrofo, ki šteje že 110 smrtnih žrtev. Učenjaki so izrazili različne domneve, niso pa se še zedinili glede pravega vzroka.
Bavarska, Wiirtemberška, Saška in Turinška, se je že uklonilo zahtevam Hitlerjevcev in prepovedalo predvajanje Remarqueovega filma, v Berlinu pa so morali zastražiti s krepkim policijskim oddelkom oni kinematograf, ki uprizarja to aktualno delu. Proti piscu se je sedaj vzdignil tudi neizogibni general Ludendorff, ki je prizadet po vsaki ugotovitvi, kako škodo so nemškemu narodu prinesle njegove strokovnjaške vojne operacije. Nedavno je voditelj nemških nacijonalcev poslanec dr. Hu-genberg naslovil na predsednika države Hindenburga nujno brzojavko, zahtevajoč, da naj onemogoči javno sramoto. ki se dogaja z vprizarjanjem Re-marqueovega dela. Hitlerjevci pa sklicujejo shod za shodom, na katerih sklepajo resolucije proti filmu ter groze z oboroženim uporom svojih pristašev proti varnostni oblasti, ki ščiti po svoji dolžnosti svobodno predvajanje filma. Remarque je lahko samo zadovoljen: Njegova knjiga ima moralni in gmotni uspeh, kakršnega ni zlepa doživel kak nemški pisatelj.
Medtem, ko se prijatelji vojne na Nemškem ogrevajo za nov svetovni po-boi z vsemi že znanimi in kasneje izumljenimi sredstvi, se je v sosednji Belgiji, na ozemlju prvega velikega nemškega uspeha pri Liegeu začul zapozneli odmev krvavih dogodkov pred desetimi leti. Nad industrijskim mestecem Engis se je nenadoma pojavil oblak strupenih plinov, ki je zahteval doslej več ko 110 človeških žrtev. Skrivnostna megla neznanega izvora mori nedolžne ljudi s svojim strupom.
Primerna opozoritev bojaželjnim mladičem, naj se potem že izkaže, da je ta pojav v kaki zvezi s svetovno vojno ali ne. Številčne komisije že proučujejo nastanek strupene megle, ali kaj določnega še niso dognale. Nemci so pohiteli z ugotovitvijo, da v tem delu fronte niso uporabili svojih morilnih plinov, šovinisti v drugih državah pa vzdiguje.io krik zoper nie. kakor da sami niso sledili nečloveškemu nemškemu vzgledu
vnetju grla in pljuč. Ob dele je dušil suh kašelj; temu je sledilo vnetje, ki je bilo v številnih primerih smrtnonos-no.
•
Po poročilih listov, se je zagonetna megla v dolini Moze razširila do mesta Serainga, kjer prebiva močna, do 10.000 duš broječa naselbina jugoslovenskih delavcev. Obolelo je baje že več delavcev, ki se sedaj lečijo v tamošnji bolnici. Na srečo med njimi doslej ni smrtnih žrtev. Ko se je črni ob-
lak bližal Seraingu, so delavci v paničnem strahu zapustili delo in se zatekli v svoje domove. Jugoslovenski izseljeni-ški komisarijat v Bruslju poslal svojega zastopnika v ogroženo ozemlje, da poskrbi za potrebno prvo pomoč našim državljanom.
Belgijska kraljica Elizabeta obiskuje žrtve
Ali hočete vedeti:
Ali se vam izpolni želja? Ali bo imelo vaše podjetje uspeh? Dadi boste pri svo* jih poslih pridobili ali izgubili? Ali boste morali živeti v inozemstvu? Ali bo priča* kovana oseba došla: Ali se bo izgubljena stvar zopet našla? Dadi vam sta prijatelj ali prijateljica iskrena! Ali boste morali potovati? Ali vas ljubi oni, ki nanj misli« te? Boli ozdravel bolnik, ki nanj mislite? in na druga važna vprašanja vam daje to* čen odgovor »Napoleonova« knjiga prero« kovanj.
Naročite jo takoj! Pošljite po poštni na* kaznici 12 Din na »Promet«, trg. zastopa stvo Novi Sad, Željeznička ul. 26 z na» vedbo svojega naslova!	17^20
Telefoniranje iz letala
Neki ameriški letalec je izumil pripravo, ki sliči običajni čeladi, kakršno imajo letalci. Pokrivalo pa je opremljeno s posebno telefonsko slušalko, ki omogoča letalcu govoriti po brezžičnem potu v polni vožnji z zunanjim svetom, ne da bi se r>*-°» maknil s svojega sedeža.
Kemične tovarne v dolini Moze
Spočetka je vladalo mnenje, da se iz njih širijo smrtonosni plini
Leciderma - preparati
Izdelujejo se pod nadzorom zdravnikov in kemičar-]ev m vsebujejo lecitin, glavno sestavino kožne tkanine. živčevja in krvnih al.
LECIDERMA • KREMA (za dan in za noč) LECIDERMA - PUDER za masni in suhi teint LECIDERMA - KREMA za masažo prs LECIDERMA - SHAMPOO LECIDERMA - MILO So na zdravniško kozmetični in znanstveni podlagi elite sredstva za nego obraza in prs. Dobivajo se v vseh lekarnah, drogerijah in parfomerijah.
Glavna zaloga za Jugoslavijo: Zagreb, Ilica 114.	393
Mm zel Ray:
Evropa In razorozitev
V ;: j sanje razorožitve je brez dvoma D . lejši. najobčutljivejši in najbolj ga m i . no izmed vseh velikih medna-r i problemov, ki naj jih reši Dru-šh i narodov. Vprašanje je važno zlasti zaradi nad. ki so zvezane z njegovo rešitviio. obenem pa močno vznemirja občutljivost narodov, ker se dotika najbolj kočljive točke njihove suverenosti ter slabi njihovo neodvisnost in obstoj. Zato ni nič težjega, kakor razpravljati o tem vprašanju javno brez vsakih pridržkov in brez vsakih predsodkov Ia-ko sta napravila na ravno teh stranen kr Robert Cecil ,n Georg Bernhard, PC n kakor drugi je razlogi stališče s" "e države brez vsake ozkosrcnosu in edai ie vrsta na mem, da s franco sk sa vidika načnem vprašanje, ki pre-sf a po važnosti vse predsodke m pose ie interese katerekoli države.
azorožitev je borba s hudičem. Me-fi .^ preoblečen v Nemca, se norčuje li 'ravi Francozom: Vi ste razorozih N ičiio in niti trenutek ne mislite na f0 in bi resno zmanjšali svoje lastno oboroževanje; pri sebi hočete oboroze-vanie ohraniti nedotaknjeno, ali ga ho čete celo izpopolniti, da si zagotovite hegemonijo v Evropi«. Nato se hudič obleče v Francoza in se obrne k Nemcem: »Ako smatrate razorozitev v resnici za napredek, zakaj se potem pnto-Vi ki že deset let korasate na čelu nove civilizacije?« Ako bomo poslušali take besede hudobnega duha se ne bomo mogli nikoli približati drug drugemu. Rajši skušajmo pregnati hudiča iz te razprave ter poglejmo, ka., >e mo-da utemeljeno in kaj je pretirano na tem, kar lahko imenujemo liberalno nemško tezo.
Prvi govor, ki ga Georg Bernhard navaja proti delu v Ženevi, je ta da vlada v Vprašanju razorožitve velika neenakost med Nemčijo in drugimi drzava-rr Ta očitek ni nič drugega, kakor nov n- »test proti versailleski pogodbi. Jasli' Je da se voina leta 1914 ter zmaga e, i in poraz drugih kot dejstva ne d o izbrisati iz zgodovine; tudi je jasne da so mirovni dogovori vedno »ne-jednake pogodbe«, ako hočemo govoriti kitajskim izrazoslovjem. Naj se mi-s'i o teh pogodbah, kar se hoče. gotovo je, da Nemčija naenkrat onemogoči ve" napredek v pogajanjih o razorožitvi ako vzame za izhodišče razprave kritikov ali celo revizijo versailleske pogodbe. Enako je tudi z nemško zahtevo po neposredni ali vsaj zelo hitri razorožitvi s pretvezo, da preambula 5 člena mirovne pogodbe opravičuje r; /orožitev Nemčije z vidika splošne n orožitve. Ne sme se pozabiti, da v č su. ko se ie sestavljalo dotično bese-d o. nihče ni predvideval vstopa Nem-č • v Društvo narodov, niti njenega si letovanja pri razorožitvi drugih drži r. V ostalem pa tudi tri bilo govora o oku. do katerega bi se morala izvr-š : obvezna razorožitev. Sestavljala n rovne pogodbe so dobro poznaavli ob-s most problema. Zavedali so se, da n gre za kako improvizacijo iluzornih rešitev, ki bi pomirile javno mnenje, ali z: politične interese, marveč da bo tre-b.i načeti in nadaljevati z vso potrebno c?' eznostjo delo, ki bo zahtevalo dolgoletnega truda, kajti končni uspeh tega napora naj bi bila zrela in resnična sprememba vseobčega duha v vseev-ronskem smislu.
Dotikajoč se dalje samega bistva ženevskih debat, se pritožuje Georg Bernhard, da so »izvežbane rezerve« izključene iz omejitve ' oboroževanj. Te rezerve, pravi, so del splošne »boj-n; sposobnosti« držav, kjer je vojaška s.u ra obvezna, zato bi morale biti
0	• ene kakor aktivno služeče čete.
s vprašanje rezerv je v resnici ze-
1	ažno, ali jaz ne verjamem, da bi b prav, rešiti ga na tak sumaričen n i. Predvsem bi značila omejitev iz-\ . janih rezerv v državah, ki imajo s m splošne vojaške službe, tudi c . itev letnega kontingenta za voja-š službo sposobnih mož. Ali se da V j naložiti ta omejitev? Nikakor, kaj-
1	. ržave z demokratsko tradicijo ne d ščajo nepravičnosti v izvrševa-n /ojaške dolžnosti; in z druge stra-D .omeni število stalne vojske za te d ve nekak večji občutek varnosti. F ar se varnost poveča, zmanjšajo dr-
2	, ki imajo poklicne armade, njiho-\ stanje z enostavno omejitvijo vpo-k :a; države, ki imajo obvezno voja-š o službovanje, pa s tem, da skrajšajo r k vojaškega službovanja. Tako je tu-d Francija ukrenila po Locarnu. Nem-š . strokovnjaki so predlagali, naj se u ine evidenca odpuščenih vojakov, k. - bi bila čisto iluzorna in fiktivna me-t ia. Evidenca rezervistov ne more nič b !j ogrožati sosedov, kakor evidenca 1 ca!, avtomobilov, konj in trgovskih 1. lii. Nikoli ne bo mogoče vladam pre-p /edati imeti v evidenci vse to, kar U ko potrebujejo v trenutku nevarno-s . Ako bi taka prepoved bila mogoča, t se s tem vsem državam nalož'la C : . vzdrževati poklicne vojske.
: i _dro vprašanja ni v tem. Re-'/.. • > avi Georg Bernhard, tvorijo b. - "isobnost države. Prav ima, k:' •: • ve se ne dado omejiti. Celot-■;> • "-i se ne da podvreči učin-}•	vi. ker se je v nobeni dr-
;v ;;	ti. Izdelovanje lugaste
. •! - : )bče vojne zmožni.-;. -\!i <." '.i;r> i jejimo? Piloti tr-e.ii! su-;ii-v5dje, šoferji, mornar;1 in r;".' v-rijo vojno moč z isto pravico, kaKur izvežbane vojaške re-
zerve. Ali naj tudi te omejimo? Stoječe vojske pa nasprotno ne spadajo med vseobčo vojno moč, ker so neposredna realnost in je samo pri njih mogoča učinkovita in za vse enaka omejitev.
Ne bom odgovarjal na dolgo in široko kritikam Georga Bernharda nad ne-dostatnostjo proračunske omejitve oboroževanja. Pred vsem je treba pripomniti, da se je načelo proračunske omejitve osvojilo v Ženevi samo za vojni materijal na kopnem. Efektivno stanje mora biti omejeno neposredno in z njim do neke meje tudi izvežbane rezerve z direktno redukcijo vsakdanjega povprečnega efektivnega stanja, pri čemer so všteti tudi rezervisti, vpoklicani pod orožje za čas njih izvežbanja Takisto velja neposredna omejitev tudi za pomorska in zračna sredstva. Ostanejo nam !e sredstva na kopnem.
Za omejitev le-teh ie Francija predlagala v Ženevi neposredno mednarodno kontrolo s preiskavo na licu mesta, kontrolo, ki je slična oni. ki jo je Nemčija sprejela v Versaillesu. Isto predlaga tudi Georg Bernhard. Francoski predlog pa je večina oklonila. Francija je hotela po tem neuspehu doseči vseeno pozitiven rezultat ter je predlagala omejitev izdatkov za vojna sredstva. Ta način ni popoln, vendar pa je boljši, kakor nič. Kar se tiče nadzora nad proračuni. resničnimi ali navideznimi, je ta tehnično daleko manj težak, kakor m1!-sli Georg Bernhard. Proračuni za vojsko so v mnogih državah gotovo dvomljivi in je njih čitanje zelo težko, jaz pa sem prepričan, da bi kakih 12 dobrih finančnih nadzornikov različnih narodnosti zelo dobro izvedlo to nalogo.
Za konec sem si prihranil najtehtnejši ugovor, ki vsebuje lojalno argumentacijo mojega odličnega nemškega tovariša in ki je edini, za katerega mislim, da se ne da odbiti. To je ugovor, ki se tiče nakopičenja vojnih sredstev v mirnem času. Popolnoma resnično je, da je ta takojšnja bojna sposobnost popolnoma druge prirode, kakor bojna sposobnost za daljši rok in da bi bilo treba ravno prvo omejiti. Toda baš v tem ;e večina v Ženevi kategorično odklonila vsako kontrolo, kakor v primeru omejitve vojnih sredstev ki spadajo v sta1-no vojaško službo. Lahko se obžaluje ta odklonitev, toda je fakt, ki ga za sedaj ni mogoče predrugačiti in problem nakopičenja vojnih sredstev je preva-žen. da bi se pri njem zanesli samo na neoverovljene izjave. Na vsak način pa omejitev nakopičenih vojnih sredstev ne more biti pravična, ako ne delamo razločka v korist manjših držav Kolikor je država manj industrijska, manj bogata in manj mogočna, toliko boli mora skrbeti, na nakopiči dovolj izdatnih obrambnih sredstev. Velike industrijske države, ki imajo uvaževanja vredno bojno sposobnost (n. pr. v letalstvu), imajo to prednost, da lahko opuščajo vsako nakopičenje sredstev. Ali teh velikih držav na svetu ni več kakor šest ali sedem. Treba pa je skrbeti za varnost onih drugih.
Ako vse to premislimo, ne moremo očitati ženevski komisiji, da se je ustavila pri polovičarskih, delnih in začasnih sklepih. Kajti obč' značaj vseh odločb Društva narodov je, da niso mč drugega nego kompromisi. Ne bi bilo pametno zahtevati od Društva narodov, da naj voli: vse ali nič. Politika je vedno umetnost razločevati med mogočim in nemogočim. V tem smislu si ne smemo brez krivde zatisniti oči pred napredkom, ki bo izvršen in o katerem je Paul Boncour že prve dni ministrske krize smatral za svojo dolžnost, da ga javi predsedniku republike: »Opozarjam poglavarja države na zelo važno dejstvo, da je razorožitvena komisija dosegla zelo pomemben rezultat za bodočnost Evrope. S polnimi jadri plovemo proti razorožitveni konferenci. Francija se mora nanjo pripravljati.«
To pomeni, da bo Francija prišla v Ženevo s preciznimi predlogi in z namenom, da doseže čim prej dobre rezultate. Toda Francija se je že pripravila za nedogledne rezultate s tem. da je prevzela inicijativo za čim tesnejše zbližanje med evropskimi državami. Zakaj bi se morala Evropa začasno zadovoljiti z neodločnimi in nepopolnimi rešitvami? Zato. ker ni edina Ln ker se brani pred napadi nacijonalizma in imperializma. Georg Bernhard s pravom pripominja, da se proračuni za vojno povišujejo z ogromnimi izdatki, s katerimi hočejo nekatere vlade umetno ščititi svojo industrijo, ako jo smatrajo za koristno in potrebno narodni obrambi. Bistveno vprašanje miru je na ta način zelo dobro postavljeno. Toda kje je lek? Jaz vidim samo enega: zgradimo Evropo! To je edina pot, ki vodj dalje oreko rezultatov, doseženih v Ženevi. Splošna razorožitev ne bo mogla biti pogoj za združenje evropske celine, pač pa bo nje posledica in smoter.
KLOBUKE
za idočo sezijo v najnovejših barvah, elegantnih oblikah, razne trde (polcilindre) ter športne klobuke in čepice za zimo nudi v lepi izbiri specialna trgovina klobukov in čepic	17041
M. BOGATAJ prej POK
Sprejemajo se razna popravila.
S MHMICK
(WISTDEUISCHIS EXPORYHAUS)
IMPORI
FA3RIKAIION
EXPORT
EISEMROTH CDIIIKREIS)
Abtl 1: Radio Abtl. H: Neuheiten Abtl. 10: Verlag Abtl. IV: Seidenbau
Posodieck-Konto: Frankfurt a. M Bmk-Konto
N«s»uisdie Landesbank in Herborn Fernsprecher Nr 2«
Telegr A dr Exporth»uj Eucmrotb (Dillkr.)
Eisemroth, den-
22.11.

Eiaschreibgn. An den Verlag
• Jutro"
Ljubijana_. Jugoslavien.
Wir nehmen h8fl. "Bezug auf unsere frittieren Insertionen in.Threr Zeitung. Ihre letzte Rechmmg vom 4.(f.Jo. No.7« 433/iU betr. ist noch unbeglichen und CTbermitteln Tfir Ibnen in der Anlage Din.48».- zum Ausgleich. Wie wir Ihnen bereits schon eimnal mitte^lten, sind wir"mit dem Erfolg unserer Insertionen geradfe in Ihrer Zeitung: zufrieden und erteilen wi'r Ibnen daher neutfe einen neuen Auftrag auf 3 oalige Insertion des beigefi%-teiy Inseraten-Textes. Der Text soli in der Zeitungssprache er/cheinen und'wollen Sie die VerOffentlichung sofort nach Ejrngang unseres heutigen Schreiberts vornehmen.
Lagen:
Din. 48$.-1 Inseratentext.
kako ceniju v tujin' uspehe „Jutrovih" mseratuv
Gornje pismo, ki ga objavljamo v iaksimilu, govori tako jasno, da bi bila vsaka naša pripomba odveč. Glasi se v prevodu:
»Uljudno se sklicujemo na svoje prejšnje oglase v Vašem listu. Vaš zadnji račun z dne 4. junija 1930 je še neporavnan in Vam zato danes pošiljamo znesek 480 Din. Kakor smo Vam že enkrat sporočili, smo z uspehom naših inseratov ravno v Vašem listu zadovoljni m naročamo zato danes novo trikratno objavo priloženega inserata. Besedilo naj izide v Vašem jeziku. Inserate začnite objavljati takoj po sprejemu našega današnjega pisma.«
Francoska vladna kriza
s j Pariz, 11. decembra.
Francoska vladna kriza se vleče ae cel teden. Afera banke Oustric, ki je dala ne* posredni povod za padec Tardieujeve vla= de, sicer meče svojo senco tudi na seda» nja pogajanja za sestavo nove parlamen« tarne večine, vendar pa sama po sebi ne bi mogla biti vzrok, da pogajanja tako tež= ko napredujejo. Afera res igra v sedanji francoski krizi samo postransko vlogo in je prave vzroke za nerazvozljivost polo* žaja iskati v sestavi in v strankarskih nas sprotjih med različnimi skupinami fran» coskega parlamenta.
Čeprav kaže francoska zbornica izredno pestrost strank, ki se vrstijo v raznih ni= jansal od rojalistične desnice do komuni* stične levice, si stojita polit, nasproti prav za prav samo dve močni skupini »beli« in »rdeči« blok, kakor se nazivljeta v. fran* coskem parlamentarnem jeziku Pn tem pa si ne smemo misliti, da igrata vodilno vlogo v teh dveh skupinah obe ekstremni stranki, kajti komunisti in rojalisti kot protiustavni stranki ne igrajo v franco* skem parlamentarnem življenju nikake vloge. Pod »belim blokom« je treba ra* zumeti republikansko desnico, ki sestoji iz kake desetorice večjih ali manjših strank: najmočnejša med njimi i republ kansko* demokratska zveza z L Marinom na čelu, ki je bila tudi glavna opora Tardieujeve vlade. V »rdečem bloku« so združeni so* cialni demokrati in radikalni socialisti, ki pa med sabo nimajo nikake programatjč* ne zveze. Radikalno*socialistična stranka predstavlja hrbtenice francoskega naroda in je nositeljica francoske demokratske ideje; sestavljajo jo povečini malomeščani in kmetje. Radikali so dolga leta vodili vživeli v nekako fiksno idejo, da so oni vse francosko javno življenje (pomisliino samo na Clemenceaua). tako da so se že edino poklicani voditelji francoskega na* roda. Neradi in samo v skrajni sili so šli v koalicije z drugimi strankami. Zato so tudi tik pred zadnjimi volitvami 1 1928. razbili vlado nacionalne unije pod pred* sedstvom Poincarea in niso hoteli deliti državne oblasti z nobeno drugo stranko več. Volitve pa so prinesle tako ojačenje »beli« desnici, da je lahko ona sestavila vlado. Od tedaj datira ostro nasprotstvo radikalne 3tranke do dosedanje vladne ve* čine. Radikalna opozicija je dosledno gla* sovala proti vsem vladnim predlogom, če* prav se je vladna politika, zlasti zunanja, skoro vedno vjemala ž njenim programom.
Pri taki sestavi parlamenta vlada po zadnjih volitvah ni mogla imeti nikdar močne večine in je vedno lavirala na nesi* gurnih tleh. Vsi Doskusi Poincarea in kas* neje Tardieuja, da bi pridobila radikale za koncentracijsko vlado, so bili brez* usrvešni, ker radikali niso hoteli v nobe* no tujo vlado, sami je pa tudi niso mogli sestaviti, ker nobena večja stranka desnice ni hotela sodelovati pod njihovim vod* stvom. Za oživljenje nekdaniega levičar* skega kartela ali socialistično*radikalne vlade m "a manjka nekaj glasov.
Glasovanje v senatu je pokazalo na po* trebo razš;rjenia vladne večine. Kako naj se to doseže? Barthou in Laval. ki sta oba goreča zagovornika zbližanja med obema nasprotnima skupinoma. sta pri svoiih po« skusih podlegla. Politične strasti so se med tem še boli razvnele in vse desn'čnr* sko časopisje bruha oeenj na levico, češ da sabot'ra parlament in si lasti nekako božje pravo na vlado. Radikali oa zonei očitajo desnici korupcijo, in praviio. da z ljudmi umazanih rok nočejo sodelovati.
Položaj postaja še bolj zamotan, ako po* mislimo, da vlada ni padla v parlamentu, ampak v senatu ter ima torej v parlamen* tu najb r še vedno večine Popolna obno* va zrušene vlade je pa po francoskih par* lamentarnib pravilih nemogoča m bi razen tega v tem primeru na njej ostal še madež Oustricove afere
Ravnokar se sliši, da je dobil mandat za sestavo vlade senatoi Steeg, ki spada go* tovo med najuglednejše politike in uživa osebne simpatije v obeh taborih. Še ta te* den se mora pokazati ali se bc morda vsaj njemu posrečilo doseči kooperac jo med radikali in republikansko desnico Ako se izjalovi tudi njegova misija, osta* neta le še Poincare in Br;and, katerih ugled ob vsaki vladni krizi tem bolj naraste čim več politikov si polomi zobe ob reševanju krize.
Moskovska komedija
sj — Varšava, 9. oktobra.
Tragikomedija v marmornih dvoranah nekdanjega plemiškega kluba v Moskvi je končana. Svet morda še ni videl takega procesa, odkar si je človeška družba postavila pravico, ki zločince preganja in poštenega ščiti. Moskovsko sodišče je izgledalo v svitu električnih obločnic, mikrofonov in kinematografskih aparatov oolj kot atelje kakega podjetja v Holy-woodu. kakor pa kot miren dom boginje s tehtnico. Evropskim pojmom pravičnosti in človeškega dostojanstva se je protivilo, ko smo čitali, kako je sodišče skušalo z vsemi sredstvi proces popularizirati, kako so priganjali delavske množice in šolsko mladino ter celo otroke obtožencev, da so zahtevali smrt nesrečnih žrtev, in kako je radio razaiašal »priznanja« obtožencev širom sveta.
Najbolj čudno in nerazumljivo na stvari pa je bilo obnašanje obtožencev samih, ki so takoj priznali krivdo, odklonili zagovornike, slikali svoje prevratno delovanje v najtemnejši luči in kar tekmovali med seboj, kdo bo proti sebi navedel hujše obremenitve. Trdili so sami, da so skušali pridobiti specialiste v službi sovjetske vlade za to, da onemogočijo izvedbo petletnega gospodarskega načrta, in da so v to svrho dobivali podporo od ruskih beguncev, različnih kapitalističnih podjetij v Evropi in celo od francoske in angleške vlade same. Da, še več. Generalni štabi zapadnih velesil so po njihovih navodilih sestavljali načrte o vojaški intervenciji v Rusiji in celo skrivnostni polkovnik Lawrence, ki v mednarodni domišljiji ne sme manjkati pri nobeni veliki zaroti, je dobil svojo vlogo.
Vsa zgodba je od vsega začetka izgledala prav fantastična, kljub temu med celo razpravo ni prišlo niti do najmanjšega nasprotja med državnim tožilcem in obtoženci. Obe stranki sta se zlili v harmonično enoto, tako da se je ogromni politični proces pretvoril v politično komedijo ali demonstracijo, kakor se pač vzame.
In res je bil proces le velika tragikomedija. O tem ni več dvoma.
Sovjetska vlada je prevzela na sebe vso privatno inicijativo v gospodarstvu in s tem tudi življenje svojih podanikov. Tudi v največji gospodarski krizi si ti sami ne morejo nič pomagati in odvisijo samo od državne pomoči in milosti. Vlada ima v rokah vso trgovino, industrijo in poljedelstvo, zato se sedaj ob naraščajoči bedi vsa nevolja prebivalstva obrača proti vladi in njenim organom.
Vso svojo nado in obljube je sovjetski režim vložil v svoj petletni načrt. Da tega
izvede, je državljanom naložil največje žrtve in omejil njihovo udobje do skrajnosti, vse to s tolažbo, da bo zato bodočnost tem večja in svetlejša, žrtve pa postajajo prevelike in narod jih prenaša z vedno večjo nevoljo, posebno še, ker se od dneva do dneva bolj kaže, da petiatke ne bo mogoče po programu izvesti. Zato je treba sedaj najti žrtve, ki naj bi nosile krivdo za neuspeh. In pograbili so skupino inženjerjev ter jih postavili pred sodišče. Obtožili so jih, da je njihova »industrijska stranka«, ki pa obstoja tudi le v aktih boljševiške vlade, že več let z vsemi sredstvi ovirala gospodarski razvoj sovjetske Rusije in da je zato ona kriva vseh gospodarskih težav, s katerimi se morata danes boriti nesrečna Rusija in njeno prebivalstvo.
Sovjetskim mogotcem pa se je zdeio. da to še vedno ni dovolj; da bi še boij vplivali na ljudsko domišljijo in sebe oprostili krivde pred narodom, so iznašli še bajko o pripravah za tujo vojaško intervencijo. Vsemu svetu je jasno, da se danes niti francoska, niti angleška vlada, ki ju dolžijo teh vratolomnih naklepov, niti za trenutek ne bavi s takimi nevarnimi načrti. V Evropi takim vestem ne la-sede nihče, drugače pa je v Rusiji. Ruskim masam je danes mogoče natveziti tudi to gorostasnost. Večina med njimi se še spominja državljanske vojne, ko je inozemstvo podpiralo Denikina, Judeniča in Kol-čaka v njihovi borbi proti boljševizmu. Kako naj si priprost Rus predstavlja velike izpremembe, ki so se med tem časom dogodile v Evropi. Vse svoje informacije črpa iz časopisov, ki so pod najstrožjim vladnim nadzorstvom in prinašajo samo vesti, ki odgovarjajo ciljem vladne politike. Ruske množice so zato prepričane, .''a so stvari, ki so bile pred desetimi leti mogoče, tudi še danes mogoče. Ne more se od njih pričakovati, da bi jim kar na enkrat take vesti postale neverjetne, zlasti še, če jih slišijo iz ust samih r-btožen ,<w.
Vlada je pri moskovskem procesu torej očividno zasledovala samo namen, da zvali krivdo za gospodarsko bedo in za neuspeh v izvajanju petletke na nekdanje meščanske sloje, zlasti pa na intrige kapitalističnega inozemstva. Izjave obtožencev so bile izmišljotine, ki so jih iz njih izsilili z bogve kakšnimi grožnjami in obljubami. Saj je za časa preiskave ''den obtožencev umrl, a drugi je bil ustreljen, ker je baje poskušal pobegniti... Vez proces je bil samo grda komedija, ki naj natrosi peska v oči vedno bolj nepotrpež-ljivim ruskim masam. Zato se bodo taki procesi v Rusiji še ponavljali.
polne grudi!
_	Dame. afco nočete, da

Dame. afco aočete, da bo oblika vašlb grud; polna ln trdna redaj st poslužlte takoj preizkušenega sredstva profesorja dr. Rettiia
.BALZAM de POMPEJA'
Tržite predpisano masažo s prst) same nekaj dni ln videle boste kako oujne sa bo razvila oblika vaSlb grudi že te kom 14 dni Učinek se zanesljivo poka ie že tekom 6 dni Masaža z oBalzamon de Pompeja« je eno najboljših sredstev zt okrepitev ln utrditev lzčrpanega mišičevja prsi. Tisoči žena ln deklet se imajc zahvaliti temu balzamu za svota lepa It polna prsa Dopisi hvaležnega priznanj:^ so prosto na vpogled Cena 60 Din moč nejša doza 110 dinarlev (za zelo med!t posebej) Diskretna poSlIjatev po pošf po OrdlnacUskem laboratoriju Hawelka Praga 65 - Nusle Božetechova ul lft-.1 "4. poŠt pred. št 17. fSR
O tičarjlh In gubnu
Tradicija, ki polagoma izumira
Še na kanceljnu pravijo in v šoli smo se tudi učili, da ima vsak čas svoje veselje in vsak človek ima tudi svoje, potem naj pa prepovedujejo, kakor hočejo, oe gospoda lahko pobija srnice, ki se človeku nobena stvar bolj ne smili, pa bi uboga para ne smela tičev loviti. Koze, ki so imenitne in na vsem svetu nikjer drugje ne rastejo kakor gori okrog Ur-made so tudi pod postavo, poglejte, pa še nikdo ni ure sedel radi njih. Ali je to pravica? Kakopak, turisti so gospodje in še gospod glavar rad lepe pušeljce trga. nam pa za vsakega zanikrnega slavca naloži po sedem kovačev, čeprav pri nas samo skozi lete, drugje jih je pa povsod dosti. Kdor pa pravi, da je učenjak, ta seveda lovi kar hoče. Še na čuka, da se živali martrajo in strahu konec jemljejo. Na kol ga posade, okrog njega pa privežejo srakoperje, da motajo okrog njega, dokler ne omagajo jn revčki kakor mrtvi vise na vrvicah. Se jajca taki učenjaki pobirajo iz gnezd in slišal sem praviti, da na Vrhniko ni več črnih štorkelj, ker so jim dvakrat po vrsti izpraznili gnezda. Jajca pobirati. to je greh, jeseni in na zimo ali pa zgodaj pomladi ujeti tiča in mu potem streči v kletki kakor lastnemu otroku, tega pa ne sme zameriti nobeden. Pred vojno si plačal par soldov in lovil si, da te ni nikdo preganjal, na Češkoslovaškem, v Avstriji. Nemčiji in povsod drugod po svetu, kjer tudi nimajo slame v glavi in vedo, kaj je usmiljenje do živali, je še sedaj tako. Za Italijo je pa vsakomur znano, da vsak dan prodajo na trgu polne koše tičkov in celo lastovk na kupe, da po vseh oštarijah pripravljajo tičke, kakor so pri nas nekdaj cipe
Sedaj se love samo taki tiči, ki jedo trdo hrano, to se pravi, tiste, ki zob-
Ptičji lov na gubčn. Detajl bakroreza iz XVIII. stoletja.
jjejo zrna, semena in jagode. To so: — ne zamerite, po domače bom povedal, ker sem tako vajen, no, in tudi v vsakih bukvah so drugače zapisani. Najlepši so liščki ali štigelci, ki pravijo »midžogar - midžolin - orliv - orliv« ali ipa »midžogar - midžolin - stare babe sin.« Grilček drobi, cajzelc ali čižek pa oponaša: »k - k žek - žek - cil - cev -cil - cev - cidl - ceeek« in lepo zaviti mora na koncu. Debeloglavi dlesk dela prav po tiho: pc - pc - pec, manjši zeleni dlesk ali grindel pa: grživ - grživ -griržii. Planinski ščinkavec ali pinoža je tudi kratek: žek - žek - žek, zato pa strnad zavriska: pes - pes - pes je moj stric, vrtna sinica pa nagaja: kikljo per', kikljo per\ ti si baba, ti si baba! Razen vrtne sinice ali mandeljca, ki se tudi oglaša »ci - ci - bi - ci - ci - fuj« so še plave sinice, meniščki s črno glavico in dolgorepke, ki pa jih nikdo ne lovi. Lep in smešen je rdeči krivokljun ali krumpež, še bolj navadno pa krum-pec, ki v zraku pravi: cibin - cibin -krruzi - krruzi - kliv - kliv, debeli ko-rar gimpelj, ki mu pravimo tudi popkar, ker obira popke, in zaradi kalinovih ja-
lo drevo na jasi sredi gozda, ki mu osmučejo listje ter po vejah nasade limanice. To je zlasti ljubljanskim slad-kosnedežem priljubljen lov na čvenk, da prinašajo polne oprtnike šoj v mesto.
Pravi tičar pa lovi le na »raglje« in »rajspavm«. Ime je ostalo iz onih časov, ko so lovili še grofje in baroni cipe v Mestnem logu, saj »Reisbaum« pomeni drevo z mladikami, a pri ti-čarjih je to drevo umetno. V tla je zabit količek, ki se na njem kakor v kolenu pregiba 2 m visok kol, na vrhu posajen na vse strani s palicami, »rag-ljami« imenovanimi, ki so vanje rahlo zataknjene limanice. Če s tiči popada preveč limanic na tla, upogne tičar umetno drevesce in ga položi na vilice, da zopet nasadi svežih limanic na raglje, nato pa rajspavm ali rajsponk
Vsakovrstne ar«, tlat-oina in srHbrnioa po izredno nizki cent ori
L. Vilhar, urar
Ljubljana. Sv. Petra c.
it 36	387
god kalin, le včasih pokliče: kje, kje je Korl? Čeprav jedo črve, lovimo na zimo tudi prijazne rdeče taščice, ki so v nekaj dneh krotke in pridejo na prst ter žvrgole tako nežno in sladko, da se človeku milo stori. So tudi črne tašice, ali silno redke, še manj je pa plavih, vendar se pa meseca aprila še dobi ena ali druga. Vsi ti tički nimajo posebne vrednosti, boljši so oni pomladi, ampak s temi so večje sitnosti, ker jedo mehko hrano, t. j. mrčes, črve, mravljinčna jajca, meso in še vsega vraga. Piča je draga in v trgovini stane kila mravljinonih jajc 60 Din, močne črve pa prodajajo celo po dva sto-taka liter. Seveda potem trajajo večno, ker se med cunjami v otrobih sami rede, če jim narežemo tudi malo krompirja vmes, da niso žejni. Po starih mlinih, kaščah. kjer je shranjeno žito, in na svislih pod senenim drobom je takih črvov dosti. Ker pitamo svoje izbirčne sladkosnedeže s tako izbranimi in večkrat redkimi in dragimi i stvarmi, potem seveda kosi lahko žvižgajo, škrjančki žvrgole, se pačijo škorci in rentačijo drozgi: hudik. hu-dik, hudik, vseh pet, vseh pet, da vid', da vid'!
Najbolj pa pazimo na razne penice, grahaste, vrtne in črnogiavke, ki nam prepevajo in drobe. da jih poseka le plemeniti slavček. mojster \'seh mojstrov in umetnik nad umetniki, ki se ob njegovih vzdihih in pesmih tope tudi najbolj trda srca.
Jeseni lovimo le na limanice, v snegu pa tudi z zapadovnicami ali na dur-ca, ki si jih otroci sami napravijo, na žimo pa le redko. Najboljši lov je o novem snegu, ko pritisnejo ptiči z gora in gozdov. Septembra meseca love šoje, skopce in kragulje šojarji na ma-
Izjava
»Novine«, kojih lastnik in izdajatelj je g. Jožef Klekl, bivši narodni poslanec bivše SLS v Črenšovcih, so 7. septembra t. 1. na prvi strani pod naslovom »Horvat Karel iz Bratanec, nevaren umobolnik« — priobčile članek, s katerim s: skuša informirat: jav« nost in opozoriti oblast na mojo osebo s tem da se me spravlja v zvezo s svoje* časnim begom mojega brata Karela iz murskosoboške bolnice, ki ga še cedaj iščejo oblasti.
Tem potom izjavljam, da ni res, da bi
zopet postavi. Raglje nasade tudi na 1 m visoke kole, a le po eno ali dve na kol. Okrog rajspavma postavimo vab-nike v malih kletkah, da kalini s fiv-kanjem in grikanjem, liščki pa s cebi-kanjem in plebikanjem prikličejo svoje rojake, a tudi vsak pravi tičar mora znati posnemati z žvižgom vse ptice, s piščalko pa vabi samo cipe.
V starih časih so pa lovili v mreže, ki so jih lepo slovenski imenovali »guben«, ker niso bile trdno napete, temveč rahlo nagubane, da niso poškodovale pri padcu ptic. Na naši sliki vidimo le en guben, vendar so pri nas lovili navadno z dvema, ki sta se odpirala kakor krila vrat. po sredi med njima sta bila pa natresena dva groba krme in položene veje brinja in kali-novja z jagodami. Ob grobovih so frfotali in tekali na žimo privezani ptiči, ki so jim rekli »lavfarii«. Posamezua mreža je bila dolga do 2 m in čez in na ožjih krajih napeta na palici, ki so se imenovale »flovke«. Na tla je bil guben pritrjen navadno s količkom, kjer se je mreža kakor vrata pregibala v kolenih. Gubnjar je sedel v nalašč izkopani jami v lopici iz gostih vej, da ga ptice niso mogle videti, kadar se jih je pa spu- : stilo dosti med mreži, je potegnil za vrvici. da sta se gubna kakor vrata zaprla nad pticami.
Na tak guben so lovili do zadnjega Orličani, ki so sloveli za hude tičarje, na Pršinovem. sedaj na Šmolcovem. na Gmajni ga je pa nastavljal še Matevž-ketov Širne iz Trnovega, ki je bil drugače mestni delavec in je »kugle tlaj-štral«. Imenitni tičarji in ciparji v tistih časih so bili tudi Zajček iz Trnovega, »cukerpohar« in specijalist na rajspavm. Zimetov Drejka in Lovša iz Krakove-ga. Ki je bil najstarejši in najhujši cipar. Anžicov Lojze, ki se mu ie sin vrgel na rejo psov. Topličarjev Tine je bil tudi ribič. Janez Bakon pa železničar, a nikdar brez limanic. njemu enak je bil pa Zimetov Francelj. znam čevljar v Krakovem. Celo Tinetov Tone. ugledni posestnik »na vasi«, je bil strasten cipar in tudi gospode ni manjkalo med njimi Najstrastnejši šojar in cipar med njimi je bil Koširjev Fric z Žabje-ka, ki je b'1 gospod na magistratu, redno sta pa lovila tudi major Breskvar, stric Cibrovega Tineta iz Trnovega, in pa stari Bregar, ki je bil uradnik pri križevnikih in je navadno lovil ia Mesarici ob Malem grabnu.
Kar so tičarji nalovili odveč v Mestnem logu. na Golovcu in na Rožniku ter na Posavju, so prodali ob tržnih dneh in sejmih pod Trančo, kjer sedaj Bajec prodaja rože. Z vse Kranjske so se zbirali tu tičarji. ker je bila kupčija vedno dobra, živali pa toliko kot jih nikoli več ne bo. Letos je nenavadno mnogo krivokljunov ali krumpcev, ki se že poleti love. drugače je pa slaba. Izkušen tičar lovi le dopoldne, ker se popoldne žival pase. če pa vendar nič ni, pa poseže v malho in se potolaži s tolažnikom iz čutarice Brez tolažnika pa tičarja ni in ga ne bo. Jaz seveda ne lovim, ker ie prepovedano. Dričnem pa zonet takoj, ko bo tudi v naši banovini dovoljen lov. kakor je po drugih banovinah. Licenco plačam za tri leta naprej.
Rešitev križaljke „Kamen"
Navipično: 2. la, 3. Ita, 4. da, 6. Rab, 7. raj, 10. ura, 12. bar, 13. sir, 16. sidol, 17. os, 18. mama, 19. Kati, 21. ro, 22. pan, 23. rak.
Vodoravno: 1. elida, 5 ata, 8. ak\ 11. ara, 14. as. 15. pi, 17. on, 18 mik, 20. ar, 22. padar, 24. samotar, 25. nalik.
I
IZVLEČEK IZ POPISA NAGRAD
Pravilna rešitev se glasi: »Schichtov Radi on pere sam in hrani perilo«
137.713 prejetiL oagonetk, 105.264 pravilnih rešitev!
Dne 7. decembra je bilo v prisotnosti Kr. javnega beležnika, prič in ravnateljstva Jug. d. d. Georg Schicht izvršeno žrebanje nagrad za pravilno rešitev Radion nagradne zagonetke. Glavne nagrade so dobili:
Denarne nagrade: Din 5.000.— Adela Blaschka, Osijek 1., Kačičeva ul. 11. Din 3.000.— Andrej Prmic, Ljubljana, Florijanska ul. 40. Din 2.000._ Ivan Cerovšek, Maribor, Magdalenska ul. 46.
Po ena namizna garnitura: BEOGRAD: Aleksander M. Morkovič, BANJALUKA: Mara Popovič, HER-CEGNOVI: Marija Voučka, KRANJ: Heda Gamerc, LJUBLJANA: Ivana Ple-stenjak, SAMOBOR: Ivan Doltar, SISAK: Edvard Gonner, SKOPLJE: Sonka L. Boškovič. SPLIT: Marija ud. Brajevič, VIRMAšE: Ivana Volčjak.
Po ena namizna garnitura za kavo: FEKETIČ: Leonhart Roth, FRAM: Mihajlo Žoher, GOSPIČ: Nada Cutič, JALKOVEC: Franca Meznarič, MARIBOR: Franc Šnofl, MOSTE: Slavka Hu-deš, SARAJEVO: Nina Levi. SARVAš: Johana Hiršter, TETOVO: Krsta Dinič, VIROVITICA: Mira Zimermann.
Po en ducat žepnih robcev: APATIN: Barbara Kohl, BJELOVAR: Tonka Bajs, BLED: Irena Cvetrež-nik BEOGRAD: Milija Milenovič, BROD n/S: Ružica Schill, DALJ: Paula Raj-tarovič, DOLGA VAS: Josef Pere, DRAVOGRAD: Goško Radšel, DUBROVNIK O: Ivo' Agazzi, FUŽINE: Petar Pavešič, GABERSKO: Marija Murn, GUSTI-LAZ: Josip Jakljevič, INDJIJA: Lorenz Heinrich, ILOK: Nikola Husz, KRANJ: Elza Honigman, LOG: Martina Podpečan, LOKE: Kati Selevšek, LJUBLJANA: Marija Guček, LJUBLJANA: Milena Bihinac, MARIBOR: Mara Hlebš, Alojz Čamer, Heli Jurjavčič, MOSTAR: Agata Hovoč, NAŠICE: Ivan Kuharček, NIŠ: Jela Bačička, OMIŠALJ: Mirko žuvič, OSIJEK: Gizela Haas, OSIJEK: Franjo Okerst, Ivan Mihič, Jelka Hekenberger, PANČEVO: Olga Karavla, RISAN: Vidak Djeovič, SENTA: Milorad Bokality, SISAK: Berta Tomac, SKOPLJE: Borislav Tanič, Kosta A. Boškovič, SMEDEROVO: Todor Kilibarda, SOMBOR: [lija i-opovič. S. POŽEGA: Gabriela G. Tropčič, TESLIČ: Rimo Rimič, TORŽA: Mihael Blum, TRŽIČ: Beta Zazvonil, VALPOVO: Tomo Cvenič, VEL. BECKE-REK" Milica Pavlovič, VINKOVCI: Ferdinand Matičič ZAGREB Vid. Jerneic, Marija Cremošmk, ZABALJ: Marija Skelenič, Rajna Ristič, ŽUPANJA: Adica Galovič.
Po pol ducata finih ženskih robcev: BEOGRAD: Draga Aksentijevič, FUŽINE-VRATA: Franjka Pavešič, GLINA: Ivan Simovič, HRV. KOTAJNICA: Lizika Ulčnik, KUMEN: Karlo Brezovnik, PTUJ" Paula Hoinig, SLOV. JAVORNIK: Ivana Razboršek, SLOV. BiSTRICA: Mihaela Rainer, SREM. KARLO VCI: Eugen Cačič, SREM. 1VHTROVICA: Miha jI Kleiner, SRBOBRAN: Ružica Kapmarska, SPLIT: Milan Kuiš, SODRAŽ1-CA- Ivana Košir, SP. HUDINJA: Katarina Žnidaršič, SRP. MORAVICE: An-djela Farkaš, ST. KANJIŽA: Radivoj Gjorgjevič, ST. PAZOVA: Ana Shalupka ud ST VRBAS: Senha Alargič, STUDENCI: Max Ferenc, ST. BEČEJ: Imre Gara, SUŠAK: Ana Zelinka, SUŠINE-GJURGJENOVAC: Matilda Bafcara, SV. KRIZ- Barbara Sket, SV. PAVEL: Rosa Lebeničnik, SV. PETER: Anica Skraber, ŠABAC: Marta N. Radakovič, ŠMARJE P. JEL.: Avgust Stanzer, 6T. VID: Ivanka Zaletel, TENJE: Marija Kučan, TIVAT: Nina J. Staničič, TOPOLŠICA: Branko Radulovič, TRATA: Ivan Kusterle, UNEC: Sabinka Kovšča, UžICE: Pavle Stojanovič, VALJEVO: Darinka Seleničeva, VEL. BEcKEREK: Mariska Csany, VIC: Marija Merjasci, VIRJ. KONACI: Karolina Markov, VITANJE: Amalija Petelinšek, VRBOVSKO: Cilika Marinič, VRHNIKA: Ivanka Senirov, VRHOVO: Jožica Jakopič, VRŠAC: Elise Seitz, VUKOVAR: Berh. Jozič, ZAGORJE: Marija Dolinar, ZAJEČAR: Milan Mihajlovič, ZAGREB: Imre Har-muth. Ana Sokolič. ZEMUN: Draga Šarac. ŽALEC: Anica Korent.
Vsled omejenega prostora ni mogoče navesti vseh 1323 nagrad. Ostale dobitnike bomo pismeno obvestili in jim poslali nagrade.
SCHICHTOV
RADION
PERE SAM IN HRANI PERILO
bil pomagal bratu pri begu kakor tudi ni res, da bi ga pomagal spraviti v tujo dr» žavo, ker nisem bil v nobenem oziru in* teresiran na njegovem pobegu Sumničenje članka je samo posledica nekdanjega strankarstva. Za enkrat samo to, drugo pa sledi, ko bo zadevo razčistilo sodišče.
V članku se tudi tr' da je moj brat Karel prejemal denar od neke tuje, nam sovražne države, d; bi agitiral proti naši državi Slovenski Krajini Zaradi te ob* dolžitve veleizdaje prosim oblast, naj vse najstrožje «reišče, da se dožene resnica. Naj se pozove pisca na odgovornost, da dokaže svoje trditve. Ce se mojemu bratu dokaže vsaj trohica tega sumničenja, p-edlagam zanj najstrožjo kazen po za* konu, -ara pa ga ne smatram več za brata, ke*- mi je več vredna država in domovina.
V primeru negativne preiskave pa naj bo pisec najstrožje kaznovan, da ne bo več blatil ljudi in razburjal javnosti s sumni» čenjem veleizdaje
Na sebi ne trpim niti sence kakega sum« ni" -. ker sem preponosen na svoje zgo« dovinsko narodno delo. ko sem v najne» varnejšem času prvi organiziral prekmur« ske dobrovo,: -e i- ono veliko deputacijo orekmurskih ož, ki je prišla pred komi« sijo antant° v Ljutomer m zahtevala pri« ključitev Prekmurja Jugoslaviji. Če sem takrat, ko je b lo treba nostaviti življenje na kocko, pomagal ustvarjati našo domo« vino, mora M ti najboljši dokaz, da nisem protidrža n, temveč neomajno zvest Jugoslaviji pripravljen še vedno žrtvo« vr' za njeno bodočnost svoje življenie.
HORVAT PAVLE.
Fr. L:
Reskete-preskete paragraf in njegova žrtev
Toni, tužno pero, toni v tinti do držala, še globlje mi toni, da mi preko držala očrne še prsti, tembolj mrke da bodo tele vrstice, in jim slavno uredništvo lahko privošči črni rob!
Kajti je bil, pa je propadel v cvetju let, sredi najlepših nad!
Res je, njegova korist še ni bila veli-ka. Toda večjo mu je obetala bodočnost, in so bili dnevi, ko vesoljna Ljubljana ni govorila drugega nego o njem to so novine dan za dnem o njem pisale, kakor da je kraljevič, ki se ženi, ali novi model čevlja iz tovarne Tam-tarata, svetovno znane po prvovrstni kakovosti svojih inseratov.
O, smejala se mu je bodočnost, pa je prišla nadenj usoda, lastna krivda ga je zadela in je to zelo tragično!
Črna sraga teh vrstic potočena bodi njegovemu spominu! Potočena pa bodi tudi v svarilo marsikomu drugemu, ki mu grozi enaka usoda, pa se ji more-f biti še lahko umakne, pravočasno in i resno posvarjen!
Dobrohotnega poduka niti ni manjkalo njemu, ki za njim tožijo te vrstice. Mar rti poštna oblast s strogo besedo razložila po novinah, da je sleher-
no motenje radiosporeda po katerihkoli aparatih strogo prepovedano in da je paragraf 213 oni, ki ga prepoveduje?
In je razodela, kolikšna je kazen, za-žugana s tem paragrafom: zapor do enega leta ali v denarju do desettisoč dinarjev — bridke so te številke!
Mar si je oblast izmislila prepoved, paragraf m kazen? Ne, oblast si nikdar nič ne izmisli, to ni njena stvar, za to so drugi! Nego je bil njen opomin resničen in resen in namenjen vsem in vsakomur.
Toda nesrečnik, čigar usodo sedaj oplakuje moje črnilo, si je tiščal uho in ni poslušal opomina. Sedaj pa ima, kar ima!
Ljubljanski tramvaj je ta nesrečnik.
O, kako nadebudno, z bliskoyito naglico se je razvijal zadnji čas! Že mu je zraslo novo krilo tjakaj v vinorodno Šiško. Tudi ob cesti v možati Vič že leže tračnice kot up in jamstvo za novo progo na to stran. Niti niso pozabljeni Rudnik in Moste in Ježica in sploh; koderkoli je kod kaka gostilna — na vse plati se obeta tramvajski blagor.
Pa tudi na dosedanjem torišču svojega delovanja kako krasno se je razvijal! Lično novo monduro so mu napravili v prelestnih mestnih barvah, drugi tir naj mu je skrbel za večjo udobnost ; in obzirno so se mu umikale ceste in i drevesa! Kar se pa tiče no vin, novine
so vsak njegov mig, vsak njegov kih spremljale z največjo pozornostjo in jih ni bilo strah ne truda ne stroškov. Prekrasna se mu je obetala bodočnost, tako rekoč ves svet se mu je odpiral.
Toda se žalibog ni oziral na oblast in paragraf 213 in radio — to je bila njegova krivda in usoda!
Naj je bila maša v radiu ali narodna himna ali govor kateregakoli gospo< ministra in ni imel nihče drugi besede niti ni bilo spodobno, da jo kdo ima — pa se je tramvaj brez sleherne obzirnosti na svetost kraja, časa in prilike oglašal: »Pk pk pk reskete preskete reskete preskete«. kakor da mu niso všeč ne maša ne narodna himna ne katerikoli gospod minister, nego da je očitni sovražnik javne varnosti in reda v državi.
Zaradi nedostojnost' takega vedenja je bil opetovano in javno grajan že poprej in od razne strani. Toda je bil trmast, nič se ga ni prijelo. In smo brali v novinah, da se je one dni. pred sv. Miklavžem neki dan. nalašč in zoper vozni red z resk- in presketom ustavil blizu pošte kakor v zasmeh oblasti in so morali s palicami nadenj; pa je pokazal jezik, zaprešketal kakor tisoč petelinov in odbezlja! naprej, kdo ve kam, proti kolodvoru. Taka zakrknjenost ni lepa in ni mogla ostati nekaznovana!
Bojim se: njegova vzgoja ni bila zgledna. Zdi se mi, da m imel skrbnih roditeljev, ne brižnih varuhov, ne naklonjenih učiteljev, ki bi mu, dokler je bil še čas za to, stresli lase ali navili uro ali pomerili hlače. Sedaj je prepozno !
Zgodilo se je in ako ni zlagana vest, že je vložena tožba in ni mogoče drugače: obsojen bo in bo obsojen v sramotno zaprtljo za leto dni. Mislim, bližnje dni bodo že polagali tirnice v jet-nišnico deželnega sodišča v Ljubljani, da bo vanjo prepeljan ves tramvaj, tam bo zaprt. Mislim, da bo moral tramvaj osebno odsedeti svojo kazen zaradi reskete—preskete paragrafa, saj je bil osebno tisti, ki je delal prepovedane reskete-preskete ropote. Zato ne bi bilo prav, da bi mesto njega morali v ričet gospodje vozniki in sprevodniki!
V jetnišnidi bo imel dovolj časa in prilike, da uvidi zavržnost svojega početja, se pokesa in temeljito poboljša. V jetnišnicah ne poznajo šale V jetniš-nici naj le poizkusi, pa bo videl — komaj bo pričel in zinil «pk pk pk«, že ga bodo imeli v disciplinski celici spodaj v kleti, tam je trdo ležišče in so za take puntarje tudi okovi, hrana pa je prvi dan kruh in voda. drugi dan pa voda in kruh. Bo že videl tramvaj, kaj se » pravi delati »pk pk pk« in »reskete-
preskete!«
Pa še se lahko zgodi, da mu sodišče prepove zahajati v krčme za dobo 2 let po prestani kazni. Kaj bo počel tramvaj s tako prepovedjo v Šiški! Kratkomalo nemogoč je, uničen — križ čezenj, večna luč in vigred!
Prav žal nam je.
Radiu seveda ne bo žal!
jCev/a •Mentol drcienGa
če glava, ndie, trup boli,
Te ..LEVJA DR02ENKA" miri!
ŠAH
Urefnfe dr. MIlan Vidmar
Šahovski kongres v frankiurtu, prirejen ob jubileju tamošnjega kiuba koncem zadnjega poletja, je izredno uspel. Pa ne samo mojstersKi turnir, ki je mlademu Američanu Kašhdanu pomagal do veukega slovesa. Tudi »glavni« turnir kongresa je bil lep.
Pred vojno so bili »glavni« turnirji nemških kongresov zelo važne prireditve. Odprti so bih mladim, nadarjenim igralcem, ki so hoteli priboriti si naslov mojstra. Prva nagrada glavnega turnirja je bil vedno naslov mojstra.
Po vojni so glavni turnirji znatno oslabeli ItK>zemci niso imeli več dostopa. Različne države so začele prirejati svoje nacijonalne glavne turnirje Namesto mednarodnih mladih mojstrov smo dobivali le še nacijonalne mojstre.
Seveda je na ta način vrednost naslova
mojstra znatno padla. Inflacija se je pojavila tudi v šahu. Svet danes mrgoli mojstrov ki bi po večini na starem internacijo-nalnem glavnem turnirju gotovo sramotno
propadli.	, .	.
K sreči se prave glave nikdar ne puste ntisniti v predpisan okvir. Od sedanjih velikih mojstrov jih dosti ni prestalo skusnje glavnega turnirja. Spielmenn n. pr. ga ni, tud; Niemcovič ne. Prišli so kot vihar in so udrli z elementarno silo v areno velikih* turnirjev.
Da imajo glavni turnirji vkljub vsemu se vedno svoj pomen kaže sledeča partija iz glavnega turnirja v Frankfurtu. Krasni njen konec bo brez dvoma zelo ugajal naših ša-
histom.	.
Beli: Hermann:	Crm: Hussong
1.)	e2—e4	--—
Pravljica iz pradavnih časov!
1.) — — — e7—e5
Še čudovitejša pravljica. Kdo danes še
igra tako?
2.)	Sgl— f3	Sb8—c6
3.)	Lfl—b5	---
Španska partija je prestala moderniste in
hipermoderniste. Bila je in bo solidna težka igra, ki zahteva vso pozornost in vso spretnost branilca.
3.)------a7—a6
4.)	Lb5—c4	---
Če je beli hotel postaviti lovca na c4. bi moral storiti to takoj, že v tretji potezi. Podaril je očividno črnemu važno potezo a7— a6. Lovec mora držati skakača c6 pod kontrolo Pravilno je torej le 4.) Lb5—a4!
4.)------Sg8—f6
5.)	d2-d3	LfS—c5
6.)	Lcl—e3	d7—d6!
Te izvrstne poteze črni ne bi imel, če bi njegov kmet ne stai že na a6. Sledilo bi namreč Le3Xc5, d6Xc5, Lc4—b5 in na c6 bi nastal ostuden kmet.
7.)	Sbl—d2	LcS—e6
Črn; igra zelo dosledno. Prav nič se ne bo i i slabih kmetov, ki nastanejo po možnih zamenjavah. Prosta, lepa igra z odprtimi lin Mami je važnejša.
8.)	Le3Xc5	d6Xc5
9.)	Lc4Xe6	f7Xe6
10.)	Sd2—c4	Sf6—d7
11.)	a2—a4	---
Beli se ne zaveda dejstva, da že slabo stoji. Črni kmetje so jačii nego se kažejo. Takoj bi mn^i beli organizirati napad z d-kmetom. Pravilno bi torej bilo misliti na poteze Ddl— d2. c2—c3, Tal—dl in d3—d4. Igrana poteza je sunek v zrak.
11.)------Dd8—f6
12.)	c2—c3	0—0
13.)	0—0	Ta8—d8
14.)	a4—a5	Sc6—e7
Črni je prenagel. Že hoče jezditi preko g6 na f4. Zato pa mu uide kontrola nad točko d4.
15.)	Ddl—b.3	---
Beli ne pazi. Lahko bi igral d3—d4 in oprostil tako svojo pozicijo. Seveda, mladost je norost Beli bi sam rad napadal.
15.)------Se7—g6
Črni mirno žrtvuje damsko krilo, čeprav bi bil lahko preprosto igral Td8—h8. Najbrž ima prav Njegov napad na kraljevem krilu je zelo močan.
16.)	Db3Xb7	Sg6—f4
17.)	Sf3—el	---
2e je grozilo Sf4Xg2.
17.)------Df6—g5
Grozi Sf4—h3+ in Sh3Xf2+.
18.)	Kgl—h!	Tf8—f6
19.) Sc4—e3	---
Črni vidi, da groze strašne stvari, namreč: Tf6—hb, nato Th6Xh2+ KhlXh2, Dgo—h4+, Kh2—gl, Sf4—e2+ in mat Zato pripravlja Sei—f3 kar gre samo tedaj, če je točka g2 krita. Na Tfb—hb seveda h2— h3 ne gre, ker črni takoj žrtvuje skača na h3.
19.)______Td8—fS
Fantie se zbirajo iz kranjske dežele!
20.)	Db7XC7	Tl'8—f7 • 21.) Dc7-c8+ Sd7—fS
22.) Dc8><c5	---
Beli je lepo raziral damsko krilo nasprotnikovo Sedai pa je črni na vrsti, ki grozovito razsaja na svojem krilu.
22.)------Dg5—h5
Grozi 23.)---Dh5Xh2+ 24.) KhlX
h2, Tf6—h64- 25.) Kh2-g3, Sf4—e2+ itd. Grozi pa tudi Ti6—h6, kar je mogoče še huiše.
23.)	Tfl—g1	---
Črni krije drugo grožnjo. Na 23.)---
Tt'6—h6 bi rad odgovoril Se3—fl. Da je Drva grožnja še vedno nekrita, mu ni jasno. Sedaj pa udari strela.
Pozicija po 23. potezi belega, abcdefgh
8 7
6 5 4 3 2 1

%
fff W W H 4
gm m m *
« m
M mM.
m im. Ki
i ; ll ff
Beli: Khl, Igl, Ial, Dc5, Se3, Sel, a5, b2,
c3 d3, e4. f2. g2, h2 (14 figur) Črni: Kg8, Dh5, Tf7, Tf6, Sf8, Sf4, a6, e5,
e6, g7, h7 (11 figur).
23.)------Dh5Xh2+!!!
Prekrasna kombinacija. Saj je res, da so
slične žrtve dame znane. Toda kombinacija vsebuje več. Beii ni takoj mat. Beli kralj se potika okoli pod ognjem črnih figur, toda kje bo poginil, nj še jasno. Zasluga črnega leži v tem. da je točno izračunal konec in da je naše! zadnjo rafinirano potezo kombinacije. Brez nje bi gotovo dame ne bil žrtvoval.
24.)	KhlXh2	Tf6—h6+
25.)	Kh2-g3	Sf4—e2+
26.)	Kg3—g4	Tf7—f4+
27.)	Kg4—g5	---
Trud črnega ie manjši nego se kaže, ker
ima črna trdnjava na h6 večen šah v rokah. Tu je torej konec prvega dela kombinacije. Drugi del je finejši. Beli krali je pod nožem. Materijal pa je črnemu že zelo reduciran in bela dama se vedno lahko žrtvuje za skakača na f8. Da izsili črni vseeno mat ie zelo zaslužno.
27.)------Th6—h2
Grozi mat z 28.)---h7—h6+. Beli
mora žrtvovati damo.
28.)	Dc5Xf8+	Kg8Xf8
Še vedno ima beli premoč figure. Ima tudi še sledečo jako potezo, ki ogroža obe trdnjavi.
29.)	Sel—f3	---
Črni pa kuha svoj strup naprej:
29.)------h7—h6+~
30.)	Kg5—g6	Kf8—g8! Grozi Tf4—f6+ in mat.
31.)	Sf3Xh2	Tr'4—f5!!!
To je čarobno jedro kombinacije. Črni grozi dva mata: Tf5—g5 in Se2—f4-f Obeh kriti beli ne more, zato se vda. Vsa čast!
Kino
Walter Hasenclever o zvočnem filmu
Znani pisaielj in dramatik, ki je bil nedavno angažiran pri Metro Goldwyn v film ski družbi v Bollywoodn za predelavo in prireditev filmov na nemški jezik, je dal zadnje dni interesantno izjavo o odnosu zvočnega filma napram gledališču. Glasi se takole:
»Če smo si edini ali ne, — moramo ugotoviti dejstvo, da filmski producenti dandanes posvečajo vedno večjo pažnjo zvočnim filmom. Zato ne delajo zvočnih filmov samo iz reklamnih razlotrov
Zdi se, da je filmu mnogo do tega, da dobre gledališke komade publicira ali popularizira v kar najširšem krogu. Doslej to ni šlo. a danes je to brezpogojno možno, ker zvočni film omogočuje boljšo in bogatejšo tehnično izvedbo vsakega komada.
Napačno je mišljenje mnogih, da gledališče zaradi tega izgublja svojo publiko. Gledališče ima možnost, da gledališke igre prinese na svoj poseben način in da si s tem obdrži in celo vzgoji svojo publiko. Vse to seveda zavisi od igralcev; saj slabe predstave tudi pred pojavom zvočnega filma niso bile obiskane.
Moje izkušnje tekom prvih mesecev dela v ateljejih družbe Metro Gold\vyn jasno govore, da ,;e moral film najti nova sredstva izražanja. Prišel je čas da se morajo filmati komadi ki imajo vsebino: a to je mogoče le v zvočnem filmu
Po moji scdbi bo ostala na odra v dose-damem okviru samo komorna igra. ki pa se bo izboljšala; kajti to je edini uspeh in piod gledališča, v katerega zvočni film ne bo prodiral.
Idealni fim ie po mojih mislih oni. ki ga predlaga Rus Eisenstein — kombinacija nemega in zvočnega filma, v katerem pride na prvem mestu — slika, kretnje in izdelava. a zvok kot izrazno sredstvo s.
„Denar na cesti"
Avstrijski umetniki o prvem na Dunaju izdelanem zvočnem filtnu.
Leopold Krainer
Mirno priznam. Prav zelo sem bil radoveden in nervozen, ko sem prišel prvič v atelje družbe »Sascha« k snemanju. »Sa-scha« me je angažirala za večjo vlogo v svojem prvem zvočnem filmu »Denar na ccsti«. Da, res je, če je umetnik že tolikokrat in tolikckrat nastopil na odru in ima že izborno rulino. vendar, kadar stoji pred nečem novim, stopijo njegovi živci v posebno podjetno delavnost, kljub temu se pa redijo pomisleki in dvomi glede uspeha novega podjetja. Tako je bilo tudi pri meni. ko sem prvič nastopil v nemem filmu. Sedaj pa se je to še mnogo bolj stopnjevalo, ko se je ovekovečil celo mej glas.
Treba je bilo torej silne previdnosti in pažnje, da je tenkočutni mikrofon z veseljem in na lep način beležil mojo navzoč-aost. Če bi ga tudi le malo polomil, bi se to med snemanjem ne dalo popraviti ali :zbo!jšati, nego bi bilo treba pričeti s snemanjem iznova.
Nu, pa kaj takega ni bilo treba. Nekaj pa sem se že pri prvem snemanju v zvočnem ateljeju naučil. To je: Mikrofon je kakor kamera, ki ne pozna obzira in ki brez sramu pokaže vse hibe in slabosti tekom svojega procesa.
ta ali on' dovtip premalo posrečen ali igran ter bo na publiko tako ali tako vpH=
val.
V zvočnih ateljejih je snemanje težko tudi zaradi tega, ker je človek;igralec po* po.noma prepuščen samemu sebi. Če ga še tak lom š. ti tvoji tovariši ne smejo niti s kretnjo, niti z najmanjšim glasom pove; d:iti. kajti s tem b bila igra zaman m mi; krof on bi tega ne prenesel. Snemanje bi se moralo znova pričeti.
Hadio

Prileten mož še ni star
moz
u
Hugo Thimig. član dunajskega Burgthe-atra in igralca v filmu »Denar na cesti«.
»Prileten mož še ni star mož«. — Tega nisem dejal jaz, temveč Maurus Jokai, ko so mu očitaii, da se je na stara leta vnovič Doročil. Tudi meni bi se pravzaprav moglo očitati kaj takega. Po dolgih desetletjih srečnega zakona z gledališčem, sem pričel razmerje z zvočnim filmom. Vsi so mi odsvetovali. Menili so, da podcenjujem delo, ki da je naporno in da precenjujem svojo mladeniško razpoloženje Nu, ko sem pa videl, da je bilo to nasvetovanje in prigovarjanje le bevskanje. sem se odločil za — nasprotno.
. Bilo je izredno zanimivo. Tolažil sem se z izkušnjo, da sem storil prav. ko sem prevzel na svoja stara leta — vlogo mladeniča ter poskusil z novo metodo predstavljanja, ki ima bodočnost in možnost postaviti svet na glavo.
Krasno je bilo in dobro sem se počutil, ko sem slišal povelje »Snemanje!« Minil me je blažen mir in pokoj, da se mi le zdel atelje ropota in bučanja podoben sa-natoriju za živčne bolne. Film »Denar na cesti« mi pa ni nudil samo blaženega In radostnega razpoloženja, kajti pošteni ln neprisiljeni dovtipi ter smešne prigode nudijo vsakomur poleg tega še mnogo dobre volje.. Ljudje, ki bodo videli in slišali ta film, bodo zopet enkrat zadovoljni in veseli.
Učinek v malem krogu
Hans Moser. Zvočni film »Denar na ces sti« ni moj prvi in upam tudi ne zadnji zvočni film, kajti že filmanje »Ljubljenca bogov« v zvočnih ateljejih Berlina mi je napravilo veliko veselja. S filmom »Denar na cesti« pa se morem že predstavit' mo; jim častitim kolegom kot star prijatelj z zvočnim filmom.
Povedati moram tudi to, da je popolno; ma napačno naziranje. da so komiki brez srca Morda je baš v mojih vlogah igro težje podati, nego kjerkoli drugje, kajt* komiki potrebujemo vidnega in slišnega učinka svoje igre na dragih ljudeh in to že pri skušnji. In pri tem je poglavitna oseba režiser ali pa kak drugi igralec, ki s kislim' gubicami na ustnicah izrazi, da je
Merci:
Klobuki
V kavarni na obešalniku vise drag poleg drugega, veliki, majhni, novi in zanemarjeni klobuki vseh oblik in barv.
»Preneumno!« je dejal svetal, nov cilinder, »kako me more gospodar obesiti na to krevl.idsto kljuko Doma počivam zavit v svilen papir v visoki škatli in le redkokdaj počastim dieno gospodarjevo glavo, lepo okroglo in gladko kakoi ona krogla na biljardu. Nocoj pa me je nosil gospodar nekoliko poševno nad levim ušesom in sedaj-le visim že dve uri na tej zoprni kljuki. Preneumno!«
»Recite rajši bedasto, gospod kolega«, se je oglasila stara, okrogla, črna, skledi podobna pošast, »kana« imenovana, z mastnimi robovi ob starinsko zavihanih kraicih »Bedasto je to življenje in bedasto ie človeštvo — vulgus profanum Nekdaj sem mislil, da sem Bog ve kdo. ko sem. nov in lep prvič pokril plemenito lobanjo, pod katero so se predle visoke misli iz zavitih možganov A sprevidel sem, da je vse ničevo na tem svetu Zdaj me imenujejo paglavci »pisker«, »po-kveka stara«, »čoln modrosti«, »para-dajskibla«. »lausfenger«, »polentake-sei«, »lajhengeruh« in »fridshofsde-zerter« tn vendar nisem ušel gospodarju nikdar, vedno sere se znašel tam, kamor me je položil, obesil, vrgel ali
sunil Bedasto je vse na svetu!«
»Oprostite«, je pripomnil eleganten »Habig« v svoji brezhibni lepoti. »Oprostite, da nisem vašega mnenja. Tri leta se že bočim nad brezhibno pre-čo svojega posestnika in vendar sem še mlad in nepobit.no lep Počaščam le visoko gospodo in najodličnejše osebnosti in one žene ki so tudi »dame«, ker sem brezhibno korekten Sicer se pa nagnem proti kaki izložbi ali strmim naravnost v ozračje in se premaknem v nekaterih slučajih kvečjemu za dva prsta nad gospodovo pre-čo in jo brz spet pokrijem, ker je nje in mene — škoda Zato me vedno cenijo in spoštujejo«
»Kakšna domišljavost!« je pihnil mlad sosed najmodernejše oblike. »Mi smo še dosti lepši in mlajši in nič manj vredni, čeravno še nismo plačani!«
»Ta je celo pltiral majestaticus«, je nejevoljno zagodrnjala stara »kana«.
»Da Mi smo — mi Nič se ne sveti v blišču obločnic večerne promenade tako kot »Mi« — jaz in cenjeni nos mojega gospoda in neugodno mi je viseti poleg takih zanikarnih streh«.
»Arogantna krota! Boš tiho — sicer te sunem kar precej po^l mizo pred noge svojega »mojstra«. Ta te pohodi in pomendra v cunjasto barabo — ima št. 45 čevljarske in št 60 klobučarske mere. Pa bi se košatila taka reva na »puf« zopei nas. ki imamo denar in vemo, kaj je svet Kaj pa ti revež, ki imaš že sto vogalčkov?«
»Jaz sem poet! Široki so moji črni krajci, kakor je široka bol poetove duše, zatopljene v temno žalost svojega bitja Visok je moj vrh, strmeč naravnost v zenit, kjer se stekajo nebo-tične smernice iz ničesar v nič segajo-cega genija. Preziram vas, a vendar vam milostno dovoljujem, da me poslušate in oni, ki me ne razume, naj ve, da je — tepec Ker pa ne bo rad priznal svojega idiotstva, naj rajši priseže na mojo zastavo in dan mu bodi patent na absolutno kulturno razsodnost vseh preteklih in bodočih časov«.
»Hm!« je zategnil popolnoma navaden, siv klobuk, da bi še on kaj povedal A tedaj je prišel navaden človek srednje velikosti, s prav navadno frizuro in v docela običajni sivi obleki, vzel klobuk z obešalnika in šel.
Pri tem pa je nerodno zadel ob »kano«, ki se je parkrat zagugala na kljuki in končno ropotaje zatrkljala po tleh pod noge mladih gospodov, ki so se živahno prepirali in v podkrepitev še suvali z nogami ubogo pinjo, ki je bila bila prvič dezertirala in še to — neradovoljno
»Morior in exilio...« je javkala zmečkana, poteptana in stisnjena v kot Toda nihče je ni "slišal, ker je bila godba pravkar zaigrala najnovejši »tolkač« iz nemškega tonfilma:
»Es war einmal ein Friihlings-traum..'.«
Izvleček i t orogramov
Nedelja. 14. decembra.
LJUBLJANA 8: Kmetiška ura. — 0.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Evropsko gospodarsko življenje. — 11: Koncert radio - orkestra. — 12: Napoved časa in poročila
—	15: Kmečka žena. — 15.30: Plošče. -16: Humoristično štivo (Milčinski). — 16.30: Koncert pevskega društva »Sava« z Jesenic. — 17.30: Ljudska igra »Vdovec«.
—	19: Prenos opere »Laterna« iz Prage.
—	22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra.
Ponedeljek, 15. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa. plošče, borza. — 17.30: Koncert radio - orkestra.
—	18.30: Italijanščina. — 19: Poljščina. — 19 30: Zdravstvena ura: Naš vsakdanii kruh. — 20: O sokolski telovadbi. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.30: Koncert radio-orkestra.
—	17: Prenos zvočnega filma. — 20: Koncert radio - orkestra. — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Zagreba. — 22.30: Poročila. - ZAGREB 12.30: Plošče. - 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Večer hi-storijske glasbe. — 22.40: Prenos inozemskih postaj. — PRAGA 16.30: Literatura in glasba iz Brna — 19.20: Internacionalne narodne pesmi v originalnem tekstu. — 19.50: Kabaretni program iz Brna. — 21.10: Koncert japonske glasbe. — BRNO 16.30: Literaren program z' glasbo. — 19.20: Prenos koncerta iz Prage. — 19.50: Kabaretni program. — 21: Prenos koncerta iz Prage.
—	VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe.
—	20.30: Puccinijeva opera »Madame But-terfly« na ploščah. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Koncert orkestra.
—	17: Glasbeni program za deco. — 19.45: Prenos opere iz gledališča. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.40: Pevski koncert
—	20: Godba za ples. — 21.10: Sluhoigra.
—	Godba za ples. - LANGENBERG 17.15: Večerni koncert. — 19.45: Koncert lahke glasbe. — Nočni koncert in ples. — MUH-LACKER 16: Plesni koncert iz Wiesbade-na. _ 19.30: Koncert komorne glasbe. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. 22.30: Lahka glasba. — Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert ciganske kapele. _ 19.45: Dramski večer — Jazz - band. — 23: Ciganska rrodba. — RIM 17.30: Prenos koncerta iz filharmonije. — 20.40: Moderne vesele pesmi.
Torek, 16. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio - orkestra.
—	18.30: Solnčni sistem. — 19: Mladinska ura. — 19.30: Nemščina. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos jugoslovenskega večera lz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poro-čila.
BEOGRAD 12.30: Koncert radio-orkestra.
—	17.30: Pevski koncert. — 18: Koncert
Ta ie največkrat »edež n a j -
opasne jših o bo<en|!
Bolni prebavni organi so vedno povod sla» bi prebavi, ki oslabi cel organizem. Os gu» rajte si torej dobro prebavo ter pijte RADENSKO ZDRAVILNO VODO.
na citre. — 20: Narodne pesmi. .— 20.30: Prenos filharmoničnega koncerta iz Varšave — 22: Poročila. — 22.20: Koncert radio - septeta. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20 30: Koncert jugoslovenske glasbe. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Koncert na Flavto. — 20.30: Prenos koncerta iz Varšave. — 22.20: Prenos koncerta iz avto-kluba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert
—	17.30: Glasbeni program za mladino. — 19.20: Igralski večer. _ 20.30: Prenos koncerta iz Varšave. — 22.20: Koncert iz Prage — VARŠAVA 17.45: Simfoničen koncert. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz filharmonije. (Poje Jan Kiepura.)
—	23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 12: Koncert orkestra.
—	15.20: Plošče. — 19.30: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — 22: Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.30: Godba za ples. — 20: Orkestralen koncert. — 21.15: Spevoigra. _ LANGENBERG 17.15: Koncert komornega terceta na harfe. — 20: Odlomki iz operet Job. Straussa. — 20.30: Sluhoigra. — MOHLA-CKER 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Orkestralen koncert. — 20: Prenos simio-ničnega koncerta. — 23: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert
—	17.25: Koncert vojaške godbe. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave.
—	Ciganska godba. — 22.50: Plesna glasba. RIM 17: Koncert operne glasbe. — 20.40: Operni večer.
TONE
Llubllana. Aleksandr. c.5-
Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev hi aparatov.	134
Klobuki znamke
Piccadllly
so svileno mehkega in gladkega prijema, i Njih čvrstost in trpežnost se moreta pri-i merjati s finim, mehkim usnjem. Kljubujejo vsakemu vremenu in se odlikujejo po eleganci in lepoti. Ne zamenjajte žlahtni PiccadiIIy klobuk z manj trpežnim volnenim. Zahtevajte povsod le zaščitno znamko Piccadilly.	15875
Magična piramida
POMEN BESED:
1.	Naselje, žensko ime (tuj), radio*finna, arktični ognjenik (fonet.), filmska igralka;
2.	moško ime (srb.), telovadni gub, ime zvezde, kraj ob Savi, turško mesto;
3.	oseba, ki jamči za kaj: žival, ime zvezde, veliko morje; motno, umazano;
4.	obrtnik, vino, sedlo pod Triglavom, žensko ime (tuj.), spreten;
5.	drevesni škodljivec, evropska prestol; niča, zdravilno ze.išče, žensko ime, fran; coski zgodovinar;filozof;	. . ,
6.	ločina (tuj.), italijanski vojak: pokve; ka, karikatura: siamski denar, letopisi (tuj.):
7. seštevek, veter, del pohištva, tianco*
ska pokrajnna (fonet.), svetniško ime;
8.	moško ime, šahovski mojster, sloven* ski časopis, angel, osebi (shr.);
9.-	svež, nepredelan: Prešernova pesem, Nobelov laureat za fiziko, presledek med njivami, bivši denar;
10.	kazalni zaimek, stara oblika prislova; planinska cvetlica, slovenski naravoslovce, dekliško ime;
11.	begunec, naprava v mlinu, poljski de» lavec, gradbeni materijal, oseba iz Sme* tanove opere;
12.	seznam cen, prislov slovenski časo* pis, sveta podoba (tuj), fotografska znam«

KRALJESTVO MODE
Na božični večer
Toaleta božičnega večera je poglavje, o katerem se da mnogo razpravljati. Kavno v tem oziru vladajo namreč docela nasprotujoča mnenja. Nekateri trdijo, da je za božični večer potrebna velika večerna toaleta (zlasti, če ga ne praznujemo v najožjem rodbinskem krogu), dasi je božični večer vsekakor intimna slavnost in ne priložnost za razkazovanje modnih senzacij. Mnoge dame pa zopet padajo v drug ekstrem. ker se na sveti večer oblečejo v izbrano, enostavno obleko iz blaga, kar se zopet ne strinja s prazničnim božičnim razpoloženjem. Edina pravilna rešitev tega vprašanja so pač popoldanske obleke velikega stila«, ki so elegantne in dekorativne, a ne preveč slavnostne.
Velika prednost teh oblek je, da niso podvržene nikakim modnim predpisom ne v liniji ne v materijalu. Lahko trdimo, da so danes vse svile več ali manj moderne, kitajski in maroški krep. saten in georget-te. največjo priljubljenost pa uživata svilena gaza in čipkasto blago. Lepe efekte najdemo. če sestavimo dvoje različnih materi-
MESTNI-TB.G
ZNIŽAN E
€ E N E
jalov; čipke z gazo ali z georgetteom ustrezajo vsem pogojem elegance, kombinacija tula in čipk pa doseza tako nežne in fine efekte, da vsakogar očara. Seveda dopušča današnja moda najrazličnejši okras v obliki umetnih cvetlic, vezenja, aplikacij, kožuho-vinaste opreme itd., tako da si more vsaka dama omisliti res lepo obleko, ne da bi pri tem potrebovala preveč denarja ali — okusa.
Na naši sliki (levo) vidimo obleko, ki predstavlja dovršeno lepo kombinacijo aeor-gettea in čipk. Obleka je obenem tako uporabna, da se je moremo poslužiti opoldne in zvečer. Gornji del života in rokavi so iz čipkastega blaga iste barve, kakor geor-gette. Krilo sestoji iz tesnega širokega pasu in bogatega zvončastega dela. K črnemu georgetteu se lepo prilegajo naravno barvne čipke.
Nič manj učinkovita ni naslednja skica to je tipična »kazaška« obleka najnovejše mode, ki je najbolj gosposka v črnobeli sestavi barv. Krilo je izdelano iz blaga ali baržuna, kazak pa je iz satena, kar podaja izvrsten svetlobni kontrast. Kazak obrobi-mo s tankim Krznom ali pa z baržunaslo imitacijo kožuhovine
Poglavje zase je obleka otrok, ki mora biti enostavno in lično ukrojena. Deklica na naši sliki je oblečena v pastelnobarvn«, obleko empire sloga s širokim ovratnikom. Deček nosi obleko iz slivnato modrega baržuna s svetlo garnituro ob vratu in rokavih.
Pahljače
so se izvrstno prilagodile okvirju nove mode. S površja so sicer izginile ogromne per-
nate pahljače, ki so vedno imele nekoliko >finalno operetni* značaj, zato pa vidimo danes enostavne, a dekorativne pahljače iz enobarvnega žameta, svile ali 5ipk.
Večerni klobuki
ki imajo obliko čepice polite s pailletami, zavzemajo iznova važno mesto v večerni garderobi elegantne dame. Ti klobuki - če-
_______ . _
pice ljubko pristajajo k vsakemu obličju, ker se tesno oprijemajo obiaza in dajejo glavi majhen in fin izgled. Njih učinek je odvisen od načina vezenja, ker so cesto kombinirani s pailletami različnih barv, vidimo jih cesto tudi v moderni turkizno-črni sestavi barv.
mu	_
mmm
LJUILJANB
KILI IVI REP ULICO 2» II
Zdravniška posvetovalnica
G. M. K. v K. Ker se ozebline rade po« vrnejo, skušamo zmanjšati dovzetnost za* nje s splošnimi sredstvi že takrat, ko se niso še pojavile. Prehrana mora biti obilna in zapisujemo poleg tega še železove pre* parate in kalcij za notranjo porabo. Na ozeblo kožo dajemo jod in jodove spojine, ihtijol, Cehasol, svinčen acetat v primerna koncentraciji kot mažo ali tinkturo. S pri* dom rabimo še šibke Rontgenske doze m višin os k o solnce. — G. F. M. v Lj. Ad 1). Odgovor na to vprašanje prejmete v pr* vem današnjem nasvetu. Čudno se nam zdi, da bi imel nos trajno temnejšo barvo ka« kor ostala koža v licu. Pojdite o priliki k strokovnemu zdravniku za kožne bolezni. Ad 2). Da bi se zajedavci z iglo prebadali, je nenavadno in nevarno, ker bi se mog/a pri tem koža raniti in mficiratri. Da se iz« tiskajo, je pravilno. Kakor hitro pa se za« gnojijo, jih pustimo pri miru in jah ne mečkamo, ker ima mečkanje mozoljev v obrazu (ustnica, veke itd.) včasih usodno posledico, če se iz tega razvije zastrupijo nje krvi. — G. T. G. v S. Po vašem popi* su bo vse skupaj od zaprtja. Tudi zapeka povzroča takšne simptome, ne le od stra* ni črevesja, tudi v želodcu. Morda je še povrhu želodSec malo vnet (lahen želodčni katar). Edino kar se nam ne zdi v redu je, da ste v tako kratkem času shujšali za 3 kg. Zaradi tega vam svetujemo, pojdite k zdravniku, ki vas more hkrati tudi ront genološko pregledati, kako da deluje želo* dec in kakšna je v obče prebava. Ce se ne
najde organska sprememba želodca, tem bolje aa vas. — G. M, Ž. v C. To hujšanje nam prav nič ne ugaja. SAretujemo vam najprej, da se ravnate po navodilih zdrav* nika, ki vas je pregledal Ne smete obupati in pričakovati, da se bo stanje, ki traja najmanj pol leta, popravilo v najkrajšem času. Če ne bi bilo v 1—2 mesecih boljše, bo najprimernejše, da se pustite pri kakš* nem specijalistu ali v bolnici temeljito pre* iskati, na kar se vam bo nasvetoval pravi način zdravljenja. — G. SI. Č. v Lj. Če komu zatekajo bezgavke, bo misliti na splošno bolezen, ki jo je treba ugotoviti z osebno preiskavo. Pogosto je temu v^rek tuberkuloza, kar je tudi pri vas tem ver* jetnejše, ker poročate o dolgotrajni rani. Če so le bezgavke pred ušesom vnete, bo treba najpreje pregledati uho in oko, če ne tiči tam vir teh sprememb. Ako so po< večane bezgavke pod brado (sp. čeljustjo), bo kazalo najprej pogledati v usta. če ni* so zobje zanemarjeni in karijozni. Mnoge te bezgavke se povečajo in postanejo bo^ leče od slabih zob Slabokrvnost utegne biti nadaljni znak splošne bolezni. Kot di* jaku vam je na razpolago ambulanca v tuk bolnici. — G. A. H. v Lj. Ni škodljivo, če je želodec zdrav. Ako bi se pojavili pa bo* lezenski znaki (pehanje po kis'em, ev bi ju* vanje, tiščanje v želodcu itd.) takoj pre* nehati. Ne bi priporočali tega redno skozi leti. — A. B. 40. Pred santoninom in za njim odvajalno sredstvo. Kuro ponovite Morda se mladenič vedno znova inficira. Ima kdo v >kolici tudi gliste? — G. M. Č. v V. p. P. Takšni napadi po noči, da vam primanjkuje sape, da vam postane nekako tesno okoli srca, da kar zapiska cela god* ba v prsih, pri čemer vas muči suh kašelj, da ne morete izkašljati nikakega pljunka, so pač astmatični (nadušni). Pri napadu zapisujemo efedrin, oz. efetonin, pirami* dcan, antipirin i. dr. Priporočljiva je črna kava. Dobivajo se possbne cigarete, ki jih brez skrbi kadite (cidarete za astmatike v lekarni). Tažno je k'imat;čno lečenie, ev. obsevanje. V napadu pokličite zdravnika, ker boste ona sredstva, ki vam iih zapisu* je, vselej mogli rabiti. — G. E. D. L. Vaša bolezenska slika je dokai komplicirana in je popis nezadosten. Svetujemo vam sprejem na živčni oddelek banov spi bolnice, kjer se bo stanje ugotovilo. Ne moremo do* gnati bolezen iz nriloženih — nohtov. — G. Z. T. v Z. o S. Ako tožite o bolečinah in drugih senzacijah ob srcu, kadar delate bo'j naporno, ie to že dovoljen znak, da so verjetno organske spremembe v prsni du* plini. Ne bi hoteli trditi, da bi bile na sr* cu. Vsekakor se mora s točno preiskavo ugotoviti, kje tiči vzrok. Ste morda prebo* Ieli vnetje prsne mrene ali tuberkuloze? Ako je srce prizadeto, vam bomo vsako naporno gibanje odsvetovali. Srce smete trenirati šele pod zdravniško kontrolo, nik* dar pa gi ne smete preobremeniti, ker se zna to bridko maščevati Nizko število srč* nih utripov je morda konstitucionalno. Če ste bolj visoke postave, bo srce normalno manjkrat utripalo ko pri majhnem č!ove* ku. — G. M. A. na V. Najboljše, da doze* ne osebna preiskava, zakaj se je funkcija ustavila. Morda je vse skupaj nervoznost, v tem slučaju bo treba zdraviti to živčno razdraženost Pri nezadostnem delovanju gotovih žlez pa bo prišla pomoč z daljšo kuro organskih tablet (injekcij). Priporoča* mo Juvenm.
PLANirtKHr-BAHOlflC
Dobi se v lekarnah
361
Vzemite samo plombirani zavitek!
Zares je preizkušeno dobro sredstvo za čiščenje želodca, črevesa in krvi.
Pristno
.••THl\ BANTAI '*' {euimu curt1;
123
Za vsako polt primerna niansa
99
„Cendre de roses „Ros«re mandarine"
in še 12 nadaljnjih rdečih nians za lice imate vedno na izbiro.
Zahtevajte od svoje parfumerije. da Vam pokaže prekrasno zbirko teb nenadkriijivib Pastell-Rouges barv.
Samo res pravo kvalitetno blago doseže svetovni sloves!
Parfumerie Bourjois Pariš
Edino zastopstvo:
Mr. ph. Bela Vary Zagreb
Smičiklasova ul. 23. TeOefon 49-99.
Nobelova nagrada. Zlepljenje (aglutini*
ranje) rdečih krvnih telesc pod vplivom seruma drugega človeka :e oni pojav, po katerem razlikujemo 4 krvne skupine (O, A, LJ in ABj. Prof. Landsteiner je letos za to prejel Noblovo nagrado. — »Bezgav« ke v vratu«. Bezgavke v grlu ali drgali se vnamejo pri mnogih prilikah. Pravzaprav vemo zelo malo o njih. Ni še pojasnjeno, če obolijo v početku bolezni vzporedno z drugimi organi ali so vir vsem ostalim bo* lezenskim spremembam. Iz navadne »an* gine« se razvijejo mnoge infekcijske bo« iezni (kontrola na difterijo. škrlatinko. ošpice; poini revrnitizem i. dr.) Angina ni tako pohlevna bolezen kot mnogi mislijo.
Zvonenje hišnih zvoncev za denar
Holandska je bogata dežela in domačinom menda ne nagajajo berači kakor pri nas. A zato so se Holandcd hudo naveličali neštevilnih potnikov in zastopnikov, ki jim dnevno ponujajo sesalce prahu, radio-aparate, različno zavarovanje itd. Neka tvrdka ima zdaj ogromne zaslužke z novim zvoncem, ki se oglasi samo takrat, če vržeš v njegovo španjo novec za en cent (50 par). Seveda ne ovira to plačilo povabljenih gostov ali dobrih znancev, ki vedo, da jim bo služkinja denar vrnila, i^isrnonoše, mestne uslužbence in druge uradne sluge je založila tvrdka s kovinskimi znaki v velikosti centa, ki jih tudi vedno dobivajo nazai. Zato pa so izostali vsi nezaželeni obiski, ki bi jih zvonenje predrago stalo. Služkinje jim niso obvezane povrniti denarja; to pravico jim je priznalo notranje ministrstvo.
Senzacionalne najdbe iz antične dobe
V ulici Abundantia v Pompejih so izkopali nedaleč od mesta, kjer so našli pred nedavnim dragocen Apolonov kip, skrinjo, okoli katere ie ležalo vse polno srebrnih, zlatih in draguljastih predmetov. Že sama teža teh dragocenosti je tako velika, da presega vse doslej najdene zaklade iz starega veka Med raznimi predmeti omenjajo poročila zlate zapestnice, z dragulji posute uhane, ogrlice, zlatnike in srebrnjake iz različnih dob rimske države, zlato kuhinjsko posodje. steklenice za dišave in tako dalje.
Na grškem hribu Larisi (sedaj Ka-siru) je holandski profesor Vollgraf s svojimi asistenti odkril največji staro-veški teater, ki je meril v Dremeru 139 m in je imel prostora za 20.000 oseb. V tem teatru, ki so ga iskali že dolgo časa, so se vršile predstave celih tisoč let. Pod rimskim cesarjem Hadrijanom je gledališče pogorelo, a ga je imperator dal na novo zgraditi. Ob gledališču so našli tudi dragocene mozaike.
J. Ribičič:
Diplomati
i.
Ko ie Janez Pleša primahal s Poljanske ulice do Prešernovega mostu, so oili na ljubljanskem gradu že zdavnaj ugasnili reflektorji. Tudi klobasar pred Prešernovim spomenikom je bil že pospravil svoj voziček in odropotal proti domu.
Janes Pleša je še pogledal na uro in pospešil korake, da bi čim prej dospel domov. Čim bližje je prihajal domu. tem bolj se mu je mudilo. Ključ vežnih vrat je bil spotoma vzel iz žepa in po stopnicah je stekel kakor zelen mladič, ne g'ede na svojih pet križev Tiho je še odklenil vrata svojega stanovanja in ob vratih spalnice se je sezul Ko je do-tipal kljuko, je skozi ključavnico zapazil, da gori v spalnici luč. Zaskrbelo ga je to, kajti domislil se je, da je bilo okno spalnice temno, ko je bil še na ulici. In je Janez Pleša presodil, da je le dvoje mogoče: ali je žena ves čas bedela, ali pa se je zadnji hip zbudila. Nai bo tako ali drugače, vsekako se mora pripraviti na ploho besed, vprašani in trditev.
»Da le ne bi omagal v tem boju!« je vzdihnil Pleša in vzbočil prsa. Pritisni' ie na kljuko in vstopil samozavestno, kakor vstopajo ljudje čiste vesti."
Žena je ležala v postelji in mu kazala hrbef Niti ganila se ni. ko je vstopil. Na nočni mizici je gorela luč.
Janez Pleša je stoDil k svoji postelji in se pričel slačiti. Na lahko je zakaš-Ijal. Nič!
Janez Pleša sede na rob postelje,
dvigne nogo. sezuje nogavice in vpraša: »Ali spiš«?
Nič!
Sezuje drugo nogavico in vzdihne: »Škoda, zanimalo bi te!«
Ženina postelja nekoliko zaškripa.
Janes Pleša se spet postavi na noge, se povsem sleče in povezne nočno srajco na glavo: »Bog zna. kako mu je zdaj pri duši!« Na ženinem zglavju se je nekaj premaknilo. Odkril si je posteljo in zlezel v njo: »Oh, da, da! Saj sem vedel, da bo konec takšen! Zakaj se ljudje tako mladi oženijo!«
Sunkoma se je žena okrenila: »O kom ta srovoriš?«
»Ah, le takole — spomine obujam; oprosti če sem te zbudil!« odgovori Janez Pleša in stegne noge. »Na ubogo Maro sem mislil, tvojo prijateljico, in pa na njenega moža. tega falota!«
»Kaj je z njima?« ženin glas komaj skriva radovednost.
»Ah, nič posebnega. Z njima ničesar, pač pa z njim. — A kaj bi pripovedoval.« se izmika on.
»No, krasno!« se razburi ona. »Naj-Dre.i kroka vso noč. potem me zbudi, pripoveduje in neha takoj v začetku — veš kaj...«
»Nikar ne prični!« jo prekine on. »Saj bi ti povedal, če bi vedel, da znaš molčati Ali---.
»Tako! torej zaupanje si tudi že izgubil, ne samo ljubezni!« Njena roka seže po robec, ki je bil pripravljen na nočni omarici.
»No glei ioL< sedaj že govori o ljubezni, se čudi Pleša.
»Seveda! Kdo bi govoril o ljubezni! Oh, da nisem orej že vsega premislila!« in že si žena briše solze.
»No, no!« jo on pomiri. »Saj ti zaupam. Le obljubi mi, da ne ziniš nikomur ničesar.«
»Ali sem že kedaj kaj izdala?«
»Hm! No da. ali veš. ta zadeva je bolj delikatna od vseh dosedanjih! Lahko se zapletem v pravdo, za pričo naju pokličejo in — sploh: sitnosti!«
»Kai se je pa zgodilo, za Boga?« Ona se še bolj razburi in sede na posteljo.
»Le poslušaj. Oreva s sodnikom Žol-nom po seji na izprehod skozi velese-.iem.f
»Obkorej pa?«
»Takole okrog polnoči — seja je bila burna!«
»Tako? O polnoči po velesejmu?«
»No, da! To se pravi, preko veselič-neea prostora sva šla.«
»Hm!«
»Zakaj neprestano kimaš!« se jezi on. »Bom pa tih!«
»O, le tako! sem mislila: dolg izprehod — od polnoči do treh!«
»Kako do treh! Če me boš motila, ne skončam do sedmih. Sploh pa, jaz bom spal!« In Janez Pleša je potegnil rjuho preko glave in zamižal.
»Nak! Ne boš!« mu ona potegne rjuho z glave. »Ne boš! Sedaj že ne. ko S' me spravil ob spanje.«
»Saj ne morem, ko pa vedno vsem čebljaš.«
»Že molčim! Torej, kaj je bilo na ve-seličnem prostoru? Kaj se je zgodilo s sodnikom?«
»Z njim ničesar. Z njim sva šla tako preko veseličnega--«
»In zavila k Bonu!«
»Že spet!«
»Saj nič ne rečem I«
»Tudi pri Bonu sva bila. da boš vedela. Pa samo na en kozarec. A to ni važno. Važno je to. da sva pogledala tudi v avtodrom--«.
»Kaaj?«
»In se naslonila na ograjo, da vidiva kako se mladina dandanes zabava Gledava, gledava, pa vidiva, pa zapaziva --Kdo se vozi po avtodromu?«
»Koga?«
»Mož tvoje prijateljice — kolega Lojze! Z eno roko drži volan, z drugo razigrano objema — pa ne ženke Mare. ampak čisto tuje dekle. Še lepšo kot Maro --«
»Veš kaj. krasotica pa Mara ni!«
»Seveda ni, ali ta pa je bila! Kakor cukerček, rečem ti. In ko je privozil mimo naju — videl naju seveda ni — ko ie privozil mimo —«
»No kaj, povej že!«
»Ko je privozil mimo. ji je dejal: Ke-brček!«
»Ali, za Boga, saj je komaj leto dni oženjen!«
»Saj to je tisto! — Ne. zvestobe ni več. Cvela je le v naših časih, vidiš. In hvaležna bodi usodi, da me imaš!«
»Reva, uboga Mara! Kaj. če zve?« se zamisli žena.
»k" ko naj zve? Le glej. da ji kaj ne izklepet-š! Ona misli, da je odšel na komisijo. — Pa ugasni, pozno ie re!« In se okrene na drugo stran. Žena je še vprašala po podrobnostih a ko ji je Janez Pleša odgovoril s smrčanjem je umolknila, ugasnila luč in se zamislila. Zaspati ni več mogla in je vstala, kakor hitro se je zasvital dan.
2.
Gospa Mila Pleša je zgodaj nakupila na ..gu vse potrebno, poslala služkinjo
s polno košarico domov in se ustavila ob zmajskem mostu. Naslonila se je naj-1 "žjem. „maju na rep in pomislila. »Kaj če bi stopila . ogledat k ubogi Mari? Morda potrebuje tolažbe?«
In jo je ubrala preko mostu. Čim bolj se je bližala Marijinem stanovanju, tem bolj se ji je mudilo. Po stopnicah je že tekla, kakor brhka deklica.
Pozvonila je, vprašala po gospe in vstopila. Vsa mlada ji je prišla Mara nasproti in jo peljala v sobo: »Tako zgodaj?«
»C h. samo za hip.« se je opravičevala gospa Mila. »Samo za hip. Imela sem opravka tu v bližini, pa sem si rekla: kai če bi pogledala k Mari?«
»Lcoo, lepo, kar sedi. prosim! Ali bi kavo?« In že je Mara stekla k vratom in n jčila kavo.
Ozrla sj je gospa Mila po sobi in dejala: Kako lepo imate tu. Vedno lepše se mi zdi. Kako sta srečna! Kaj ne. da sta? Tako lepo stanovanje — on dobro službo —«
»Saj sva!« pritrdi Mara. »Prav zadovoljna sem. Veš. kar bojim se, da ne bo vedno tako!«
»Hm! Seveda ne bo! Tudi jaz sem ta-k) mislila, pa sčasoma vse mine. Ljubezen in sreča in vse! Veš. kar nenadoma pride, pa si ob vse. Najprej ti se izmuzne spoštovanje, potem vse ostalo!«
»Ali, kako govoriš Mila! Ali nisi srečna tudi ti? Mislila sem. da si — saj se fako razumeta, ti in tvoj mož —«
»Saj se. O, razumeva se že — ali časih, veš — časih —. Ali veš, da je prišel nocoj ob treh domov?«
»Seja?«
»Najprej seja! Baje seja, morda tudi
\
Pekel klavne živine
K. u. k. ScMarhtviehdepot Nr. XIV. — Spomini za tolažbo v teh jesenskih dneh
crav na dvigal
*)ež zjutraj, dež opoldne, dež zvečer. Danes tako kakor včeraj, predvčerajšnjim in ves teden in bo menda tako vse večne čase Ceste same blatne reke, po katerih štropotajo svetli avtomobili, da jih merijo popotniki z besnimi pogledi. Po poljih so razgoni polni deževnice. ki sili na napojene ogone. Visoko se dviga zelenje žita, kakor da bi že stalo na prstih, se vidi. l>a uteče pogubi poplave in smrti še prej, ko požene klas in bo zrnje kleno
za žetev.	. .
Leno se vleče-dim nad vaškimi Krovi. Zamišljeni postajajo gospodarji na pragovih- ^Spet pojdejo -setve po zlu. Lepo so vzkalile in se košate obrasle. Vse gre zadnja leta pod pot, kakor da so že med nami kvartirovci lakote, kugo in vojske . . .«
Ženske so vse v dve gubi uvite pod težkimi pomijeki; v raztrganih čevljih jim žvrka tenko blato. Koliko nosnje, kuhe in skrbi je treba, preden so svinjski rilci dovolj zamljeni (z mastjo zaliti) in segajo mastne hlače vsaj do srede krač. Pozno v noč grgajo kotli in dremljejo ob njih zbite ženske z edino želio. da ložejo v iopje postelje k počitku. A se je zajeto v topo zlovolj-
Pa sem se spomnil jeseni 1916. leta, ko so mi danes romale misli po naši brezupni gmajni in sem se silno začudil, zakaj smo vendar slabe volje in godrniamo, ko se nam zelo dobro godi. Nam in živini. Prav v tej pokojni gmajni pa je bil takrat pekel za ljudi
in živino.	.
V zgodnji jeseni 1016 se je pojavilo pet sto rejenih rdečelisastih cesarski c-esti. Za njimi se je gost oblak prahu, iz katerega so se čuli kriki: »Idi sjuda . .. Čort jevo . - •« Čreda je lomastila po obcestnih parob-kih in' sosednjih njivah, da so vile obupano žene po poljih roke, tarnajoč nad škodo. Ruski ujetniki so prignali z Gorenjskega ali celo iz Vipavske doline čredo govedi za zalogo klavne živine, ki se je nastanila na Groblji. Vsi ujetniki so bili strahotno razcapani, večinoma bosi in tako sestradani, da so obsuli s osteklenelimi očmi voz repe na našem dvorišču in prosili s _po-vzdignjenimi rokami za sirovo svinjsko krmo.
Krave so zagnali v gmajno, ujetnike so nastanili v graščinski Kolenčevi hiši, kjer je bilo nekdaj sodišče in pošta, kjer so počivali in prenočevali razni' veliki možje, ki so vižali svet, in r-elo sam Napoleon Bonaparte. Tokrat pa so bi i i v pritličju svinjaki in je stanoval tam edino poslednji potomec mo-gočnega rodu, Kolenčev Tona. ki so ga spravili na občinskega reveža pijača, ženske in prijatelji. Čudna hiša je to, že od zunaj podobna dobrosrčni vlaču-sri, ki sprejema vsakogar pod streho in nikoli ne gleda na povračilo. Tam so zgnetli skupaj dva ducata ujetnikov, oficirje in vojaštvo razen straže pa so nastavili po sosednjih hišah.
Tista jesen je bila vsa v deževju. Zjutraj so postavljali pred »kasarno« v red ujetnike Oblastno je hodil pred njimi gospod Fricd, prostak ujetnik, Nemec, kolonist tam od Volge nekje. Ker je znal nemški, je poveljeval nad vsemi in jim odrejeval službo. Dokler je bilo vreme še toplo, je še šlo za silo za ljudi in živino, lvrave so dobivale cele vagone sena in slame, ljudje pa dovolj kruha. Prava kava je dišala na kilometre daleč, da so pri tein vonju ženske dobile prav blažene poglede. Kuhar, madžarski zid, je imel polne roke posla podnevi iu ponoči Na večer so molili ujetniki v silnem zboru »Bože hrani naševo carja Nikolaja Aleksandrovima ... božija pamazani-ka . ..«
Pa je prišlo mrzlo jesensko deževje. Čevlji so bili razbiti, ljudje in živina so pričeli po taktih stradati, ker je bil drugam prestavljen dobrodušni ofiei-
al Prager, v civilu dunajski profesor. Prišel je naslednik, lahkoživ velemestni postopač von Hampel. Vsi premočeni so stražili bosi ujetniki v decembru živino, ki ni mogla jesti gnile slame, ki je ležala tedne na dežju. Ko so prosili ujetniki za čevlje, jih je napodil von Hampel; Ruski leiclit pos, ruski nichts hlot. Krepieren soli die Saubande!«
Gladne krave se niso več umirile v mrzlem deževju. Vse grmovje so požrle i n obelile vse drevje lubja, da so debla stala vsa bela kakor razgaljene mučenice sredi puščobe. Noč in dan je bila dolina polna zamolklega mukanja govedi, ki je plesala v ogromnem kolobarju ples gladu Ko je padlo kako onemoglo živinče, so ga potegnili iz črede Vojaški veterinar je dognal pri vsaki kužno snetnjavost. Pokopali so jih v globokih jamah ter namestili tam napis »Milzbrand — Infektios — Le-bengsgef ah r licli.« Fried pa je edino prvo poginulo goved pokopal, vse druge je ponoči prodal kmetom, ki so kuhali cele kotle mesa za svinje, ki niso bile nikoli tako tolste kakor tiste jeseni.
Goved je vpila vedno silneje. ujetniki so ležali v vročici, častniki in nekaj podčastnikov-narednikov pa so se mastili v prijetni gostilni v bližjnem trgu. Vsega so bile polne mize. Deklet, žen in šampanjca na pretek (v izobi-
lju). Ko so bila sita grla, oči in telesa, je potegnil prešeren graški mesar-nu-rednik z obema rokama za namizui prt »Oba muss es!« In vse bogastvo jedi, pijače in posode je zgrmelo na mah na tla. Pijana drhal pa je zaplesala divji ples po vseh teh dobrotah Denarja je bilo dovolj, saj ujetnikov Rusov ni zeblo, živina pa se bo že navadila na glad...
Vse je šlo svojo pot dolge tedne: gladila goved je tulila, plesala v kolobarju in trumomo poginjala, ujetniki so hirali in umirali, strahotne orgije pijanega vojaštva pa so bile vsako noč bučnejše. Vse do nekega večera, ko je prinesel v to bučno veselje nekdo od komande besedo: »Revizija!« Pijani oficial je malo pobledel. mlasknil zadnjič dopadljivo soprogo gostilničarja, ki je bil na soški fronti, na tilnik in stopil na sveži zrak. Drugo jutro so ga našli s prestreljeno glavo na obcestni njivi. Revizija je dognala na sto tisoče kron primanjkljaja. Večino krivde je prevzel seveda mrtvi oficial. Podčastnike so izmenjali, čez nekaj dni pa so naložili tudi vse še preživele ujetnike in goveje okostenjake v vagone in jih odpeljali nekam drugam poginit.
Edini spomin na tisto strašno oe-ževno jesen je še danes sočna trava v tisti gmajni. Lani se je še košatil tam na Kolenčevi hiši napis »K. u. k. Schlachtviehdepot No XIV.« Gospodar pa ga je dal prebeliti, da izgine s poslopja zadnja senca na tiste čase. Da ne izgine tudi iz spomina, sem zapisal vso istorijo v tolažbo v tem obupnem jesenskem deževju
Janko Kač
Zagorske skice
črna pešam — Pogreb — Pod mostom ob postaji — Kal-
škov France
Črna pesem.
Solnce lije ž.trke v zakajeno dolino.
V	hrib so zvrtani rovi. Pred njimi čakajo rudarji, prisluškujejo k elektrarni in se poslavljajo od žarkov Separacija brni, zvonec udarja, tiri škipljejo. Iz elektrarne -5e kakor bi oplazil z bičem oglasi presunljiv brlizg sirene — »fabriškega psa«. Roka trdneje oklene varnostno svetiljko, hrbet se upogne. še en pogled v življenje in že stopa okovan čevelj v črnino zevajočega rova. Težko je to poslavljanje, človek je pustil življenje zunaj pri svojcih, pri vseh ki se jih kdaj oklene drobno človeško bitje, da ve potem, kje sta mu dom in dobra beseda. V polmraku se sreča vajo temne postave: eni gredo iz teme v dan, žare jim oči, v žuljavih vročih rokah nesejo drhteča srca; drugim mre pogled v vlažnih katakombah. Le živci, mišice in pridušen protest se nerazumljivo tarejo s hvaležnostjo za kos, trd kos črnega kruha ... V rovu sta mu prijatelja spomin in hrepenenje. Prijatelja in mučilea, dobrodejna in stokrat prokleta. Ni li spomin, ni ii hrepenenje najhujša muka brezupnih dni? V trenutkih, ko se sprostita in nista okovana v mesene spone, ko plove-ta prosto v deželo Koromandijo? Kje je tedaj večja slast...?
Sveder vrta, razbijalec tolče v črni demant, kljuje v možgane, da sahne človek. Potem je nekaj v temi, hrumečem podzemlju — to je on, liki raz tepena pena ob obrežju ... Stopil se je v eno. V veličastno pesem naših katakomb. Pesem teme Črna pesem življenja. Pesem v areni amfiteatra, kjer povsod preži smrt z dvignjeno koso .
Vsak dan premaga rudar temo. Vrača se z žarečimi očmi iz teme v dan
V	žuljavih, vročih rokah nese drhteče srce, ki je kot drobna lučica na oltarju skromne, temne sobice, kjer ga čaka žena, steza naproti roke otrok, pričakuje ljubica. Vsi se razvesele te drobne, drobne lučice, ki je plapolala v temi in prinesla s seboj kos kruha. Ni je ugasnila noč. V njenem svitu se vžiga spomin, zagori hrepenenje po ae-čem lepem in boljšem
Je pa tako nedosežno daleč. Le lučica je tu.
Kjer je tema, kako bi brez nje"?...
Pogreb.
Včasih kdo umre. Kdo izmed njih, ki nosijo vedno oblečeno mrtvaško srajco. Lučica ugasne. Na fari zapoje zvon. Jama zeva na pokopališču. Skozi Toplice se pomakne sprevod. Zvoki rudniške godbe plavajo po dolini in zamro onkraj Malega vrha, proti Trbovljam. Bum, bum — zamolklo udarja veliki boben, trompete s pretisnjenimi grli stokajo, pred pogrebom omahuje črni križ. Za njim rudarska zastava. Sv. Barbara spremlja k počitku. Za krsto žena, otroci, vsi, ki so v začaranem krogu. Tako, počasi in umerjeno gre po greb in nihče teh se ne vpraša, kdo pa sedaj za njim? Ni treba. Pride samo od sebe. Že četrti par ne misli na žalost. Ljudje, ki spremljajo pokojnika imajo druge brige. Govore o kruhu, obirajo znance, se nasmihajo, brezbrižno strme nekam. Nerodno je hoditi za pogrebom. Hodiš počasi in ne veš kam bi del roke. En, dva ... en, dva... Nazaj gre hitreje. Godba igra poskočnice. Ne vem kedaj so se tega oprijeli. Najbrž tudi oni ne vedo tega. In ni vedno prav. Da igrajo poskočnice namreč. Radi tistih ni prav, ki so ostali brez lučice. Že mora biti tako.
Pod mostom ob postaji.
Tam uteka kalna Medija v Savo. Prigrizla je skozi ozko sotesko in se umirila, na produ pa pustila sprane črne grude. Morda je premog, morda ie črna skala. Z malimi sekiricami jih razbijajo spodrecane ženske, otroci — starci z velikimi koši na ramah Raz-ieti se gruda, njen prelom je črn. Raz pokane roke pograbijo konce in jih čez glavo mečejo v koše Izsušene postave omahujejo med žuborečo vodo, otipi vajo, molče polnijo koše da bo kaj za zimo. To smejo A samo z dovoljenjem Kako je to čudno: dovoljenje mora biti. da živiš In potem se sesedejo sloki. ukrivljeni hrbti pot težo Domov je treba prinesti nabrane zaklade, šele doma imajo moč. Težka je ta pot. Na zidovju ob Mediji nasproti žpnenicam
počivajo. In če prideš mimo te pozdravijo, v očeh gori prikrito veselje, za-dovoljnost. Tadi oni zmagujejo. Torej je zmaga le veselje. Tudi taka zmaga Ne samo ona na vrvi v vrtoglavi visi ni. Onega trideset metrov nad zemljo hodijo gledat, ga obožujejo, mu pošiljajo poljube. Vidijo ga, ker je visoko in dobro živi. Igra se s smrtjo. S temi se igra smrt. Ker so prenizko jih vidi malokdo. Pa ne zamerijo. So pač tega navajeni, da so nizko ob zemlji. Veseli so težkega koša, o da bi bil le vedno poln ... Če so res veseli ne vemo. Mi si samo mislimo tako. Ljudje iz teme imajo svoj svet.
Kalškov France.
Nekje v Flandriji ga je zasula granata. Sedaj je tu, zmešan, sam v slojem kraljestvu. Vidi se inu, da je nekaj izgubil, njegove oči vedno blodijo v daljavi Poke nosi stlačene v rokave suknje, kakor bi ga vedno zeblo. Včasih obstoji in posluša. Če ga nagovoriš. zgane široke ustne, te omalovažujoče pogleda, obrne koščeni obraz vstran in gre. Orožnikov se boji in noža ga je strah. Kje spi? Kdo ve. Pri konjih morda, ker diši po hlevu. Včasih v kakem kozolcu. Kadar ima rudniška godba vaje se ustavi na šolskem dvorišču in posluša . . Če ga zdražijo otroci, vpije in kriči nad njimi ter jih preganja z zašpehano pelerino ... Na-nadoma, brez vprašanja stoji pri tebi v sobi. Ogleduje opravo, skozi okno mežika in se ne premakne dokler ne dobi malega daru. Če te sreča na cesti, pospeši korak kakor bi ti hotel nekaj povedati, potem se pa premisli.
Zakaj pišem o njem? Vsak kraj ima svojo posebnost in ne vem kdo je to napravil, da se te posebnosti ujemajo z okolico kjer žive, da so nekaka pri-podoba žitja in bitja dotič-nega kraja. Tako tudi France. Vedno nekaj išče, s pogledom molče blodi v daljavi, kakor zgubljen tava. Tam v Flandriji mu je zatnnil raj mladosti, žena mu je ušla v Nemčijo in zato vedno nekaj. čaka. Nje čaka in svojih otrok. Včasih se spomni in prosi samo — tedaj spregovori — da bi pisali ženi naj- pride . .. Ali ni tudi v dolini že davno nekaj utonilo, želje, načrti onega tisoča, ki blodi v zemlji in kje bi bil človek, ki bi nanisal prošnje pismo, da bi vrnilo vse tisto?	Ami.
Dr. Henrik Steska:
Obče določbe novega
upravnega postopka
i.
Dne 25. februarja 1931 stopi v veljavo novi zakon o občem upravnem postopku. S tem zakonom se je zamašila velika vrzel v naši zakonodaji. Ne le da doslej nismo imeli enakih predpisov o upravnem po* stopku, marveč postopanje drž) ivnih in sa« moupravnih oblastev v poedinih pokraji« nah naše države sploh ni bilo urejeno in smo imeli le nekaj raztresenih predpisov o postopku v različnih specijalnih uprav* nih zakonih. Za Slovenijo imamo izza leta 1923 postopnik za obče upravna oblastva, vendar ta v obliki okrožnice na podrejen na oblastva izdana službena instrukcija o načelih upravnega postopanja veže le obča upravna oblastva nižje in srednje stopnje v Sloveniji, ne velja pa za ministrstva in občine ter ne daje udeleženim strankam nikakršnih pravic. Zaradi raznih raztrese« nih starih zakonskih predpisov se tudi brez zakona ni mogel izdati tak postopnik, ki bi zahtevam dobre uprave bolje ustregel in odstranil celo vrsto že dokaj zastarelih določb. Omenjam še, da še ni dolgo te« ga, ko se je smatralo, da bi bil nekak obči postopnik za upravna oblasta povsem ne« mogoča stvar. Mala avstrijska republika leta 1925 je ta problem na izredno temeljit in obenem na dokaj enostaven način re* šila. Res, da je bilo treba pritiska velesil ob priliki ženevskih protokolov o Pnančni sanaciji avstrijske republike in da bi brez predhodnega delovanja dunajskega uprav« nega sodišča in brez pomoči krepko se raz« vijajoče upravnopravne vede ne šlo. Kma« lu nato ji je sledila češkoslovaška republi« ka. Na upravne postopnike teh dveh dr« žav in deloma na naš civilnopravdni po« stopnik se opira tudi novi zakon o občem upravnem postopku od 9. novembra 1930. Vendar ima ta zakon tudi nekaj novot, ki so vredne večje pozornosti.
Novi Mkon, ki je v Tiskovni zadrugi ▼ Ljubljani ravnokar izšel v spretnem in točnem slovenskem prevodu iz peresa profe« sorja Funtka, ureja postopanje upravn.h oblastev. ki spadajo v organizirani sestav obče uprave po zakonu o notranji upravi, njih nadzornih ministrstev in ustanov. Ob« ča uprava pa obsega vse one posle, ki nis° dodeljeni sodiščem, finančnim in vojašk.m oblastvom in »o katerih država glede na njih komercijaftii ali tehnični značaj ne nastopa kot nosilec oblasti, ampak kot podjetnik. Nanaša se pa ta zakon tudi na postopek banovin in občin, kadar bodisi v lastnem, bodisi v prt-necciiem delokrogu vrše avtoritativne posle. Ostala oblastva javne uprave morajo predpise tega zakona smiselno uporabljati, v kolikor ni za njih poslovanje posebnih predpisov. Na uprav« nokazenski postopek se pa ta zakon ne bo uporabljal, ker bo izšel posebni zakon o tem. Isto tako ni mesta za uporabo tega postopka, kadar gre za nujne ukrepe za čuvanje javnega miru in reda aii za odvra« čanje neposredne nevarnosti in ni moči uvesti oredhodnega postopanja.
Zakon se deli na 9 odsekov, odseki pa na glave. Prvi odsek vsebuje obče določa be. Določbe o oblastvih urejajo prcastoj« nost upravnih oblastev, poverianje sluz« benega poslovanja drugim oblastvom vza« jemno pravno pomoč, izključitev in odklo» nitev upravnih organov.
Stvarno in krajevno pristojnost poedi« nili upravnih oblastev določajo v prvi vr> sti obči predpisi o njih delokrogu m teri« torijalnem območju kakor tudi poedini specijalni upravni predpisi. Če se pa na ta način ne da dognati stvarna pristojnost in ne gre za vrednote, ki so po zakonu o notranji upravi izključene iz obče uprave, se domneva pristojnost občega upravnega oblastva prve stopnje.
Krajevna pristojnost se v dvomu ravna po kraju, kjer leži nepremičnina, po kra« ju poslovnega podjetja ali stalnega delo« vanja, po strankinem domovanju in biva« nju in končno po kraju, kjer je povod za voditev postopanja. Spore o pristojnosti več državnih oblastev rešuje prvo višje skupno oblastvo, če pa ni takega skupne« ga višjega oblastva, veljajo dotični pred' pisi zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Po tem zakonu je spor o pristoj* nosti med upravnimi (samoupravnimi) oblastvi mogoč glede oblastev, ki odloča« jo v konkretnem primeru na poslednji stopnji, rešuje pa te spore državni svet.
Pristojno višje upravno oblastvo sme zaradi olajšanja ali pocenitve postopanja poedine posle poveriti tudi nižjemu obla« stvu zlasti tudi občini. Odločanje pripada seveda vedno Ie pristojnemu oblastvu. Za vsa upravna oblastva velja tudi načelo vzajemne pravne pomoči.
Glede zavzetosti poedinih upravnih or« ganov, torej o tem, kateri upravni organ se mora izkliučiti od poslovanja v kon« kretnem predmetu in kdaj sme stranka organ odkloniti, veljajo slični predpisi ka« kor v civilnem pravdnem postopanju. Vse potrebno za namestovanje zavzetega orga« na odredi starešina oblastva, če pa je ta izključen in nima zakonitega namestnika, ali bi bilo neprimerno, da bi se podrejeni organi uporabljali, tedaj pa nadrejeno oblastvo opravi dotično poslovanje ali sa« mo po posebnem organu, ali pa pooblasti drugo istovrstno upravno oblastvo svoje« ga ozemlja.
Določbe o stranki in njenem zastopstvu predpišejo, da je sposobnost, biti stranka. in pravdno sposobnost odceniti po načelih državljanskega (Drivatnega) prava, če ni posebnega predpisa.
Kdo je zakonski zastopnik pravdno nespo« sobnih oseb, pravnih oseb. trgovskih družb itd. je oceniti po specijalnih pravnih pred* pisih, kjer pa takih ni. po predpisih dr« žavljanskega prava. Vsaka svojepravna oseba si sme postaviti tudi pooblaščenca za zastopanje. Postavitev pooblaščenca ne izključuje, da bi pooblastitelj tudi sam n" smel podajati izjave, ali da bi oblastvo dobavljalo izjave neposredno od poobla« stitelja. Pooblastilo se da ali pismeno ali pa na zapisnik pri oblastvu, a v manj važn'h predmetih ni treba takega poseb« nega pooblastila, če so pooblaščenci za« nesljivi in znani kot člani družine, delo« dajalci ali nameščenci. Za pravdno nespo« sobno stranko, ki nima zakonitega zaston« nika, ali pa z osebo, koje bivanje je ne« znano, ali ki je ni mrx?oče pravočasno po« zvati, sme upravno oblastvo za slučaj nuj« ne potrebe postaviti skrbnika za dotični slučaj. Če gre stvar iz pristojnosti sreske občine, postavi skrbnika sreski načelnik.
Naročajte
„Našo dobo"1
ne! Krokal je!«
»Kaj za to. Saj tudi me rade pokro-kamo, kaj potem!« se posmeie Mara. »Ce ni hujšega, draga Mila, kar dobre \alje bodi.- Kaj drugega se pomeniva!«
In sta se prijateljici menili o vsem ri.ogočem, o hrani, o služkinjah, obrali nekoliko to. nekoliko ono — in kar na mah je minila ura.
Kn ie bi,<"> devet, ie gosoa Mila nenadoma vstala in se odločila: »Joj sedaj pa moram domov. Kako sva se zaklepetali!«
Prijateljici sta si segli v roke in se poslovili. Ob vratih pa se ie gospa Mila okrenila in takole mimoerede vprašala: »Da res. Mara, kako si se pa zabavala sinoči na avtodromu?«
»Jaz na avtodromu?«
»Ti, da! Glej jo. utajiti hoče. Ali se nista vozila z Lojzetom po avtodromu na veseličnem prostoru — čakaj da — o polnoči — pa z eno roko ie držal volan. z drugo pa tebe čez pas. In ti je rekel: Keberček. Kaj se čudiš, da vse zvemo? Rj. Ljubljana je maihna. veš! No. pa adijo!«
Ali io ie s-osna Mnra zadržala: »Kai pa govoriš! Jaz sem bila vendar doma!« Gospa Mila je obstala z odprtimi usti. Sele čez čas se je zavedela: Kaj praviš! Pa trdi moj mož. da je videl Lojzeta, kako se ie vozil po avtodromu z žensko. ki ie b:la tebi podobna.«
»Aii on je bil vendar na komisiji!«
»Joj. jo j — čudno je to — pa morda se je moi mož zmotil. Morda ni bil Lojze.'— Oprosti, mislila sem res, da si
bila ti —. Joj, zdaj me boš pa izdala!«
Gospa Mara je sedla na fotelj in topo strmela predse.
Gospa Mila pa je stopila k njej in jo pobožala po laseh: »Saj ni bil on. gotovo ni bil on. Le nič mu ne reci. Posebno ne, od koga si zvedela. Ali boš?«
Mara je odkimala.
»Nikar ne bodi taka!« jo tolaži gospa Mila. »Če bi bilo tudi res. — To se povsod zgodi —. Gredo naši dedci, pa se končno le vrnejo k nam! Adiio.«
In gospa Mila je stisnila Mari mrzlo roko ter odšla.
Ko je zapirala vrata, je še slišala Marin glas: »Kako sem nesrečna!« in njen iok.
3.
Janez Pleša je šel po kosilu na običajno pot — v kavarno. Ko se približa tvoji mizi pod košatim kostanjem, za-oazi, da sedi za mizo kolega Lojze.
»Bodi pozdravljen! de Janez Pleša in orisede. »Tudi ti bodi pozdravljen! odgovori Lojze in hudomušen nasmeh mu zaigra na ustih. »Nekaj ima za plotom,« pomisli Pleša in seže po časopisu. Ali <ra takoj odloži, ko ga Lojze vpraša: »Ti, Janez., povej no, kdo je pa bil tisti kebrček. s katerim sem se vozil sinoči oo avtodromu?«
»Gromska strela, je že izklepetala!« vzklikne Janez in se posiljeno nasmeje.
»Mislim, da bi bilo bolj pravično, če bi se nase jezil, ne pa na ženo. dragi moj Janez!« ga zavrne Lojze. »In tudi Došteno bi bilo, da mi poveš, kateri vras: te ie obsedel da si mi n^ uha
»Le poslušaj, pa boš razumel.« Ja-
nez Pleša sede bliže k Lojzetu. »Stvar je ta: kadarkoli pokrokam, se vselej skušam ogniti domačega prepira. Saj veš, vsak človek ljubi mir in slogo! No v prejšnjih letih sem se opravičeval, zavračal krivdo na prijatelje, tajil, premikal kazalce — vse ni nič pomagaio. Pa me je nekoč nekdo opozoril na drugo metodo. Ako hočeš preprečiti _preoire. potem povej ženi takoj, ko prideš domov, kako senzacijo. Radovednost premaga vsako jezo. Pomeniš se z njo o vsem, kar je v zvezi s senzacijo, in potem mirno in v slogi zaspiš. No. in ker nisem imel druge senzacije pri rokah, sem si jo moral pač izmisliti —«
»Ali. da si si moral pri tem prav mene izposoditi —.«
»Oprosti v naglici se nisem utegnil izmisliti boljšega. — Pa si pri priliki ti izposodi mene. da bova bot!«
»Saj sem te že. Le da ne z lažjo, ampak z resnico!« Se hudomušno nasmeje Lojze.
»O?« se nemirno premakne Janez Pleša.
Lojze si prižge cigaro ln pove: »Veš. ko sem danes opoldne prišel domov, sem seveda našel ženo pred kovčegom — hotela je kar na lepem domov k mami. Vprašujem, zakaj vse to — in po dolgem molku mi obrazloži tvojo intrigo. Pa sem izvlekel vozno karto, ki je k sreči vratarju na postaji nisem bil oddal, in tako dokazal svoj alibi. Razen tega je v tem hipu že vstopil pismonoša in prinesel razglednico, ki sem jo bil poslal ženi s komisije —.«
»No, kai se pa še razburjaš!« se razveseli Janez Pleša. »Dokazal si, pa mirna Bosna!«
»Je že res!« se zamisli Lojze. »Ali ko sem zvedel, kdo me je potlačil v to zadevo, me je tako razjezilo, da sem ženi povedal, česar ne bi bil smel.«
»Kaj pa?« se vznemiri Janez Pleša.
»To, da me nisi mogel videti na veseličnem prostoru, ker si se zabaval drugje!«
»Kaj praviš! Kje pa?«
»V baru na Poljanski cesti, kjer si plesal z neko Madjarko čardaž!«
»Gromska strela! To si povedal!«
»Sem, oprosti!«
»Pa kje si to zvedel?«
»Na vse zgodaj sem našel sodnika Žolno, pa mi je ta opisal vse — Madžar-ko in tebe in čardaž!«
»Pozdravljen!« In Janez Pleša je preplašen zbežal domov, da popravi, kar se popraviti da.
4.
Janez Pleša je plašno stopil v sobo. ooeledal k oknu. kjer je sedela žena s knjigo v roki in se oddahnil. Zakaj že na prvi noeled je spoznal da žena še ne ve. Oddahnil se je Janez Pleša, nabral gube na čelu in se ustavil pred ženo: »No lepe reči!« In je očital ženi klepe-tavost in neznačajnost in vse mogoče. Očital je tako dolgo, da je začela jokati. In ni nehal, dokler ni slovesno obljubila. da bo odslej molčala. To ga ,e pomirilo. In ko se je pomiril, je dejal:
»Zdaj pa še to: le poslušaj! Ali dobro veš. da se je Lojze opraviči! in opral?«
»Nu?« Ženi so se posušile solze In se
je v očeh prikazala zvedavost.
»Tako, da je mene potlačil v ta g-> laž!«
»Tebe?«
»Da mene! Dejal je, da smo skup.*,' krokali, da na velesejmu sploh nivrn bili, ampak v baru. In tam — pomis'. — tam. da sem jaz plesal z neko Madžj.;-ko čardaš! Pa da se je on pri tem ttko zabaval in smeja!, da ni mogel ;n a: mogel domov!«
»Nemogoče! Kaj takega!«
»Pa je mogoče, vidiš!«
»In ti kaj boš zdaj? Ali si to dovoliš?«
»Kaj hočem? Ce povem, da ni res in da je to le izgovor — se ločita — pa bom imel, ali prav za prav ti boš imela dvoje življenj na vesti. On m5 je danes dejal, da skoči v Ljubljanico, če jo izgubi. — Ce me ona vpraša, ali je to res, bom potrdil. — Da le rešim prijatelja! ...«
K vsakemu slav n....
spada domača glasba Vi lahko igrate potom naših poučnih pisem, ki so Vam brezpl&čno na razpolago, ako ste si pri nas nabavili kak instrument. Zahte« vajte tedaj še danes brezplač« no knjižico »Kako postanem dober godbenik«
MEINEL & HEROLD, tvorniea glasbil in harmonik, prod. podr. Maribor št. 101.
Utva:
Kaj je videl Mižek Figa...
Mižek Figa šel po svetu v tuji. nepoznani kra]. Kaj tam videl, je povedal, ko se vrnil je nazaj iz otoka Niga:
»Tam .ie miška mačko snedla, ko je žabjo volno predla, zajci lovce so podili, pse. gonjače postrelili, mravlje zid visok podrle, žabe pa orehe trle. Kure snedle so lisico, srna pekla ie potico, polž je drva skupaj nosil, medved pa, kakor pri nas, vbogajme je prosil. Čuki vse noči kvartali, vse imetje zaigrali, štorklje kolo so plesale, sove so jih varovale. Slon je pesmice koval, mrož je pa romane bral, spisala jih je kamela; ko je ravno čas imela, kurja jajca je valila, da bi piščeta dobila. Nosorog je žogo bil, smuke jelen se učil. Toda čudo vseh čudes bilo je pa to zares!«
pravi Mižek Figa: »Dete deda je zibalo in je zanj plenice pralo na otoku Niga.«
H. C. Andersen - Ksenija P.:
Spanček
Sobota »Ali mi boš nocoj pripovedoval povesti?« je vprašal mali Hjalmar, ko ga je bil spanček spravil v posteljo.
»Nocoj ni časa za to,« je odvrnil Spanček in razpel nad njim svoj dežnik. »Oglej si medtem tega Kitajca!« Dežnik je bil kakor velika kitajska skodelica poslikan z višnjevimi drevesi, vitkimi mostovi in malimi Kitajci, ki so
kimali z glavo. »Jaz moram namreč do zore okrasiti ves svet!« je nadaljeval Spanček. »Saj bo jutri nedelja. Zlezel bom na cerkveni stolp in pogledal, če so palčki očistil zvonove, da bodo lepo peli. Tudi na polje moram pogledati, če so vetrovi otresli prah z bilk in listov in, kar je najtežje, z neba moram sneti vse zvezde, da jih očistim. Pobral jih bom v svoj predpasnik, a preje moram dati vsaki svojo številko in pravtako luknji, kjer je zvezda tičala, da bom potem vtaknil vsako zvezdo na svoje pravo mesto, sicer ne bodo trdno stale na svojih mestih in bo preveč utrinkov.
_/ JL 1
»Čujte, gospod Spanček!« je nenadoma spregovorila stara doprsna slika, ki je visela nad Hjalmarjevo posteljo. »Jaz sem Hjaknarjev praded. Sicer sem vam hvaležen, da pripovedujete dečku storije, ne smete mu tako zmešati njegovih pojmov. Zvezd vendar ne moremo sneti z neba in očistiti. Zvezde so svetovna telesa, prav taka, kakor naša zemlja in prav to je na njih' najlepše.«
»Hvala lepa za pouk, ti Stari praded!« je rekel Spanček. »Hvala lepa! Ti si ded Hjalmarjeve družine, stari praded. A jaz sem še starejši od tebe. Jaz sem star nosran. Rimljani in Grki so me imenovali boga sanj. V najboljše hiše sem hodil in še vedno hodim. Rad imam preproste ljudi, znam pa tudi občevati z visokimi ljudmi. Odslej pa pripoveduj ti names+o m?ne storije!« Po teh besedah je spanček užaljen odšel in vzel svoj čarobni dežnik s seboj.
»Nu. niti svojega mnenja ne bi smel več povedati!« se je jezil stari portret.
Tedaj se je Hjalmar zbudil.
Izgubljena sekira
(Litvanska pravljica.)
Živel ie nekoč drvar, ki pa je šel sekat drevesa v gozd na obali reke. Sam je bil v gozdu. Na vso moč je sekal in podiral drevesa, pa se mu nenadoma sname sekira in odleti v vodo.
Ubogi drvar je začel vzdihovati:
»Joj, joj, kaj bo zdaj? Moja tako pripravna sekira je izgubljena. Kako bi jo našel? Nemogoče. Kakšna škoda. Tako lepa je bila moja sekira in toliko dreves sem podrl ž njo.«
Tedai pa pristopi od nekod star mož in vpraša drvarja:
»Zakaj jočeš in tarnaš?«
»Sekira mi je padla v vodo, denarja pa nimam, da bi si kupil novo. Ves sem siromak, kolikor me je. Kako bom zdaj služil kruh zase in svoje otroke, če ni-mama sekire, da bi drevesa podiral ž njo.«
Starec je stopil k reki in hop! — že je skočil v vodo. Izginil je pod vodo. A ne za dolgo. Kmalu se je spet pojavil na površju, priplava k bregu in izroči drvarju zlato sekiro.
»Na svo-jo sekiro, vzemi jo!«
»Ne, to ni moja sekira,« je dejal drvar, strmeč v sekiro, ki je bila iz samega zlata.
Starec stopi na breg, dvigne roke, poskoči in hop! — spet je izginil v vodo. Zdaj je prinesel iz vode sekiro, ki je bila iz čistega srebra. Ponudi jo drvarju.
»To ni moja sekira,« pravi drvar, ko je zagledal srebrno sekiro v starčevih rokah.	♦
Tretjič je planil starec v vodo in prinesel iz nje navadno železno sekiro. Kakor hitro jo je drvar zagledal, je vesel vzkliknil:
»Ta je moja, ta je moja!«
Planil je k starcu ter vzel železno sekiro. Hotel je takoj odhiteti domov, da bi povedal, kako je izgubil sekiro in kako mu jo je dober starec spet našel. Nič več ni skrbi.
»Cakai,«. je zaklical starec, »tvojo po-štenost bom nagradil. Vzemi še ti dve sekiri, zlato in srebrno. Tvoji sta.«
Drvar se je srečno vrnil v domačo
vas z vsemi tremi sekirani. Vsi vaščani so se čudili, ko so zvedeli za drvarjer vo srečo.
Bil pa je v vasi velik skopuh. Bogat je bil, ker je bi! pohlepen. Takoj je sklenil, da pojde tudi on poskusit svojo srečo. Brž je nasadil staro sekiro na toporišče, a jako rahlo, da bi morala sekira ob prvem zamahu zleteti z njega. jn je šel k reki, se vstopil k močnemu drevesu ter zamahnil s sekiro po njem. Toda sekira se je takoj snela ter odletela naravnost v reko.
»Joj. joj,« je začel tarnati.
Tedaj je pristopil od nekod starec ter vprašal skopuha: »Kaj se ti je zgodilo?«
»Sekira mi je padla v vodo, joj, kako jo bom našel?«
»Najdem ti jo,« je dejal starec, skočil v vodo ter prinesel iz nje železno sekiro.
»To ni moja sekira,« je dejal skopuh. Starec je planil znova v vodo ter prinesel skopuhu srebrno sekiro.
»To ni moja sekira,« je dejal skopuh.
Starec je skočil tretjič v vodo ter prinesel iz nje zlato sekiro. Tedaj pa je skopuh takoj planil pokonci:
»Ta. ta je moja. ta je moja sekira.«
Toda joj! — sekira je tisti hip skočila iz rok starca, zasršela po zraku, oplazila skopuha s toporiščem kec-kec! —, ga vrgla ob tla ter švignila po zraku spet v vodo. Starec je planil za sekiro v reko in ga ni bilo več iz vode.
Ko se je skopušni vaščan zavedel, ie stopil na obalo reke ter se zazrl v vodo. Čakal je, da se pojavi iz nje dobri starec z zlato sekiro. Toda skopuh ča-ke še dandanašnji na rečni obali zaman.
Vrana in rak
Vrana je letela nad morjem 'm zagledala raka. ki je lezel tam spodaj. Hop, in imela ga je! Nesla ga je v les. da bi tam sedla na kako vejico in se dodobra najedla. Ko je rak spoznal, da gre za res. je pričel vrani pripovedovati: »Hej, vrana, vrana! Poznal sem tvojega očeta in tvojo- mater, dobra človeka sta bila!« — »A—hm!« je odvrnila vrana, ne da bi odprla kljun. — »In tvoje brate in sestre tudi dobro poznam. Plemeniti ljudje so!« — A—hm!« — »Toda. naj bodo še tako plemeniti, tebe še daleč ne dosegajo Zdi se mi. da na vsem svetu ni pametnejšega b;t-ja od tebe.« Te besede so bile vrani všeč. Na ves glas je zakrakala in izpustila raka v morje.
A. N. Afanasjev.
Kai piše i o »Jutrovčki«
Katerega slavnega moža najbolj občudujem?
Najbolj občudujem »Jutrovega strička«, ki ima tako lep kotiček za mladino in posebno rada ga imam zato, ker izdaja take lepe knjige.
Ivane Jožica, učenka IV. razreda, Ljubljana,
Cesta na Rožnik 43.
Kaj si želim za božič?
Za božič si želim vse to, česar mi sv. Miklavž ni prinesel.
Gogola Sonja, Ljubljana, Dunajska c. 1-V.
Katerega slavnega moža najbolj občudujem?
Najbolj občudujem kraljeviča Marka, ker je bil tako močan Za božič si pa želim nov zimski plašč in lepo mladinsko knjiso. Dušana Lopac, učenka II. razr gimnazije, Nova Gradiška (Lupina).
J. O. Curwood:
Medved Tir
Samo čudil se je, zakaj se Tir še vedno noče ustaviti.
Ali je mogoče, da bi bilo na svetu še kaj lepšega kakor ca prelestna, solnčno-svetla dolina? Najbrže. zakaj Tiru se je očividno mudilo, da jo čim prej zapusti.
Bruze in Landgon na bojišču.
Tir in Muskva sta zapustila bojišče ravno še za časa. Komaj sta izginila v globel, sta že tudi Bruze in Langdon pritekla na planjavo.
Oba lovca sta bila popolnoma osupla in pot jima je v curkih tekel po obrazu - tako hitro sta tekla. Langdon je bojišče na vse strani natanko preiskal. To je bila prigoda, o kateri je bilo vredno pisati.
Bruze je razburjen mahal z dolgimi rokami okoli tovariševega nosu.
»Pojdi,« je vpil. »Takoj zdaj za njima in še danes bo grizli tvoj.«
A Langdon je zmajal z glavo in nič ni kazalo, da bi mislil nadaljevati zasledovanje.
»Grizli nam ne uide,« je premišljeno dejal, »pač pa nama v nekaj urah uide tole tukaj — muhe se že zdaj nabirajo.« In ne da bi se menil za Bruzeja, je pričel risati in pisati svojo beležnico. Nato
se je zopet sklonil nad črnim medvedom, preiskal njegove strašne rane in končno sedel v senco bližnjega drevesa.
»Nu, pa ne,« je nejevoljno zagodmjal Bruze in odšel po Tirovi sledi. Polagoma se je vzpenjal po globeli navzgor m čeprav je krvava sled kmalu prenehala, je Bruze vendar natanko dognal, v katero smer jo je bil ubral Tir.
»Šel je v goro,« je zamrmral.
Prav tedaj sta Tir in Muskva dospela do ovčje steze, ne da bi količkaj slutila nevarnost, kateri sta bila ušla.
Kmalu se je Bruze vrnil in zakričal Langdonu: »Ce potrebuješ kako dogod-bico. Jimmy, pojdi z menoj in našel jo boš!«
Langdon je vstal in še z Bruzejem, ki ga je peljal v bližnjo jelovo goščavo. Pred veliko luknjo se je Bruze ustavil in rekel:
»Prav si imel, naš grizli je mesojedec. Snoči je zunaj na travniku pobil severnega jelena — pokazal ti bom tudi, kje ga je podrl.«
Krenila sta proti travniku in prišla na mesto, kjer je-------
Tir je ubil jelena. Koščki mesa in kri so označevali kraj, kjer sta se bila medveda mastiJa s plenom.
»Ko se je nasitil, je zavlekel mrtvo žival v luknjo, davi pa je prišel črni in
oropal skrivališče. Nato se je vrnil grizli po svoj zajterk — tako je prišlo do boja. Kakšna se ti vidi ta zgodba, Jimmy,« je vprašal dolgi goreč dobre volje.
»In misliš, da se ne vrne več?« je pozorno vprašal Langdon.
»Izključeno,« je vzkliknil Bruze, »ne dotakne se več tega jelena, niti če bi moral od gladu poginiti. Na to se lahko zaneseš!«
»In kje je sedaj?« je vneto izpraše-val Langdon.
»Onkraj gore,« je kratko odvrnil Bruze.
Okoli poldneva sta jela lovca plezati po kameniti strmini; nekaj časa sta se držala ovčje steze. Na kraju, kjer sta bila Tir in Muskva opazovala orla in ovce, sta počivala in se okrepčala.
Nato sta z daljnogledom pregledala dolino. Cez nekaj časa se je Bruze obrnil k Langdonu:
»Mislim, da bi bil tu najboljši prostor za najino taborišče.« je dejal. »Medved živi v teh dveh dolinah in najino sedanje taborišče je preveč na jugu — bolje bo, če ga prestaviva v onile gozd tam spodaj. Kaj praviš ti? Ali se vrneva 'n spraviva vse svoje reči tja?«
»In pustiva svojeea grizlija do jutri pri miru? Meni je prav,€ je prikimal
Ka} si želim za božič?
Za božič si želim lepo knjtigo, ker strašno rada čitam povesti in pravljice. Zelo se že veselim božičnih praznikov in upam, da me bo Božiček uslišal.
Marija Raj. učenka IV. razreda v Srednji Bistrici, p. črensovci. '
Katerega slavnega moža najbolj občudujem?
Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra, jer je tako dobar.
Makso Lampe kod Viktora Schneidera, Zagreb. Maksimirska c. 57-a.
Kai si želim za božič?
Za božič si želim štiri povestne knjige in sicer: »Čarobni studenec«, »Vilinske gosli«, »Povest o srečnem krojaču« in knjigo »Sambo in Joko«.
Milan Pečovnik. učenec II. razreda, Maribor, Motherjeva ulica 18.
Katera mladinska knjiga mi najbolj ugaia?
Vse mladinske knjige imam zelo rad, a
najbolj všeč mi je Kari Mayer »Vinetu«! Hinko Fresl, učenev IV razreda, Kutina, (Savska banovina).
Kai s« želim za božič?
Imam tiho želio, ki si jo skoro ne upam izraziti, zaka^ če bi vedeli moji stariši ta-njo, jim gotovo ne bi bilo všeč želim si namreč za božične paznike veliko snega, da bi se lahko kepali in napravili sneženega moža Potem bi se tudi lahko sankali in tako bi minili božični prazniki v največjem veselju
Roza Gregorčičeva, učenka III. razreda, Rakovnik 26, p. št Rupert.
Katerega slavnega moža najbolj
občudujem?
Najbolj občudujem kralja "etra Osvoboditelja, ker se je že od rane mladosti trudil, da dvigne moč Srbije, da ustvari novo veliko državo. In res je zbral Srbe. Hrvate in Slovence in nas združil v državo Jugoslavijo.
Tugomir Kuntarič, učenka IV. razreda. Beograd, Banjalučka ul. 10.
Zmes za šalo in zares
Nasredin hodža in voznik
Nasredin hodža je šel iz mesta. Za prvo vasjo je srečal voznika. Težko obloženi voz je vleklo dvoje šibkih konj, kolesa na vozu so bila slaba, da je vse škripalo. Voznik pa je neusmiljeno tiral živinčeti, da bi prišel čimprej v mesto.
»Hej, človek, povej, kako daleč je v mesto?« je zaklical voznik hodži.
Nasredin je pogledal voz in rekel: »Ce boš vozil počasi, prideš v eni uri,
če boš pa konje podil, ne prideš niti do
večera.«
Voznik je mislil, da se je Nasredin hodža šalil, in je še bolj podil konje.
Zvečer se je Nasredin vračal v mesto. V gozdu je včeral voznika; konja sta ležala izmučena na travi, kolesa pri vozu so bila potrta.
»Kaj ti nisem rekel, da če boš hite!, sploh ne prideš v mesto. Vozil bi počasi. pa bi se že lahko vračal,« je rekel Nasredin hodža.
Nasredin hodža je prišel nekega dne k svojemu prijatelju, ki mu je postregel z imenitnimi ribami. Po obedu je Nasredin hodža prosil prijatelja, naj mu napiše, kako se pripravljajo tako imenit-nt ribe. Prijatelj mu je res napisal in da bi Nasredinu še bolj ustregel, mu je podaril nekaj rib.
Vesel je šel Nasredin hodža domov in v mislih se je že gostil s podarjenimi ribami. V tem skoči preko plota pes in
izmakne nodži izpod pazduhe ribe. Prestrašen je zakričal hodža: »Hej, bre. daj nazaj moje ribe, takih ne dobim nikjer v naših rekah.« Seveda ga pes ni poslušal, toda Nasredin hodža se je porogljivo nasmejal in zakričal: »Pa jih imej, saj jih itak ne boš mogel pojesti, ker list, kjer je pisano, kako se morajo pripraviti, je v mojem žepu!« In šel je zadovoljen domov.
Manica:
Prsti na roki
Kadar je bila teta Špela dobre volje, se je kaj rada poigrala z nami, malimi otroci. Pa je prijela tega in onega za roko in rekla:
»Cujte otroci, prsti na roki se pogovarjajo takole:
Palec: Jaz bi rad jedel!
Kazalec: Jaz bi rad pil!
Sredinec: Jaz pa oboje, a kje bom dobil?
Prstanec: Složni bodimo, očetu vzemimo!
Mezinec: Krasti jaz nečem, hočem le gledat', k očetu brž tečem, vse hočem povedat'!
Vsi štirje prsti mezincu: Pa ne boš
jedel, pa ne boš pil in za nameček po grbi dobil!
Igre z vžigalicami
Iz 28 žigic sestavi, kakor kaže slika, 9 kvadratov. Preloži 12 žigic, da dobiš
_ LUJ
!_ i_ i_i_n
u u
7 ravno tako velikih kvadratov. Nato preloži 11 žigic. da dobiš 10 ravno ta< ko velikih kvadratov.
Šaljive uganke
1.	Koliko gosk je, če gre ena pred dvema, ena med dvema in ena za dvema?
2.	Cim več in čim večje ima v sebi, tem lažji je. Kaj je to?
3.	Kdo je brezvestnejši od prodajalca sužnjev?
4.	Kdo beži, čeprav ga nihče ne podi?
5.	Breztelesna je, a vendar vidna, kaj je to?
Rešitev križaljke »Svetil|ka«
Vodoravno: 1. oj. 3, smet. 5. plesen. ?, paleta. 8. Dana.
Navpično: 1. omela. 2. jesen. 3. slad. 4 teta. 5. op. 6. na.
Rešitev uganke »Za bistre računarje«
Mati je dala vsakemu dečku 12 jabolk. Vsak deček je dal vsaki deklici po 3 jabolka, tako da je imel naposled vsak otrok 3 jabolka.
Hupujte
m£adin&&e fcnjtge v ^tisHovni $adtugf
Langdon. »Danes ga itak ne bi mogla več zasledovati, ker imava konja spodaj v grmovju.« Spravil je daljnogled v žep in vstal. Nenadoma pa je napeto prisluhnil.
»Kaj je bilo to?« je vprašal.
»Nisem nič slišal,« je zmajal Bruze z glavo.
Trenutek sta molčala — potegnila je sapa in zopet ponehala.
»Ali čuješ zdaj?« je vprašal še enkrat Langdon veselo vznemirjen.
»Psi so prišli,« je Vzkliknil Bruze in skočil ookonci.
»Da. psi.« je potrdil Langdon.
Od daleč, daleč se ie čulo slabotno lajanje — bevskanje lovskih psov.
Mutosin je bil dospel in jih je iskal v dolini.
XII.
Skrivnosti nove pokrajine
Tir jo je ubiral vedno naravnosrt na sever. Muskva je bil že popolnoma obu-oal. Za Boga. čemu taka naglica? Zakaj ni trenutka oddiha? Ovčja steza se je končala — Tir je tiščal dalje na sever. Minila je ura in še vedno je hodil Tir pred malim črnim medvedom, ne da bi se le enkrat ozrl. Pot je držala 7daj navzdol, v dolino. Nato je krenil Tir proti holmu — razvodju, odkoder
je tekel potok proti jugu v jezero Tacla, a drugi potok proti severu v Babino, pritok Skcene. Zdaj sta prišla medveda na raven svet. Lahno valujoče, zeleno morje se je razprostrlo pred njima — kamorkoli je seglo oko, samo zeleno, visoko bičevje.
Obotavljaje se je Muskva obstal pred zeleno steno — tu noter naj se gre? Bo menda že treba. Zakaj Tir je capljal dalje, naravnost v sredo zelene pustinje. Nekaj časa je Muskva še videl njegovo temno senco, dokler ni tudi ta izginila. Zdaj mu pač ni ostalo nič drugega. Nezaupno je telovadil Muskva za Tirom, ki ga pa ni več videl, ampak samo še slišal in vohal. Kaj vse je tu šumelo in lazilo okoli! In prav zaman je mahal po nesramnih muhah in drugem mrčesu, ki mu je sedalo na nos. Nu, končno se je pričelo svetliti, vse boljj in bolj, in čez celo večnost, tako se je zdelo Muskvi, sta prišla na konec močvirnatega travnika. Tema v tem bi-čevju ni bila Muskvi prav nič po godu. — Na solncu mu je bolj ugajalo.
Vobče ni bila Muskvi vsa zadeva prav nič več po volji. Hotel je. da bi že enkrat počival in dobil kai pod zobe. A Tir se ni čisto nič zmenil za svojega varovančka in je dirja! dalje, dokler ni prišel na breg dokaj velikega jezera.'
Slike i ljubljanskega šahovskega turnirja
1'artija dr. Aljehin — dr. Vidmar
jrariga firc — VogelniK.
Sprejem dr. Aijehina v Mariboru
Maribor, 13. decembra.
Z enako toplino, s kakršno naše mesto vedno sprejema bratske slovanske goste, je sprejelo danes popoldne tudi šahovskega prvaka dr. Aijehina. Peron glavnega kolodvora je bil poln gojiteljev in prijateljev kraljevske igre in oboževalcev svetovnega šahovskega imperatorja. Med drugimi so bih na peronu navzoči tudi gg. sreski načelnik dr. Ipavic, podžupan dr. Lipold z magistratnim svetnikom dr, Rodoškom, navzoč je bil celotni odbor mariborskega šahovskega kluba s predsednikom g. sodnikom Kramarjem na čelu, zbralo pa se je na kolodvoru tudi precej ruskih emigrantov.
Čim je dr. Aljehin smehljaje izstopil iz brzovlaka, je pristopil k njemu predsednik Kramar in ga pozdravil v slovenskem in nemškem jeziku, v ruščini pa magi-stratni svetnik Rodošek, ki je omenil, da ga ne pozdravlja samo kot svetovnega Šahovskega prvaka in največjega sodobnega šahovskega genija, temveč v prvi vrsti
kot zvestega sina velikega, bratskega slovenskega mesta blagoglasno in mehko telja jugoslovenskega naroda in njegove svobodne države. Vidno vzradoščen, da je čul iz ust predstavnika avtonomnega slovenskega mesta blagosglasno in mehko svojo materinščino, je dr. Aljehin odgovoril v ruščini, izražajoč svoje posebno veselje,, da mu je bilo vendar enkrat mogoče posetiti Jugoslavijo, kjer je bil takoj po svojem prihodu sprejet s takšno gostoljubnostjo, kakršne ni pričakoval. V imenu ruske kolonije je pozdravil nato svojega rojaka, ki deli istotako emigrantsko usodo, g. Mogojul.
Med viharnimi vzkliki in prisrčnimi ovacijami občinstva se je dr. Aljehin v spremstvu predsednika mariborske sekcije avtomobilskega kluba g. Ferda Pintar-ja odpeljal z avtomobilom v hotel »Orel«, kjer se je ob 18. vršila intimna čajanka. Napovedani izlet na Falo je moral zaradi prehlajenosti mojstra izostali.
Db vznožju Gorjancev
Zgodovinska slika Kostanjevice
Dolga je veriga Gorjancev, ki skrivajo v sebi prečudno lepoto kraškega sveta, Xi pa je večinoma porastel in stresa jesen za jesenjo ogromne množine kostanja v naročaj siromakov, podjetnim pa ustvarja lep vir dohodkov. Zvesta spremljevalka jim je ob vznožju tekoča Krka, ki se veličastno mirno vije mimo vasi, dokler se ne odcepi v dva rokava in na Krškem polju oblije idilično in starodavno mesto Kostanjevico.
O postanku Kostanjevice se je že mnogo sklepalo in pisalo, vendar točnih podatkov, ki bi določali nesporno dobo ustanovitve, ni najti. Gotovo pa je, da spada ustanovitev v srednji vek. Zaradi pomanjkanja prometnih žil in prevelike oddaljenosti se mesto ni moglo razviti, vendar pa je zavzelo častno mesto v zgodovini. Slovensko ime pripisuje Valvazor kostanju, ki zavzema velike komplekse v naj-bližnji okolici. Prvotno nemško ime »Land-strost« pa izvira odtod, ker so se v ča3U napadov okoličani zatekali v utrjeno in s
vec priznal mestu druge ugodnosti, katerih do tedaj meščani niso bili deležni. Kot protiusluga pa se je tedaj vpeljala obvezna brambovska dolžnost.
Da je mesto izredno mnogo trpelo pred Turki, roparji, zlasti pa pred napadi Uskokov ali Vlahov, kakor jih ljudje še sedaj imenujejo, je zgodovinska resnica. Ohranjene , so pripovedke, ki se nanašajo na tedanjo dobo in kažejo, v kakšnem strahu je ljudstvo preživljalo svojo dobo. Posebno ogrožen in ponovno napaden je bil ko-stanjeviški samostan Cistercijanov, ki je bil ustanovljen za časa Bernarda Koroškega. Ker so bile temu samostanu priznane izredne pravice in je postal odločilen faktor nad 100 podložnimi vasmi, v katerih je postavil tudi mnogo župnij, je rastlo bogastvo samo od sebe. Prištevali so ga med najimovitejše kranjske samostane.
Po smrti Babenbergovcev, ki so tedaj imeli malo posestev na Kranjskem, je po koroškem vojvodi Ulriku podedoval Koro-
Krko obdano mesto, ki je napadalcem nu-<iilo močan in celo nepremagljiv odpor. Da je bilo mesto jako važno, je posneti tudi iz brižinskih pisem 1. 1252. in 1273., ki poročajo, da so se po naročilu takratnega koroškega in kranjskega vojvode Ulrika v Kostanjevici, ki je bila takrat njegova lastnina, kovali novci, nazvani »rnoneta Landestrostensis«.
Kostanjeviški samostan, katerega, ustanovitev sega nazaj v leto 1234., je bil ustanovljen po koroškem vojvodi Bernardu, ki je bil v Kostanjevici s svojo soprogo Juto pokopan 1. 1257. V tej 'obi je mesto mnogo pridobilo na pravicah, še dandanes se pripoveduje, da so bili predniki res pravi junaki, ki se niso dali ustrahovati niti od Turkov, še manj pa od sovražnih tolp, ki s,o skušale v bogatem mestecu najti zaklade. Obramba je postala dolžnost, zato pa je Bernard Sponhajmo-
ško in del Kranjske češki kralj Otokar, ki je prišel v Ljubljano, jo brez odpora zavzel, nato pa se napotil tudi v Kamnik in Kostanjevico, ki sta se mu istotako brez odpora vdala. Rod kostanjeviških grofov je izumrl že leta 1306., še prej pa so prišli ti grofi ob lastno posest. Za njimi so imeli grad v lasti frankopanski, potem svi-benjski in za njimi celjski grofje. Tudi v dobi celjskih grofov je mesto uživalo posebne ugodnosti. Pripoveduje pa se, da je pod celjskimi grofi ljudstvo trpelo le deloma manj kakor pod Madžari in Turki, ki so si baš Kostanjevico izbirali kot cilj svojih pohodov.
Po smrti zadnjega celjskega grofa Ulrika L 1456. sta prišla grad in mesto v last avstrijskim vladarjem in je bilo, kakor je razvidno z Valvazorjeve slike, mesto obdano s Krko, a brez obzidja. Leta 1520. je odkupu grad sorodnik Valvasor-
ja Ivan Baptista Valvazor, za njim pa je
bil v posesti gospode Moškonov, nato v lasti Auerspegov in pa grofa Petra Zrinj-skega. Končno je bil osvojen od cisterci-janskega samostana »Marijini studenec«, Mariabrunn, ki ga je postavil koroški vojvoda Bernard v spomin na srečno zmago nad škofom bamberškim. Ustanovno pismo je bilo podpisano šele 1. 1248.
Poleg turške nadloge se je imelo ljudstvo boriti še z drugimi neprijetnostmi, posebno z lakoto in kugo, ki sta našli obilo žrtev v 1. 1650., 1663., 1670. in 1676. Da Turki niso imeli tu posebne sreče, nam dokazuje zgodovinsko dejstvo, da se je ob času vpada Baj-bega z 10.000 Turki, grozno pustošilo in planilo po vsej Kranjski, Kostanjevica pa je junaško kljubovala vsem ljutim napadom, da je Turkom za vselej prešla želja, hoditi v Kostanjevico. Pri ponovnih vpadih so v okolici večkrat ljuto razsajali, a Kostanjevici so se ognili tako tudi leta 1545., ko so okoliške vasi dobesedno zbrisali s tal in napravili pravo puščavo. 18 let pozneje pa je mesto zadela huda požarna katastrofa. Bilo pa je pozneje zopet pozidano tak'), kakor ga je naš zgodovinar videl in opisal.
Za časa vlade cesarja Jožefa II. (leta 1780.) je bilo na Kranjskem poleg kosta-njeviškega še 14 drugih samostanov, ki so jih po večini zadele reformne odredbe cesarja in je 11 samostanov doletela usoda, da so bili razpuščeni. Med temi r nostani je bil tudi kostanjeviški, ki je bn razpu-ščen 3. januarja 1786. Čista gotovina
168.758 doldinarjev je prišla v last verskega zaklada, iz katerega so se plačevali posvetni dušni pastirji. Oprava iz velike samostanske cerkve se je porazdelila med sosednje cerkve, nekaj se je je porazgubilo, del pa tudi zanemaril. Stavba sama se je porabila za nastanitev državnih uradov in za stanovanja uradnikov. Tudi dandanes zavzemajo prostore okrajno sodišče, šumska uprava, uprava drevesnice in privatne stranke.
Slikovita Kostanjevica in okolica pa ni» sta natrpani le z zgodovino, temveč krije« ta znamenitosti posebne vrste tudi v kra« ški zemlji, ki nudi jamarjem prav zanimi« ve podzemske jame s krasnimi kapniki na Opatovi gori, ki je sicer gosto porasla, a se raz njo nudi potniku naravnost drven razgled po vsem Krškem polju tja do Kam« nišfcih orjakov. Tik pod vrhom pa najdeš zatočišče v Aleksandrovi koči. Tuiec, ki se mudi že v Kostanjevici, naj nikar ne poza« bi ogledati si tudi te edinstvene poseb« nosti.
Mesto samo se vsakomur priljubi na pr= vi mah, ni pa niti tako oddaljeno, kajti od Brežic si kaj hitro z avtobusom tamkaj. Je središče avtomobilske nroge in se je pri« ljubilo tudi avtomobilskim izletnikom, ki se dokaj radi ustavljajo. Ugodno podneb' je, divna pokrajina. Gorjanci, prepredena in vijugasta Krka. gozdne poti in vse dru« ge predpogoje hrani Kostanievica, ki bi se s pomočjo javnosti v najbližji bodočnosti lahko razvila v prav prijetno letovišče — zdravilišče.
SOKOLSTVO
Dr. Josip E. Scheiner
"red dnevi so prinesli naši in češkoslovaški dnevniki kratko vest. da je resigni-ral starosta ČOS, br. dr. SchneideT na svojo starostovsko funkcijo. Torej za br. dr. Va-uičkom sedaj tudi br. dr. Scheiner!
V vodilnih sokoiskih krogih naravno vesti o odstopu obeh glavnih voditeljev češkoslovaškega Sokolstva niso napravila onega presenečenja, kakor v širokih sokoiskih vrstah. Saj se je že delj časa pričakovalo resignacije na njuni mesti staroste, oziroma načelnika. Vendar pa se nam vseeno vsem dozdeva, da je prišlo to tako nenadoma; brez vsake napovedi ie bila sokolska javnost postavljena pred golo dejstvo. Oba brata sta odstopila zaradi bolehnosti, saj sta bila že delj časa na dopustu, ker nista mogla zmagovati njunih funkcij. O, kako rada bi še sodelovala in s kakim veseljem in odkritosrčno radostjo bi ju zopet sprejelo enodušno vse sokolsko članstvo. Toda usoda je hotela drugače.
Brat starosta »Zveze slovanskega Sokolstva« in ČOS, dr. Scheiner je prav gotovo najmarkantnejša sokolska osebnost zadnjih desetletij ne samo med Čehoslovaki, marveč med Slovani vobče. Njegova življenska pot ga je povedla v sokolske vrste že v zorni mladosti. Bil je po vrsti telovadec in prednjak »Sokola Praškega«, njegov tajnik
še za časa fyrša, kasneje podstarosta m nato dolga desetletja njegov starešina. Pol ga je vodila do najvišjih sokoiskih funkcij skozi telovadnico. Šain se je prepričal o lepoti vaditeljskega poklica, sam izkusil m proučil, katera so ona sredstva, ki dajejo sokolskemu pokretu oni večno čili elan, oni vir neusahljive energije. Toda br. Scheiner je prestopil tudi ozke društvene meje in prevzel ob ustanovitvi ČOS tajništvo sokolske centralne organizacije in kasneje, po smrti prvega staroste br. dr. Podiipne-ga, je bil izvoljen za starosto.
In tedaj je planila na dan vsa ogromna energija brata dr. Scheinerja. Njegova parola ni bila ozka, ne, obsegala je vse Slo-vanstvo, vse prijatelje Slovanstva in pravega človečanstva. Predaleč bi zašli, da navajamo vse njegove uspehe. Vendar pa moramo podčrtati' nekaj dejstev, ki nam prikazujejo vse bogato sokolsko delovanje brata staroste. Navezal je neminljive stike s francoskimi gimnasti in omogočil tako So-kolstvu izhod v širni svet. Oedinil pa jo 1. 1908. vse slovansko Sokolstvo in Junake pod okriljem »Zveze slovanskega Sokolstva«. Njegovi napori, uvesti Sokolstvo v širno Rusijo, so bili kronani z uspehi; le vojni vihar in sledeči mu prevrat je začasno ukinil v Rusiji sokolsko delo. Ali naj omenimo vse dosedanje vsesokolske zlete? Njihov ogromni pomen pojmuje danes ne samo Sokolstvo, marveč vsa javnost. To niso bile samo revije sokolske sile, bili so tudi sestanki slovanskih voditeljev, gospodarski sestanki, snovanje načrtov za bodočnost, za osvobojenje.
Naposled vidimo dr. Scheinerja kot odličnega člana Mafije, ki je bila sistematično na delu, da dovrši osvobodilno delo celih pokolenj. Neizprosno je zatirala avstrijska policija dr. Scheinerja in druge, toda zmaga je bila že odločena. In baš br. starosti je bilo usojeno, da je v zgodovinskem trenutku prevzel poveljstvo nad mlado češkoslovaško vojsko in razvil v Pragi zastavo svobode ter odstranil zadnje vojaške poveljnike razpadle Avstrije. Po prevratu pa je posvetil zopet vse svoje siltie sposobnosti in energijo regeneraciji Sokolstva v svoji domovini in zopetni ustanovitvi »Zveze slovanskega Sokolstva«. Plodovi so se pokazali že 1921. leta na prvem povojnem zletu v Pragi, VIII. zlet leta
Cenjene kupce bivše tvrdke GRIČAR in MEJAČ, ki me cesto iščejo, obveščam, da je moj krojaški salon v ŠELENBURGOVI ULICI 6, L nadstropje (nasproti lokala bivše tvrdke).
JOSIP JEŽEK 71343
1926. pa je bila največja sokolska manifestacija slovanskega bratstva
In tako je bilo življenje br. dr. Scheinerja polno dela. ustvarjanja in uspehov Ako se je sedaj trenutno umaknil v zatišje, vendar budno spremlja utripanje sokolske energije in bo gotovo tudi nadalje s svojimi dragocenimi nasveti Sokolstvu stal ob strani. In ko ozdravi, ga bomo zopet pozdravili med nami z bratskim Na zdar. Zdravo, Czolom. Zdravejt
Prednjački tečaj zagorskega Sokola
se je začel v soboto 6. t. m. pod vodstvom br. Kluna. Predavanj in telovadnih ur se vedno udelež' impozantno število poslušalcev, odnosno gledalcev in ker bo tečai zaključen šele 21. t. m., je pričakovati ob tako živahnem sodelovanju lepih uspehov — V okviru tega tečaja je predaval v četr tek br. dr. Murnik o sokolski ideji. 0 priliki pozdrava po starosti br. Poljšaku, sta se oba spomnila 33 let nazaj, ko je prihajal br. Murnik kot prednjak, organizator in prijatelj med tedanjo peščico zagorskih Sokolov, katerih število se je do tega večera pod lastno streho skoro postoterilo. — Po teh uvodnih besedah je br. Murnik z nJemu lastno sugestivno silo, ki ima svoje žarišče v globokem prepričanju in utelešenju ideje, zbranemu mnogobrojnemu članstvu razčlenil idejo ter jo osvetlil z ozirom na telovadbo, ki koristi zdravju, ki je potrebna zlasti kmetu, kar je eklatantno dokazal Pokazal je korist telovadbe za narodno go spodarstvo, ker vzgaja voljo, goji samoza tajevanje, premagovanje, vztrajnost, disciplino, daje pobudo za pametno riskiranje. podaljšuje življenje, razvija inteligenco ln solidnost dela. Da je gibanje najboljša šola za inteligenco, je dokazoval na mnogih, iz življenja vzetih primerih. Ko je govoril o etiki, kar je zavzelo večino večera, se je dotaknil globokih filozofskih problemov, ki so in ki še gibljejo naše nazore o dobrem, plemenitem, to pa v izredno poljudnem, vsakomur razumljivem stilu. Pobijal Je Darvinovo teorijo z nešteto primeri iz zadružništva in medsebojne pomoči pri živalstvu. S tem se je dotaknil tudi Tyrševih nazorov na tej podlagi. Zahteva, da je treba gojiti duševne dobrine in podrediti si materijo, ki dela vse slabo v nas. Bodi dober, boljši, najboljši. Služi telesu kakor prijatelj, jahaj ga kakor vrag. Ljubi svoje ga bližnjega in pomagaj mu. ker pomagaš sebi, ker smo vsi vse, vesolistvo...
Do mala štiri ure je trajala beseda, k) je globoko dojmila do dvesto navzočih. Culi smo novo religijo. Takih večerov si želimo še in še.	Arni.
Sokolsko društvo Črna pri Prevaljah je imelo 6. t. m. svojo prvo akademijo Pred akademijo je imel starosta br Ko» gelnik govor o pomenu 1. decembra, a še posebej o nalogi sokolstva v naši državi po 6. januarju, nakar je novo članstvo po= ložilo zaobljubo in prejelo znake. Nasto« pila je ženska deca z Ijubkinv vajicami z ruticami na narodne pesmi, mnogo smeha je žel nastop moške dece na gredi in igri« ce ženske dece Poleg strumno izvedenih vaj moškega naraščaja in dobro podanih sestavkov z loki ženskega naraščaja, je najbolj imponirala telovadna humoreska »Ciciban«cicifuj«, ki jo je sestavil br Pri« slan in izvajala moška deca. Nad priča« kovanje pa so bile izvedene z vso elegan« co vaje na bradlji, manj posrečen je bil na= stop na drogu. Nastop je bil dobro orga« niziran in je treba disciplino in točno iz« vedbo programa še posebej naglasiti. Obisk je bil razveseljiv, moralni uspeh prav do« ber. Prav časten je bil poset bratskega društva Žerjav v krojih. Nastop mladega društva je pokazal, da je jedro vsakega sokolskega društva dober, discipliniran in res sokolski vaditeljski kader, ki pa ne sme le vežbati, ampak sporazumno s pro« svetarjem tudi vzgajati. Po akademiji je Miklavž, ki je bil prav hudomušen, obda« ril sokolsko deco, naraščaj, drugo mladež in odrasle.
Viniški Sokol je po dveletnem miro« vanju dne 23. novembra in ponovil 30. no« vembra ob dobri udeležbi uprizoril Med« vedovo igro »Star in mladi« v korist ga« silskemu društvu. Moralen in gmoten uspeh je bil obakrat prav dober. Zelo je uspela tudi proslava 1. decembra. 20 članov je priseglo. S prostimi vajami je prav dobro nastopila moška in ženska deca Sokol je ustanovil tudi tamburaški odsek, ki prav pridno vežba.
Sokol v Mokronoga. 22. m. m. je dramski odsek s svojo prvo igro v tej sezoni »Prababica« prav lepo dokazal, da more uprizoriti tudi težje igre z izrednim uspehom. Prijetno nas je presenetil povsem na novo urejen oder, z duhovito scenerijo. Občinstvo je s pozornostjo sledilo igri in živahno izražalo svoje zadovoljstvo. Povser> nas je osvojil stari Borutin s svojim nastopom. Kakor nas je osvajal Borutin s svojo naravnostjo in bil prepričevalen, tako nas je navdušil Jaromil s svojo duševno globino igre. Težke posameznosti vloge je glad so
ko prešel, podal je tip junaka in nam je zapustil željo, da bi ga še videli in slišali. Všeč nam je bila tudi Berta, ki je s svojo ljubko in nežno igro odlično podpirala igro svojega partnerja. — Od manjših vlog bi morali posebej omeniti mladega »vojaka«, ki bo v dobrih rokah režiserja gotovo postal nadpovprečen igralec. Ostali igralci so bili povsem na mestu in so mnogo pripomogli nivoju in uspehu igre. Veliko pozornost je vzbudilo dobro posrečeno maskiranie in lepe toalete. Drugi dan — v nedeljo so ponovili igro z istim uspehom in tudi pri zelo veliki udeležbi občinstva. Dramskemu odseku čestitamo in želimo, da nam kmalu zopet nudi tak oderski užitek.
Sokol na Koprivn/ku ie bil ustanovljen že 16. nov. Br. starešina in tajnik kranjske župe sta zboru osebno prisostvovala z zastopniki Sokola v Boh. Bistrici in sta zboro-valcein pojasnila pomen in organizacijo Sokolstva. Društvu je priglašenih okoli 70 članov. Razmere v kraju so izredno težke. Kraj leži na višini 10.'I0 m — skoro bliže je Triglavu nego Boh. Bistrici. V mrzlem podnebju morejo, uspevati le redke kulturne rastline, ki služijo prebivalstvu za hrano. Zaslužek pri lesu — ie pičel in — težko zaslužen. Poti v dolino so razdrapane in strme, tako so živa muka i za voznika i za živino. Sokol hoče podpreti kulturna stremljenja in pritegniti v svoje okrilje vsakogar, ki hoče gojiti telo in oplemenititi duha. Društvu je nujno potreben vsaj preprost dom. Članstvo in ostalo prebivalstvo bo po svoiih močeh pomagalo, vendar bo to premalo. Zato se priporočamo vsem odločujočim činiteljem za pomoč. Ko bo dograjen dom, bo koprivniški Sokol postal središče tukajšnjega kulturnega življenja,. ž—ka
Beograjsko vseučiliiko dijaštvo
Beograd, 11. decembra
V Ljubljani z njenimi 60.000 prebivalci mora tujec, ki prihaja v mesto, pač Kmalu opaziti, da je mesto sedež višji učilišč, ker bi drugače ne srečaval toliko odraslejše mladine po mestnih ulicah, zlasti pa ne v opoldanskih urah in pod večer, ko napolnijo »promenado« skoroda sami vseučilišč-niki. Ni ne nekdanjih čepic in ne trakov, toda vidiš mu po vsem njegovem vedenju, da je sin almae matris.
Drugače je že v Zagrebu, kjer vseučiii-ško dijaštvo, izvzemši seveda najbližji okoliš vseučilišča, že precej izginja med ostalim občinstvom. V Beogradu pa spoznaš vseučiliščnega dijaka edinole še pred vseučiliščem. Vsepovsod drugod po mestu je izginil popolnoma in na večerni promenadi v knez Mihajlovi ga prav nič ne razlikuje od ostalega šetajočega občinstva. In kar je treba pripomniti še prav posebej: v Beogradu promenada vobče ni zbirališče vseučiliščnega dijaštva, zlasti pa ne tistega, ki dejanski — študira.
Razlika med dijaštvom samim gotovo ni nikjer, niti v Zagrebu niti v Ljubljani, da ne omenjam obeh fakultet v Subotici ia Skoplju, tako velika, kakor je v Beogradu. Neke siednje vrste dijaštva tu menda sploh ni. Mislim namreč v gmotnem oziru, tako da bi namreč živelo nekako na tak način, kakor je v nekdanjih časih živela večina našega slovenskega dijaštva na nemških univerzah. Kaka štipendijica in majhna podpora od doma, pa se je dobro izhajalo. Bilo je za stanovanje in hrano, tudi za kak »krok« drugače pa v društvu pri društvenih prireditvah, tu pa tam Kak spopad z Nemci, na univerzo pa k predavanjem, ali pa tudi ne, in pa v knjižnico. Takega visokošolskega življenja v Beogradu ni in ga ni, ker tudi takih dijakov menda ni. Kar jih je dobro preskrbljenih, domačinov in provmcijalcev, žive svoje posebno življenje, večinoma v družini, pri sorodstvu ali rodbinskih znancih in se prav malo družijo z onimi, ki bi jia najlažje, seveda brez očitka ali podcenjevanja, aa-zvali »misera plebs«. Kvečjemu se videvajo drug poleg drugega na predavanjih in dijaških zborih Da bi tudi ti posebneži zahajali v novo ustanovljeni dijaški klub, ki se imenitno opremljen nahaja v poslopju uradniške zadruge v Poincarejevi ulici, je pač popolnoma izključeno, ker je tu vse prefino, vse prebogato zanje.
Večina ubožnejših dijakov stanuje v Dijaškem domu visoko gori na ulici Kralja Aleksandra, kjer je dobro preskrbljeno zanje. Marsikateri med njimi pa se p-eživ-tja tako, da se muči s poučevanjem dveh treh paglavcev, za kar ima pri družini hrano in stanovanje. Najdejo se pa med njimi tudi fantje, ki nikakor nočejo živeti od take »miloščine«, temveč so ce postavili popolnoma na lastne noge. fako sta si dva taka možaka, katerih eden pa j-i še gimnazijec, ustanovila v Topčideru oziroma Košutnjaku majhen kiosk, katerem prodajata slaščice in brezalkoholne pijače.
Poleti se jima godi še precej dobro, ker imata dovolj obiskovalcev, toda pozimi jima pa trda prede, če si nista v boljših časih dovolj prihranila za slabše. Kakih 50 visokošolcev pa se ukvarja s prodajo rme-ka. Imajo svoje dobavitelje na kmetih, ki jim na vse zgodaj zjutraj privažajo mleko v mesto, oni pa potem z vrčem in merico od hiše do hiše, od nadstropja do nadstropja. Večinoma imajo svoje stalne odjemalce, ki se jim ne izneverijo, ker prodajajo fantje zajamčeno sterilizirano mleko, torej zanesljivo zdravo.
Društvenega življenja je med beograjskimi visokošolskim dijaštvom malo. Ako se izvzame »Pobratimstvo«. ki predstavlja na zunaj dijaštvo beograjskega vseučilišča, skoraj ni drugih pomembnejših društev. Posamezne stroke imajo pač svoje klube in s tem je opravljeno vse. Takega društvenega in družabnega življenja, kakor ga je gojilo naše dijaštvo svoječasno na vseučilišču, tu ni.
Priznati pa je treba, da oeograjsko dijaštvo zelo pridno obiskuje narodno knjižnico in to še prav posebej pred izpiti. Skoraj bi se moglo reči, da večina dijaštva študira v knjižnici, in mislim, da mi ni treba praviti še posebej, da je obisk knjižnice posebno v zimskem semestru zelo močan: v knjižnici je toplo, kar doma le prevečkrat ni.
O kakih dijaških izgredih nočnih neslanih šalah in podobnem v Beogradu ne ču-ješ nikdar. Nekaj pa je, kar se je že ne-kolikokrat ostro obsojalo, namreč dejstvo, da hoče dijaštvo, in ne morda tisto, ki prodaja mleko ali se muči s poučevanjem, po vsej sili brezplačno prisostvovati koncertom, ki jih razni umetniki prirejajo v vseučiliški dvorani. Ob takih prilikah je že ponovno prišlo do mučnih prizorov, ki motili prireditev.
Šport
Ilirija : Rapid (Maribor)
ijanes, ob 14.30 na igrišču Ilirije Si. Ilirija bo igrala danes popoldne z mariborskim Rapidom. Ker je zabrana igrai ja Iliriji Še vedno v veljav: se bo vr* šila tudi ta tekma kot nejavna, brez vstop* nine in samo za člane ter po članih uve* dene prijatelje obeh klubov. Rapid pasto* p, v svoji najboljši postavi mocnejs, kot jo i, .mel za prvenstvene tekme, v katerih nekateri igralci zaradi zabrane niso smeh nastopi i in sicer: Herman*Barlovič, Flack (Kurzmann) * Seiffert, Brockl, Golinar* Schniid, Pišof. Klippstatter. Heller, Venko. Tud. Ilirija bo nastopila kompletna
Atletiki : Železničar
Danes bo nastop 1 v Celju pokalni pr* vak Maribora SK Železničar, ki je zas uze* no zmagal v pokalni tekmi nad Ijubljan* skim Primorjem. Njegov nasprotnik so celjski Atletiki, ki so baš v zadnjem času dosegli izvrstne rezultate ter se kvalifi* c rali za finalista v pokalnem tekmovanju celjskega okrožja.	...
Za to tekmo, ki bo najbrž zaključila letošnjo sezono, vlada v Celju veliko za* nimanje. Tekma se bo odigrala na igrišču Atletikov pri Skalni kleti.
Razmah zimskega športa na Jesenicah
Ni še dolgo tega, ko so Jeseničani vedno s strahom pričakovali zime in si želel: čim manj mraza in snega. Pa danes? Mladina komaj čaka, da zapade sneg, se oprta s smučmi in odrine v gore, ki so v beli zimski odeji še mnogo lepše kot v poletju. Vsa jeseniška mladina je po zimi na »dilcah«, če jih že ima; ako iih dosedaj ni imela, jih je pa prinesel Miklavž. Ostalim so dobrodošle tudi »dilce« starega soda. Pa tudi starejši Jeseničani so se že zelo sprijaznili z smučmi in sankami, samo z razliko, da gojijo zimski šport bolj zmerno kot pa njih mlajši tovariši.
Kako zelo se razširja pri nas zimski šport, bodo našim čitateljem predočile naslednje vrstice. Na Jesenicah imamo poleg sokolskega srouškega odseka še tri športne klube, ki intenzivno gojijo smučanje in sankanje. Vsem pa v tem pogledu prednjači SK »Bratstvo«, ki ima včlanjenih že preko 60 verificiranih smučarjev, med njimi že prav lepo število dobrih tekmovalcev. V kako agilnih in sposobnih rokah je vodstvo kluba, dokazuje njegovo nad vse požrtvovalno delo. Lani je bila zgrajena smuška skakalnica, ki je stala 10.000 Din. Ta denar so člani nabrali med seboj in pri uglednih Jeseničanih; delo so izvršili v "prostem času s kulukom. Letošnjo jesen pa so vrli člani lepo preuredili in opremili navadno pastirsko kočo visoko gori na Pustovi planini pod Kočno ter si jo uredili v prav luksuzno zimsko zatočišče, ki čaka na svoje stanovalce. Vsako nedeljo v zadnjih mesecih so pohiteli člani kluba, ki so tesarji, mizarji, ključavničarji in pleskarji, gori na Pustovo planino in so si tekom časa uredili svoj mali planinski dom, odkoder bodo lahko delali smuške izlete po bližnjih vrhovih Karavank.
Ves trud in požrtvovalnost mladine je venčan z uspehom. Mladina «e vidoma odteguje pijančevanju in kvartanju po gostilnah. živi v zavesti, da za njo ni lepšega užitka kot izleti v lepo zimsko naravo, v prekrasni gorski svet, odet v kristalno čisto zimsko odejo, želimo pa pri tem samo eno in to, da bi se manj tekmovalo in več smučala v pravem pomenu besede ter prirejalo izlete v krasno zimsko naravo. Tekmovali naj bi samo najboljši, najvztrajnejši in popolnoma zdravi smučarji. Toda tudi ti naj bi ne pretiravali, ker bodo šli njihovi napori na škodo zdravja in forme.
Organizacija smučarjev-
akademikov
V	sredo 10. t. m. ob 18. uri je bil v sobi št 90 na univerzi sklican sestanek vseh smučarjev akademikov. Z akademsk m četrtom je ob obilni udeležbi otvoril sejo predsednik pripravljalnega odbora in ob* enem podpredsednik »Pobratimstva« save* za jugoslovenskih akademikov, tov. cand. iur. Iskra
Po interesantnem uvodnem govoru, v ka* terem je pojasnil namen sestanka, se je po duhoviti debati tov dr KI nca, asisten* ta na medicinski fakulteti in tov cand ing Gostiše izbralo dolgovezno ime: Aka> demska smučarska organizacija, sekcija propagandnega odseka »Pobratimstva« sa* veza jugoslov akademikov! Vsak aka* dem k je lahko član kateregakoli smučar* skega društva kot član smučarske sekcije »Pobratimstva«. pa bo tekmoval na izbir* nih univerzitetnih tekmah, ki se bodo vr* šile na vseh treh univerzah, v Ljubljani. Beogradu in Zagrebu, in na prvenstveni akademski tekmi vse države. Iz najboliš h pa se bo sestavila ekipa, ki bo zastopala državne barve na mednarodnih akadem* sk h smučarskih prireditvah. Tako bodo šli letošnji prvaki z državno podporo na mednarodne vseučibške tekme v Karpate, da povzdignejo renome jugoslovenskih akadem kov. Na neakademskih tekmah pa bo vsak akademik*tekmovalec zastopal barve kluba, v katerem je dosedaj vpisan, in je od njega deležen mnogih ugodnosti.
V	nadaljnem je bilo sklenjeno, da se osnuje organizacija, ki se bo postopoma razširila in razpredla po vseh treh jugoslo* venskih univerzah. Prirejala bo — kakor rečeno — akademska smučarska prvem stva. osnovala bo tečaje za novince, organi z rala skupne izlete akademikov gojila družabnost in zastopala vse interese svo* jih smučarjev, tu in v inozemstvu. Po vzgledu zapadnih držav, kjer je šport na univerzah že ukoreninjen (oxfordske ve* slaške tekme so svetovna prireditev) se bo s časom preosnovala v samostojen »Aka* demski smučarski klub.«	Z. Z.
Mednarodna zimskosportna prireditev v Bohinju. Za prireditev, ki se bo vršila koncem januarja v Bohinju, se je vršil t četrtek v Ljubljani sestanek v navzočno* sti bohinjskih interesentov, ki so prišli pod vodstvom b striškega župana g. Ma* vriča. Na seji se je razpravljalo o najvaž* nejših vprašanjih glede prired;ive. Prouči* la se je možnost nastanitve večjega števi* la gostov, pri čemer se je ugotovilo, d.<i je mogoče v bohinjskih vaseh nastanili 1500 gostov, ki bodo razdeljen' na hotele, g^stlne. penzijone ir. deloma na snažne k .iečke sobe. ki jih bodo pripravili Bo* hinjci pod nadzorstvom posebne komisije.
Poudarjalo se je načelo, da bodo določe* ne prav nizke cene, ki bodo v zvezi z ve» hko pozornostjo do gostov nadomestile zunanji blesk, ki ga Bohinj in naši kraji sploh ne morejo auditi. Tako se bo tem bolj opazila krasota Bohinja v zimi. Za tujce bodo določene pavšalne cene za do* bo 14 dni, 7, 6, 5, 4, 3 in 2 dni tako da bo lahko vsakdo skupno s sobo plačal tudi zn žano ^eno za prehrano in bo imel vse urejeno in zasigurano Vse sobe so stav* Ijene JZSS na razpolago ter jih bo odda* jal samo »Putnik« v Ljubljani, ki bo otvo* ril od 20. januarja dalje v Bohinju na ko* lodvoru stanovanjski urad s podružnico pri Sv. Janezu. Dalje bo v Bohinju za ča* sa prireditve pomnožen avtobusni promet z enotno določenimi maksimalnimi cena* mi, ki jih ne bo smel nihče prekoračiti, in sicer za omnibuse, sani in preprosta pre« vozna sredstva. Za prehrano in sobe bo» do lokali razporejeni v razrede, cene pa bodo vidno označene, da ne bo pr tožb
V	Bohinju samem bodo na razpolago do* mačini, ki bodo dajali tujcem vse infor« macije in jim služili za vodnike. Na jeze* ru bo pripravljena drsalna ploskev (40 >. 40 m) z zrcalnim ledom; razen tega bo oskrbovano tudi drsal šče pri Sv Janezu Vsi hoteli bodo obratovali že za Božič; za časa prireditev bo število kurljivih sob znatno pomnoženo Po razpoloženju do. rračinov je lahko sklepati, da bo priredi* tev popolnoma uspela tn omejitev na Bo* h nj sam ne bo v nobenem oziru ovirala prvotno izdelanega načrta.
Smuške tečaje na Pohorju priredi ob božičnih prazn kih zimskosportni odsek SPD in sicer za začetnike pri Mariborski koči pod vodstvom inž. Rungaldiera in po* ročnika Ogorelca; za izvežbane smučarje pa pri Klopnem vrhu, vadi savezni nastav* nik Tavčar iz Ljubljane. Celodnevna pre* hrana pri Mariborski koči in Klopnem vr* hu 30 Din, prijavnma 30 Din t Prijave spre* jema do 23. t. m. Medo Bureš v Vetnnj* ski ulici in Franjo Majer na Glavnem trgu Po dosedanjih vremenskih poročilih bomo imeli letos za Božič najbrž krasno smuko, tako da bo prišel vsak udeleženec na svoj račun. Vsi, ki se nameravajo kakega te* čaja udeležiti, naj se pravočasno pr javi* jo, da jim lahko vse potrebno preskrbimo
Službeno iz LNP V smislu dogovora med prizadetima kluboma se danes v ne* deljo 14. t. m. odigra f nalna pokalna tek* ma v Celju med Atletiki in SK Železničar* jem iz Maribora. Pooblašča se MO v Ce* lju, Ja prireditev izvede v redu in cim* prej pošlje tozadevno ^oročiio SZNS se naproša, da delegira sodnika. Predsedstvo
LNP
SK Jadran. Danes ob 12.30 naj bodo v Garderobi na igrišču Ilirije sledeči igrači: Logar. Stener, Brcar, Kos. Kosmač, Kotar. Oven. Zaje, Kern. Zadel, Benedetič. Igra se trening tekma z rez Ilirije.
TSK Slovan bo imel v torek 18. t. m ob 19 v telovadnici na Poljanski cesti (II drž gim.) sestanek in prvi trening vseh nogometašev in težkoatletov. Pozivajo se vsi igralci in ostalo redno članstvo, da pride" polnoštev.lno v telovadnico. — iaj*
n'k" Koturaški Savez kraljevine Jugoslavb ie Triglavski pododbor v Ljubljani, bo imel svoj redni letni občni zbor v nedeljo clne 21. dec. t. 1. ob 9 dopoldne v hotelu »Miklič«. — Upravni odbor.
Plavalni šport in »rumena nevarnost«
v dneh, ko pri nas plavalni šport počiva, čitamo vsak dan vesti o silnem razmahu KTga zavzema v onih srečnih deželah, K, imajo na razpolago morda več kot dovolj Se da Sa goje tudi v zimskem času imajo predpisom odgovarjajoče zim
SkNeSnep.avalni spor t je v polnemraz-m;hu _ rekord za rekordom pada O Madžarih smo slišali, da so preteklo nedeljo Prilikom otvoritve novega zimskega kopa Uščana Margaretinem otoku v Budimpe šte brez svoje »zvezde« dr Baranya ki s pravom nosi naziv .najhitrejšega plavača Evrope« sigurno porazili v dvomatehuAvstrijce. ki so tudi teden dni prej imeli veliko mednarodno tekmovanje na Dunaju, kier so padali rekordi..
Taris fenomenaini francoski sprmter jc v veliki formi, v Nemčiji se kar štirje sam pijoni- Schvarz. Kop<pen, VVittenberg m Kiinniger trudijo vreči Rademacherjev evropski rekord na 200 m prsno (2:48), ki se pa tudi Rademacher sam resno trudi, da ea izboljša -Evropski narodi se skrbno n vestno pripravljajo na olimpijado 1. 1932.
na Los Angeles
Istočasno pa prihajajo v Evropo vznemirjajoče vesti, ki skoro mejijo na neverjetnost: prihajajo iz Amerike, prihajajo iz Pacifika, prihajajo iz dežele vzhajajočega solnca. iz Japonske
Hollywood Athletic Club si je v poletni sezoni s precejšnjo sigurnostjo priboril ameriško plavalno prvenstvo
V	zadnjem času je silno pojačal svoje vrste s pridobitvijo mlade zvezde s hawaj skega otočja, feaomenalnega a!!-round pla vača Maiola Kalili, ki je v prvenstvu sigurno porazil ameriškega rekorderja, znanega Crabbe-a in zasedel celo vrsto drugih mest — Komaj pa je njegova zvezda zasijala, so jo že zatemnila poročila o fenomenalnih uspehih njegovega mlajšega brata, 17-let-nega Mamuella KaliM-ja, člana Hui-Makam v Honohihi, k:i je vzbudil občudovanje vsega sveta s svojimi rezultati v progah prostega stila. Absolviral je 400 m v 4:534 (svet. rekord 4:53), 800 m v 10:15.6 (svet. rekord 10:15.8) m, 100 m v 59.6.
Kader ameriških sprinterjev stalno narašča, z vsakim dnem bolj so ogroženi svetovni rekordi Weissmiillerja in Arne Bor-ga, rekordi, ki so se svojčas zdeli nedosegljivi ..
kiju* temu Amerikanci diso, ali pa v najkrajšem času nd bodo več sigurni svoje hege.omije v plavalnem športu Morda ne bo trajalo dolgo, ko bo center svetovnega plavalnega športa rdpotoval daleč na vzhod: žilavi rumena narod japonski bo uveljavil svojo besedo po svetu.
Ni še dolgo, kar je prvikrat odjeknilo v svetu ime japonskega naroda, ko je svet postal pozoren na rezultate Takaishi-eve. Pa se je pojavil še Tsurata. ki je v izvrstnem času 2:45 izboljšal Rademacherjev svetovni rekord na 200 m prs-no in napravil konec dolgoletnemu absolutnemu gosipod-stvu Nemcev na tej progi. — Mladi, komaj 15-letni M a,kino je nrvi za Ame Borgom. U je v sprlntu nalSOO m prišel s časom 19: 35.4 pod marko 20 minut in se onasno približal svetovnemu rekordu (19:07). pri čemer je na 1000 m izboljšal sve<t. rekord od 13:02.0 na 12:57.4.
Pred nedavnim časom so se v 50 m dolgem bazenu v Tokiu vršila visokošolska prvenstva. Tu doseženi uspehi potrjujejo vse nade, ki jih vzbuja japonski plavalni šport Navedem samo nekaj rezultatov:
50 m prosto Takahasi v 26.8, 4X50 m prosto moštvo Waseda Univerze v postavi; Mori, Salagami, Miyamoto, Takahasi 1:49, (jugoslov. jun. rekord 2:03.2) 4X200 m prosto Meiji-Univerza (Yasuda, Mraki, Ta-kemura, Sata) v 9:37.4, kar prav malo zaostaja za svetovnim rekordom, ki ga drži
madžarska državna reprezentanca.	|
Vse kaže, da bo v plavanju šlo zares. V 1 sprintu med Madžari, Tarls-om, Amerikanci ln Japonci, v prsnem plavanju med Nemci, Tsuruto Ln Filipincem Ildefonsom; tudi Leonard Spince, brat znanega Wilter Spenceja bo imel tu besedo!
Amerika — Filipini — Evroipa ali Japonska? Velika bo ta borba narodov, borba kontinentov, borba plemen. Že danes je , svet v grozničavem pričakovanju njenega i izida.	B. K.
DOMAČE VESTI
(Nadaljevanje z osme strani)
Iz Krškega
jjr_ Proslava 17. decembra se bo na posebno svečan način vršila v krški osnovni in meščanski šoli.
kr— Požar v Drnovem. V petek okrog 2. zjutraj je zagorelo pri posestniei Mariji Račičevi na Drnovem Sosedje, ki so v noči opazili ogenj na strehi, so alarmirali takoj vso vas in se požurili k gašenju. Posrečilo se jim je ogenj udušiti in je škoda malenkostna, ker le pregorelo le tramovje in sredina strehe okros dimnika. V nasprotnem primeru bi ouenj gotovo upepelil hišo in bi se gotovo razširil na sosednja, s slamo krita poslopja.
kr— Nesreča. Pri skoku z voza je priletel nesrečno na tla Anton Voglar iz Selc in se mu je prelomila leva roka v podleht-iu.
kr— Čuden ptic. V petek opoldne je hitelo vse na Krško polje, da na lastne oči vidi aeroplan, ki se je spustil na tla. Redkega gosta je ogledovalo nekaj sto oči, ki so "zadovoljno mežikale, videč, da imamo tudi mi take zračne velikane. Veselja pa ]e bilo kmalu konec, ker se je aeroplan čez dobre pol ure dvignil elegantno v zrak ln nato odletel proti severu.
Iz Radeč
ra— Dovoljenje za otvoritev obrtne nadaljevalne šole smo dobili. Čez 60 obrtn.škib in trgovskih vajencev bo deležnih te prepo-trebne šole. Potrebujemo še samo strokovnega učitelja Upamo, da nam ga pošljejo saj z novim letom, ker je vse pripravljeno za otvoritev
ra— Z našim postajališčem smo sicer prav zadovoljni, vendar pa bi nas prav prijetno iznenadilo, če bi bila razsvetljava električna. Ker imamo električno napeljavo pred nosom, ne bi bili stroški menda previsoki.
Iz Laškega
I— Predavanje. Dane3 bo predaval na inicijativo tukajšnje krajevne skupine DRN ob 9.30 v lovski sobi hotela Henke poddirektor Pokojninskega zavoda v Ljuo-ljani g. dr. Janko Vrančic o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev. Interesenti vabljeni!
Iz Trbovelj
t— Za božičnico revni deci so darovali: Franc Slamič (Ljubljana) 11 kg prekaiene slanine, podjetje Dukič in drug 100 Din, banska uprava 500 Din, slikar Tausel 100 Din, neimenovani iz Trbovelj 100 Din, dama iz Maribora (koroški kolod.) 100 Din, 1. C. Mayer (Ljubljana) 5 parov nogavic m ti srajc. Plemenitim darovalcem najlepša hvala! Darila sprejema podružnica »Jutra* v Trbovljah in predsednik CMD g. Jože Letnik, Trbovlje I.
t— Huda nesreča pri deln. Delavec Karel Bregar, zaposlen pri podjetju Dukič ln drug, je prišel z roko med kolesje bagra in mu je odtrgalo vse prste in del dlani na roki. Poškodba je zelo huda. Prvo pomoč mu je nudil v ambulanci g. dr. Jenšterle, nakar je bil oddan v bolnico bratovske skladu ice.
t— Zahvala. Delavki Mariji Šmidovi, ki ima 4 nepreskrbljene otroke, je daroval trgovec g. Karel Zupane za 161.50 Din živil. za kar se mu omenjena najsrčneje zahvaljuje.
t— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes ob 4., 6 in 8 zvočno opereto »Valček ljubezni« z Lilliano Harvejevo in Willijem Fritschem.
Iz Braslovč
br— Sokol na Polzeli je v nedeljo 30. novembra prav lepo proslavil narodni tožnik v sokolski dvorani. Br. starosta g. dr. červinka je pozdravil navzoče, nakar je l r. podstarosta šolski upravitelj na Pobeli Sotler raztolmačil pomen narodnega praznika. Sledil je pester program, ki je bil lepo podan. Na praznik se je Sokol udeležil slavnostne maše.
br— Smrtna kosa. Te dni je preminila gdč. Marija Vodlakova, po domače Vrba-nova iz Gornjih Gorč. Stara je bila š->le 38 let. — Na Polzeli je umrla na porodu ga. Tavčarjeva, soproga posestnika in monterja. — žalujočim sožal je!
br— Izprememba posesti. Stanovanjsko poslopje z vrtom je kupil g. Martin Navrž-nik, železniški uradnik iz Dravograda, cd g. Franca Uratnika, posestnika na Polzeli.
br— Dar. Na proslavi državnega praznika se je nabralo za božičnico braslovški deci 195 Din. Darovalcem hvala!
br_ Sleparstvo. Na banovinski cesti iz
Šmarnega ob Paki proti Mozirju je prevzel v podnajem gradnjo škarpe v Soteski Vin* ko Škarabon, po rodu iz Prmorske. Imel ie 20 delavcev, za katere je prejeiml pred* ujme, izplačeval jih pa ni, temveč zaprav* ljal denar na lahkomiselni način. Tako je delavce oškodovil okrog 8000 Din. Ko pa so mu tla postajala prevroča, je pobegnil, in sicer najbrž v Italijo. Čudno ie, da je bilo oddano delo v podnajem brez vse
kavcije.	. . ,
br— Zastrupljanje psov. V trgu m okolici je bilo že 6 primerov zastrupljanja psov z neznanim močnim strupom. Našel se je sedaj tudi pred meseci izginuli ^.vrstno dresirani pes, last gospe Malingarje-ve. Ležal je v Rojnikovi opekami v vodi. Vsi znaki kažejo, da je bil prav tako zastrupljen.
Iz Filštanja
pl_ Zborovanje učlteljstva za kozjanski okraj se je vršilo v soboto 6. t. m. v dvorani g. Andreja Kolarja v Lesičnem. Poleg tekočih stanovskih zadev je sklepalo učiteljstvo tudi o ponovni izdaji »Zbirke bajeslovnih črtic«, katero je izdalo 1. 1903. takratno Učiteljsko društvo za kozjanski, brežiški in sevniški okraj. Ker pa to delo ne ustreza več današnjim razmeram, vendar pa je za domoznanski pouk velike važnosti, je sklenilo učiteljstvo izdati novo. Želeti bi bilo. da se loti tudi učiteljstvo šmarskega okraja tega d$la in da podpre to važno akcijo.
pl— Igra »Užltkarji«, je uspela doma kakor tudi v Kozjem v splošno zadovoljstvo občinstva. Mnogo manj pa je zadovoljna društvena blagajna, na katero je tudi vplivala splošna gospodarska kriza.
Od Sv. Lovrenca na Pohorju
Ip— Sokol vabi članstvo in ostalo prebivalstvo, da se v čim večjem številu udeleži slavnostne maše ob priliki rojst* nega dne Nj Vel kralja.
lp— V šolski telovadnici, kjer ima tudi Sokol svoje redne telovadne ure, so napra* vili nova tla. Velike zasluge si je stekel pri tem krajevni šolski odbor, prav po* sebno .pa še šolski upraviteli g Stanko Lavrič. župan g. Maks Lampreht in trški župan g. Pušnjak.
Iz Ptuja
j— Prihodnje gostovanje mariborske«*« gledališča v Ptuju bo v ponedeljek, 15. tm. Uprizorila se bo Audranova opereta »Lut* ka«, ki jo prištevajo h klasičnim operetam. Ta opereta, ki je ena najboljših maribor* skih letošnjih operetnih uprizoritev, se od* likuje po nad vse zabavnem dejanju ter prisrčni in melodiiozm muziki Režira g. Trbuhovič, dirigira g Herzog Naslovno partijo bo pela gdč Udovičeva.
Preobrat v trajnih ondula-cljah! Senzacija dneva!
Edini neškodljivi aparat za trajno ondu-lacijo, kateri v vseh modernih zahtevah
popolnoma odgovarja. Ena trajna ondulacija v 1% uri! Solidno
postrežbo nudi samo
Frizerski salon „LUIZA"
za dame in gospode	17283
PTUJ, Slovenski trg št. 14.
j— Smrtna kosa. V četrtek zjutraj ie umrla gospa Amalija Švajgerjeva, žena agilnega delavca pri Narodni strokovni zvezi. Žalujoči rodbini naše sožalje, po* kojnici pa blag spomin!
Iz Konjic
nj— Proračun. Na trški občini je razglašen načrt proračuna za bodoče leto. Proračunska seja bo najbrž še pred božičem.
nj— Zveza kulturnih društev iz Maribora priredi 21. t. m. v telovadnici deške osnovne šole v Konjicah celodnevni gospodarski tečaj, ki se prične ob 9. zjutraj. Predavali bodo strokovnjaki iz vseh panog gospodarstva, zlasti o uporabi umetnih gnojil in o sadjarstvu. Predvajal se bo tudi poučni film. Vstopnine ne bo nobene. Pri-nj— Sokol Konjice priredi 16. t. m. v pros'avo rojstnega dne Nj Vel kralja v dvorani Narodnega doma družabni večer s predavanjem o pomenu Sokolstva. Osta* 1<* točke sporeda bo izpopolnil društven' orkester. Dne 17 t m pa se ima vse službe prosto sokolsko članstvo udeležiti službe božje v civilni obleki z znaki.
nj— Sokolske prireditve. V soboto, 6. t. m. in v nedeljo je igrala sokolska deca 2ol-nirjevo igrico ^Grudica« pod vodstvom sestre Režabekove. Igrica je bila izredno dobro podana. K dobremu uspehu so pripomogli tudi sestra Pernatova in brata Schell in Wagner. V nedeljo se je vršil celodnevni vaditeljski tečaj za deco in naraščaj. Vodil ga je župni delegat iz Maribora br. Lav-renčič. Tečaju so prisostvovala vsa društva iz Draviniske doline.
ni— Smrtna kosa. V Žrečah pri Konjicah je umrl g. Simon Vidmar, bivši posest* nik in sodni cenilec. Blag mu spomirf? Novice iz hrastniške kotline.
Iz Slovenske Bistrice
sb— Domovinstvo so st pridobili v Slovenski Bistrici na zadnji seji občinskega odbora: gospa Olga Omerzova, vdova ar-tiljerijskega oficirja, krojač Štefan Keile, služkinja Marjeta Stupanova in kuharica Marija Tirgučanova.
sb— Zadnji letošnji kramarski in živinski sejem bo v ponedeljek 5. t. m. Ker so prazniki pred durmi, si trgovci lahko obetajo dobrih kupčij.
Iz Ruš
ru— Ljudska knjižnica se je preselila iz šole v društvene prostore Sokolskega do* ma. Knjižnica je na novo urejena in je pomnožena z novimi knjigam . Izpcsoiuje* jo se vsako nedeljo od 8. do 11 dopoldne.
ru— Proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja priredi šolska mladina v sredo 17. t. m. po cerkvenem opravilu v Sokolskem domu.
ru— Premestitev. Na novo službeno me* sto v Dobje pri Celju je odšel učitelj go* spod Milan Kocuvan.
ru— Telovadne vaje za članstvo pred* njačkega zbora se bodo vršile pod vod* stvom br. Vrunča vsak ponedeljek in če* trtek od 21 do 22. v telovadnic:
ru_ Silvestrov večer priredi ruški Sokol na starega leta v vseh prostorih Sokolskega doma.
Iz Šoštanja
št— Proračun občične Šoštanj mesto za leto 1931. je sestavljen in razgrnjen na vooglei' do vštetega ponedeljka 22. t. m. Proračun okrainega zastopa za leto 1931. določa za pokritje 853.17365 Din okrajne doki'"de v izmeri 54 odstotkov. Doktede se bodo pobirale od zgradarine. pr:dobni* ne, rentnega. uslužbenskega in družbenega
§t_ Čuda svetovja bodo predmet zani*
mivega predavanja v torek 16 t m v dvo* rini Zadružnega doma ob 20. Predaval bo strokovni učitelj tuka;šnje meščanske šo* le g. Ivan Theuerschuh.
št_ Te'ovadna akademija Sokola bo da*
nes popoldne ob pol 16. Posetimo jo!
št— Pridobitev za prebivalstvo ša'eške doline pomeni io vsekakor naimoderneiši rparat; za zd™v'''enje z višmskim soln* ^em, diatermijo, tonizatorjem, z žarnico
»Hala«, s katerimi je opremil svojo o rdi* nacijo tukajšnji okrožni zdravniK g. dr. Korun. Posebne važnosti je pa rentgenski aparat, kajti doslej smo morali v oddalje* na večja mesta, če smo se hoteli posluže* vati tega modernega sredstva novodobne medicine.
Iz Slovenjgradca
sg— Leča osnovne šole uprizori v nedeljo 21. t. m. popoldne v dvorani Sokolskega doma mladinsko igro »Desetnik in siro-ticat. Ker je čisti dobiček namenjen za obdarovanje ubogih šolskih otrok ob božičnih praznikih, bo igra gotovo oašla pri občinstvu primernega odziva.
sg — Nezgoda otroka. Triletna Antonija Kramlakova, posestnikova hčerkica iz Ribnice, je med igro tako nesrečno padla s hodnika po stopnicah, da si je zlomila desno nogo. Morala je v tukajšnjo bolnico.
sg— Umrljivost. V javni bolnici so umrli Karel Akerman, 61 let, delavec iz Misli-nja; Marija Vasletova, 25 iet, šivilja iz Dravograda; Elizabeta Garupretova, 71 let, dninarica iz Starega trga; Peter Lai.lt, 70 let, prevžitkar iz št. Janža: Katarina Gornjakova, 76 let, občinska reva s Pake; Josip Marolt, 38 let, delavec, ki se je svoječasno ponesrečil v kamnolomu okrajnega cestnega odbora pri Sv. Antonu na Mohorju; Klavdij Zatkovič, 10 let, iz Slovenjgradca.
sg— Padec iz prvega nadstropja. Krojaška učenka pri gosp. Grasseliju, Nežka Močnikova, je po nesrečnem naključju padla iz hodnika prvega nadstropja na dvorišče in sizlomila ključno kost v rami.
Iz Marenberga
mb— Božičmca za eco iz Marenberga in sosednjih občin. Te dni je sklical za* radi bož čnice revni dec sestanek g. Čer* ček, predstojnik tukajšnjega sodišča. Se« strnka so se udeležili zastopniki humani* tarnih društev, domače in sosednih občin in šolsko upraviteljstvo. Prejšnja leta je priredilo božičnico Kolo jugoslovensk h se* ster v zvezi z državno zaščito dece, letos pa so se pritegnila k akciji tudi ostala dru* štva in občine, da bo božičnica uspela čim lepše.
mb— Nameščenje. Na tukajšnjo osnov* no šolo je bila nameščena učitelj ca gdč. Ela Majcenova, ki je prej službovala pri Sv. Juriju ob ŠčaVnici.
mb— Nenadna smrt. V nedeljo pri ju« •tranjem opravilu med pridigo je postalo nenadoma slabo posestniku Erjavcu Anto* nu, po domače Solcniku od Sv. Tr kraljev. Takoj so ga odnesli iz cerkve in ga skušali spraviti k zavest. Toda mož je po nekaj minutah izdihnil. Najbrže ga je zadela kap.
Iz Guštat^ia
gu— Zadnja pot mlade matere. V sredo 10. t. m. popoldne smo položili k večuoiuu počitku na tragičen način preminulo £er-to Hribernikovo s Tolstega vrha. Komaj 19 pomladi ji je bilo usojenih. Mnogo ljudi, zlasti žen in mater od blizu in daleč jo je prišlo kropit, nanosili so ji cvetj': ;n vencev, ki ga je že pomorila slana. Pač tragičen simbol, žalni sprevod je bil Jiolg. pomikal se je počasi na njivo večnega miru. Rosna so bila očesa, srca so se krčila tuge, ko se je krsta z zemeljskimi ostanki pogreznila v hladno zemljo in ko je delavska godba iz jeklarne zadnjikrat zasvi-rala v slovo žalostiiiko.
gu— Pridobitev. Pevsko in orkestialno društvo v Guštanju, ki goji tu ob meji veliko nacionalno delo, si je z dohodki svojega požrtvovalnega dela nabavila lep nov harmonij. Ker pa vsota ni zadostovala za kritje vseh stroškov, velja zahvala vs^m onim, ki so s prostovoljnimi darovi omogočili nabavo!
Iz Gornje Radgone
gr— Člani Vodnikove družbe se obve* ščajo. da so knjige prispele. Poverjemca gdč. Anica 0narjeva jih bo del la v svo* jem stanovanju pri Trumerju v ponede* ljek 15. t. m. od 14,—15. Čhnstvo naj pri* de ponje. Istočasno se naprošajo član-', da se 'akoj po pr^emi' -njig priglasijo tudi za prihodnje leto ter plačajo v naprej ma* lenkostno članarino po 20 Din.
Iz Ljutomera
lj— Premestitev. Poštni uradnik g. Anton Pečar je premeščen v Maribor. Udej-stvoval se je z vnemo v dramskem ods< ku Sokola. G. Pečarja bo odsek gotovo pogrešal, če bo še sploh spravil kako igro na naš zapuščeni oder.
lj— Uradne ure je uvedlo Sokolsko društvo, da uredi društvene administrativne posle, in sicer ob sredah od 6. do pol 8. zvečer in ob nedeljah od 10. do pol \2. v društveni sobi Sokolskega doma. Le v tem času dobe člani nove znake in legitimacije in eventualne informacije. Društvo opozarja svoje članstvo na društveno oglasno omarico pri trgovini br. Vilarja, kjer so nabiti vsi društveni razglasi.
lj— Znižanje cen. Kar kmečko ljudstvo dandanes najbolj razburja, je prevelika razlika med cenami kmetijskih pridelkov in cenami vsega tistega blaga, ki ga mora kmet kupovati Oblastvo bo moralo tudi pri nas zastaviti svoj vpliv, da se bodo primerno zniževale cene. Kmetje so segli že po samopomoči: koljejo svinje in raz-prodajajo meso po 14 Din kg, v mesnici pa stane 16 Din. Govedina brez kosti stane 20 Din, teletina 26 Din.
lj— Koncerta kvarteta Glasbene Matice iz Ljubljane, ki bi se naj vršil 21. t. m., izostane, ker so člani kvarteta zadržani.
lj— Vlomi v naš! okolici se zelo množijo. V eni noči je bilo vlomljeno na štirih krajih v Cerovcu in okolici Jeruzalema, na več krajih pa tudi pri Sv. Miklavžu. Tatovi vzamejo vse, kar ima količkaj vrednosti. Tudi ti pogosti vlomi so znak gospodarske krize.
lj— Kazen za pretepača. Sresko načelstvo je kaznovalo pretepača Cirila Bajta z 10-dnevnim zaporom. Mož je doma iz stare nov» vasi.
Iz Dolnje Lendave
dl— Kmetsko nadaljevalna šoia v Dolnji Lendavi in okolici marljivo deluje. V Petešovcih je nad 30 rednih poslušalcev. Posebno razveseljivo je. da obiskujejo pouk tudi starejši možje, občinski odborniki. Med njimi je precej Madžarov, ki se nočejo poleg kmetijstva priučiti tudi slov m-ščine, ker brez nje ne morejo delovati v občinskem odboru tako kakor je potrebno. V Čentili pri Lendavi je ustanovljena gospodinjsko nadaljevalna šola. Pravo izne-nadenje je to za obmejno prebivalstvo. Dekleta v belih predpasnikih in rutah "a glavi se gibljejo v šolski kuhinji in z vsem zanimanjem zasledujejo predavanja učiteljice. Kr. banska uprava je s tem. da je dovolila nadaljevalne šole v lendavski okolici, storila neprecenljivo dobro delo.
Iz življenja in sveta
Razdeljevanje Noblovlfi nagrad
Predsednik Noblovega odbora Hammerskjold pri slavnostnem nagovoru na odliko-vance. V prvi vrsti sede nagrajenci od leve na desno: Indijec sir Ramao (fizika), prof Fischer iz Monakovega (kemija), prof Landsteiner (medicina), Američan
Sinclair Lewis (literatura).
Dijaške vojne proti profesorjem
Francoski prosvetni minister je od-« ločno končal mačje koncerte, ki so jih pariški visokošolci redno prirejali profesorju Blanchettieru Radi strogo sti pri izpitih obsovraženi profesor je odšel na drugo univerzo, a največji kričači in pretepači izmed dijakov so bili kaznovani z izgubo semestra V zgodovini slavne pariške Latinske četrti je zabeleženih več sličnih dogodkov V srednjem veku so bili na dnevnem redu. a najbolj je znano preganjanje profesorja Ravnerja, osebnega zdravnika Napoleona III. Leta 1862 ga je cesar v priznanje njegovih zaslug imenoval za rednega profesorja na medicinski fakulteti. Rayner sicer ni imel nobenih znanstvenih za slug ali naslovov toda cesar je bil mnenja, da odtehta dober zdravnik vsaj dva suhoparna profesorja Tedaj so si medicinci prisegli, da Rayner ne bo mogel predavati. Dvignili t< že pri prvi uri takšen žvižg in vrišč. da je morala policija izprazniti predavalnico. Naslednji teden se je ponovilo isto Ta vojna je trajala dve leti Pod varstvom orožnikov je poskušal Ray ner vedno zopet predavati, a nikakor ni mogel zaključiti predavanja p.ed točo gnilih jabolk, črnilnikov in sličnih dobrot Naposled se je vdal in po dal ostavko Podobno se je vršila tudi dijaška vojna zoper profesorja Del beauja marca 1872 Dijaki so zvedeli takrat, da je izročil policiji ranjene ga komunarda. ki ga ie naprosil za zdravniško pomoč Razburjeni medi cinci so dejali, da je osramotil s tem ves zdravniški stan. Priredili so mu takšen »koncert«, da je morala univerza za mesec dni ustaviti predavanja na medicinski fakulteti.
Včasih je imelo slično sovraštvo nepričakovan zaključek Leta 1889 ni ugajal dijakom mladi profesor Blan chard Redno so ga sprejeli s straho vitim tuljenjem. Profesor je potem običajno prekinil predavanje, šel in deset'minut pozneje poskušal z istim
Nevesta sv. Lucije na Švedskem
Po stari skandinavski navadi praznujejo na švedskem dan sv. Lucije zelo slavnostno. Pri svečanostih je glavna oseba nevesta sv.
neuspehom pričeti znova Naposled ie nekoč odšel, ne da bi se vrnil Dijaki so poslali ogleduhe, da bi poizv«. leli. kam je izginil Našli so ga v profesor ski sobi: sedel ie lopolooma sam in bridko ihtel Te solze so tako pretresle mladino, da se je skesala svojega razgrajanja Naslednjokrat je Blvn-eharda sprejela z navdušenim ploskanjem in od tedaj je vladal pri njegovih predavanjih navzornejši red So vraštvo se je izprevrglo v priljubljenost. Profesor Royer-Collard je pod sličnimi okoliščinami zmagal s svojo prisotnostjo duha Dijaki so ga izžviž-gali, ko je nastopil v Sorboni Zapustil je univerzitetsko poslopje in kakšnih 500 dijakov mu je sledilo za petami ter ga »počastilo« s točo psovk Na svojem begu je dospel profesor do novega mosta ob Francoskem institutu, kjer je takrat pobiralo mesto za prehod po 1 sou mitnine. Profe-sor ie planil na most dijaki pa so nenadoma obstali Tudi en sou je denar in menda niso bili vsi tako petičrri Pio-fesor se je ozrl se nasmehnil iti mit-ninarju pomolil zlat louisdor Plačam za vse! Ti gospodje me častijo s :vo-jim spremstvom!« Navdušeni dijaki so zaploskali, dvignili profrsorja ia roke in ga zmagovalno nesli n^zaj v Sorbono. Od tedaj je bil njih ljubljenec.
Elamaža dolarske princese
Pred kratkim se je zaročil princ Golt-tried Hohenlohe - Langenburšk' s orin-ceso Margareto Grško in ceio .i-ijotji njegovi prijatelji ne /edo da je ime! princ še pred nedavnim čisto i ugačnt zakonske načrte	t sprsmljal ru-
munsko kraljic j Mar'jo ua njenem o 3 •i\ariju Zeamjeiuh držav*h se .e b.i namreč neznani! * .ce:/o	na:,
r čistejših m.eriš-c o Krezov j le o jnaerb kovc To '.name ie učinkovalo na dolarsko princeso tako da se je oo njegovem odhodu podala v Evropo n na grad knezov Hohenlohe Langen-burških ter je presenečenega starega kneza kratkomalo zaprosila za — roko njegovega sina Ampak ta zelo eman-cipirani nastop Američanke se je končal z dokajšnjo blamažo. kajti zkaza o se je, da milijarderjeva hči trenutno ne razpolaga s toliko gotovine. kolikoT ie je zahteval od nje stari knez za roko in naslov svojega sina in tako ni bilo iz te poroke nič
Ta primer ni edinstven v zgodovini dolarskih princes, saj je znano, da hrepenijo po visoko zvenečih evropskih plemenitaških naslovih. Marsikateri propali aristokrat se je dvignil na račun tega koprnenja spet visoko. Prej so bili pri dolarskih princesah v posebnih či-slih zlasti italijanski in ruski pleme-nitaši. a teh je v Ameriki danes toliko in imajo tako malo pod palcem, da je njih »tečaj« padel naravnost na ničlo. Najvišjo ceno imajo danes nosilci angleških plemenitaških imen. zlasti če niso suhi kakor cerkvene miši_
Zoro uoda
proti sivim lasem!
Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo.
Zak. zašt Odobrena od zdravstvenega odseka pod »t. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva CJspeb siguren in trajen Cena steklenici brez pošt nine Din 35.—
Lucije s svečami na glavi, kar predstavlja simboličen povratek solnčne svetlobe m ko-ner dolgotrajnih severnih noči. Dan sv. Lucije 13 dec?mber, poir Švedom prelom j in zmago svetlobe nad temo.
ZORA VODA L OREL, Zagreb
Radičeva (Duga) al. 32.
Pošljemo po povzetju in to samo na Čitljive naslove.
Skesani gostitelj
Angleški gardni kapitan G ?rald Creweston, po rodu Londončan, a in ruske kneginje. je prišel v Pariz na dopust Kmalu je raztresel po Mr-nt martru in Montparnasu svoje iterlii) ge Nekega lepega dne je ugorovil. da je njegova denarnica irazna Kazalo je torej odriniti domov, a kakir nalašč je bil to Orewestonov rojstni dan Kapitan je sklenil, da ga mora praz novati in je opolnoči p-Uaval - naj dražji ponočni bar na Mmlinartru Tu se je menda oglasila kri njegovih razsipnih ruskih prednikov in ie v,a vpil »Danes imam rojstni dan* Vsak =.i naj naroči, kar hoče na moj račun! Živel novorojenček!« Pisana ponosna druž ba se je izdatno poslužila lepnčako-vanega povabila Od 4 zj je dobil kapitan kilometerski "ačun 118 por-cij nareza in mrzle pečenke, cigarete, slaščice, kava in prej vsem steklenic šampanjca Te so stale po 300 fiankov Ce bi poravnal kapitan račun bi ga to stalo "eioletuo plačo, a v žepu je imel komaj toliko, da bi lahko plačal avtotaksi lo svoiega trn tela Zdaj je zopet zmagala preračun Iiiva kri kapitanovih orifskib predri kov Neopaženo ie pobesni' -Vrzi stranska vrata A zjutraj so ga aretirali in odpeljali v iečo
Senator Steeg,

ki je za Lavalom prer>;el mandat sestave francoske vlade.
Švicarski predsednik
za 1.1931.
član zveznega sveta H. riaberlin, ki je izvoljen za predsednika švicarske republike za prihodnje leto.
Hudič za zamreženimi okni
K neki ženski v bližini Vaga na Mad-jarskem se je prikazala v eni zadnjih noči temna postava, veleč, da je sam hudič, da je prišel ponjo. a da je ne vzame še s seboj v pekel, če mu izroči svoj denar. Prestrašena ženska bi mu ga že dala. a kaj ko ga je imela vsega naloženega v hranilnici! Hudič je bil toliko uvideven, da ji je dal časa do naslednjega večera, če bi do tedaj vzela svoj prihranjeni denar iz hranilnice Tako se je ženska drugega dne podala v hranilnico, kjer je mimogrede povedala svojo zgodbo in so ji nato priporočili, naj gre k žandarjem. Ko se je hudič opolnoči spet prikazal, so ga zgrabile krepke žandarske pesti. In ko so si ga pri luči pobližje ogledali in odkrili, da je za čudo podoben sinu imovi-tega kmeta iz iste vasi, so ga spravili v luknjo, iz katere ga ne bo rešil noben hudič.
Strašna smrt holandskega učenjaka
Holandski raziskovalec profesor Ros-schaardt se je bil odpravil te dni z enim služabnikom na ognjenik Marapi na otoku Javi. Dospela sta že do roba njegovega žrela, ki je pričel ognjenik nenadoma bliuvaM Tok žareče lave ie za-iel oba nesrečneža in ju spremenil v i oglje.
Nabavna prilika
za Božič*
Radi zmanjšanja obrata
nudimo v nakup PQ LASTNIH CENAH vsakovrstno manufak-turno blago, žensko, moško in deško konfekcijo, modne predmete itd.
Moško obleko dobite že .... Moško suknjo dobite že ....
Ženski plašč dobite že.....
Angleško blago m že.....
Zlasti opozarjamo gg. trgovce na veliko vsakovrstno izbiro in poseben popust pri večjih nabavah.
od	Din	500.—
od	Din	460.—
od	Din	400.—
od	Din	200.—
naprej naprej naprej naprej
Drago Sshwab LiuMiana Dvc^ni t?p. 1.
Avtomobil na Češkoslovaškem
Češkoslovaški državni statistični urad poroča, da je v republiki 100.474 motornih vozil, ne vštevši tistih ki so last vojaške uprave 52.531 ie motornih koles vse ostalo se deli na osebne avtomobile (41 020). avtobuse, tovorne avtomobile, traktorje itd Številke pa kažejo ,stanje ob koncu februarja tega leta in so se morale odtlej znatno povečati V februarju 'inskega leta so našteli 78.0t>9 motornih vozil Povprečno pride na vsakih 140 češkoslovaških državljanov po en avtomobil Isti urad pravi dalje da je v bratski državi že doseženo število 300.000 naročnikov radia. Na vsakih 43 prebivalcev pride po en naročnik.
V pričakovanju smrti
Neki zločinec, ki so ga obsodili v Texasu na smr« zaradi zahrbtnega umora policijskega nadzornika, je leto dni kljuboval izvršitvi obsodbe Od kraja je pričel glumiti blaznost in to tako prepričevalno, da so za iz ječe poslali v norišnico. Vendar so zdravniki naposled razkrinkal: prevaro in tako se je povrnil obsojenec v svojo samotno celico Zdaj je skril do nekem kosilu manjšo ribjo kost in io brusil ob nogo svoje železne postelie. dokler ni postala ostra kakor šivanka S to kostjo si je potem iztaknil oči \ tudi to dejanje ni rešilo obupanca Zopet je ro-mai v bolnišnico in čim so se mu malo zacelile pošastne rane. je moral slep na električni stol.
M Is s ASsrika
Kakor Evropa in Amerika hoče imeti sedaj tudi Afrika svojo lepotno kraliico. Izvolili
Zanimivosti iz vsega sveta
V	Bayoneu na Južnem Francoskem, tedaj v deželi, kjer ne živijo želve, so ujelf te dni vendarle ogromno želvo, ki je tehtala celih 530 kg. Nihče ne ve, od kod je prišla tja.
Po neki uradni statistiki živi na Poljskem 287 oseb, ki štejejo po sto in več let.
V	Newpartu v Zedinjenih državah so splovili nov prekomornik. ki vsebuje 38.800 ton in je veljal 8 milijonov dolarjev. Imenoval se bo »Predsednik Ho-over«.
Angleški seizmolog dr Davvison ie objavil statistiko, ki pravi, da je zemlja v 19 stoletju doživela 364 katastrofalnih potresov Pri teh je izgubilo življenje 1.450.000 ljudi Največje povprečno števi'o smrti radi notr^eov imata Italija (4222) in Japonska (3892).
A^togrami v nrid
V	praški Umelecki Besedi se bodo zbrali te dni odlični češki pisatelji, ki bodo delili obiskovalcem svoje oodpl-se in sicer za denar Ves izkupiček gre v prid odboru za pomoč brezposelnim. Istočasno se bo vršila velika javna dražba s podpisi avtoriev opremljenih kniig in del znamenitih unoda^iaiočih umetnikov, vse 7 namemm, da bi se vsaj malo ublažilo stanje brezposelnih.
so jo te dni v Alžiru. Kraljica črne celine pa ni prav nič črna, temveč prav pošteno
evropsko bela in pred vsem res — lepa.
Nastanek barve »izabela«
O priliki konjskih dirk v Lvonu, kjer je zmagal konj barve »izabela«, poroča neki pariški list, kako je prišlo do tega, da je rumenosiva barva dobila ta naziv. L. 1601 je nadvojvoda Albert oblegal mesto Ostende. ki so ga Ijuto branili nizozemski prote-stantje. Pobožna soprosra nadv ' odo-va Izabela, hči Filipa II se je v gorečnosti za dobro stvar zaobljubila, da toliko časa ne sleče srajce, dokler ne bo zavzeto krivoversko gnezdo. Visoka gospa je mislila, da bo trajalo obleganje le nekoliko dni. toda Albert ni mogei doseči nobenega uspeha in ie z veliko muko osvojil mesto šele po triletnem obleganju. Ves ta čas go=pa Izabela ni menjala srajce, ki je seveda od meseca do me«eca izgubljala svojo prvotno belo barvo in postajala '•limenkastosiva Dvorjani so bili solidarni z nadvojvodinjo ter so nosili srajce iste barve: ker pa jih ni vezala oM-'"'vi. so sv-iifp 1 ibko meniali in si oblačili od tedna do tedna srajce temnejše barve. Žrtev zaoblbibe na je nosila svojo sraic-o tri leta. Blago je liiIn dobro in je držalo, ali od vrle gospe je zaudarjalo no potu. da tega duha ni mogla pregnati z nikako di--	<=e je soprogu le posre-
čilo ukrotiti brezbožne protestante in izabela .ie lahko slekla srajco, ki ie medtem rinila pravo pravcato Izabeli-no ^arvo Ta umazano bela barva je ohr~nila ime po nadvojvodinji, ki je tako požrtvovalno obogatila človeško govorico za nov izraz.
Ml ste Se naročeni «a .4IVI.TFW.TF ¥N RVF.TW?
Skok na zmeteh — šport bodočnosti
V Angliji se širi nov, zelo zabaven šport, ki mu pravijo kengurujski skok. Na obuvalo se pritrdijo zmeti. ki izdatno olajšujejo skakanje na višino in na daljavo. Naši sliki nam prikazujeta dve pri vriski novega športa, ki si privezujeta zmeti na noge i	oziroma že skačeta na zmeteh po travniku.
ospodarstvo
Afera bivše beograjske občinske uprave
Beograjska javnost že teden dni z veliko
napasti Jed*. potek
ToliE" aferi bivše0 beograjske' občin-«keuprave Gre za stomilijonske posle, ki fih ie sklenila prejšnja odstavljena beograjska občinska uprava z Občo gradbeno d d v Beogradu. Povod za razpravljanje o tej , idev " e dala hišna preiskava v prostorih Obče gradbene d. d., ki jo je 12. novem-bra nenadoma izvršila beograjska davčna uprava, kateri je bilo od neke strani sporočeno, da na pogodbe med omenjeno družbo in beograjsko občino n. plačana predpisana taksa za pogodbe v visim «™ e na ta način oškodovana država, ire-skava v prostorih družbe, ki so bil. strogo zastraženi, je bila izvršena povsemi nenadoma in ie trajala od 9 dopoldne do J popoldne. Omen ene pogodbe so bilezaple^ njene O povodih za to preiskavo se jej beograjski javnosti v zadnjem času mnogo "ovorilo, dokler ni »Politika« 7. t. m od javila daljši članek njenega sotrudmka Mi-ana šantiča, ki je zatrjeval, da na pogodb med beograjsko Občo gradbeno druzoo in beograjsko občino za tlakovanje m ure-ditev cest. za kanalizacijo itd v skupnem •znesku 72 milijonov Din, pogodbena taksa ni bila plačana! čeprav taksni zakori doto-ča da se mora taksa pr. pogodbah kjer Je denarna vrednost določena takoj placati. V zvezi s to afero je omenjala ^PoMika. tud pogodbo med omenjeno druzbo in gradb^ nim ministrstvom za ureditev m asfaltira nje ceste Beograd - Avala in ceste Topcider Rakovica, češ, da tudi na to pogodbo m
ki ga je pozneje objavila Obča gradbena družba, kakor tudi iz popravka prometnega ministrstva je razvidno da gre pri tem sporu le za vprašanje
tolmačenja taksnega zakona kajti v pogodbah je bil vnesen pasus, po katerem se pogodbena taksa plačuje ob izplačilu gradbenih stroškov podjetju.
ležišče afere pa je bilo preneseno v no-vo smer. Milan Šantič je v >>Poht.ki« med drugim objavil tudi vsebino to Pogodbe t n postavil trditev, da Obča gradbena družba ni sama izvrševala gradbenih del iz te pogodbe, temveč jih je pod istimi pogoji dajala v subakord številnim drugim podjetjem, ki so se morala zavezati da bodo izpolnila vse pogoje, ki jih nalaga pogodba družbi, sama pa je izvrševala na lasten ra-čun edino asfaltiranje na ze urejenih cestah »Politika« je med drugim objavila tudi vsebino ene takih pogodb s subakordan-ti iz katere je razvidno, da j« Obca gradbena družba plačala subakordantom le 75% onih vsot, ki Jih je beograjska obun. priznala za dotična dela, tako da je Oba gradbeni družbi prav za prav le_ m posredovanje ostalo čistih 25 Vrh tega je družba pridržala subakordan om 3 % kot kavcijo za pravilno izvršitev del. Na podla-of te ugotovitve se je pričelo razpravljati o vprašanju, ali ne bi mogla beograjska občina sama izvršiti poslov na isti način kakor jih izvršuje Obča gradbena družba, s imer bi lahko prištedila 10 milijonov Din, ,,e "lede na to, da more beograjska občina plačati za posojilo, iz katerega se izsujejo te investicije 9% letne obresti Tudi beograjska občina bi lahko _ ce bi delala v lastni režiji - vzela v najem stroje m priprave od Anglo - jugoslovenske petrolejske d. d., kakor' je to storila Obča gradbena
družba.	.	^ ...
V	nadaljnji polemiki je Milan Santia v Politiki tudi postavil vprašanje, zakaj
Obča gradbena družba v svojem popravku brani pogodbo z občino, ko vendar družbo ne zadene nikaka odgovornost. Nadalje zatrjuje, da je pogodbo poleg tedanjega predsednika občine Miloša Savčica m prvega podpredsednika dr. Miloslava Stojadinovi-ča podpisal tudi drugi podpredsednik Voji-slav Zadjina, o katerem trdi, daje igral vidno ulog o v Obči gradbeni družbi, saj je takoj drugi dan. ko je bil odstavljen kot podpredsednik občine, postal tehnični generalni svetovalec te družbe. Milan Santic nadalje pogreva afero zaradi slabega betona ki se je uporabljal pri lundiranju cest. v'tej zvezi je navedel, da so se morali subakordanti obvezati, da kupijo potrebni cement in gramoz od Obče gradbene družbe po ceni 63 Din za 100 kg cementa in Vb Din za kub. m gramoza. Znano je, da gramoz koplje v Beogradu Brodarska in ba-cerska d.' d. Prometne banke, katere glavni delničar in funkcijonar je sam bivši predsednik občine eosp. Savčič, ki je istočasno eden glavnih delničarjev Beočinske tvornice cementa. »Sedaj ie jasno,i pravi Milan Šantič, >:da je vse to bila skupna igra ljudi, ki so istočasno sedeli v foteljih bivše občinske uprave in v upravi Obce gradbene družbe.«
V	zvezi s to afero je Milan Šantič v »Politiki« 10. decembra pričel razpravljati tudi o izdajanju beograjske električne centrale v zakup, to koncesijo ie dobila skupina švicarskih bank za 25 let od bivše občinske uprave. Pri tem se ie bivša občinska uprava poslužila nekorektnega sredstva, s tem. da je spremenila zapisnik izredne seje odbora beograjske občine, ki sc ie vršila 19. junija 1929. Proti tej spremembi volje občinskega odbora so kakor znano protestirali nekateri občinski odborniki, predložena pa ie bila tudi kazenska obtožba, glede katere se vrši preisava že osem mesecev. Milan antic zatrjuje, da je bila s to transakcijo in z izdajo električne centrale v zakup švicarski družbi beograjska občina oškodovana za okrog 150 milijonov Din.
V	zadnji razpravi je Milan Šantič objas-nil tudi bilanco tega podjetja, ki se spušča v 100 milijonske posle, katerega imovina pa je koncem leta 1929 znašala komaj 1.2 milijona Din. Tudi ni znano, če je podjetje sam« položilo potrebno kavcijo v znesku 3.6 milijona Din, ker družba tega denarja niti ni imela in ga tudi ne bi mogla položiti. Vsekakor ie pričakovati, da bo afera dovedla do razčiščenia poslov, ki jih •ie vršila bivša uprava beograjske občine in ni dvoma, da bodo merodajni faktorji zastavili vse sile, da se vsa zadeva razjasni.
Za preproge nespremenljiva
SMYRNA VOLNA
TONI JAGER, Ljubljana, Dvorski trg št. I.
Potek akcije za gradbo železniške zveze Slovenije z morjem
Akcijski odbor za gradbo železniške zveze med Kočevjem in sušaško progo, ki Je bil izvoljen na konferenci gospodarskih organizacij dravske in savske banovine 6. Julija t. 1. na Sušaku. se je, kakor znano, pred dobrim mesecem obrnil na jugoslovenske denarne zavode, zlasti na organizacije teh zavodov v Zagrebu in Ljubljani, z vprašanjem, ali bi bili pripravljeni prispevati k financiranju gradbe v obliki posojila z državno garancijo. Akcijski odbor je med-teni prejel tozadevne odgovore, iz katerih je razvidno, da so denarni zavodi v principu pripravljeni udeležiti se tega posojila. Povoljne odgovore so dale tudi slovenske regulativne hranilnice, ki so na posebni konferenci načelno sklenile, udeležiti se tega posojila. Konkretnih ponudb seveda še ni bilo mogoče staviti, ker še niso določeni pogoji tega posojila. Povsod pa se opaža pri denarnih zavodih živo zanimanje za to akcijo, ki je tolikega pomena za bodoči razvoj gospodarstva dravske kakor tudi savske banovine. Pričakovati je, da bosta tudi obe banovini upoštevali daleko-sežne koristi projektirane proge in da bosta s primernimi zneski prispevali k financiranju gradbe. Prav tako se nadejamo, da se bodo enako odzvali tudi denarni zavodi sosedne savske banovine, ki je na realizaciji tega projekta v veliki meri interesi rana, kakor je to pokazala že sušaška konferenca.
Akcijski odbor se v svojem prizadevanju zaveda popolne moralne podpore najvišjih mest v Beogradu, kjer se živo zanimajo za potek akcije in želijo, da bi se stvar čim prej ugodno izvršila. Zato tudi mi ne smemo odnehati, dokler ne dosežemo popolnega uspeha. Tu ne gre samo za koristi našega privatnega gospodarstva, kajti gradba te proge mora biti imperativna zahteva vsega našega narodnega gospodarstva, ki daje na leto čez 80 milijonov Din zaslužka tujim pristaniščem, namesto da bi ta denar prišel v prid našim domačim lukam. Te narodnogospodarske potrebe pa se morajo v polni meri zavedati tudi naši denarni zavodi, ki upravljajo milijarde narodnih prihrankov.
Da bi akcijski odbor mogel nadaljevati ugodno započeto delo, je njegov predsednik. sušaški župan gosp. Jurij Ružic. sklical vse člane odbora na
konferenco v Ljubljani, ki st bo vršila v torek 16. t. m. v posvetovalnici mestnega magistrata. Na dn&vnem ru.Iu je poročilo o odzivu denarnih zavodov na poziv za financiranje gradbe m sklepanj" o nadaljevanju akcije. i rdno upamo, da nas bo ta konferenca ponov.io približala končni realizaciji zveze Slovenije z morjem.
= Zbornice za TOI znižujejo zbornične doklade. Da se po možnosti olajšajo davčna bremena gospodarskih krogov v sedanji težki gospodarski depresiji kakor tudi glede na razmeroma ugoden razvoj dohodkov od neposrednih davkov si gospodarske zbornice v naši državi prizadevajo, za prihodnje proračunsko leto znižati zbornične doklade. Tako je pred dnevi predsedstvo Zbornice za TOI v Osijeku sklenilo, znižati doklado od 8 na 6%. Zagrebška Zbornica za TOI je imela predvčerajšnjim plenarno sejo, na kateri je bil odobren predlog, da se zbornična doklada zniza od 10 na~8% pri proračunu v višini 4.3S milijona Din. Kakor smo že poročali, se ima tudi proračun ljubljanske Zbornice za lOl znižati za okrog 1 milij. Din Zbornična doklada se bo najbrž znižala od 13 na 10%. Ni pa izključena še večja redukcija doklade, kajti predpis pridobnine in družbenega davka za 1. 1930.. ki sluzi kot podlaga za pobiranje zbornične doklade, znaša v dravski banovini okrog 32 milijonov Din, dočim je za 1. 1929. znašal predpis '29 milijonov.	. . \7 ,
—	Bat'a bo zgradil tvornico pn > ufcova-ru. Kakor doznava zagrebški »Jugoslovenski Llovd« iz zanesljivega vira, ;e defim-tivno rešeno vprašanje, v katerem mestu bo češkoslovaški industrijec Bat'a zgradil svojo jugoslovensko tvornico čevljev, ivormca se ima zgraditi v Borovem poleg Vukovara na zemljišču, ki ga je Bafa kupil od patri-jaršijskega posestva v Dalju za 3.5 milijona Din (500 oralov). Ta prodaja je od kompe-tentnib činiteljev že odobrena, tako da bo mogoče že spomladi pričeti s pripravljalnimi °deli za gradbo tvornice, ki bo stala poleg železniške postaje v Borovem Kot razlog za izbiro tega mesta se navaja okolnost. da leži Borovo na eni strani ob Dunavu lil istočasno na križišču velikib zelezmskih pro" Vrh tega bo zaradi rodovitne okolice oskrba delavstva z živili prav ugodna
—	VimKi sejem v Ivanjkovci«, v torek 10 t m je vmaiska zadruga Jeru ;aiemčan v 'Ivanjkovci'.! priredila svoj tradicionalni vinski seiem z razstavo. 69 vinogradnikov jo razstavilo 150 vrst vina v	količini 4900 1.1 .r. to iz letnikov lfc7.do1929 Sejem je bil prav dobro prirejen, le vreme je bilo skrajno neugodno. Prišlo je precej interesentov, sklenile pa so se tudi nekatere kupčije, dočim so druge še v razgovorih. Kolikor je prišlo do efektivnih kupčij so se cene gibale za letnik 1930 od 4.o de 8 Din, za letnik 1929. pa od 7.o0 do 10 Din. Sejem, ki je bil šesti po redu, je otvoril ptujski sreski načelnik dr. \avpotic. od banske' uprave pa je bil navzoč vinarski referent inž. Ivo Zupanič. Otvoritvi sta prisostvovala tudi sreska kmetijska referenta ctct Zupane in Žnidarič. Na razstavi je bi!o mogoče ugotoviti, da se je letošnje vrno prav dobro razvilo in je veliko boljše kakor smo prvotno pričakovali. Razstavljena so bila vina, ki obetajo res najboljše. Vzgojni pomen teb prireditev je prišel do izraza pri oceni. Komisija, ki je vina ocenila, ni imela povoda, da bi kako vrsto vina izločila. Treba je še pripomniti, da so bila vsa vina izključno iz ormoškega sodnega okraja in iz ljutomerskega sreza.
= Povečanje kontingenta za eskoniptna posojila pri Narodni banki. Iz Beograda poročajo, 'da se je na zadnji se.ii upravnega odbora Narodne banke poleg drugega razpravljalo tudi o vprašanju kreditnih kontinentov za prihodnje leto. .\sota kreditov" se ima povišati za okrog oOO milijonov Din Na tej seji je bilo tudi rešeno vprašanje'odkupa poslopja stare železniške direkcije v Beogradu, ki se nahaja poleg palače Narodne banke in kjer se naj zgradi nova zgradba Narodne banke, ki je potrebna zaradi razširjenja poslov. Upravni odbor se je pečal tudi s poročilom o poslovanju v tekočem letu za občni zbor delničarjev, kt se bo vršil v februarju.
= Stanje Narodne banke. Iz pravkar objavljenega izkaza od 8. t. m. je razvidno, da so se devizne rezerve Narodne banke v prvi četrtini decembra povečale za skoro 60 milijonov Din, dočim so se v zadnji četrtini novembra zmanjšale za okrog 40 milijonov Din. Za razvoj našega denarnega trga je značilno zmanjšanje posojil Narodne banke, in sicer za preko 55 milijonov Din. Najbolj so nazadovala lombardna posojila. ki so padla za preko 40 milijonov Din in znašajo sedaj komaj nekaj nad 200 milijonov Din. Navzlic prizadevanju uprave Narodne banke, da razširi iombardno poslovanje (kontingent za lombardna posojila, je bil že dvakrat povečan), je ?tanje lombardnih posojil doseglo izredno nizko stanje, kakršno ni bilo zabeleženo vsa zadnja leta. Ta razvoj ponovno kaže na potrebo, da se zmanjša napetost med eskonipuio in Iombardno obrestno mero, ki znaša poldrugi odstotek. Obtok bankovcev se skoro ni spremenil, nazadovale pa so žirovne vlo«e Stanje od 8. t. m. je bilo naslednje (v "milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 30. novembra): aktiva: kovinska podlaga 295.1 ( + 1<.4), saldo raznih računov 743.6 (+ 42.3), posojila na menice 1298.3 (- 13-4), lombard 202.6 (_ 40.2); pasiva: obtok bankovcev owo.o (+ 1.8) žirovne obveznosti nasproti državi 67 7 '(+ 8.0), ostale žirovne obveznosti 703.0 (— 3L6). razne obveznosti 163.9 (+ 31 0)
= Znatno povečanje čekovnih vlog pri Poštni hranilnici. V teku novembra so se po pravkar objavljenem izkazu ponovno povečale čekovne vloge pn Postni hranilnici za 66.7 na 941.4 milijona Din in so tako dosegle nov rekord (lani, ko ie zaradi obilnega izvoza nastopila v jeseni velika denarna likvidnost, so znašale te vlo-"e ob koncu novembra 874.4 milijona Din). Tudi hranilne vloge so se v novembru dvignile za 4.4 na 196 milijonov Dm (lani 98 o) tako da je imela Poštna hranilnica ob koncu novembra vsega 1137 milijonov Din čekovnih in hranilnih vlog (lani »<2). Čekovni promet je do konca novembra dosegel 59.7 milijarde Din, to je prav toliko, kakor lani v vsem letu	.
= Ustanovni občni zbor perutninar^ke zadruge v Ljubljani. Odsek za perutninar-stvo Kmetijske družbe v Ljubljani namerava pod svojim okriljem ustanoviti perutni-narsko zadrugo v Ljubljani. Ustanovni občni zbor te zadruge se bo vršil v četrtek, 18 decembra ob 17. v dvorani Kmetijske diužbe v Ljubljani. Namen zadruge je, razširjati predvsem gojitev štajerske rjave kokoši in selekcijo te kokoši. Osnovati hoče pitališče za razno perutnino v Ljubljani. Njena naloga bo tudi pomagati svojim članom pri nabavi raznih perutninarskih potrebščin. Zanimanci se vabijo, da se občnega zbora udeležijo.	v
= Perutninarski tečaj v Ljubljani. Na perutninarski tečaj, ki se je vršil 10. t. in. v dvorani Delavske zbornice, se je kljub slabemu vremenu zbralo nad 120 udeležencev iz raznih krajev naše banovine. \°hka udeležba nam priča, da so se za to varno panogo pričeli zanimati najrazličnejši sloji. Pokazalo pa se je tudi. da so sličm tečaji silno potrebni. Prvi je predaval priznani strokovnjak g. Zupane, ki je v poldrugour-nem predavanju temeljito, toda poljudno raztolmačil rejo naše domače stajerske rjave kokoši. Po kratki debati je sledilo drugo predavanje — o najvažnejših boleznih perutnine. Predavatelj gosp. veter. Kocjan ie žel za. svoja lepa izvajanja obce priznanje Ob 14.45 so se zbrali tečajniki ponovno k predavanju gosp. Seherja — o kapu-nienju petelinov. Predavatelj je nazorno razložil bistvo tega opravila. Nato so si ogledali udeleženci perutninarstvo in živali za pitanje v Linhartovi ulici št. 9. A odstvo tečaja je poskrbelo za avtobuse, da so obiskovalci' prispeli hitro k predavanju na univerzi (v dvorani mineraloškega instituta) Predaval je s pomočjo skioptičnih slik prol. inž Absec. z Grma, in sicer o pasmah perutnine. Predavatelj je žel za svoje globoko teoretično in obenem praktično .Plavanje največje priznanje. - Tečajniki se zbero zopet 20. decembra v Ljubljani.
= Tečaj za napravo in preizkušnjo strelovodov V Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI priredi v Ljubljani šestdnevni tečaj za napravo m preizkušnjo strelovodov. Tečaj se bo vršil od l2. do l7 januarja prih. leta v predavalnici Tehniške srednje šole. Da se omogoči obisk cim sir-šemu krogu interesiranih obrtnikov (instalaterjev kleparjev, stavbenikov, zidarskih in tesarskih mojstrov), se bodo vrt la predavanja ob večernih urah. Predaval bo g inž. Ernst Braun. višji inšpektor dra obrt pospeševalnega zavoda na Dunaju, ki bo svoje izvajanje spremljal s skiopticn.mi sli-kami, razkazovanjem merilnih m dragih aparatov ter številnimi eksperimenti. Opozarjamo interesente iz inštalaterske in gradbene stroke, ki ali sam. izvršujejo dr dovodne naprave ali morajo z njimi računan pri svojem delu. da se prijavijo najkasneje do 4 decembra t. L, ker se bo tečaj vršil le ob zadostnem številu prijav. Pristojbina znaša za mojstre 50 Din. za pomočnik« 20 Din V primeru, da bi bilo dovolj mtere-
sr,
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Li«bl^ni sprej^a d0 _ t m. ponudbe glede dobave 1800 kg fino
' t železa. (Pogo i so na vpogled pn istem " oddelku.) - . Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. t. m. ponudbe "lede dobave 5000 kg koruze, 300 kg testenin in 200 komadov krtač za ribanje. Direkcija državnega rudnika Breza spre-ema do 23 t. m. ponudbe idede dobave 10 komadov tolkačev za kamenje. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprepadoM. t m ponudbe glede dobave 3000 kg masti za jamske vozičke.. (Predmetni oglas, so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 18 t m se b<; vršila pri dravski stalni vojni' bolnici v Ljubljani licitacija glede dobave me«,, kruha, zdroba suhih sliv, sladkorja čaja, kakaoa itd. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI. pogoji pa pn omenjeni
bolnici.)	...
— Dobave. Direkcija drž. zeleznic, strojni oddelek v Ljubljani sprejema do 19. r m ponudbe glede dobave 1700 kg jekla; do 30 tm "lede dobave 80 kg azbestnih vrvic ter glede oddaje 1122 komadov različnih pil v nasekovanje in popravilo; pro metno - komercijalni oddelek pa do 30 t. m ponudbe glede dobave 100 komadov kožuhov (Poboji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državneea nidnikn Velenje sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 1300 kg zdroba in 20 ducatov
toaletnega mila Elida. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Položaj na naših borzah
LjubHana, 13. dec.
Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi nekoliko manjši; znašal je 14.3 milijona Din nasproti 19.9, 19.6, 15.9 in 18.1 milijona Din v zadnjih 4 tednih. V deviznih tečajih je nastopila popuščajoča tendenca, ki je v zvezi z intervalutarno okrepitvijo švicarskega franka. Vsi devizni tečaji (seveda razen devize Curih, ki jo Narodna banka drži povsem nespremenjeno), so tekom tedna nazadovali. Tako je deviza Newyork popustila od 56.45 na 56.36, deviza London od 274.66 na 274.36, deviza Dunaj od 7.9590 na 7.9534 itd.
Tudi na zagrebškem efektnem tržišču je vladalo pretekli teden mlačnejše razpoloženje. Vojna škoda, ki se je ob koncu zadnjega tedna trgovala po 429—430, je do včeraj nazadovala na 425.50—426. Tudi za Blairova posojila ni bilo pravega zanimanja, čeprav so tečaji ostali odporni. V 7% Blairovem posojilu ie bil dnevno zabeležen po 1 zaključek pri nespremenjenem tečaju 81.50. V ostalem ie bil zabeležen še promet v investicijskem po 87.
Zasebne vrednote so bile pravtako zanemarjene. Med bančnimi delnicami je prišlo sporadično do prometa v Praštedioni po 935, v Jugobanki po 77—78, v Union banki po 190 in v Zema.iski po 128—129. Srpska banka se ie nekoliko okrepila ter je prišlo do prometa po 195.
Med industrijskimi papirji ie Trboveljska obdržala nespremenjene tečaje ter ie imela nekaj zaključkov po 373. V ostalem ie bilo nekai prometa v Slavoniji po 200, v Sla-veksu po 50, v Dravi po 235, Gutmannu po 1,38, v Nar. šumski po 25, v Šečerani po 298 in v Danici po 100.
Ljubljana.. (Prosti promet) Amsterdam 22.76, Berlin 13.4750, Bruselj 7.8926, Budimpešta 9.8904, Curih 1095.90, Dunaj 7.9534, London 274.36, Newyork 56.365, Pariz 222.03, Praga 167.67, Trst 294.70 ~
296.70.	T
Curih. Zagreb 9.12625. Pariz 20^oo, London 25.0325, Newyork 515.35, Bruselj 72, Milan 26.99, Madrid 53. Amsterdam 207.3.5, Berlin 122.91, Dunaj 72.55, Sofija 3755, Praga 15.29, Varšava 57.8. Budimpešta 90.225, Bukarešta 3.06.
Žitni trg
-f Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: a vagonov pšenice, 2 vagona ovsa, 12 vagonov koruze, 12 vagonov moke in 6 vagonov otrobov. Pšenica: baška, 79/60 kg težka po 136 — 140; baška, potiska, 79/80 kg težka po 142.5 — 147.5; gornjebaška, 79 80 kg 142.5 — 147.5: banaška, potiska, šlep, 79/80 kg 140 — 142.5; gornjebanaška. 79/80 kg 140 — 145; iiužnobanaška. 79/80 kg 135 — 137.5; sremska, 78 kg 130 do 132.5. Oves: baški in sremski 135—140. Ječmen: baški, 63/64 kg 105 — 110. Koruza: baška, sremska, stara 95 — 97.5; nova 77.5 _ 82.5; za december - januar 82.5 do 85; za marc - maj 92.5 — 97.5; sremska. umetno sušena 94 — 96. Moka: baska iOgc in r.0g2i 225 — 235: >2« 195 — 220; ?5« 175 — 190; 150 — 155; »7< 106 do 110; s8 : 80 — 90. Otrobi: baški 75 — 80: banaški 70 — 75.
-}- Somborska blagovna borza (12. t. m.) L m.) Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 266 vagonov. Pšenica: baška, potiska, 80 kg 142.5 — 147.5; okolica Som-bor, 78 kg 130 — 135; gornjebaška, 79 80. kg 142.5 _ 145; sremska, 78/79 kg 127.5 do 132.5. Koruza: baška, nova 82.5 — 87-5; za december - januar 85 — 90; umetno sušena 92.5 — 97.5.
+ Budimpeštanska terminska borza (13. t. m.) Tendenca slaba, promet ;uiren. Pšenica: za marc 15.16 — 15.17, za maj 15.13 do 15.14; rž: za marc i>.72 — 9.75; koruza: za maj 12.44 — 12.45. tranzitna za maj 10.34 _ 10.40.
KULTURNI PREGLED
Pismo iz Beograda
Beograd, 9. decembra.
Sezona snega s plesi in interesantnimi koncerti je v polnem razmahu. Beograd je potakem daleč od one slike, ki se je še danes spominja 1201etni starec iz neke va* si pri Debru, ki pomni našo prestolnico še kot vas. Danes ima Beograd drugačen utrip, utrip velikega evropskega mesta. Ces prav tudi nanj pritiska splošna gospodar* ska kriza, vendar živi s širokim svetovnim vzgonom, dojemljiv za vsak evropski val in pripravljen, odbiti vse vplive, ki nc ustrezajo njegovi naravi.
Kulturni vzpon prestolnice je velik m si= len, čeprav je preveč individualen in ni malo organiziran. Kulturni dogodki se uprav tesnobno ormadijo, tako da človek, ki je kulturno zainteresiran na več strani, nc more biti navzoč niti pri vseh važnej* ših kulturnih manifestacijah. Tako nasto* pa hočeš — nočeš neka specializacija. Gle* dališča, koncerti, predavanja, razstave, obi* ski inostranih književnikov in umetnikov, vse to so pojavi, ki so v Beogradu vsak dan na vrsti. Komaj je g. Maunce Bedel, šarmantni francoski romanopisec imel svo= je prikupno in tankočutno predavanje o moderni ženi in ljubezni, v katerem je ob koncu vendarle priznal ljubezni vlogo zmagovalca, že nam prihajajo v goste angleški igralci iz stalnega angleškega gleda* lišča v Parizu, da nam pokažejo dve svoji drami. Ce smo že pri Angležih, naj omp tlim da občinstvo kaže izredno zanimanje za obnovljenega »Hamleta«, ki ga priprav* lja beograjska drama, saj nesrečni danski princ ni bil že dvajset let na njenih de*
sksh,	v
Koncert jugoslovenskih pevskih društev, na katerem je bila tudi slovenska pesem dostojno zastopana, se je pretvoril v veli* ko jugoslovensko manifestacijo. Pn nji je bilo udeleženo tudi vse občinstvo in gle* dališče je bilo tega dne razprodano do zadnjega kotička.
Dvajsetletnico smrti pesniškega _ genija Laze Kostiča bo tukajšnje gledališče pro* slavilo z gostovanjem novosadske drame, ki bo vprizorih njegovo žaloigro »Maksim Crnojevič«. Le*ta je poleg »Pere Segedm* ca« imela vedno uspeh na odru. Zlasti »fe* ro Segedinac«, ki je bil v bivši Avstro* Ogrski zabranjen, je v Beogradu vsekdar imel s ečan nacionalističen značaj m vsa* ka predstava te žaloigre je bila prava pro* tiavstrijska manifestacija. Vsekakor bo prav prijetno, .idet: po tolikem času eno izmed dveh najboljših iger Laze Kostica
Mimo vsega definitivnega kar obstoji v umetniških prizadevanjih Beograda, ima tukajšnje kulturno življenje se to P"kup* no lastnost, da v njem prihajajo do izraza vse mlade sile, ki stoprv iscejo svojo dokončno obliko. Nedavno je izšel Almanah mladih skopljanskih književnikov. V njem so bolj ali manj neznana imena, ki izražajo svoje misli in čuvstva v verzih m v pesniški prozi. Ti mladi Htcratje ne posne* majo samo, ne cepijo svojih talentov z nekimi tujimi šolami, marveč zikom, kakršnega jim je dal »og-^eze. zdravo, mladostno, hrepeneče in strastno.
Kulturne naprave so poskrbele da _»o tudi oni, ki ne obiskujejo vseh mogočih prireditev, marveč se rajši umikajo v top*
o zavetje svoj:h stanovanj deležni, kul* turnih dobrin. Za nje skrbe marljivi m podjetni beograjski zalozn-ki katerih sezonska aktivnost je zdaj nekako na višku. Med njimi je tudi Srpska književna zadruga. čije knjige bomo imeli ze jutri ah pojutrišnjem na mizi. _
Medeh, „Srce in vojna"
Praga, v decembru.
Zanimanje praških literarnih in gledali* ških krogov je bilo v zadnjem času osre* določeno v glavnem na že dolgo napove* do vari o igro Rudolfa Medka »Srdce a val* ka«. Prvi Medkov korak na podaje dra| matske umetnosti, žalo.gra »Pltokovn.^ švec«. se je pretvoril v taksno zmago, da enake že desetletja ni dosegel noben ce* ški avtor. »Plukovnik švcc« je imel dosih* raal samo v Nar divadlu kakšnih 110 pred* stav predstave na manjših odrih izven Prage pa tudi gredo v stotine.
Ko je R. Dedek končal pet delov obse* gajočo rominovo epopejo češkega legijo* narstva v Rusiji, namerava na isti tema ustvariti tridelni dramatski ciklus. V tej
triologiji naj bi bil »Plukovnik Švec« nje srednji del, med tem ko nova drama »Srd* ce a valka« tvori prvi del. Umljivo je po takem, da smo Medkov novi korak v dra* matiko pričakovali in zasledovali uprav napeto. Ali mu bo uspelo, da bo dosegel uspeh »Plukovnika Šveca«?
Premiera »Srca in vojne« je bila spre* jeta zelo toplo, vendar igra sama ne bo dosegla toliko repriz. Vzrok ni v tem. da bi ne bila umetniško toliko vredna. »Srce in vojna« ima še trdnejšo in popolnejšo dramatsko stavbo nego »Plukovnik švec«. Toda značaj nove igre je odrsko manj efekten. Ideja žaloigre o polkovniku Šve» cu je bila demonstrirana na široki osnovi kolektivne moške mase, nad katero se je dvigala nalik vrhu postava Šveca, polna herojskega patosa in silne žive resničnosti. Ta tragedija je morala potegniti gledalca za seboj ne le po svoji ideji, marveč tudi po svoji vnanji sliki. V »Srcu in vojni« je ideja dejanja, preroda in žrtve v prid narodni celoti omejena na en sam lik. Teži* šče igre je preneseno bolj v sfero človeške notranjosti nego v dinamiko vnanjih slik. Gre za umetnikovo poslanstvo v zgodovin* skih trenutkih.
Tako je torej »Srce in vojna« postalo skoro da intimna igra. To ji je tudi dalo celotno obeležje. Medku se je n. pr. nudila možnost, začrtati veliko efektno sceno vo» jaškega sodišča, vendar je ni izkoristil, da ne bi škodoval zaprti, nepatetični struktu* ri dejanja. Prizori morajo učinkoviti bolj po močni čuvstveni sugestiji nego po moč* nih konfliktih. Število oseb je omejeno na najmanšo mero: mladi skladatelj Josef Marek, njegova žena Helena, njegov brat Miloš in prijatelj, doktor prava Kaliba.
Mareka veže nežna ljubezen do Helene, vendar se ji kot umetnik ne more ves po* svetiti. Vrela strast vrže Heleno v naroč* je Milošu, ki je častnik in po naturi samo vojak: mož moči in zdravja. V hipu, ko iz* bruhne konflikt, nastane vojna in Miloš mora na bojišče. Tudi Jožefa vpokl:cejo. Helena gre za Milošem kot sestra Rdečega križa. V Galiciji se teh troje ljudi sreča: Miloš je stotnik, Helena bolniška sestra. Jožef pa se pojavi med ruskimi ujetniki, ker je bil medtem dezertiral čez fronto m stopil kot češki prostovoljec v rusko voj* sko, kjer so ga Avstrijci ujeli. Ce ga pre* poznajo, bo obešen. Miloš in prijatelj dr. Kaliba, ki je zdaj vojaški sodnik, nago* varjajo Jožefa, da se ne izda. Zaman. Jo* žef je fanatik resnice in dejanja in hoče položiti žrtev za nadosebno idejo. Prizna, kdo je in je obsojen na smrt. Pred justifi* kacijo se zopet zbliža s Heleno ,stara lju* bežen se vzbudi, in po moževi junaški smrti krene Helena v češko domovino, nad katero že rumeni zora svobode. S seboj nosi Jožefovo poslednjo veliko kompozicr*
j0 _ testament bodočemu svobodnemu
narodu. '	»r. Josef Knap.
Nemška in francoska književnost
Thomas Mann je za anketo Barbusso-ve°-a časopisa »Monde« na vprašanje * medsebojnih odnosih francoske in nemsKe sodobne književnosti odgovoril med drugam tole:
sMed francosko in nemško književnostjo nastopa danes opazno zbliževanje, mrd mladim francoskim in mladim nemškim pisateljem pa prava sorodnost. Franko?' ! roman preveva danes neko evropstvo. Kakor v politiki, se tudi v slovstvu izgubi naivnost nacionalnega ekskluzivizma. Vidovi, ki so nas doslej ločili, se p~dira„.o. Vendar so med književnostjo Francije m Nemčije bistvene razlike; francoska li. ratura je literatura kmečke dežel?, nei i-ška pa je prava književnost industrijske dežele. S socialnega zrelišča je zeanrep- -ni položaj Nemčije mnogo ugodnejši nove idejne struje, za prodirnost jove.ja življenja in novih problemov, nego t" žaj Francije; to velja zlasti za vpli<>- ^u-ske strani. Francija je še preveč	v
svoje meje in ker nima ostnh -cdoo^ n problemov na lastnih tleh, se v oj.ni tradicionalnem larpurlartizmu bliža nemarnosti, da bo idejno odrevenela.Jato^-ž« v zadnjem času mnogo zanimanja za nem Sko književnost, ki obravna^ i.rve probleme in se giblje v novih mis-teih smereb.<
Desetletnica ZKD
Ljul.jana, 13. decembra.
Letos je poteklo dess* let, odkar je bila ustanovljena matica naprednega prosvet« ne~„ dela, Zveza kulturnih dr :štf v Ljub« ljani. V on . J a-tletju je ZKD združi« la v sv>je— okrlju ne vštevši svojo pose« strimo v Mariboru, preko 200 prosvetnih društev, ki so mogla . sodelovanju z osta« J. f): :n s svoio -c.itralo postaviti temelje pr -:vetv.e<>a dela v n "err kraju. Pogled na prvih -*eset let te<<a dela pokaže obširno, p^žrtv valno in učinkovito kulturno '' k: ovrglo predsodek sterilnosti napred« nf"a kulturne" hotenja. Stotme knjižn e, tisoči, lesettisoči predavani, dramskih in pevskih prireditev, veliki domovi po na« .ših trgih in vaseh, nešteti odri. pevski zbo« ri, orkestri, vse je dan za dnem, leto za le« tom od osvobojenja naprej na delu, da ustvarja narodu nove zaklade njegove ku!« ture. Prostranost in intenzivnost tega de« la in pa globok odmev, ki se je kmalu raz« vil v prepričevalno sodelovanje, je živ do« kaz za enotnost tega pokreta z narodom, ki ga prepleta v vseh njegovih plasteh in tvori bistven sestivni del njegovega kui« turnega življenja.
Svoj prvi jubi!ei bo ZKD proslavila na skromen, a primeren način 4., 5. tn 6. ja« nuarja 1931. Slavnostnemu občnemu zbo« ru, ki bo izpolnjen z govori zvezinih funk« cijonarjev o ZKD. smotrih in potih nje« nega udejstvovanja in o dosedanjem zve« zinem delu, bo 'ed.l tridnevni prosvetni tečaj za gojence, ki jih bodo poslala v ZKD včlanjena društva. Tečaj bo nudil gojencem obsežen in temeljit uvod v raz« umevanje in doživijenje sodobnih kultur« nih gibanj, poleg tega na jih bo uvedel tudi v tehniko prosvetnega dela. Prvemu smotru so namenjena predavanja: oris na« še novejše duhovne zgodovine, narod in prosveta, sodobna kulturna gibanja, social« ne težnje naše dobe in njih odnos do kul« ture, drugemu pa: tehnična organizacija knjižnic, naše društveno, avtorsko, kine« roatografsko pravo, govorništvo, praktič« no novinarstvo, praksa prosvetne organi« zacije in akcijc, naši odri itd. Večere bo izpolnila umetniška in glasbena produkci« ja društev včlanjenih v ZKD v Kazinski dvorani, poset obeh gledališč in ogled kul« turnih ustanov.
Pripravljalna dela in odziv s strani dru« štev jamčijo, da je našla smotrena pro« slava desetletnice ZKD povsod resno raz« umevanje.
Proračun sloveliiebistrilke občine
Slov. Bistrica, 12. decembra.
Te dni se jc vršila ob polnoštevilni ude« }ežbi proračunska seja mestnega občin« skega odbora Po uvodnih formalnostih je župan dr. B. Schaubach poudarjal soraz« merno občutno zvišanje izdatkov, ki se mu ne bo mogoče izogniti. Proračun je se« stavljen po načelu skrajne štednje, tako da občinska uprava v bodočem letu pač ne bo mogla pokazati nobene aktivnosti. Davčna bremena m naraščajoča gospodar« ska kriza so namreč v tako neugodnem medsebojnem razmerju, da ne dopuščajo prav nobenih poviškov občinskih davščin in doklad.
Odbor je najprej odglasoval posamez« repostavke izdatkov, obsegajoče nasled« nje potrebščine: 1. Gospodarstvo, to so davki, vzdrževanje poslopij, zavarovalni« ne, stroški tehtnice in klavnice v skupnem znesku 14.897 Din, 2, Uprava 44.482 Din. 3. Obrestovan je in odplačilo posojila za meščansko šolo 49.800 Din 4. Redarstvo s postavkami za dvoje stražnikov, odgon« sko postajo, sejmsko nadzorstvo, javno razsvetljavo in s prispevkom gasilnemu društvu 42.100 Din. 5. Za ceste, mostove, vodnjake ter pripravljalna dela za vodo« vod 27.S60 Din. 6. Zdravstvo, kjer je za« popaden docela nov izdatek za obč:nsko babico, katero bo moralo mesto na pod« stavi novega zakona samo plačevati, 15.700
Din
nzni stroški z novo postavko za
vzdrževanje sreskega načelstva v Maribo« i ru 5500 Din. 8. Socijalno skrbstvo, skrče« j no do skrajnosti, 9400 Din. 9. Šolstvo in j prosveta 114.929 Din V tej najvišji po« stavki, ki je napram lanskemu proračunu narastla za celih 100 odst., so predv dem ti«le izdatki: Za osnovni šoii 74 504 Din. /i. meščansko šolo 25.125 Din, za obrtno šolo 3000 Din, za kmetijsko šolstvo 200 Din, za otročki vrtec 8300 Din, za organi« sta in cerkvene prireditve 1S0C Din, pod« pora Sokolu 1000 Din, podpora olepševal« nemil društvu 1000 D n. 10 Za kmetijski sklad, predvsem v podporo domači po« družnici Kmetijske družbe 1000 Din. 11. .Izredni izdatki 6624 Din Skupni izdatki znašajo torej 331.16S Din.
V kritje so predvideni naslednji dohod« ki: 1 Gospodarstvo 38.450 Din z nekol ko zvišanirni klavniškimi pristojbinami.
Glavnica 1000 Din. 3. Pristojbine in sejm« ske takse 18.500 Din. 4. Subvencije 25.000 Din, kar pa še n; zasigurano. 5. Trošarina na vino in mošt od litra po 1 Din, 97.000 Din. 6. Naklada na žganje 20.000 Din. 7. Delno zvišana doklada na meso 9285 Din. 8. Trošarina na pivo po 50 Din od hI, 17.500 Din. 9. Doklade na direktne davke 50 odst., kar znaša 105.557 Din. Izdatki in dohodki so torej uravnovešeni
Med dohodki je znižana subvencija za meščansko šolo, ki poleg tega tudi ne sme več pobirati doslej običajne šolnine, kar znači za občinsko gospodarstvo občutno obremenitev. Zato bi bilo nujno potreb« no, da bi banska uprava zasigurala iz svo« j:h lastnih sredstev izdatno podporo v ta namen, saj je meščanska šola v korist ce* temu okraju in ne le mestu, ki mora po najnovejših dispozicijah nositi za to insti« tucijo vseh stroške. 20odstotni povišek do« klad na direktne davke torej v primeri s porastom izdatkov in z nazadovanjem rednih dohodkov ni pretiran. — Proračun, kakor ga je sprejela mestna uprava, je raz* grnjen do 24. t. m občanom na vpogled v pisarni mestnega urada.
Ako V?*— de«ai tie —-*>«*e
jemati ribjega olfa
dajte ji
ki ima vsled svoje vsebine slada veliko hranilno vrednost, je lahko prebavljiv ter draži tek (apetit).
Dobiva se v vseh lekarnah za ceno Din 42.— za veliko škatlico in 25 Din za malo škatlico.
Hcliovni »ariruijj!
O rA S C
napravi gospodinji največje veselje, če j prinese lepo emajlirano posodo ali servis iz češkega porcelana od tvrdke 16021
Ana Kas
Ljubljana, Sv Petra cesta 38
Cenjenemu občinstvu naznanjam pre* vzem pekarne
pri ^Brnnerjn^ na HI. Javoru i kit
Izdeloval bom vsakovrstno dobro pecivo.
Najtopleje se priporoča za obilen obisk 17257	STE1NER RADIVOJ
Hrastove pragove
(Schweller)
17340
KUPIM večjo množino, dolžina 1.80 m 12/18 proti zelo ugodnimi pogoji. Cenj. ponudbe z označbo cene freo. vagon naklad, postaja pod -'Pragovih na oglasili oddelek »Jutra«
Tkalec strokovnjak
brez sredstev, a izboren strokovnjak, išče kapitala zmožnega interesenta, ki bi si ho* tel na kakem kraju opremiti manjšo ali večjo tkalnico za bombaževino belega ali barvastega blaga. Informacije na razpo« lago.	17329
Ponudbe pod »Deutscher Fachmann« na oglasni oddelek »Jutra«.
ZAHVALA.
Vsem, ki ste spremili mojo pokorno soprogo na njeni zadnji poti, posebno še vsem darovalcem krasnega cvetja, mo a odkritosrčnega zahvala.
Bog plačaj!
Novo mesto. 12. decembra 1930.
17347
R. A ž man, kipar soprog.
Elektromotor
3 fazni, 32/6 Kilovat, V. 380/220, A. 59/102 Kv Ks. 32/45, o/m 970. Zaganjač v olju, kompleten, v garantirano dobrem stanju, zaradi opustitve obrata ugodno PRODAM.
RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledal. 12.
17236
StajersGa
iabclica
mesansfee, J^ prodaja	jffF'
6 sp 5arsVa zvez * £uV5ani
CRE.Mfc ROSE CENTIFOLIA, najideal nejša franeoi-ka .um. krema — Daje motni ljubki tn nežn: ten Z '•e.iov Q' uporabo Kistranimi vsr nesnago * 9bra2 »ostane mladosten svež in totftrnil vse 1o Kasne starosti Po trebns K- vsaki modemi 1am- sot poiilozs ja puder ir šminke za ve selice oIe<- m tromenado — 40 Din
UOLD CREMA insmaina lagleška radioaktivna mast oa no&na krema katera lovršeno urodiia , vse en De id takv tečno ft-an; iD Inevcc pomlaja obrat £ naravnost fraj»a.ntno bitrostji »dstranja w iru^ n nam »ieno fev.žo spo<1 oči iti na sle-počicab pa je treba -U M na vsafci toaleto mizi moderne da me. — Din 4ž
RDECILO noeti B obraza dela vsakepa crdeja. -3 jre>p'iratiiD prnt- -defcilu noso odpravim" rd<-£i lo No* Id ibra? postaneta lopet bela. — Din G5
CENTIFOLIA. fcozmetiški lavod. žajreb. Ju išičeva 8 Zahtevajte brezplačno lustrovane cenike!
Potujem po Jugoslaviji
z rtom na irstns stroške.
Vzel bi seboj v razpečavanje izdelke mod« ne stroke dobave zmožnih tovarn. Po« nudbe pod »Gut ein"efuhrt« na Jugomosse Zagreb, Jelačičev trg 5.	17240
^minmmrnrnmmmrniTunrr
Zastopnica
za Ljubljano in Slovenijo, dobro vpeljanega pri špecerijskih trgovinah, tovarnah likerjev, apotekah in drogerijah, IŠČE svetovna tovarna esenc in ekstraktov pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod :999«.	17283
(firafcticna
darilu
Namizne garniture
Posteljne garniture
Damsko perilo
Sifon
Robci
Nogavice
Najboljša kvalifpta in nizke cene
Prepričajte se o nizkih cenah
damskih in otroških piaščev, rokavic, nogavic, srajc, kravat in robcev. — Prešite odeje že od 150 Din naprej. Moške srajce triko že od 30 Din naprej.
Najboljše vrste blaga po najnižjih cenah
Vam nudi trgovina
TOMŠIČ.
17341
Sv. Petra cesta štev. 38.
Surovo meso
(Tčfelbutter)
17čil 7
najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30.— Din kg proti povzetju
Franc Kolleritsch
Apače pri Gornji Radgoni
pri
HED. ŠARC
LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 5
.Ccze
DIVJAČINE
vseh vrst in v vsaki količini kupujem v vseh letnih časih v Ljubljani. Sv. Florjana ulica št. 9.
Lovske puške
floberte. brovvmng pištole, pištole za strašenje psov. lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. Kaiser nuškar
LJUBLJANA, Kongresni trg št. 9.
111
ZA BOZ1C!
štaferska perutnina
konuni tmrani purice
kokoške
1 Javna zaliva a ln priporočilo.
Moja sestra gospodična Karla ZMERZLEKAR, učiteljica v pokoju, je bila komaj dobri dve leti pri
..Liudski samopomoči" v Mariboru
v oddelkih D, C, B za slučaj smrti zavarovana.
Dne 19. novembra t. 1. mi je moja sestra umrla ter v oporoki volila mene podpisano kot univerzalnega dediča njene zapuščine.
V prijetno dolžnost si štejem izreči »Ljudski samopomoči« v Mariboru mojo najiskrenejšo zahvalo za izplačano podporo v znesku Din 14.860, katero mi je imenovano društvo brez odlašanja najkulantneje izplačalo v moje roke ter z ozirom na Kulantnost, solidnost in sočutje imenovane institucije napram svojim članom priporočam isto najtopleje vsem tistim ki še niste pri imenovani, da se z zaupanjem oklenete »Ljudske samopomoči« v Mariboru.
Mozirje, dne 1. decembra 1930.
RLV.RIJA ZMERZLIKAR, zasebnica, sedaj Celje, Ljubljanska
cesta štev. 21.	17349
«Sf1lfff?qgill«innillll»nHIIRIR«ttMll«l
Izključno zastopstvo originalnih
ln DEM 1 no
za dravsko banovino ima samo
Trgovska in gospodarska družba z o. z. LJUBLJANA
Cigaletova 4 (pri sodniji). Telefon 336.J.
Slično izgledajoči modeli so imitacije.
AMERICAN HEATLNG 16079 glavno zastopstvo Zagreb.
Pristne kranjske klobase priznano dobra speojslitefa nudi za božične praznike m se priporoča
J. ROZMAN
SV PLTRA CESTA ST 85 LJUBLJANA
Sigurno zdravilo za lase!
Pomada »M1CHEL«, zdravilo za lase, ki zaustavi izpadanje m osivenje las, odpravi pihljaj, srbečico, nraste in lišaje Kakoi tudi posinjenje las. Povrne in pogiadi nove prirodne lase. tzleči lasno tkivo in klice. Pošilja po povzetju na vse banovuie; depo za Jugoslavijo: MIŠEL.I BEOGRAD. Kosmajska br L Prodaja angleška drogerija. Knez Mihajlova 3S. — Tel. 27—95, in lekarna Delini Beograd, Knez Mihajlova L.
Doze po Din 115.— 150.— , 185.— m 290.— - Doze so prirejene Kakor je bolezen, čim večja tem jačja kakor je pač komu bolj ali manj obolelo lasno tkivo ali klice - Oseba, ki uporabi dozo za £90.— Din. a slučajno ne bi oila popolnoma zadovoljena, dobi v našem depoju zastonj isto količino. — Poštnina vračunana.	334
Tiskana aavodila so priložena vsakemu ovitku.
Prodaja za Slovenijo: Drogerija GREGORIČ, LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 5.
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi našega ljubega soproga in očeta, gospoda
fftanca (pun$axtni(ka
veletrgovca in posestnika
ki je v 47. letu svoje starosti dne 13. decembra po kratki bolezni, pokrepčan po tolažilih sv. vere, preminul.
Pogreb se bo vršil v ponedeljek dne 15. decembra 1930 ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti, Lukovica št. 11, na farno pokopališče na Brdu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na Brdu. Priporočamo ga v pobožno molitev in blag spomin.
Lukovica, dne 13 decembra 1930.
MARIJA, soproga — JANEZ, MAUČI, sinova — FRANC, oče — IVAN, MARTIN, JOŽE in KARL, bratje, in ostali sorodniki.	17345
OBLASTNA HRANILNICA MARIBORSKE OBLASTI V MARIBORU naznanja tužno vest, da je član njenega upravnega odbora, gospod
Martin Gajšek
veletrgovec in hišni posestnik v Mariboru
danes nenadoma preminul.
Pogreb bo v ponedeljek ob 15.30 iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče.
Naj bo vzornemu sodelavcu ohranjen časten in trajen spomin! Maribor, dne 13. decembra 1930.
17342	UPRAVNI ODBOR.
* >
* i * i * i ♦ i
♦	s
*	j
«i ♦;
♦ 1 * i
♦ i
*	I
*	S
*	i
i
* > ♦
*	I
♦
♦	c
♦	;
♦ ♦
♦; ♦ i
KMETIJSKI VESTNIK
Goljenje pri kokoših
Vsakdo razume to besedo. Običajno menja perutnina perje proti jeseni. Včasi opažamo, da se perutnina goli le de oma. Pn piščetih se menjava perja vrši tako, da nežen puh. ki ga imajo mladiči, izgine
i-n se pokaže perje
Proti izpadanju perja si žavak tudi sa* me pomagajo s tem, ia si mazejo perje. Ptice jemljejo iz oljne žleze ki se nahaja na vrhu repa na zadku, neko maščobo, s katero s, mažejo p.rje. Solncnavročina pa ka, hitro u.uši to maščobo Zaradi tega se mast razkroji in perje postane krhko ter se lomi. Ce se to prehitro vrs, zmdi lahko močno trp jo. ker so potem kot gole izpostavljene vremenskim vplivom.
C oljen je se vrši pri kokoših različno. Pri nekaterih živilih se goljenje komaj onazi dočim postanejo druge v kratkem čisu škoro gole. Opazuje se tudi, da je cas gol j sn j a zelo odvisen od vremena. Golje* nje nastopi kasneje, če je jesen lepa.
Goljenje ima tudi vpliv na nesnost ko* koši Ko se kokoši golijo, prenehajo nesti. V interesu rejca je. da se goljenje izvrši čimprej i" sicer ob takem času, ko se
ni nastopil mraz.
Mnogokrat se je poskusilo vplivati na dojenje. Julija meseca so kiatkomalo za prli kokoši kakih 14 dni in jih prav pičlo hranili. Nato so kokoši izpustili m so jih pričeli obilno krmiti. S takim ravnanjem pa so se dosegli le mali uspehi. Zaprte ko* koši so se zares začeli goliti, a na njih nesnost ni imelo tako ravnanje nobenega vpliva Te živali niso začele prav mc prej nesti kakor one, na katerih se ni napravil omenjeni eksperiment.	„
Dokazano je, da začnejo kokoši, ki se zgodaj v poletnem času golijo, poprej ne* sti in tudi v zimskem času nesejo Zaradi tega se mora perutnini ob času gol j en ja posvečati več pažnje: Ko se perutnina go* li, potrebuje razne snovi za rast, odnosno razvoj perja. Tedaj potrebuje žival veliko množino krvi, apna in krem',kave kisline. Krma pa ob golen ju ne učinkuje tako ka* kor tedaj, ko" so kokoši v najvecj' nesno. sti Opaža se namreč, da so kokoši ob tem času mnogo debelejše kakor sicer, lo pa ni nič čudnega, ko vemo. da jajca pobere; jo izredno veliko množino dragocenih re* dilnih snovi (beljakovin, maščob) iz zivah.
Kdor želi, da se bo pri kokos<h gojenje izvršilo hitro in pravočasno, mora uposte* vati vse pogoje pravilne reje perutnine Vsa taka živlienska opravila se na živa-skem telesu izvršijo najbolje, če so zivah dobro rejene in pravilno negovane Ce po živali prepuščene bolj samim sebe in Jih slabo in neredno krmiš, potem se ne sme* mo čuditi, da imamo zamkarne in s.abe
Kokoš*	. . , ,
Ka sološno vzeto goljenje m bo.ezen, a vseeno živ-li mnogo trpijo. Opaža se, da se jim grebeni zgrbančijo, živali so potrte in čepijo kje v ^kakem kotu, zlasti če je hladno vreme. V takem času se priporoča dati kokošim nekoliko železa To se deia tako, da se v pitno vodo namaka zarjave* lo železo ali pa vmešava železna galica (že'ezni vitriol) Njbolje pa ravna tisti, ki meša med vodo ogljikovokisli zeleznati okisec Računa se 1 gram železnega prepa* rata na 1 1 vode. Seveda se mora skrbeti tudi da se živali dobro krmijo in neguje* jo Treba je tud, kurnike večkrat temelji* to osnažiti, zlasti odstraniti odpadlo perje in blato in jih pobeliti z apnemm belezem.
Trtra vzgoja ob zidovih
v mnogih vrtovih po mestu in na deželi vidimo bujno rastoče trte ob hišnih in drugih zidovih, ponekod celo na prostom. Te trte so pa večinoma nepravilno obrezane in prav slabo negovane, zaradi česar tudi slabo rodijo ter imaio le majhne grozdičke, navadno napadene od raznih boiezni. Ti grozd.čki pa se ob zorenju navadno še posušijo.
V	vinorodnih krajih, kjer razumejo pravilno vzgojo in pravilno obrezovanje, so taki trtni špalirji ob zidovih polno obloženi z lepim, zdravim grozdjem. Drugače je v nevinorodnih krajih, kjer se taka vzgoja vrši skrajno nepravilno večinoma po neveščih osebah, ki pustijo vse poganjke od leta do leta neprikrajšane, ali pa jih vsako leto tako skrajšajo, da ženejo le v les, ne da bi tudi kai rodile.
Pri ameriških saniorodnicah, kakor na primer pri izabeli, šmarnici in enakih, ni zadeva tako natančna, ker niso tako občutljive in rodijo tudi brez posebnega negovanja, četudi boli slabo v primeri s pravilno negovanimi. Mnogo bolj občutljive so v tem primeru požlahtnjene trtne vrste, kakor n. pr. žlahtnina, muškatelec, muškatni aleksandrinec, malvazija, hamburški muškat zgodnji damascenec in enake žlahtne vrste.
Kdor želi imeti količkaj lepo razvite in sadonosne špalirie, naj skuša izogniti se pri taki vzgoji vsaj naiglavnejšim hibam.
Prva glavna hiba obstoji že v pretesnem in preglobokem sajenju posameznih trt, druga večja hiba je prenaglo vspenianje na visoko, zlasti na latn:ke Ipergelne) in tretja kardinalna hiba je nepravilno obrezovanje in površno medletno oskrbovanje.
Špalirne trte moramo posaditi 1.50—2 m narazen in ako so cepljene, ne globlje kakor do cepljenega mesta, necepljene pa do vrhnjega očesca. V nobenem primeru naj ne bo trta (cepljena ali necepljena) čez 40 centimetrov dolga. V naših razmerah zadošča od spodnjih glavnih koreninic do vrhnjega poganjka 30—35 cm.
Pred saditvijo moramo izkopati, ako ni zemlja že od popred dovolj globoko zrahljana in prekopana, posamezne jame po vsaj 1 m v kvadratu ter &0 do 80 cm globoke. To delo ie najbolje opraviti pred zimo, da v teku zime notranjost jame dobro pre-mre in se zemlja dovolj namoči in dobro sprhne.
Prvo leto po saditvi obrežemo ali skrajšamo med letom zrasli poganjk le na 1—2 očesci, enako še v drugem letu in šele v tretjem letu pustimo daljši, če je dovolj močan, tudi 1—1.50 m visok poganjek. Šele od 3. oziroma od 4. leta naprej pričnemo z izpeljavanjem take trte v špalirju na posamezne late. odnosno na latnike.
V	nadal.inih letih pustimo le nekatere in najmočnejše Doganjke. katere skrajšamo vedno na 2—3. največ pa m 6—8 očes. Iz teh očes nastanejo pomladi lepi krepki po-
ganjki, obloženi z grozdički, ki se do jeseni razvijejo v košate grozde.
Šibke in odvisne poganjke, zlasti one, nastale med letom na spodnjem starejšem lesu, enostavno prav pri kraju odrežeino. Istotako odstranimo vse nepotrebne in nerodovitne poganjke že pomladi in poleti, če niso namenjeni za nadalnji razvoj.
Špalirne trte obrezujemo lahko tudi pozno jeseni, ko vse listje odpade, a bolje je opraviti to delo pomladi marca do aprila, ko mine hud mraz. Razume se samo ob sebi, da je treba takim trtam, če ne rastejo v dobri vrtni zemlji, tudi pridno gnojiti s hlevskim ali umetnim gnojem (nitrofoskal) ter vsako leto pomladi vsaj eno lopato globoko v kolobarju okopati in vse zgornie stranske korenine in druge izrastke tik debla e'nr!V-n ortrprn fj.	pr. Qč.
Iz službenih objav
Dražbe nepremičnin: Dne 10. jan. ob 10. v Novi vasi pri 2ireh parcele št. 1251/1, (travnika) in pare. 848/4 (njive) zemlj. knj. vi. št. 130. Ceni'na vrednost 25.200 Din, najmanjši ponudek 16.800 Din. — Dne 24. jan. ob 9.30 na okrajnem sodišču v Kamni* ku zemlj. knj. Domžale vi. št 296 (hiša št. 24 v Domžalah, Savska cesta). Cenilna vrednost 26.845 Din, najmanjši ponudek 13.959.18 Din.	,
Vpisi v trgovinski register. Vpisali sta se novi tvrdki: »Jugotehna« d. z o. z. v Ljub* ljani, trgovina s tehničnimi predmeti. Osnovna glavnica 100.000 Din. »Special« trgovina, d. z o. z. v Ljubi lam. trgovina zlasti z vsakovrstnimi kemičnimi izdelki, surovinami in polizdelki in z vsakovrstnim drugim blagom. Osnovna glavnica 20.000 Din. — Izbrisali sta se tvrdki: Filip Rupel, d. z o. z v likvidaciji v Ljubljani ter »Sve* če« d. z o. z. v Ljubljani v likvidaciji.
Potrjena je poravnava med dolžnikom Kolenccm Jožetom. trgovcem s steklenino v Ptuju, in njegovimi upnika. Dolžnik pla* ča svojim upnikom 40% kvoto njihovih terjatev v 12 mesečnih obrokih pričenši takoj po pravomoonosti poravnave.
Odpravljen je tečaj o imovini Irene Hof* ler, neprot. tvrdke na Mikloščevi cesti 14. ker ni pokritja za stroške postopanja.
Izredni občni zbor lesne ind. d. d. »Dra* va« v Mariboru bo dne 29. t. m. ob 15.15 v prostorih kreditne banke v Mariboru.
Dražbe nepremičnin. Dne 19. dec. ob 9.30 na licu mesta v Žireh: poslopja za parno žago s panhuco iz betona in lesnim skladiščem zemlj knj. Žiri vlož. št. 114. Cenilna vrednost 42.600 Dm najmanjši ponudek 28.400 Din — Na okrajnem so* dršču v Radovljici dne 19. jan. ob 10.30 zemlj. knj. k. o. Ljubno vi. št 346 Cenilna vrednost 62.100 Din, najmanjši ponudek 41.407 Din. — Istotam ob istem času zemlj. knj. Ljubno vi. št. 350. Cenilna vrednost 15.588 Din, najmanjši ponudek 10.392 Din. — Na okrajnem sodišču v Ljubljani dne 16. jan. ob 12. pare. 99'11, vrt, in pare. 198 vila, zemlj. knj. k. o. Gradiško predmestje vi. št. 269. Cenilna vrednost 462.500 Din. najmanjši ponudek 231.250 Din.
Razpuščeno je Obrtniško društvo v Kr* škem, ker nima več pogojev za pravni obstoj.
Državni rudnik Velenje razpisuje za dan 5. januarja ob 11. nabavo brzovrtalnega stroja na transmisijski pogon, raznega plošnatega, štirioglatega in okroglega že* leza, 1000 m žične vrvi premera 21 iz lite* ga jekla.
Načrt o nadrobni razdelbi skupnega sveta k. o. Draga pare. št. 1493 vi. št. 112 sodnega okraja Kočevje, bo od dne 15 dec. do 28. dec. v občinski pisarni Draga razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Načrt bodo pojasnjevali 16. dec od 13. dio 14. pri načelniku gospodarskega odbora v Podjpreski
Dravska finančna direkcija razpisuje II. javno ofertno licitacijo za nabavo 30 stra* žarskih plaščev na dan 29. dec. ob 11. v sobi 13 finančne direkcije v Ljubljani.
GOLNIK. Desetletnico p! od« nosnega dela je obhajal te dni upravitelj zdravili* šča na Golmku g. Franjo Čeplak. Ob nje* govem prihodu na Golnik (decembra 1920) je bil zavod še v povojih in nepoznan, celo najbližja okolica ni vedela, kje leži. Toda pod spretnim vodstvom in neumornim de* lom jubilanta so bile kmalu premagane prve težave in zavod se je širi! z vsakim '.e* tom. Danes skoro ni kraja v naši državi, kjer bi bio zdravilišče Golnik, ki uživa naiboljšri sloves, nepoznano. Razne komi* sije, predvsem internacijonalna komisija zdravnikov, so se zelo laskavo izrazile o ureditvi zdravilišča Pohvaliti moramo tudi vestno delo b'agajmka zavoda g Alojzija Zidarja, ki je prrznoval 10 letnico službo* vanja na Golniku že pretekli mesec. — Pretekli teden se je preselila upmva zavoda iz dosedanjih grajskih tesnih prostorov v lepe pisarne novega upravnega poslopja, kjer je tudi poštni, brzojavni in telefonski urad ter avtogaraža. V I. in II. nadstropju pa so štiri lepa velika družinska stanova* nja, ki so seveda že zasedena. Tako je ko* nec stanovanjske bede. ki ni bila na Gol* niku nič manjša kakor kje dfrugje.
ckNCM^1 Glede na nedavni dopis o neki dobrodelni veselici je resnici na ljubo potrebnih nekaj ugotovitev V do* nisu omenjeni akademik ni odbornik dru* štva, res pa je, da je akademik prosto* voljno pripomogel po svojih skromnih mo* Čeh k prizadevanju vseh, ki so pri vese* lici sodelovali za kar gre zahvala vsem v enaki meri. Pravo vodstvo veselice }e pri* spelo z dveumo zamudo, zato se je izva* janje programa pričelo šele ob 21.30 name* sto ob 20. Glede programa samega bodi omenjeno, da se je opažala, izvzemši pri plesu »Snežink« in predavanju, le impro« vizacija. Čutilo se je pač pomanjkanje snretnega vodstva. Prizor iz harema ne glede na drage kostume (koliko opek za gradbo bodoče koristne ustanove, kateri je bila prireditev nameniena!) ni odgovar* jal duhu prireditve. Sploh pa je vsa pri* reditev močno spominjala na familijarno zabavo Močno se je pogrešal obisk šir* ših slojev, ki je običajen pri prireditvah ostalih držav in ki naiveč doprinaša k gmotnemu uspehu: društvu in dobremu namenu takih prireditev v korist bi bilo treba nujno ugotoviti, kje tiči temu vzrok Prireditev ni bila nikaka lepotna konku* renca, zato ie samovoljna iavna ocena 1e» pote sode'ovalk neumestna. .Pač pa so godci zaslužili pohvalo.
ZIDANI MOST. Otamo večkrat, da so se v tem ali onem kraju znižale cene me* su. Pri nas tega žal še nismo doživeli. De* bel voli, ki pa so pri nas bele vrane, se kupujejo po 8 do 8.50 Din kg žive teže, incso pa se še vedno prodaja po 18 Din za kg s privago. Prašiči se kupujejo na zaklano vago po 14 Din kg, a meso se pro» daja še vedno po 22 do 24 Din kg. Na zre« zke sploh ne moremo misliti, ker so po 32 Din kg. Delavski pa tudi vsi drugi kro» gi zatorej upravičeno pričakujejo, da se bodo tudi pri nas cene primerno uredile.
MUTA. Presenetljivo božičnico je pri* pravil potnik A. svojim odjemalcem. Po» nujal jim je fino perilo, kravate in druge poželjive reči na pol zastonj, ko pa so po* šiiljke dospele v roke naročnikov, je nastal vrišč in stok: srajce, papir in kravate pa so letele v vse hišne kote. Blago, komaj vredj> no 80 Din, je stalo 130 itd. Niso nasedli samo delavci, marveč tudi drugi gostobe* sednemu in radodarnemu možu. — Naše ceste so v skrajno slabem stanju. Cesta, ki vodi skozi spodnjo Muto k glavni cesti, je tako razrita, da s* človek, kj mora po. noči od postaje, lahko zlomi vrat in noge. Cesta do gornje železarne je morje blata, ograja in nasip pred mostičem sta razpad* la. Pred dohodom k edini trafiki je po* stavljen požiralnik, ki je mnogo nižji ka* kor cesta. Zgodilo se je nedavno, da si je neki tujec skoro nogo zlomil, ko si je ho* tel zvečer nabaviti tobak. Na hiši je tre* ba postaviti žarnico, lijv.k prestaviti boli h kraju, na stopnišču hiše, v kateri je tra* fika in je last železarne pa napraviti ogra* jo, saj je čudno, da se tam še ni kdo po*' nesrečil. Ako je občina v slabih denarnih razmerah, naj določi kuluk za tiste, ki vo* zijo les na postajo, nekaj bo pa gotovo tudi tovarna prispevala
VRANSKO. V 286. št. »Jutra« čitamo dopis iz Vranskega o nekem Miklavževem večeru, o slabem uspevanju prireditev, o neposečanju s strani nekaterih. V infor* macijo zunanjim čitateljem moram ugo* toviti. da letošnjega M klavževega večera ni priredilo nobeno društvo in so bih ne* kateri obveščeni nekaj ur pred napoveda* nim začetkom. Bolje bi bilo. da bi dopis* nik ne omenjal »tega« večera, ako je že iz* pustil poroč la o resnih, nad vse dobro uspelih prireditvah zadnjih mesecev. Tako se ni poročalo o dveh dobro uspelih pred* stavah podružnice CMD o lepem češkem večeru. Koroškem večeru, o sokolski aka* demiji na predvečer praznika uedinjenja o udeležbi številnih društev pri cerkvenem opravilu in petju moškega zbera. »Vile« pri slavnostni maši, o šolski proslavi v te= lovadnici. Ali se je dopisnik kje zamotil. da ni bil navzoč pri nobeni prireditvi, k' so bile sicer prav dobro obiskane, ali ga je kaj zmotilo, da ni nobena napravila nanj tolikegi vtisa, kakor parklji, ali pa oni dogodek, ki o njem piše v predzad* njem poročilu, ki pa je, v čast fantom, mnogo bolj redek, kakor pa dopisi nekaj let sem. Ako že piše. naj poroča o stva* reh, ki so trgu v čast, slabosti se itak zvedo brez novin Ako pa hoče koga okr* cati, mora imeti dar objektivnega p-Teso* janja in zrelejše nazore. Toliko za danes, drugič ustmeno.	—K.
POLZELA. Letos je bil naš Miklavž prav posebno radodaren, zakaj obdaroval je preko 250 otrok. Vsem. ki«so nas pod* prli v tej akciji, izreka Sokol najtoplejšo zahvalo, posebno pa ravnatelju tovarne pletenin g. Eftkowskemu.
JOSIPDOL PRI RIBNICI NA POHORJU. Industrijsko podjetje pohorskega granita, last g. inž. Milana Lenarčiča v Josipdolu, je priredilo 5. decembra Miklavževo obdarovanje delavskih otrok v telovadni dvorani. Pri tej priliki se je zbralo preko sto otrok v spremstvu staršev in dragih gostov. Lepo je bilo opazovati drobne ročice, ki so v hvaležnosti sprejemale obilne darove Miklavževe. Opaziti je bilo tudi, da so se srca v granitu utrjenih postav ob tem ganljivem prizoru pomladila in v hvaležnosti utripala za naklonjenega jim gospodarja. Gosp. in-ženjerju. njegovi blagi gospe in vsem, ki so pomagali do popolnega uspeha večera, izrekajo osipdolčani najsrčnejšo zahvalo.
SLATINA RADENCI. Dne 6. t. m. je priredilo Dramsko društvo svoj vsakoletni Miklavžev večer na pobudo tukajšnjega upravnika pošte gosp. Slavka Vutkoviča. Obdarovanih je bilo 31 revnih otrok z oblačili in slaščicami. Prav posebna hvala sre zdravilišču, tvrdki Vogler, Posojilnici, občini, gosp. Toplaku in drugim dobrotnikom, ki so podprli miklavževanje. Sv. Miklavž se je v svojem duhovitem govoru med dragim dotaknil nekaj perečih vprašanj. Prav posebno so mu bili na srcu elektrifikacija Radenc, potem asfaltiranje ceste med šolo in Horvatom, nadalje je kritiziral obcestni jarek med Strnišem in Hausma-nom, češ, da naj ga zavarujejo z ograjo. Prav laskavo se je izrazil o krajevnem šolskem odboru z županom na čelu, ki si je s postavitvijo šole postavil najlepši spomenik. Nato je v šaljivih besedah kritiziral delovanje tukajšnjih uradov. Razdeljevanje daril je trajalo pozno v noč. Vsem dobrotnikom najlepša hvala!
SV LOVRENC NA POHORJU. Kot naročnik »Jutra« sem z veseljem prebiral dopise z vsph strani naše domovine, kako so se povsod za 1. decembra prirejale slo« vesnosti. ki so pričale o resnični in iskre* ni ljubezni do uedinjene domovine. Celo najsevernejša točka tik avstrijske meje, trg Marenberk, je na odličen način poka* zal, da se njegovo preb valstvo probuja in se v njem vedno bolj utrjuje jugosloven* ska zavest Le naš pohorski Št. Lovrenc dremlje. Res, da smo izobesili zastave in Sokol in šola sta imela svoje lepe interne prireditve. Toda ven na cesto stopiti in v povorki z baklami v rokah korakati po trgu mimo ultramemških hiš kakor prejš* nja leta — tega si letos nismo več upali.. V šoli je bilo naročeno otrokom, naj opo* zorijo domače, da bodo razsvetili okna, ko bodo šli mimo gasilci z baklami. Čakali smo do 20. in 21. in še dalje, a vse je ostalo tiho in mirno. »Kaj se bomo zba* dali med seboj, lepo se imejmo in v mru živimo skupaj!« To je geslo večine lovren* ških Slovencev. Dejal bo morda kdo, da je tako prav. Toda kdor pozna tukajšnje razmere od nekdaj, si lahko misli, da uteg* nemo lovrenški Slovenci kdaj igrati vlogo lisice, naši nasprotniki pa vlogo — ježa ...
KRAGUJEVAC. Kulturno društvo »Tri* glav« je priredilo 6. t. m. v društvenem prostoru lep Miklavžev večer. V nabito polni dvorani se je zbralo mnogo tukaj živečih slovenskih rodbin z otroki pa tu* di precej domačinov. Agilni odbor »Tri* glava« je napravil primit:ven oder na ka* terem so uprizorili novo enodejanko: »Mi* klavžev predgovor ali kako Janezek spo* zna sv. Miklavža« Pisec, obenem tudi re« žiser je g. Marian Telatko. Igra je vse« binsko prav posrečena in Je v vsakomur zbudila prijetne spomine na otroSko dobo.
Vse vloge so bile dobro podane, najbolje pa so se odrezali M klavž, Janezek in Bel* cebub. V celoati je prireditev tako sijajno uspela, da so obiskovalci želi še več sl:č* nega, kar bo res nam vsem v -izvedrilo, zabavo in ponos. G Marjanu Telatku kar čestitamo na lepem uspehu.
Beli %<>b|C w treh dneh!
Čudovita antiseptična pena KOLYNOSA odpravi zoprne rumene madeže z zob in jih napravi v treh dneh za tri tone bolj bele. Ona odstrani rumenkasto prevleko, ki jih kvari in očisti zobe tako, da se blesteče-bela zobna sklenina pokaže brez poškodbe.
Ona na mah ugonobi nevarne klice na ustnah, ki napadajo zobe in izzovejo gnitje zob. Po suhi ščetki razmažite er centimeter — uporabljajte točno tri dni zjutraj in zvečer — in tedaj boste ugotovili razliko.
Možje!
E!ekt?etehwlžflO «io«fiet|e
Karal Florfančič,
CELJE. Cankar jeva cesta št. 2.
ir.ia v zalogi po ugodnih cenah: vsako*-rstnl inštalacijski materijal in napeljave; električne motorje s pritiklinami in števce; žarnice vseh vrst tn za vse napetosti; elektrifi-aa svetilna telesa tD sestavne dele; elektrifi-aelikalnike za 120 in 220 volt 3 in 4 kg; materija) za zvonilne in telefonske naprave; radio aparate in sestavne dele (vse baterije). anodne baterije 60 v. Din 80.—»
90 v. Din 120.—, 120 v. Din 160.— Najnovejši radio aparat na strnjo z zvofe-aikom v eni kaseti za 110, 120, 220 volt Din 3300.—	15685
Pismena naročila se točno izvršujejo.
odpravite a uporabo neškodljivega Kre-pllnega sredstva »La EROS«1 Učinkuje i vsak: starosti s presenetljivim uspehom. Ohrani seksuelno moč do pozntr ■starosti. Tisoči zahvalnlcl Zajamčeno neškodljivo! Na tisoče moškln potrjuje nagli ln zanesljivi uspeti sredstva Cena 60 Din; močnejšt 100 Din Ordl-aacijskl laboratorl; Hawelka Praga 65 Nusie, Božetech ova ul. Nr 10-J-54. poštni pred. št. 17 CSR Napišite, prosimo. točno svojo adreso!
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik
STEKLO
zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA Vn — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 O S MEH £ I
POTNIKI
fereeaa roka
najde vedno pravo, tudi za nego zdravja. Dobe se ljudje, katerim se je posrečilo. da ostanejo zdravi skozi vse svoje življenje. Veliko ljudi rabi že nad 34 let Fellerjev pravi blagodišeči »Elsafluid«, za zaščito proti raznim boleznim in zna z njim tudi drugim ljudem pomagati, bolečine olajšati ali bolezen zaprečiti pri revmatizmu, trganju, v sklepih, živčnih bolečinah, bolečinah v hrbtu in križu, pri trganju, zba-i dan ju, glavobolu in zo-bobolu, pri slabosti mijic in pri drugih slabostih.	371
STORITE TUDI VI TAKO, POMAGALO BO TUDI VAM!
l'o, ia notranjo in zunanj« porabo lobro preix-
kiiŠcLO hi5no ».dravilo in ke -.metikum. se dobiva v lekarnah m ^oruiiaili trgjvlnab v poskusnih ■.tek:. iiK-ah po 6 Din, dvo.u: steklenicah po uio 9 ali velikih steklenicah pu X Din. P&5«ai paket z 9 poskusnim: ali 6 dvojnimi ali 2 velikima spe-eijalnima steTrlcnieatna $2 Din, več takšnih paket-o-v mno^o cenejše. Kanrča se po pošti pri lekarnarja
EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Elsatrg 245. Savska banovina.
Mi st« fe ""»^^nik "-^ne ^n-enske ^"^"•©vame tedenske revije *tv!ieitje In svet44?
železničarji in dijaki so z aktovkami, kov-čegi in podobnim najsolidneje ter najceneje postreženi pri
A. PREKUH,
LJUBLJANA, STARI TRG ŠT. 26
ki izdeluje vse to čisto po poljubnih željah ter prevzema popravila.	312
Restavracija
„Roža"
Židovska ulica 6
priporoča cenj. gostom ravnokar dospela štajerska bela in rudeča vina.	17324
Dobra domača kuhinja. Najnižje cene.
H. C. HANSON
Umetni mlisi In žaga
na Tratah pri Mariji Snežni na Veliki, okraj Sv. Lenart - Slov. gor. cenjenemu občinstvu vljudno naznanja, da je nanovo prei dil svoj umetni mlin in žago, upostavil obojni obrat ter vabi prebivalstvo Slovenskih Goric, da se poslužuje vseh dobrin, katere mu podjetje nudi zagotavljajoč mu najboljšo in najtemnejšo postrežbo s prvovrstnimi mlevskimi proizvodi po najnižjih dnevnih cenah. — Istotam je naprodaj Diesel-motor s 50 konjskimi silami.	15881
ta
dnnrco O^uU^OSG
Karbid
na malo in veliko >SODOAD« orijen-3ka družba za izdelavo kisika in razkrojenega aceti lena, Zagreb, Kraljice Marije 23. — Telefon 21—97.
381
Ako želite kupiti
no obroke
jftrnlt* w ae
Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev
i. I. i » i > Ljabljaai. CigaletoT* t trzres sodnlje
Dvokotesa. motorfi, Šivalni ttroH.
•jtroSld »n igrafinJ vozički, pnevma tika, posamezni delt — Velika Izbira. najnižje cene — Prodaja na obroke, ceniki franka	•
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvoboles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška cesta St 4.
vvsabdom?
VI ali kdorkon a Vaše
družine tanko v kratkem igra kak instrument potom našega brezplačnega učnega tečaja, ter si ustvari doma prijetne večere. Zahtevajte še danes naš veliki
brezplačni katalog
s katerim dobite tud! zastonj poučno knjižico »3k\.>v postanem (iober godbenik«. Prilika za nakup je ugod na. Instrumenti Docent, učenje lahko Nudimo Va
^ioiine ... o<i Dio 95—	klarinete . . od	Din 128.— dalj-
mandoline . od Din 136.—	trombe ... od	Dir 480— >
ji tare	.od Din 207__klavir citre od	Din 192.— »
'amburice . od Din 98__gramofone . od	Din 380.— »
ročne harmonike »d Din	85__dalje itd.	*
Največja »dpremna tvrdka glasbil v Jugoslaviji
II
tvorniea glazbil, gramofonov in harmonik Prodajna podr. MARIBOR št. 101
1ITRO
svojim naročnikom in čitateljem
za
„Jutro hoče tudi letos svojim prijateljem omogočiti nakup krasnih slovenskih knjig po"iako znižani ceni. Knjige, ki jih jim nudimo, lahko uporabijo za božična darila, ali pa za začetek domače ali društvene knjižnice. Knjige so razdeljene v
krasite zbirke.
Vsak naš naročnik ali čitatelj jih dobi po silno znižanih cenah. Naši prijatelji dobe
zbirke
od 5©*- do 200 dinarjev.
razen poštnine, ki je navedena pri vsaki zbirki. Cena za vezano zbirko je označena pri vsaki zbirki.
Ugodnost nakupa teh zbirk nudimo le svojim čitateljem in naročnikom, in to v času
od novembra do 1©. januarja
Nakup m naročila se vrše z naročilnico, ki se izreže iz „Jutra", ter le prob takojšnjemu plačilu. Zamenjava knjig iz ene zbirke v drugo je nemogoča.
Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Selenburgova ulica ŠL 3. Kdor predloži „Jutrovo" naročilnico, ima pravico do nakupa vseh desetih ali pa po-edinih zbirk. Zunanji naročniki nai nalepijo naročilnico na dopisnico in jo pošljejo izpolnjeno na upravo „Jutra" v Ljubljani.
HAROČILNICA.
(Upravi litra" v Htublfanu
Podpisani naročam (katero)?.
Istočasno pošiljam za knjige in poštnino znesek
za vezavo knjig dodajam še Din ..............................—
Po prejemu denarja mi knjige takoj pošljite. Ime naročnika (čitljivo) .....................-.......-............................
zbirko knjig.
Krai, pošta
Istočasno z naročilnico je treba poslati denar po poštni nakaznici ali po položnici (ne »Jutrovi«), ki se dobi pri vsakem poštnem uradu za 25 par, na naslov: Tiskovna zadruga, knjigarna v Ljubljani, poštno ček. račun št. 11.926.
Na naročila brzz derarja se ni mogoče ozirati.
Ako na kdo že kako knjigo, pa bi zbirko le rad naročil, ta stori najbolje, ako naroči skupaj s prijatelji dve ali več zbirk, ki si knjige razdelijo tako,
kot jim je najbolje všeč.
Da r i pridejo knjige za darila prepozno in da zbirke, zlasti vezane, ne
poidejo, priporočamo, da jih naročite takoj.
Kni.isre so naileDŠe in najcenejše božično darilo za mladino pa tudi zaodrasle.
Seznam knjig v poedinih skupinah:
V. zv Pipa 'obaka — Moč in pravica — Županovanje v Globokem dolu — V vojni krai i ni — Telečja pečenka — Ivan Erazem Prediamski Tattenbacb — Bela ruta be! denar — Doktor Zober.
Vse obširne knjige mesto 228.— Din le 100.— Din, aH v platno vezane 180.— Din.
Poštnina Din 18.—.
III.	zbitka, (Dopolnilna zbirka h knjigam *	iz prejšnjih let.)
Tavčarjevi zbrani spisi, 11. zvezek. Kraiqher L.. Na fronti sestre Žive. Vošmak, U borbi za ujedinjeno narodno državo.
Vse obširne in lepe knjige mesto 244.— Din le 120.— Din, ali v platno vezane 170.— Din.
Poštnina Din 10.—.
IV.	zbirka.
Podlimbarskega zbrani spisi. Uredil dr. J. Šlebinger.
I.	zv. Gorski potoki — Tovariš Damjan.
II.	zv. Potresna povest — Moravske slike — Vojvoda Pero.
Simona Jenka zbrani spisi.
Mesto 176.— Din le 85 — Din, v platno vezane Din 134.—.
Poštnina Din 10.—.
I.	zbirka.
Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi. Uredil dr. Ivan Prijatelj.
II.	zv ln vendar — Soror Pia — Tat — Čez 8 let - V Karlovcu — Gospod Ciril — Mrtva srca.
III.	zv Otok in struga — Tiberius Panno-nicus — Kuzovci — Janez Solnce —--Vita vitae meae.
IV.	zv. Grajski risar — 4000 — V zali — Izgubljeni Bog.
V.	zv. Izza kongresa.
VI.	zv. Cvetje v ieseni — Visoška kronika.
Vse obširne knjige mesto 408.— Din le 200.— Din ali v platno vezane 280.— Din.
Poštnina Din 18.—.
II. zbirka.
Josipa Jurčiča zbrani spisi. Uredil dr.
Ivan Prijatelj. II. zv. Spomini starega Slovenca .— Tihotapec — Jurij Kobila — Dva prijatelja
—	Vrban Smukova ženitev — Grad Rojinje.
ITI. zv. Kloštrski žolnir — Deseti brat. IV, zv. Golida — Hči mestnega sodnika — Nemški valpet — Dva brata — Božidar Tirtelj — Kozlovska sodba v Višnji gori
—	Črta iz življenja političnega agitatorja — Sin kmetiškega cesarja — Sosedov sin.
V.	zbirka.
Boccacio. Dekameron — 3 knjige, 774 strani s 100 ilustracijami. (Le za odrasle.) — Knjige obsegajo 100 povesti, katerih snov je zajeta iz ljubezenskega življenja 14. stoletja. Kdor se hoče izvrstno zabavati in iz srca nasmejati, pa ne išče povsod nemoralnosti in pohujšanja, naj naroči to zbirko.
Mesto 168.— Din le 80.— Din, vezane 130.—"Din.
Poštnina Din 7.—.
VI.	zbirka.
(Izvirna slovenska drama)
Kraigher Na fronti sestre Žive.
Novacan Celjska kronika.
Novacan. Veleja.
Pregelj, Azazel.
Lah. Noč- na Hmeljniku.
Lah, Pepeluh.
Linhart. Županova Micka.
Govekai, Rokovnjači.
Žagai. Vrtinec.
Leskovec. Dva bregova.
Mesto 207.— Din le 100.— Din, vezano (le prve 4 knjige) Din 130.
Poštnina Din 8.—.
VII.	zbirka.
Sienkiewiczevi zgodovinski romani: Z ognjem in mečem. Potop, L in II. del.
Trije obsežni, skoro 1800 strani obsegajoči ilustrirani zgodovinski romani veljajo le 140.— Din mesto 290.— Din, vezani 190 Din.
PoStnina Din 18.—.
VIII.	zbirka.
Hašek, Pustolovščine vojaka Švejka, L zvezek. II. zvezek. Tolsto/, Rodbinska sreča. Dostojevski, Selo Stepančikovo. Fogazzaro. Svetnik.
Mesto 202.— Din le 100.— Din, v platno vezano 160.— Din.
Poštnina Din 10.—.
IX.	zbirka.
Album slovenskih književnikov. Zupančičev jubilejni zbornik. Cankarjev ubilejni zbornik.
Mesto 192— Din le 100.— Din, v platno vezano 150.— Din.
Poštnina Din 12.—.
X.	zbirka.
V deseti skupini si vsak, ki je naročil že eno skupino, sam izbere knjige iz navedenega seznama po navedeni ceni, ki je za 50 % nižja od prodajne cene. Skupina mora obsegati toliko knjig, da velja najmanj Din 100.— za broširane knjige. Znižana cena za vezane knjige je v oklepaju. Skupina vezanih knjig mora znašati najmanj Din 200.
Za izbero so na razpolago sledeče knjige:
Pretnar, V pristanu 12— (20"—); Feigel, Tik za fronto 7 — (13*—); Lah, Angelin Hidar (10*—); Lah, Knjiga spominov 15'— (25*—); Milčinski, Drobiž 7"— (13—); Novačan, Samosilnik 15 — (23—); Šorli, Zadnji val 15 — (27—); Goncouii, Dekle Eliza 5— (15—); Cervantes, Tri novele 4'— (12*—); Anatote France, Pin-gvinski otok 5"— (13'—); Barbusse, Ogenj 10 — (20'—); Andrejev, Plat zvona 5'— (11"—); Andrejev, Povest o 7. obešenih 5 — (13 — ); Strug, Jutri 5 — (11.—); Coster, Ulenspiegel 20 - (36 —); Vajanskg, Leteče sence 10"— (18*—); Fogazzaro, Svetnik 20'— (36'—); Čehov, Sosedje 3 — (11'—); Ras, Dalm. povesti 3 — (11'—); Stare, Lisjakova hči 3'—
(13'—); H. Dolenc, Izbrani spisi o-— (15'—); St/itai. Sodnikovi 5'— (15—); Zeger. Tri legende (10'—); Puškin. Ka-petanova hči 10'— (20'—); Kersnik, Cyclamen 10— (20'—); Kersnik, Agitator 9'— (19—); Kersnik, Testament 9'—(19-—); Fastuškin, Križev pot Petra Kupljenika 8'— (18 —); Zbašnik, Žrtve 12 — (22*—); Hearn. Knjiga o Japonski 14'— (24*—); Kmetova, Večerna pisma 8*— (18'—); Mauoassant. Povesti 15'— (25"—); Mesko. Kam plovemo 17*— (27'—); Breznik, Junaki prekomorskih poletov 18'— (28'—); Burgeneva, Umirajoče duše 26*— (36'—); Jbsen, Gospa z morja 6'— (12'—); Vebei. Uvod v filozofijo (12'—); Me lik, Jugoslavija. I. in II. dei 40'— (60'—); Pri/atel/. Predhodniki (12*—); Stfibmg, S. Gregorčič 5'— (10'—); Vebei, Znanost in vera (15'—); Cermelj, Materija in energija (17.—); Seidl, Moderna izobrazba 8'— (12'-).
Poštnina Din 18.—.
XI. zbirka.
V enajsti skupini si vsak sam izbere knjige iz navedenega seznama po navedeni ceni, ki so za okoli 60 % nižje od prodajnih.
Poštnina za vsako knjigo Din 2.—.
Z.-> izbiro so na razpolago sledeče knjige:
Frank Hetlei, Blagajna velikega vojvode. Roman. Iz švedščine preložil F. J.-o. 164 str. Cena: prej broš. 15 Din, sedaj Din 8 —.
Claude Farrere, Gusarji. (Les Flibustiers des Mers.) Poslovenil F. J.-o. 201 str. Prej broš. Din 20'— sedaj Din 8'—. Cuendas Fereat, Veliki inkvizitor. Ljubezenski roman iz najsramotnejše dobe človeške zgodovine. 125 str. Broš. prej Din 20.—, sedaj Din 8"—. Jean de la Hire. Lucifer. Fantastični roman v šestih delih. 273 str. Broš. prej Din 30'—, sedaj Din 10"—. Maurice Leblanc, Tigrovi zobje. Iz francoščine pre vel F. J.-o. 217 str. Broširano prej Din 30'—, sedaj Din 10'—. Veridicus, Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih 187 str. Broš. prej Din 30.—, sedaj Din 10"—. Aleks Dumas, Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau). Roman. 419 str. Broš. prej Din 45'—, sedaj Din 10"—. James Olive/ Curwood. Onkraj pragozda. Roman 129 str. Broš. prej Din 20'—, sedaj Din 8"—. Gustave le Rouge. Misterija. Roman. 177 str Broš. prej Din 30'—, sedaj Din 10"—. Oskai Hubicki. Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 320 str. Broš. prej Din 40"—, sedaj Din 10"—. Jack London, Roman treh src. 433 strani. Broš. prej Din 40'—, sedaj Din 10'—. Oevre Richtei, brich. Rdeča megla. Broširano prei Din 20'—, sedaj Din 8"—. Rene La Bmi/ere, Hektorjev meč. Roman.
80 str. Broš. prej Din 18'—, sedaj Din 8'—. Zevacco. Papeži nja Favsta. Roman. 427 str.
Broš. prej Din 45'—, sedaj Din 15"—. Z. O. Cunvood, Lov na ženo. Roman. 194 str. Broš. prej Din 30'—. sedaj Din 10*—. E. G. Seliger - Brat, Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 291 str. Broš. prei Din 35'—, sedaj Din 15"—. Phillips Oppenheim, Milijonar brez denarja. Roman. 92 str. Broš. prej Din 20'—, sedaj Din 8"—. Staroslav, Gostilne v stari Ljubljani. Popravljeni in pomnoženi ponatis iz v Jutra". S slikami. Broš. prej Din 15"—, f^ daj Din 6"—.
Ani. Melik, Do Bitolja in Ohrida. 166 str.
Broš. prej Din 16'—, sedaj Din 6"—. Zane Greg, Železna cesta. Roman.
Broširan prej Din 35'—, sedaj Din 15'— S. Weimann, Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije.
Broširan prej Din 35'—, sedaj Din 15*— Sinclair-Gluck, Zlati panter. Roman. Broširan prej Din 25'—, sedaj Din 10"—
XI. skupino V celoti dobi Z2 knjig, kojih prodajna cena znaša 664 Din
po izredno znižani ceni s poštnino vred le za 220 Din aroeite zbirke in knjige tako] in po možnosti še danes!
Zane Grey
Do zadnjega moža
Roman
Obšla jo je čudna negotovost, kakršne še ni pomnila; vso moč svojega obnovljenega poguma je morala napeti, da jo je prema-
galtsbel je počasi zajahal proti njej. Njej se je zdelo njegovo Nižanje čudno naglo - taKo naglo, da ji je vsa volja ohromela od zmede
protislovnih čuvstev.
Isbel je ustavil konja. Ellen, ki je stala ob deblu podrtega borovca se je nehote umaknila. Kako strašno so ji drhtele noge! Isbel je vzel kučmo iz glave 4n jo jel živčno mečkati v svoji goli, rjavi
roki.
»Dobro jutro, miss Ellen.«
Ellen mu ni vrnila pozdrava: »Ali ste prišli preko našega ranča?« je vprašala skoraj zasoplo. »Ne. Obšel sem ga.« »Česa iščete tu, Jean Isbel?«
»Ali mar ne veste?« je odvrnil. Njegove črne tn presunljive oci so prodirale Ellen globoko v dušo; njih pogled je bil ognjena preizkušnja, ki jo ie mogel prenesti samo njen naraščajoči gnev.
Ellen je začutila na ustnicah zaničljiv namig na njegove poli>ndi-janske črte in na sloves, ki je bil prišel pred njim. A ni ga tnogla
izreči.
»Ne,« je ogovorila.
»Težko je očitati ženski laž,« je trpko odvrnil Jean Isbel. »A vi bi že utegnili biti lažnivka — ker ste Jorthova.«
»Laž? Nikoli se vam ne bi zlagala. Jean Isbel. Nikoli se vam ne bi zlagala — niti tedaj ne, če bi si mogla s tem rešiti življenje.«
Premeril jo je z ostrim, treznim, mrkim pogledom; kar mraz jo je izpreletd od tega temnega ognja v njegovih očeh. »Vesel bom. če je to resnica.«
»Seveda je res: niti malo ne slutim, zakaj ste prišli.« . Kakopak: Ellen je obhajala rahla slutnja, ki je ni mogla zavrniti v pozabljenje. Ce bi bila pa odprla tej slutnji vrata v svojo zavest, bi jo bilo pustilo zaničevanje na cedilu; utrnil bi se bil neustrašni zasmeh. ki ga je hotela vreči temu človeku v lice. »Ali živi tukaj stari Sprague?«
»Da. Mislim, da se mara kmalu vrniti... Ali site ga prišli obi-skat^«
»Ne,« je kratko rekel Isbel in vrnil vprašanje za vprašanje: »Ali je Sprague kaj povedal o pretepu, ki sem se zapletel vanj?«
»On — ne, ničesar ni povedal.« se je z otrplimi ustnicami zlagala Ellen. Ona. ki se je bila zaklela, da ne zna lagati! Čutila je. kako ji
je vroča kri odstopila od srca in v mogočnem valu pritisnila navzgor. Kaj ji je bilo treba skrivati pred Jeanom Isbelom? In tih, komaj slišen glas je odgovoril na to vprašanje, da mora skrivati tisto Jorthovo Ellen, ki je vse dni čakala nanj in skrivaj hranila v svojem srcu spomin na dejstvo, da se je bil postavil za njeno dobro ime.
»To me veseli,« je zamišljeno rekel Isbel.
»In zdaj ste prišli, da bi me videli?« mu je Ellen segla v besedo.
Čutila je, da ne more več prenašati njegovega krotkega, prizanesljivega vedenja. Bala se je. da se ne bi izdala — da ne bi izdala tistega, česar niti sama še ni razumela. Morala je izsiliti drugo podlago razgovora — tisto, na kateri se bo vršil boj med Jorthovci in Isbelovci.
»Ne, — da po pravici povem, ne, miss Ellen.« je skoraj skromno odgovoril. »Takoj vam povem, zakaj sem prišel. Ne zato. da bi vas videl... Saj ne tajim, da bi vas bil rad... a to je vse eno. Takrat, ko sem vas čakal na Rimu. niste prišli.«
»Prišla!« je hladno ponovila. »Menda me vsaj niste pričakovali?«
»Nekoliko pač.« Njegove presunljive oči so se uprle v njen obraz. »Takrat sem nekaj potožil v vaš šotor. Ali ste našli?«
»Da,« je odgovorila s prejšnjo ravnodušno mrzloto.
»Kaj ste storili s tistim zavojčkom?«
»Brcnila sem ga iz šotora. Kaj naj bi bila storila drugega?«
Videla je. kako se je zdrznil.
»In ga niste odprli?«
»Prav gotovo da ne.« je odvrnila kakor pod pritiskom nepremagljive sile. »Mar ne razumete ničesar — prav ničesar o ljudeh? ... Vi niste rojeni v Texasu. pa da ste tisočkrat Isbel.«
»■Ne, hvala Bogu!« je vzkliknil. »Rodil sem se v lepi deželi z zelenimi travniki, borovimi gozdi in bistrimi rekami, ne pa v puščavi, kjer životarijo ljudje trdo in suho kakor kakteje. Tam. odkoder sem jaz prišel, ne živijo v sovraštvu. Tam znajo odpuščati.«
»Odpuščati!... Ali bi mogli vi odpustiti človeku, ki bi nosil Jorthovo ime?«
»Da, mogel bi.«
»Vi to lahko rečete — ko je vsa krivica na vaši strani,« ga je grenko zavrnila.
»Prva krivica, Ellen Jorth, je bila na vaši,« je s povzdignjenim glasom rekel Jean. »Vaš oče je ukradel moiemu očetu ljubljeno žensko — z obrekovanjem, z grdobijami in zavratnostjo, med tem, ko je bil odsoten.«
»Laž!« je srdito kriknila Ellen.
»Ne.«
»Jean Isbel, pravim vam, da lažete!«
»Ne! Pravim vam, da so vas nalagali,« je vzkliknil on.
Zdelo se ji je. kakor da bi ji strašna moč njegovega duha lučala resnico v obraz: volja jo je puščala na cedilu.
»Moja mati je imela papana iaJSa.«
»Da — pozneje. Saj ni čudo; uboga žena!... A ravnanje vašega očeta in vaše matere je zakrivilo pogubo vseh teh človeških življenj. Treba je, da zveste resnico, Ellen Jorth! Leta sovraštva so obrodila svoj sad. Niti vsemogočni Bog nas ne more več rešiti. Kri bo tekla. Za Jorthe in za Isbele ni hkratu prostora na zemlji... In vi morate zvedeti resnico, ker pada najhujši delež tega peklenskega gorja na vas in name.«
Le sovraštvo, o katerem je govoril, je dajalo Elleni še nekaj moči.
»Nikoli, Jean Isbel!« je vzkliknila. »Nikoli ne bom zvedela od vas resnice. Nikoli nočem imeti ničesar skupnega z vami — niti peklenskega ognja ne.«	'
Isbel je skočil s konja in obstal pred njo, držeč vajeti v roki. Rjaveč je grizel uzdo in stresal glavo.
»Zakaj me tako sovražite?« je vprašal. »Naključje je hotelo, da sem sin svojega očeta. Ne vam ne vašim ljudem še nisem storil žalega. Srečal sem vas — se zaljubil v vas na prvi pogled — čeprav sem se tega šele pozneje zavedel... Zakaj me tako strašno sovražite?«
Ellen je začutila v prsih težak, dušeč pritisk. »Isbel ste. Ne govorite mi o ljubezni do mene.«
»Saj nisem mislil. A vaše sovraštvo — vaše sovraštvo se mi vidi tako nespametno. In najbrže se ne bova nikolii več srečala... Jaz nisem kriv. Rad vas imam. Odkar sem vas prvič zagledal, vas imam rad. Jean Isbel in Jorthova Ellen. Čudno, ali ne?... Vse, vse je bilo tako čudno. To, da sem srečal osamljeno, nesrečno dekle, to, da sem vas videl tako krasno in milo, to, da ste se mi zdeli tako dobri, čeprav —«
»Seveda, čudno je bilo,« mu je Ellen z zaničljivim smehom segla v besedo. Našla je bila svojo obrambo. S tem, da je žalila njega, je mogla skriti svoje lastno gorje. »Da sem se vam zdela tako dobra, čeprav — lepa reč! Ali vam nisem rekla, da to ni bil prvi poijub, ki sem ga dobila?«
»Da, vkljub temu,« je odvrnil.
Ellen mu ni mogla pogledati v oči. Divja burja je razsajala v njenem srcu. Vse besede, ki so ji silile na ustnice, so bile laž.
»Da — tisti poljub ni bil prvi — in tudi zadnji ne,« je nadaljevala z zasmehljivim glasom. »In temu, kar vi imenujete ljubezen, Jean Isbel — temu se smejem.«
»Smejte se, če se hočete — a verjemite mi, da je bilo pošteno — najboljše, kar imam,« je odvrnil z globoko resnobo.
»Kaj še!« je viknila Ellen z vso močjo svoje bolečine, svojega sramu in svojega sovraštva.
»Bogme, menda ste res drugačna ženska, ne takšna, kakor sem mislil!« Isbelov glas je bil hripav.
»Menda! In če bi ne bila, bi nalašč postala... Nu, gospod Isbel, le zajašite svojega konja in glejte, da izginete!«
razprodaja
I L.
^ llUUB t
Vsakovrstno
1SAN PO H S ŠT VO
LIANA za opremo stastovaraj ut
pisarn
Dunajska cesta 17
99

99
WELLA"
TftAJMA OTUIILACIJA
Nobenega kodranja več, temveč kot naravna valovitost las s pomočjo tehnično najdovršenejših aparatov z nizkim tokom (16 voltov) švicarske in nemške provenijence.
Edvard Paldasch, frizer za dame in gospode
CELJE, Gubčeva ulica.	17314
izvršuje najsolidnejše in po nizki ceni
\NGELO JELC1Č pleskar in ličar
Celovška c. 65. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi.	7J2
JI ode ru i xi ra n i e radiu aparatov 17299
STR ii KO l XO POLSJESJE
rad.o aknmuia-torjev vseli velikosti
le 8 S>fn
Mestni trg 5 Telefon 2407
Plinove
cevi
stare 5/4 palca, 1 palec 3/4 palca, v večjih množinah takoj kupimo. — Najnižje ponudbe pod »Plinove cevi« na ogl. odd. »Jutra«. 17227
Prvovrstno železno in tfiedeno
za dom, bolnice, urade, šole hotele, internate dobavlja najceneje
ZMAJ d. d.. Zagreb
Barona Jelačica 2 TELEFON 3007 in 4629.
16011
H VeCettgovina § i| §e£e§niHO išče || btlvkovno &i<aCi{ickatt<qct
&ometeiaCnega
vodjo ::::::::::::::::
DNEVH O SVEŽE PRAZEMA V
UMA

i—vodnikov tr© st.s.—
Oglasi v „Jutru" imajo
imajo siguren uspeh?
veščega v knjigovodstvu (bilancista)
Oferte z overovljenimi prepisi dokumen« tov in navedbo plačiln h zahtev naj se pošljejo na upravo »Jutra« v Celju _pod
»Samostojna moč«.	17254
• V
Dražba liise
Z GOSTILNO IN TRGOVINO
na prometnem industrijskem kraju štore pri Celju pri želez, postaji in državni cesti bo dne 19. decembra 1930 ob 9. uri na okrajnem sodišču v Celju v sobi št. 4.
Zemljiška knjiga Kresnika vi. št. 182. Cenilna vrednost 172.580 Din. Najmanjši ponudek 103.54S Din. Vadij 17.258 Din.	17310

Kepreinocljife kou^ke plahte
z vsemi jermeni: 1 par Din 450—.
Dopisnica zadostuje. Dnevne poštne pošiljke. — Ako blago ne ugaja vrnem denar. Cenjena naročila sprejema:
IGNAC ŠTRAUS, izdelovanje plaht
KAČE PRI MARIBORU.	17278
Prevozni trieikli
solidno delo in že izgotovljeni v zalogi več vrst, jako pripravni za trgovce, obrtnike, mesarje, peke itd. — Invalidni vozički novi modeli. — Cena nizka. Ceniki franko.
»TKIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoies in otrošk. vozičkov, Ljubljana. Karlovška c. 4
Na kongresnem trgu, poleg lekarne Ba-hovec dobite okvirje za slike od enostavnih do najfinejših.
Velika izbira!	Nizke cene!
MATKO POGAČNIK
knjigoveznica — galanterijska delavnica
17292
Poslovni
z tremi oddelenji in stranskimi prostori potrebuje Zanatska Ban« ka Kralj. Jugoslavije A. D. Beograd, za svojo podružnico v Ljubljani in to za prvo tromesečje 1931. Eno od teh oddelenj z po« vršino od 35—40 kvadratnih metrov bi moralo biti v pritličju, a ostala dva v prvem nadstropju, ali pa tudi v pritličju, v obeh slu« čajih bi pa prostori morali biti med seboj vezani, ali vsaj dana možnost da se zveza napravi. Lokal bi se moral nahajati v sre« dini, ali v najbližji okolini sredine mesta.
Cenj. ponudbe naj se pošljejo Zanatski Banki Kralj. Jugosla« vije A. D. Beograd, Skopljanska ul. 8.	17326
Zalivala
Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi svojega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata itd. go?poda
dr. Antona Sramen
odvetnika v Ptuju
in za poklonjene krasne vence in cvetje, kakor tudi za mnogobrojno udeležbo na zadnji poti blagopokcjne-sa, se tem potom vsem napskreneje zahvaljujemo
Posebno zahvalo izrekamc čast. duhovščini, sreskemu načelniku s. dr. P. Vaupotiftu, komandantu mesta, majorju g. šaracu, deputaciji »Sokolov«, zvestemu prijatelju pokojnega g. drju. J. Komljancu. gimn. ravnatelju in g. dr. Senčarju, odvet. v Ptuju za njune globoke in ganljive besede ob odprtem grobu, nadalje stanovskim tovarišem, zastopnikom civilnih oblasti in ostalih društev.
Iskrena 'nvala tudi moškemu zboru tukaiSnie Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja g. Schedelbauer-ja sa prekrasno žalno petje.	17322
Ptuj, meseca decembra 1930.
Žalaioč« soproga in otroci.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
tfCdor hoče
da *« tnu posije pe pemtl namloe ali Galce drug e informacijo tic oco me matih eglameo naj pritoži v anantGah a a/V • mieer ne ke prejel odgovora / ™ ^^ ■ ■»
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve m dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro S Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, ticer se oglasi ne priob-čujejo. št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
fla&Covi matih ogCasot?
ln druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah *JUTRAc v
Plovem mestu
Ljubljanska cesta it. 42
in na
prt kolodvoru št. 100
Mate oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.

'4A
Ključavničarskega vajenca
iprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 534i:5-l
Prvovrstno šiviljo
za obleke, ki	že ima, ali
fcele prosi za	obrt, iščem
za trgovino,	s sedežem
glavarstva. —	Ponudbe i.a
u-slas. oddelek	»Jutra« pod
iifro »lzvrstun	zaslužek«.
50410
Postrežnico
»a 2 dni v tednu iščem. Predstaviti se je pri iug. Z^manek, Knafljeva 10, III 53425-1
Tapetniški pomočnik
samostojen delavec, popolnima izurjen v izdelavi najfinejših del, spodoben tudi vodstva tapetniške delavnice, dobi takoj službo pri tvrdki Heanier, trgovini pohištva. Novi Sad. Sa-f;i rikova 30. Javijo naj se 6amo prvovrstne moči!
53357-1
Postrežnico
k? zna kuhati in šivati, sprejmem vsled bolezni. — Naslov pove oglas, oddelek >Jutra«.	53293-1
Dopisnike
{•osebno iz manjših in najmanjših krajev dravske banovine išče informacijsko podjetje. — Ponudbe pod »Vi. sten« na oglasni oddelek »Jutra«.	53329-1
Mlad zobotehnik
popolnoma vešč vsega dt-la v kavčuku in zlatu, dobi m<-'-o v boljšem- ateljeju v L: 'blja.ni. Ponudbe z na vedbo plr)5e na oglasni odri :"k »Jutra« pod »Stalna tli:'ba 10<>0—1500«. 53077-1
Pekovskega vajenca
sprejmem v izučitev. Dobi obleko. Stojan Josip — Umetna Parna Pekarna, pi-šece.	53345-1
Mesarskega pomoč.
vajenega vs-eh mesarskih del sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
53350-1
Sodnega upokojenca
veščega zemljiške knjige oziroma strojepisko izurjeno v notarski pisarni sprejme notar. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
53343-1
Čevljarski
prikrojevalec
gornjih delov, doibro iz-učen, samo za fina dela. dobi stalno mesto. Plača dobra. Nastop takoj. Brata Naglic, Cevljarna Kri.
53346-1
Trgovskega pomoč.
poltenega in v knjigovodstvu izobraženega sprejmem na deželo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 53364-1
Prodajalko (ca)
verzirano v trg. mešanega blaga, samostojno, spre j-me-m takoj ali pozneje. -Ponudbe c- sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Na deželo«.	53137-1
Učenca aH učenko
zdravega, s primerno šol sko izobrazbo sprejmem v večjo trgovino na deželi Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Na deželo«.
53138-1
Pomočnice
prvovrstne in inteligentno
učenko
sprejme mcvdni salon Štefanija Lukež. 53160-1
Pošteno učenko
sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zvesta 22«.
53235-1
Kroj. valenko
išče modni atelje. Naslov oglasnem oddelku Jntra 53168-1
Pismeno na] Javi
svoj naslov »ni. ki je vo ijan sprejeti kako stalno lomače »pravilo. Znamko jdgovor je treba priložiti. — Zadruga jugoslov. -iletača. Osijek. 50248-1
Trg. pomočnika
vojaščine prostega, zmotnega slovenščine in nemščine. agilnega. z dobrim nastopom, sprejmem v galanterijsko trgovino. Po nudbe s sliko in zahtevami na ogl. oddelek »Jutra« ood šifro »Izvrstna moč«.
50765-1
Pletilja
popolnoma vešča izdelave nogavic, dobi ugodno <tal-no mesto. — Po-nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nogavice 156«. 53294-1
G. Tli. Kotnimi:
Osel gospoda Kozamurnika
Tu vidimo gospoda Kozamurnika, slove-foc.i živinozdravnika v Volarjih, ki ga vsi poznajo in radi imajo. Vsak dan se je vozil na kole>u k svojim štirinogatim t«olni-kom. čeprav je bilo to velikokrat zelo neprijetno, posebno ob deževnem in viharnem vremenu.
In ta zali defko z zalisci je Janez, njegov zve-ti sluga. Prišel je h gospodu Kozamur-niku. ko se je stara služkinja Minka omo-
žila; kakor pravijo, je s svojo službo nad v<e zadovoljen..
Kravarja
ki zna molsti krave ln Izdelovati sir sprejmem. Začetna plača 800 Din mesečno, mleko, stanovanje, razsvetljava, drva vrt io polje. Ponudbe je poslati na upravo Planinskega gospodarstva savske banovine v Mrzli Vodici, pošta Lokve.	53124-1
Dobro sobarico
sprejmemo. — Ponudbe je poslati na upravo Planin skega gospodarstva savske banovine. Mrzla Vodica — pošta Lokve.	53125-1
Dobro kuharico
sprejmemo. — Ponudbe na npravo Planinskega gospodarstva savske banovine, Mrzla Vodica, pošta Lokve.	53126-1
Oskrbnika
(opravnika) sprejmem s 1. februarjem ali 1. marcem na veleposestvo v bližini Maribora. Biti mora zelo energičen, trezen in verzi-ran v vseh gospodarskih panogah. Ponudbe v nemščini je poslati na podr. »Jutra« v Mariboru pod »K. M.« Dotični. ki navedenih lastnosti ne poseduje, naj do pošilja ponudb.
53222-1
Učenko
sprejme damski modni salon Rozman Paoline _
Ljubljana, Stiska nI. 1.
53404-1
Mladeniča
izstopivšega iz Šole ali boljšega slugo, kateri bi imel veselj« pozneje za po-tovanie sprejmem. Pismene ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod »Zanesljiv RSS«.
53397-1
Učenca
za mehanično obrt sprejmem. Hra.na in stanovanje v biši. F. Ratjel, Ljubljana, Karlovška c. 4.
53398-1
Kuhlo - in^alaterie
išče Jngoslovenc'ko Siemens d. d. Zagreb. Martičeva nI. 31, I. nad.	53392-1
Mesar, poslovodjo
strokovno izvežbanega. z obrtnim listom, zanesljivega in zmožnesa kaveiie snreime Kmetijski odbor "v Orni pri Prevaljah do 15. jam. 1951.	53194-1
S1nžkin'o
veščo gospodiniskih ooslov snrejm™ — Ponudbe na o-srlns. oddelek »Jntra« ood »Spodobna tn poštena*
53457/1
Nekega jutra je stopil Janez v sobo ln povedal, da stoji pred vrati sosed Štempi-bar in hofe prodati svoj voziček se osličkom vred. »To bo zame kakor nalašč,« je rekel sospod Kozamurnik in jadrno stopil iz hiše, da bi si ogledal osla in voz.
Natakarico
čedne zunanjosti sprejmem takoi. Naslov pove osrlnsni oddelek »Jutra«. 53452-1
Proda ialka
rloM službo v ml°>arni In deliVafoisi. _ pofloVtira se sam-o na strogo poštene doibro moč. prikimliive zunanjosti in z dobrimi referencami. Naslov v osla s. oddelku »Jutra«. 53449-1
Kroi. valenca
pridnega iti poštenega sprejme Franjo Oblak, Polian ska cesta 27.	53478-1
Službo hišnice
išče samska ženska. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
53476-1
Strokovnjaka za les
za nakup in prevzem friz,
bukve, hrasta, oreha in jesena, proti fiksumu in proviziji takoj sprejmem. Ponudnik mora imeti dobre •kupčijske zveze in biti zmožen kavcije. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod značko »Eksistenca«.
50296-1
Tapet, pomočnika
sprejme takoj Sitar Karol, tapetnik in dekorater v Ljubljani, Woif©va nI. 12.
53508-1
Gospodinjo
25—35 let staro išče posestnik in obrtnik. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Gospodinja 16«.	53516-1
Blagajničarko
začetnico sprejmem takoj v svojo trgovino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Slavonija«. 53519-1
Blagajničarko
za boljšo trgovino z živili, ki je v tej stroki že službovala, sprejmem. — Samo prvovrstne, popolnoma zanesljive, starejše moči naj stavijo svoje ponudbe z navedbo vsega dosedanjega službovanja in starosta na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«.	53542-1
Trg. sotrudnika
za špecerijo in delikateso, amo zanesljivo in dobro izurjeno starejšo moč sprejmem. — Oferte z navedbo vseh služb na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vesten«.	53543->l
Vajenko
sprejmem v modno dam-sko konf. Stanovanje brezplačno. Hrana dnevno 5 Din D. Sattler Les.iak, Celovška c. 44, Ljubljana.	53498—1
Šofer
in ključavničar, pošten in zanesljiv išče primerne službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53342-2
19letno dekle
z enoletnim tečajem gospodinjske šole in izučeno šiviljski obrti, ki vsled mladoletnosti ne dobi koncesije, želi vstopiti kot va-jenka v trgovino za hrano, stanovanje in nekaj goto vine za obleko. Naslov i oglasnem oddelku »Jutra«.
53359-2
Šivilj, pomočnica
začetnica, išče službo v damskem salonu če mogoče s hran' in stanovar.jem v hiši Nastopi takoj. Po nudbe pod šifro »šivilja« na podružnico »Jutra« v Novem mestu. 53184-2
Žagar
išče službo. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 49797—2
Uradnica
* dolgoletno prakso, zmožna vseh pisarniških del, želi premenit-i službo v Ljubljani. Dopise na >gl. oddelek »Jutra« pod »Vestna uradnica«. 50496—2
Več vajenk
sprejme takoj krojaški modni salon v Ljubljani. Prednost imajo va-jenke s prakso. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53525—1
3 čevljar, pomočnike
za zbita dela sprejme takoj Anton Skodič. Glince-Vič, Tržaška cesta št. 15.
534118-2
Mesto kroj. vajenca
Ljubljani išče pošten fa.nt. Na&Iov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53420-2
Starejša ženska
dobra gospodinja, želi dobiti mesito gospodinje pri vdovcu, proti stanovanju in hrana. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč«.	53287-2
Učenko
za trgovino z mešanim blagom in poleg gostilno na Dolenjskem, v starosti 16 let, poštenih staršev, učno izobrazbo in pridno sprejmem. Por.udbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Učenka«.	53100-2
Lekarniški laborant
zmožen, pošten in vesten, išče službo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Laborant«.
535Ž1-2
Šivilja
za perilo in obleke, pride šivat na dom. Ponudbe na oilas. oddelek »Jutra« pod šifro »Po nizki cena«.
53137-3
Zastopnike
v vsakem večjem mestu širom cele države Iščemo.
Strokovno znanje nI po trebno Visok zaslužek — Ponudbe na Publicitas. Za greb. Ilica 9 pod br. 25166 50364-3
Zastopnika
za prvovrstne ognjegasne aparate, francoskega izvora. iščem za Dravsko banovino. Ponudbe pod šifro »Aparati« na oglas, oddelek »Jutra«. 53301-3
Potnike
za prodajo koles in šivalnih strojev, proti proviziji sprejmemo takoj. Javiti se pri Engl A. Sin. Ljublja na, Aleksandrova cesta 7.
53311-5
Sobno peč
»Triumph« v dobrem stanju
železne stebriče
ličaie, nove, za vrt, ograje
jeklen rolo
za garažo, 2.50 X 3.00 m poceni prodam. Poizve se v gostilna Fortuna na Vodovodni cesti.	53447-4
Klavir in motorno kolo
•Zflndapp« 2,5 HP, dobro ohranjeno — skoro novo proda Ivan šemrl, šolski upravitelj v pokojn, Lesce št. 3.	53264-6
250 Din na dan
zaslužite t Vašem okraju Pišite tovarni Person Ljubljana Poštni predal 307. Znamko ta odgovor 310—8
Dvokolesni voziček
močat, poceni naprodaj na Vodovodni cesti štev.
504(2.5-6
Natakarica
išče mesto v kakem bufetu ali gostilni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kavcije zmožna«. 53422-2
Natakarica
išče službo. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53432-2
Gospodična
prakso v elektrotehnični trgovini, zmožma pisarniških del, išče službo. Na-lov pove oglasni oddelek •Jutra.«.	53438-2
Vajena perica
gre prat na dom k stranki Terezija Nerdin. Kodeljevo (baraka), p. Moste.
53307-2
5ekovski pomočnik
prvovrsten, srednjih let. ki je bil dosedaj poslovodja pekarne, išče nameščanje. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Odlična spričevala«.
53327-2
Jekovski pomočnik
srednje starosti, želi pre-meniti službo. Zmožen je samostojno voditi pekarno Ponudbe na ogla«., oddelek Jutra« pod šifro »Re«en in delaven«.	53248-2
Prodajalka
2 % leti prakse, zmofna tudi nekaj kavcije, išče službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Prakse 2 % 1.« 53179-2
Večia podjetja
ki potrebujejo res dobre informacije, naj se javijo Ljubljani, Masarvkon-a centa 12.	53131-2
Knjigovodja-
bilancist
zeli prej ali slej premeniti mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53312-2
Šivilja
izučena šivanja moških ob-lek išče službe najrajši pri krojaču na deželi. Gre tudi samo za stanovanje in hrano. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ta kojšen nastop«. 53383-2
Tamburirka
in vezilja
izurjena moč išče službe. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna«.	53385-2
Klepar, poslovodja
z večletno prakso, vešč srbohrvaščine, slovenščine in nemščine, išče službo za takoj. Najraje v Beogradu, Zagrebu, Mariboru ali Celju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Poslovodja«.	53380-c?
Dekle
izučeno v špecerijski trgovini želi primerne službe v Ljubljani ali okolici. — Cenjene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Poštena in pridna«.
53395-2
Knjigovodinjo
starejšo in popolnoma li-vežbano, z znanjem slov.. nemškega in italijanskega jezika, ki bi event. pristopila kot drnžabnica s 50.000 Din kapitala, iščem za Beograd. Ponudbe pod šifro »Podjetje« na o^las. oddelek »Jutra«. 53296-2
Dekle
zdravo, zelo snažno in za-nesljivo, vajeno vseh hišnih del, sprejme boljša družina 2 odraslih oseb v Ljubljani. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zelo snažna in zanesljiva«.	63316-2
Strojnik
jzučen strojni ključavničar, s 141ctno prakso pri parnih strojih, vešč vseb popravil, dober strugar in elektriker, z večletnimi spričevali, išče službo. — Tavčar, Teharje pri Celju 53245-2
Nikak mojster ne pade z neba
Sprejemamo potnike za pro dajo alpacca-jedilnega pri bora v elegantnih kasetah Naš pribor je prvovrstne provenience, naše cene bre7.konkurenfcne. Kulturni ljudje obdarjajo. Z našo bogato izbero je to vprašanje rešeno. Razen tega pride nadaljnjih 30 pred metov za božič. Božičku se včasih mudi — zato pišite potnika še danes na Razpošiljalnico Sapiro — Miklošičeva cesta 14-1.
53400-3
Postrežnico
za vsako soboto popoldne iščem. Naslov v oglasnejn oddelku »Jutra«.
53368-3
Fina šivilja
izdeluje plesne toalete po 100 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Toaleta«.	53451-3
Vezilja
sprejme po primerni ceni ročno delo na dom. Flori-ja.ns.ka ulica 17. 53180-3
Trgovec
orvorrstna moč. 40 let star bi se udeležrii na kakem posflu, trgovini, gostilni — ali apro.ime zastopstvo, ev. kupi marjiši obrat, ali prevzame lokal. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vsestransko«.
53472-3
Instrukcije
za pripravo k izpitom
za zidarske mojstre
prevzame I. Ogrin, stavbenik, Ljubljana. Gruberjevo nabrežje 8.	534.21-4
Pouk v nemščini
iščem. Ponudbe z navedbo honorarja prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Temeljit«.	5S445-4
V angleščini
želi pouk gdč. Dopise z navedbo honorarja na ogl. oddel"k »Jutra« pod šifro »Anglija«.	53446-4
Prva oblast koncesiioniran?
šoferska šola
Lamernik. Ljubljana
Dunajska eesta 5tev. 30 -
;Jugoauto) telefon 5t. 2236 Pouk in praktične vožnje 251
Mesto gospodinje
pri samostojnean starejšem gospodu išče gospa srednjih let. Najraje bi šla izven Ljubljane. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Št. 200«.	53483-2
Upokojenec
Upokojen uradnik, zmožen slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi, strojepisja in dvojnega knjigovodstva, išče službo pisarniškega manipulanta ali skladiščnika s 1. jan. 1931. — Cenjene ponudbe na oglas, oddvlck »Jutra« pod šifro »Vestnost III«. 53475-2
Prodajalka
mešane stroke, mlajša, želi _	, .	_ .. s t. jan. 1931 premeniti
IrffOVSkl pomočnik mersto. Gre tudi kot bla-mlad. želi premeniti mesto gajničarka. Cenjene dopise lia »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prodajalka 1931« 53466-2
Kot vzgojiteljica
otrok Selim službo. Pismeno ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Nastop takoj 26«.
53026-2
Trgovski pomočnik
železninar, perfekten v stroki, z večletno prakso, zmožen srbohrvaščine, slovenščine in nemščine, išče -Inžbo pomočnika. skladiščnika ali temu podobno Ceniene ponndbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Priden in skromen«.	53122-2
v večji trgovini z mešanim blagom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "53335-2
Gospodična
zdrava in poštena, stara 18 let. z dvorazredno trgovsko šolo, z dobrim uspehom. želi primerno name-Ponudbe prosi na oglasn' stitev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro j oddelek »Jutra« pod šifro »St. 24«.	53099-2 »Namestitev«.	53548-2
Stenotipistinja
perfektna v nemščini, hrvaščini in slovenščini ter verzirana v knjigovodstvu, išče začasno zaposlenje.
Oblastveno koncesiionirana
šoferska šola
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite. Bieiweisovs centa 59 53495-4
Večje zastopstvo
sprejme trgovina mešanega blaga v bližini Maribora. Ponudbe pod »Zastopstvo« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	53025-5
Flksum In provizijo
1obe potnik' u prvjaji mannfakturnega blaga Pismene oonndb# na ogla* oddelek »Jutra« »od Hifr-»Provizija 456«. 50091 5
Na zapadu
nič novega!
Pri na« novosti dovolj. Za čisto nove božične m letne predmete se sprejme a rilne potnike proti pla-čiln in proviziji. Vsaka družina vas sprejme z odprtimi rokami. Zaposlena gospodinja je rada razbremenjena z dostavitvpo blaga. Pmsiimo pisati, čeprav sfl.rno dopisnico, na oglasni oddelek »J u t r a« pod »Kupčija in siprememba«.
53401-5
Pisalna miza
dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53081-6
Bakren kotel
300 I. za Din 1450 ter močno stiskalnico, uporabljivo tu di za seno iitd za 2300 Din prodam takoj. Naslov jove oglasni oddelek »Jutra«
53133-6
Waterproof
edino uspešni impregna-t za oblačila proti mokroti do bite v športnih trgovinah 53103-6
Bombaževo prejo
surovo. 5t. 12/2. na kri-žastib rretenih. 420 kg skupno po Din 28.50 za kg prodam Cenjene ponudbe na oglasna oddelek »Jutri« pod šifro »Plačljivo takoj« 53135-6
Premog, suha drva
v vtaki količini prodaja V. Grfina. Ljubljana VII. Cernetova ulica 36 — 'el št. 3227.	53145-6
Čajno maslo
najboljše kakovosti, si za praznike že sedaj lahko preskrbite v vsaki množini pri Osrednjih mlekarnah v Ljubljani. Maistrova ulica »t. 10.	53146-6
Kino
popolnoma prenovljen z zvočno aparaturo, vse v brezhibnem stanju, novo. vedno lako dobro obiskan se zaradi družinskih razmer takoj proda. — Ponudbe na oerl. odd. »Jutra« pod šifro: »Krasna bodočnost«.	50669-6
Oblastveno koncesiionirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana. Gosposvetska 12 Teorija ia vožnje. 47750 6
Aparat za izdelavo muholovcev
z vsem potrebnim prodam radi odhoda. Naslov v oglasni odd. »Jutra«.
50183-6
Ostanke sukna
primerne za čevlje, ag»dno dobite pri tvrdki A. Kune Ljubljana, Gosposka ulica 50400-6
HrbtičLe
za boledarie
po nizki oenl in dnevne bloke štev. ITI po 1 Din dobite v trafiki Goli & Pompe. Mestni trg št. 8 — Ljubljana.	53202-6
Šamotno opeko
po izredni ceni in ugodno tudi manjše količine prodam. Pisati na oglas, od-delek »Jutra« pod šifro »Samotna opeka«. 53251-6
Llmarji pozor!
»Plausiuhter« tipa Prokop, prostoviseči, v jako dobrem sta-njo po ugodni ceni naprodaj. Enak se vidi v obratu. Poizvedbe pri: Iv. Dobnik. umetni mlin. Zlato ličje, Sv. Janž, Dravsko polje.	53121-6
Dežne plahte
točilo za med. čebelarsko orodje, vrvi, konjska oprema. štedilnik naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53339-6
Vinske sode
večjo količino, prodam. — Ogleda se jih lahko vsak dan pri gosp. A. Jeriču, javno skladišče »Balkan.«
53337-6
Kožuhovlnast plašč
(Persianer fus), Til dvojno posteljno pregrinjalo, pravo ročno deLo, lestenec za elektriko, na 7 sveč. prodam. Pismena vprašanja pod »Ugodno 556« na ogl. oddelek »Jutra«. 53382-6
Razprodajala se bodo izvrstna
bela vina po Din 3.50 in Din 4
za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, dokler traja zaloga. »Vinea*. veletrgovina z Vinom. Rudnik pri Ljubljani.
53-373-6
Omrežno anodo
(Netzanschiuss) za istosaner-ni tok prodam za 400 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53410-9
Radio
štirielektronuki, jako selektiven, za 1000 Din naprodaj na Glincah št. 12/XI.
53424-9
Zvočnik
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53309-9
Štiricevni radio
nov, prvovrsten, na 220 V izmenični. za 5000 Din prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 50790-9
Radio-aparat
štiricevni anodni aparat, kompleten takoj prodani za 1200 Din. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Ce-tm-	53360-9
Lepo, staro omaro
(antičen tabernakel) proda Oešnovar, Kongresni trg 14 53486-6
Mlečne izdelke
prodaja mlekarna Moravče Ljubljani. Vidovdanska cesta 20. Priporoča se do sedanjim in novim >dje-matcem. Dobro blago, toč na postrežba in zmerne cene.	53506-6
Železno peč
proda Makovšek, Vidovdanska cesta 1.	535SS-6
Otroški voziček
krasen, skoraj nov poceni -naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 535Č3-6
Dvokolesni voz
»gik«. dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra< pod šifro »1000«.	53407-7
Motorni čoln
ali samo »Aussen.bordm.otor« kupim. V poštev pridejo ponudbe s točnimi podatki in ceno, ki naj se naslove na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljanica 1931«.
53417-7
)robilec za kamenje
srednjevilk, rabljen, kupim s pripadajočimi mrežami za sejanje. Poaiudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Drobilec«.	5340S-7
Steklene stene
ca 12 m' starih kupimo. — Ponudbe na naslov: Vitek & Co., d. i o. z., Veliki Štradon št. 9.	53436-7
Več peči, kotlov
kuhinjsko tehtnico ir. banjo za sedenje (Sitzwanne) kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53366-7
'isarniško opremo
pisalne mize. omare itd., dobro ohranjene kupimo.— Ponudbe na: Ljubljana — Poštni predal 239.
53354-7
Polnojarmenik
rabljen, dobro ohranjen kupim. Cenjene ponudbe na naslov: Kocet, Mačkovci Prekmurje.	53361-7
Biljard
ruski, dobro ohranjen kupim. Ivan Rahne, Moste pri Ljubljani. 53394-7
Barve, firnež, lake
in dr. priznano najboljše in najcenejše dobite le pri
»Lustra« V. Laznik
Gosposvetska eesta 5tev. 12
(poleg restavracije »Novi svet«),	36
Premog ln drva
prodaja Jezeršek. Vodmat 200
'remoz. drva, koks
pr*laj» Vlnk« Podobnik Tržaška '.esta itev 16. — Telefnr 38-IS
Puhasto perje
:'*lo Sohano k f po 48 hit. Irug« vrsta po Din 38 k s oelr gonje kg o« ISO Din n či»H puh ke po Dir 250 Razpošiljam po ooil nem povzetju L Broiovli1 /.agreb Tli^a R' čistilnica perja	862
Perzijsko preprogo
in vioženo starinsko oma ro prodam. Naslov v ogls-nem oddelku »Jutra«
53381-6
Fotoaparat
10 X 15 cm. kvadratščen. 7. dobro optiko kupim. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Foto-kvadrat«.	53484-7
Pisalno mfzo
večjo, rabljeno, kupimo. — Ponudbe na oglas, oddel«* »Jutra« pod značko »Denar takoj«.	53489-7
Dve pisalni mizi
dobro ohranjen!, eventualno tndi dnigo pisarniško opremo kuni m. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Dve pisarni«. 534»1 -7
4-cevni Neutrovox
premiran na velesejmu. je ugodno naprodaj. Naslov v oglasnan oddelku Jutra 53290-9
Radio aparate
prodaja, popravlja, modernizira, vzdržuje najuged oeje Jože Markeš, Jenfnic-__30
Radio - aparat
štiricevni, kompleten Phl-lips zvočnik, malo rabljen, poceni prodam ali zamenjam za karsibodi enake vrednosti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod -Dober radio«.	53374-9
Zelo staro zofo
in 3 antične barok fotelj« proda tapetnik Ant. Ra;h v Ljutomeru. 5325Č-12
Spalno opravo
poceni prodam. Kes. Livarska ulica. — Tovarniška stanovanja. 53338-1S
Pohištvo na obroke
Spalnice ^100. kuhinjske oprave 1100. omare 550 in drusro razno pohištvo po najnižjih cenah dobite pri Mizarstvo Sava, Ko'.>dv.nr-ska 18.	53390-13
Spalnico
masivno in dobro ohranjeno ter divan predam. Naslov pove oglasni oddej. fc »Jutra«.	53470-12
Moderne spalnice
'rde in mehke, priznano solidne izdelave nudi najceneje Vidmar, Zg. ši^l-a.
53485-IA
Boljšo spalnico
orebovo. ugodno proda J. Sitar, šmibel-Novo mesto.
53510-49
Radio-aparat
štiricevni, kompleten. z akumulatorjem in priključkom na elektr. tok, poceni prodam. Naslov pove o"l oddelek »Jutra«. 53505-9
Dvosedežni avto
lahek, stire tipe »Ood«, pripraven za potnika' ali mlekarno, po zelo ugodni ceni prod;im. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ».10.000«. 53319-10
Damsko smučarko obleko
no ugodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53119-13
Damski kožuh
(Fehkiz) skoro nov za Din 1000 prodam. — Na ogled pri Eiig. Eber, K«n<rr--sni trg.	53240-13
Frak
velikosti 46 iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Janez« 53198-13
Dixi BMW
Hanomag kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro «Avto«. 53191-10
Ford - Roadster
skoraj popolnoma nov, z 2 zasilnima sedežema u?c4no prodam. Di. Elbert, Tržič.
53356-24
Motorno kolo
500 cm» kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53265-10
Dve limuzini
kupim ali jih zamenjam za 3. luks. in 2 tov. avtomobila, iste avtomobile prodam poceni. — Avtopromet Ciserl, Studenci pri Mari-bt>ru-	53320-10
Motorno kolo
»Pnch«. dobro ohranjeno. 175 cm8 naprodaj. Ponudbe na inseratni oddelek »Ma-riborer Zaeitung«, Ptuj, Vošnjakova ulica štev. 3.'
53348-10
Motorna kolesa
rabljena kupim. Ponudbe z navedbo znamke, modela in cene na ogIa;ni oddelek Jutra« pod »Plača m takoj«-	53459-10
Poltovorni avto
rvov ali dobro ohranjen star kupi zasilno društvo Bled. Ponudbe s ceno na Gasilno društvo Bled. 53465-10
Dolg zimski plašč
za gospoda, s sealskin podlogo in sealskin ovratnikom poceni naprodaj. Na ogled iz prijaznosti pri K. Granitz. Maribor. Gosposka ulica.	53220-13
Plesalci, pozor!
Črna obleka poceni naprodaj pri krojaču Davorin« Bizjaka na Starem trsu.
53258-13
Belo jopo
ko^.ubminasto, popolnoma novo prodam za «on Din. Izve se pri Pogačn:ku — Kolodvorska ul. 29.
53369-! S
Otroka
sprejmem v dobro oskrSo in skrbno vzgojo. Kranjc, Pobrežje, Teze<nska rti. 9.
53116-14
Hrastove praga
2.60 X 26 X 16. 2.60 X 25 X 15 plačam 66 Din za komad proti akreditiv« franko vagon Spi!je (Rpdel-feld). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Smreke«.	53376-15
Električnih drogov
kostanjevih in hrastovih, 9—14 m dolgih. 3 vagone proda Jakob Kapelic, Smarje-Sap.	53061-15
Les
Bukove in hrastove pragove, hrastove frize ln Ia beli jesia ter la orehov ies kupuje Scbenk, Sušak.
50160-15
Avtomobil
štiri sedež m. zelo dobro ohranjen ter ekonomičen. w ugodni ceni proda Re-jolj. Ljubljana, Sv. Petra cefta 54.	53517-10
Hrastove prage
260 X 24X14X15 cm. 260X 21X13X13 cm. kupim. — Ponudbe z navedbo cene, množine in roKa dobave na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Pragi 15«	53515-15
Večsedežnl avto
dobro ohranten. in mla-tilni stroi prlnraven za poeon milna ali žasre. ki se kuri 7 drvmi. ugodno naprodaj. Naslov v t>o-dvu*nici »Jutra« v Mariboru.	53517—10
Rabljene zaboje
za poštne pošiHke 5—15 kg krmimo. Ponndbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina«.	53509-7
Nad 800 knjig
leposlovmh. nemških in slovenskih. krasno vezanih poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
53411-8
Motorno kolo
prikolico <2 sed^ž« 1 Harlev Davidson. 1200 cem f motnost v prikolici voditi 200 ke blaea). v dobrem stanju, za ceno Din 6000 naorodal. Vič - Rožna dolina cesta 16 št. 15. 53503—10
Ženinom in
nevestam!
Predno si nabavite pohištvo, ne pozabite da je najceneje in nalboHe pri tvrdki Golmajer, stroino
^JfsvSSm
Družabnika
ali družabnieo. sikrbnega, samskega stanu z kapitalom od ca. 150.000—180.000 Din in sicer za trgovino z meš. blagom iščem. — Trgoviio vodim v lastni hiši. ki leži tik velikega industrijskega podjetja, je dobro vpeljana ter bi želel isto še povečati. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kapital«.	533C6-16
Družabnika
s kapitalom 20—50.000 Din iščem za prospevajoč" .Podjetje Ceniene ponudb« osrlas. oddelek »Jutra« t.od »Št. 777«.	53159-16
Restavracijo
na Svibniku v Črnomlja oddam mamici na račun ali najem. Pojasnila daje
mizarstvo Ljubno. Go- La panja Ivan, Kamdiia — renjsko,	50245-121 Kov« mesto.	53249-J7
-	____ __—m—^	w —— Cene izven vsake konkurence!
NE> SEZONE .slsr,TA
"N
prodajamo
i z gotov 1 j en e kožuhovinaste ogr tace
p ■ znatuo znižanih cenah, k:alcor tudi vsa ostala krzna za obš'V.
J
d. d.
«mmbM
Velika izbira
kožuhovlnastih podlog za moške plašče p >denši od
Din SOO
Gundu'ičeva 3 Tel. 66-57
Požurite se, dokler traja z loga --in izkoristite priliko. ----
(io stilno
dobro :dočo. ua prometaem kTA u ^/iint-m v najini Ponudb* na >gl i?. odd-« '-k ».Jutra« pod značko .Debra gostili, a«	53297 17
Gostilno ali točilnico
v Ljubljan: al; okolici želi vzeti v najem, al: bi pri »topil kot družabnik. Po-r-odujem osebno pravico in ;raam lastno dolenjsko vino Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Konkurenčne cene«.
53098-17
Manjšo pisarno
oddam:"	* 1 januarjem v
najem	Poizvedbe pri Slo
venski	banki. Krekov 'r?
St 10.	53105-17
Večje skladišče
oddamo takoj v naieni. — Pn'asnMa daje Slovenska banka. Kre,kov trg št. 10.
53106-17
Gostilno
dobro doč1* vzamem v najem ali 03 raeun. Cen;ene ponn<ll>!> na podriiž. Jutra v Mariboru pod šifro »Pro motna 18--.	53518-17
Halo-halo!
Vsako nedeljo v gostilni pri »Spann« pečen puran in vedno najboljši cviček 'er štajerska vina. Postrežba *očna in solidna. 53112-18
Razprodaja vina
do Božiča — čez ulico-
staro lalmatinsko I 8 Din Opolo rdeče, liter 8 » erno namizno > 8 » belo nanrzno » 8 » pravi vinski kis » 5 > pristno olivno olje 20 » Na debelo z drž. trošarino črno namizno liter 4.^0 Din Opolo rdeče » 4.50 » belo namizno > 5.— » pravi vinski kis 4.— » Se priporoča tvrdka Rok Lasan. Selo. Pokopališka ulica 14.	53259-13
Danes vsi
na domačo zabavo v re-: tavTac-ij-o Gorenjski kolo d- or. Šp. Šiška. Medv - io • cesta.	53462-18
Lokal z branjarijo
tako-j oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
53128-19
Lokal
primeren za vsak trgovski obrat, sred: me;ta ■Mldam s 1. jan. 1931 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53178-19
Lokal
no-vo urejen, pripraven za vsako trgovino, v promet nem trgu takoj idda Vilke Bačun. Ljubno. Sav doli na.	50730-19
Gostilno
dobro idočo. s 3 orali posestva takoj prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »100,
53232-19
Posestva - graščine
od 2 do 600 oralov proda ugodno Posredovalnica v Mariburu, Sodna ulica 30.
53331-20
Hiše - vile
eno- večnadstropne, proda obrestovalno Posredovalnica v Mariboru, Sodna ul. 30.
53333-20
Lokal
s trgovino ln stanovanjem blizu centra in tramvaja oddam v najem z novim letom za več let proti odkupu inventarja ln zaloge. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurna eksistenca«.
53513—19
Hotel z gostilno
(restavracijo), vpeljan, dobro idoč, na zelo promet nem kraju, v mestu sedeža Savske banovine, naprodaj radi starosti lastnika. Hotel ima 20 popolnoma urejenih sob. centralno kurja vo. parkete. tekočo vodo v vseli sobah: kopalnico s hladno in toplo vodo V pritličju dobro Moča. *,elo prometna meščanska gostilna (restavracija) z močnim vinskim, pivskim it. kavar niškim prometom Vse elek trično razsvetljeno Polet no in zimsko kegliišče s centralno kunavo. Večlet na najemninska pogodba -solidno mesečno na*emnino zagotovljena. Sisruren za služek in lepa eksistenca za agilno cost-ilnič.arsko rodbi-no Informacije late proti portoznamki- Pavle kovič. Zagreb. Ilica 146'I levo.	53375-19
Razprodaja vina
C-enj občinstvu naznanjam, da bom začed s 13. t. m vsled opustitve trgovine v tej stroki razprodajo vseh vrst jugosl. vin na irob no in debelo, samo čez ulico Cena od 8—13 Din liter Gostilničarjem pTi Jneren popust. Se priporoma Josip Janežič. veletrgvi na z vinom in lesom Sp Šiška. Medvedova št. 25.
5:3497-18
Lokal
event. aa Ivorišču, OTedi mesta iščem za čimprej. Ponudbe na oglas, 'iddelek »Jutra« pod šifro »Mirna obrt«.	53409-19
Gostilno
* trgovskim lokalom, blizu cerkve in šole. v promet uem kraju takoj -jr ida:n za 125.000 Din. Pojasnila daje Crepinšek. gostilna »Jelen« v Celju. 53321 19
Enonadstropno vilo
novozidano * ca 1300 m' vrta prodam Potreben ka pital 70.000 Din. ostalo bi poteka Poizve se v Rožni iolini IV/4 v trgovini — Istotam naprodaj tudi -lo mač kinoaparat. 53175-20
Posestvo
malo, v Jlaten ;liiša, pod. sadni vrt, eventuelno nekaj parcel) naprodaj Po izve se v oglasnem oddel ku »Jutra«.	49804—20
Lepo posestvo
lepem okraju Savinjske doline, obstoječe in 66 m* polja in njive 15 oralov velike, obsejane s hmeljem oddam v najem. Hiša se odda s 3 sobami, kuhinjo in kletjo ter gospodarsk:m poslopjem z lepim sadnim vrtom, ograjenim, ki meri 19 a 31 m*-. Avtobus postaja tik hiše ter je zveza na vse strani. Posestvo je oddaljeno io minut od ko 1-odvo-ra. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju 53317-20
Novo hišo
dvodružinsko prodani. — Jernej Lampret — Dolcp most. Vič pri Ljubi iam.
53386-20
Krasno posestvo
z dobro žago in obrtnim mlir.em blizu Slovenjgradca na prometnem kraju, v lepi ravnini takoj naprodaj. — Naslov v oglasnem oddel ka »Jutra« pod »ITsrod-n nakup posestva« 53377-20
Kmefsko posestvo
vzamem v najem. Ponudbe pod »Posestvo« na ogl isni Oddelek »Jutra«. 53308-20
Majhno posestvo
z vinogradom, 10 minut iz trga. za 50.000 Din pro dam. Pojasnila daie Cre pinšek. gostilna »Jelen« v Celju.	53322-20
I nonadstropna hiša
v predmestju, par minut od tramvaja, naprodaj. — Pet s.ob, sobici, vse priti-kiine, parket, zaprta ve Ta-nda, vodovod, plin. elektrika. vrt. pralnica in drvarnica. Olajšava odplačila. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Opk-nc	53269-20
Gostilne - mesarije
mestne. dežel<ke proda ce ni primerno Posredovalca v Mariboru. Sodna ul 30 53332 19
Trgovski lokal
event. s stanovanjem na zolo prometnem kraju na Jesenicah oddam Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra« 53341 19
V Kranju
blizu sedoije oddam po novem letu večjo, separirano sobo. eventuelno dve — pripravno za pisarno ali podobno Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »Prometna 'očka. 53136-19
Krasno posestvo
Ljubljani, pripravno >.a pension. sanatorij. ho-tel. fino industrijo itd., vred no par milijonov, ugodno naprodaj. Samo resni kupci dobijo pojasnila. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Idealna, šolnina lega«.	532S0-20
Hišo z vrtom
prodam. Pobrežje pri Ma riboru, Gcrzdna ulica 50.
53117-20
Pekarija
dobro vpeljana — enonad. stropna hiša — v industrij. <■ke.ro treni Slovenije ugod no naprodaj. Naslov v og!. oddelku »Jutra».
53334-20
Hišo z vrtom
skoraj novo zidano prostorno. pripravno za trgovino ali kako drugo obrt. stoječo na prometnem kraju ob državni cesti Mari-bor-Ptuj, 40 min. oddaljena od kolodvora za 35.000 Din prodam. Mogoča takojšnja vselitev. Za plačilne posroje se izve pri lastniku Martinu Brus. Zg. Breg-Ptuj.	53325-24
Polovica posestva
okoli 22 oralov prodam Ostalo zemljo. okoli 18 oralov pa dam v najem, dokler živi prevžitkar — Pojasnila daje Martin Vo dovnik. Sevnica ob Savi Za odsrovor priložite znam ko. ,	53244-20
V okolici Bleda
-5 km oddaljeno od jezera kupim ali vzamem v najem 2—5 ha veliko posestvo s stanovanjsko hišo in hlevom Poleg posestva ali okrog niega mora teči voda Ponudbe na Publi citas. Zagreb. Ilica 9 pod šifro »Posjed kraj Bleda« 53239-20
Trgovsko hišo
z modernimi lokali ugodno prodam, event. oddam najem Cenj. ponudbe pod »Ugodno 14« La og!a=. od delek »Jutra«. 53514-20
Parcelo
1300 m:. idealno ležečo bli zu Podrožmika in več Iru gih po zmerni ceni prodam — Informacije daje flinko Privšek. Ljubljana. Dunajska cesta 7.	53533-20
Stanovanje
Radi odpotovanja
sobe, kuhinje in pritiklin. j o d d a m svoje komfortno z elektriko oddani stranki opremljeno, moderno, viso-
brez o-trok v Kavškovi ul. št. 5.	53430-21
Stanovanje
prostorno kuhinjo, veliko sobo in pritiklinami, vodovodom ter elektriko Kidam takoj v najem v Sav-ljah št. 50, pošta Jezica.
53431-21
Stanovanje
sobe. kuhinje in pritiklin išče mirna, snažna tričlan-s.ka obitelj v centru mesta ali bližini za takoj ali kasneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vpokojei.cc«. 53433-21
Sta lovanje
2 sob. kuhinje, kleti, dr-varnice in pritiklin. z električno razsvetljavo oddam takoj Lepa in zračna lega blizu postaje, cerkve ter avtopostaje pri D. M. v Polju. Naslov pove oglas, •iddelek »Jutra«. 53141-21
Kdor mi posodi
60.00II Din na hišo, lohi za dobo 10 let stanovanje zastonj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 53106-21
Moderno stanovanje
solnčno. brezhibno obstoječe iz 3 velikih sob, kopalnice in vseh pritiklin. v centru mesta oddam s 1 februarjem, event tudi »re je. Ponudbe na ogl. idde lek »Jutra« pod »Centrum« 53-426-31
3 sob, kuhinje in pritiklin, v centru mesta takoj »d dam ponudbe ta oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj stanovanje«.
53427-31
Majhno stanovanje
zračne «obe i'1 kuhinje, v bližini Sv. Jakoba trga išče mirna stranka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dve osebi«.
53289-21
kopritlično stanovanje 2 velikih sob z vsemi pritiklinami, v lepi vili tik opere le boljšim osebnostim, ev. tudi le za nekaj mesecev. Telefon, radio, klavir 'Ji gramofon na razpngalo. — Pogoj, da se prevzame -u di služkinjo. Dopise pro«im pod »Lep dom« na oglasni oddelek »Jutra«. 53440-21
Opremlieno sobo
solnčno. oddam v bližin-i gl. kolodvora — Maistrova ulica 14.	53423-23
Sostanovalca
k o-smošolcu, z vso oskrpo sprejmem s 1. januarjem v Ie[>o sobo i elektriko. Naslov pove oglasni odd-lek »Jutra«. " 53443-23
Lepo sobo
takoj oddam solidnemu gospodu v bližini realke. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53367-23
Stanovanie
2 sob, kuhinje, verande in pritiklin oddam takoj v Rožni dolini, cesta X/4.
534S7-21
Več moških
sprejmem takoj na stanovanje in hrano. Vodmat, Društvena ulica štev. 23.
531:54-23
Stanovanje
prostorno, solučne sobe. kuhinje in pritiklii od lam s 1. januarjem Ogl-iati mod 12. in 15 uro Naslov pove ogl. oddelek »Ju»ra«.
53182-21
Stanovanje
2 sob kuhinje in pritiklin oddam takoj v Zg Šiški, La sproti nove šole- Pojasnila daje Eržen v Spodnji Šiški, Zibertova ulica 7.
53501-21
Stanovanje
sobe. kuhinje in klct-i od dam v Stožicah St. 80 — ob glavni cesti. 53550-31
Trisobno stanovanje
komfortno kopalnica ln vse prltikline v šolnini egi sredi mesta s februarjem oddam. Po-n^be na oglasni <-d^e-lek »Jutra« pod šifro »Solnce*.	50371—21
Solnčno stanovanie
s kopalnico. !0 minut od gor. kolodvora iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo in snažno«. 53230-21
Dijaka
sprejmem v po]>olno dobro oskrbo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 53444-22
Dijaka
do 8. gimnazije, sprejmem na stanovanje. Dajem tudi ištrnkcije. Naslov v gl. oddelku »Jutra«. 50399-22
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove ogias. oddelek »Jutra«. 53267-22
Stanovanie
2 sob. kuhinje, shrambe in pritiklin poceni takoj oddam. Vprašati- Studenci pri Mariboru. Gornja Rad vanjska cesta 12. 53119 21
Stanovanje
soba in kuhinin. pritličje, za 2 osebi oddam takoj. Križevniška 4. 53353-21
Posestvo
z 2 nišama, v katerih se n»ha'a crostllna. pekarna. lokali za trgovino velike kleti in hlevi, je v večjem Industrijam kraju takoj naprodaj, ^"•ktri-na razsvetliva voda. vse v hiši Knper mora imeti gotovine nalmant 180.000 Din. — Prekupčevalci ali meše-tarjl izkliii*eni. Nnslov oelasnem oddel »J>--tra«.	53520—20
Novoridana hiša
z 2 sobama, kuhinfo. shrambo eosre-.ritirskin-' pos'onfem. studencem in vellUm vrtom niorAdi1 Stanko Vrniova ulica 24 ^obrežie. Marib-"-
53544—20
Stanovanje
sobe. kuhinje "m pritiklin oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53352-2!l
Enosob, stanovanje
s pritiklinami oddam ; 1 januarjem 1931 v Podlim bar«k»2a nlici 36. Liuhtja na VII.	53046-21
Stanovanje
S sob. predsobe kopalnice in vseh pritiklin «uho ter zelc lično, takoj oddam pod zelo ugodnimi pogoj' v Ljubljani. Mariborska št. 21.	50791 21
Trisobno stanovanje
s predsobo, kopalnico, er kerjem balkonom in pri tiklinam- oddam s 1. februarjem Podrožnikom. — Telefon v hiši Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.
53338-21
Stanovanie
2 sob, kabineta, kuhinje in vseh pritiklin oddam v vil; nedaleč pod Rožnikom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
53105-1
MttsavavmBBivraaravBMiiBBBBaaBBa
Sianovanje Encsob. stanovanie ?,\be in kuhinje aii dve
oddam v Idrijski ulici 3- '.ob' ,e'®k™"-svet-Stan in dom. 53538-21	oddam. Stoži
ce št. 101.	53114-21
»
f
I t
5. *
£ K
e »
t
l e
B
BOZICNd M RIM
primerna - koristna - po znižanih cenah
m
m m
S
B B
E
ZA ŽENSKE PLAŠČE:
modno volneno . . od 70.— Din naprej
ZA ŽENSKE OBLEKE:
volneno 100 cm šir. . » 60.— s> »
volneno 140 cm šir. . » 90.— » »
Baržun, flanele in barhenti najceneje!
Schroll šifon Din 12.—, 14.—, 16.—, 18.—
in 20.—
ZA MOŠKE OBLEKE:
modni ševiot ... od 60.—Din naprej kamgarni . ... » 120.— » » za suknje . ... z 100.— » »
Kuhin'o ln sobo
veliko, s pritiklinami oddam za 350 Din. Zeler.a ja ma, Peršernova 26.
53366-31
g Petsob. stanovanie
_ oddam s 1. februariem g radi selitve iz L'"uWian
Sv novi palači Vza iemne zavarovalnica na Mikloši g čevi cesti v LiubHani. — 5 Sta novan'e komfortno, plin H Pojasnila da'e ravnateli-■ stvo Vza;cimne zavarovalnice. telefon 2.V31 in ®"-22
Offieite »I-prihranite 2O°/0 m več-ako kupita
! tv^K, NOVAK, UUBUAN/1
i	KONQRESNI TRQ 15
NASPROTI NUNSKE CERKVE manami
Stanovanie
2 sob. kopalnice, kuhi-nie, nrodsobe. sobe za služki-nio z balkonom in pralnico oddam s 1. januar-icm. ponudbe na osrlasni oddelek »Jutra« pod gifro »Komfort 1931«. 53283-21
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53300-22
Dijaka
do VIII. gimnazije bi in štruiral. Naslov v oglasnem oddelku --Jutra«. k«99-2
Dijakinjo
sprejmem v bližini Tabora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53507-22
Sobo
strogo separirano. iščem za dva do trikratno upo rabo na teden Por.udbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Spremstvo«. 53116-23
Lepo in zračno sobo
električno razsvetljavo oddam zakoncema brez otrok. Vagaja. Val Vodni kova ulica, Zelena iama 53113-23
Sobico
bližini »Jutra« oddam mime.mu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Opremljeno sobo
z oskrbo iščem v Sp. Šiški blizu stare cerkve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Januar«.
53372-23
1 ali 2 sobi
separiraij snažni, z sem komfortom oddam na Do mobranski cesti štev. 1711.
53412/23
Sostanovalca
sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
53370-23
Sostanovalca
sprejmem na Sv Petra e. St. 78, dvorišče. 53428-23
Opremljeno sobico
v centru mesta poceni >d dam. Naslov v >gias.nem oddelku »Jutra«. 5R3-623
Gospoda
sprejmem na stanovanje. — Jerncjeva ul. 39. Šiška.
53340-23 j
Solnčno sobo
za dijaka z dobro popolno oskrbo in po možn- 'i z nemško konverzaciju pri boljši rodbini r bližini real ke iščem. Ponudbe z na vedbu cene na oglasni ad delek »Jutra« pod »Za 1. januar«.	53378-23
Soba za pisarno
na Miiloiičev: ce.sti oddam £• 1. januarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53393 23
Sostanovalca
sprejmem za nizko cenc. Cesta na loko 31 Trnovo. Jos. Pleško.	53396 2S
Opremljeno sobo
veliko in 1 prazno oddam Večna pot 17, Podmžn?k 53351 23
Sobo
soInCiH). s posebnim vho dom io elektriko oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53349-23
2 gospoda, gdč. ali zakonski par
sprejmem v lopo. separi rano sobo. z elektriko, za takoj ali s 1. januarjem v žitnikovi ulici 17 — cesta v Rožno dolino.
53111-23
Sobo
7 elektriko posebnim vhodom in hrano oddam ta 700 Din mesečno Poizve se v restavraciji »S>ea« na Sv. Potra cesti St 3.
50782 23
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice, s«, želji tudi klavir oddam v vili. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53391 23
Sobo
lepo opremljeno. ugodno oddam v Ljubljani. Ešnšpi lerjcva cesta 35 — za Bežigradom.	53455-23
Sobo z 2 posteljama
lopo. separirano, takoj po zelo nizki ceni odda J. Bahovec. Langu-ova il. 5/1, Mirje.	53460-23
Lepo sobo
z dvema posteljama takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53451-23
Sobico
oddam v CMitru mesta. — Nastov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53262-23
Opremljeno sobo
oddam takoj v bližini vojašnice »Kralja Petra«. —
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53389-23
Opremljeno sobo
v vili blizu Tivolija oddam takoj ali s 15. dec. solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53379 23
Prazno sobo
s štedilnikom oddam takoj 1 ali 2 osebama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	53309-23 •
Dve solnčnl sobi
prazno in opremljeno od dam takoj skupno Barilli. Trnovski pristan 10 (jrri-tličje).	53403-23
Sobo
v centru oddam 1 aH 2 osebama takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
53402 25
Separirano sobo
iščom s 1 januarjem v oli žini Kongresnega trga al kavarne Evropa Ponudbi na oglasni oddel .k »Jutra-pod »Bančni uradnik«.
53450-23
Gdč. ali dijakinjo
sprejmem na stanovanje in hra.no. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53464-23
Prazno sobo
s prostim vhodom. vodov<-dom in elektriko oddam v Zeleni jami, Prešernova 26 53477-23
Sobico
poceni oddam s 1. januar jem ves dan odsotnemu go spodu ali gospodični. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	53479 23
Prazno sobo
za pisarno sredi i iščemo s 1 febiuarjem nudbe prosimo na c~ oddelek »Jutra« pod »Pisarna«.
mesta
_i. Po ogla (.ni .d šifro 53490-23
Sostanovalca
sprejmem Poljanska c. 54 53-429-23 vrata 34.
53371 !
s Stanovanie
B "—^ '"-b. kopalnice in pri-N tiklin. v neposredni bližini jj| Zve7de irčem s 1 februar
Siem. Porndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Udobno stanovanje«.
53535-31
BI-mlMll nnm^rc1!
Vi da ste že za vedno odložili knjigo iz rok? Ali ne veste, da ste se s tem enkrat za vselej odrekli lastnemu napredku? Pomnite: Vaše slovo od knjige je začetek Vašega nazadovanja! Vi vedno bolj žagate vejo, na kateri sedite! Vi boste utonili! V taki sili je dober prijatelj zlata vreden. Ali — tudi prijatelj Vas more izdati, dobra knjiga pa ne odreče nikoli! Taka knjiga za Vaš napredek so naše »Boljše kupčije?«. Odrecite se le enemu užitku in malenkostnih Din 30 zanjo ste izravnali. Pazite: Vi z nakupom niste pridobili le življenjske knjige, marveč naše delovanje za Vas še ni končano! Pišite ponjo še danes!
Reklamna šola »Labor«, Zagreb VI	17242
PERJE
od Din 35.— dalje. Posteljne odeje iz puha. volne in oombaža Kemično čiščenje perja Din 15.— za kg. — Fetn, Zagreb, Zrinjski trg 17.	302
Sostanovalko
gospodično ali gospo sprejmem na stanovanje. Pojasnila daje Pevec. Šiška. Medvedova cesta štev. 9.
534S1-23
Sostanovalca
Aprejme.ni takoj Ulica na grad št. 7.	53512-23
Sobo
oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«.
53502-23
Dve prazni sobi
oddam. Poizve se pri Ka met.iti mizi v Zg. Šiški.
53511-23
Lepo sobo
v Gledališki ulici št. 7/III odda M. G.	53524-23
Gospodično
■»prejme na stanovanje Ma-kovšek. Vidovdanska c. 1.
53527-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom takoj odda M V.. Cimpermanova ilica 3, visoko pritličje.
53539-23
Prazno sobo
s parketom in elektriko oddam pod Rožnikom — Kocenova uliC3 štev. 1
53537-23
Dva mladeniča
inteligentna. ljubezni žejna, lepe zunanjosti, iščeta dvoje nedolžnih src. Nedolžna d -k i: - k a srca naj pišejo na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Strasten poljub«.	53215-24
Gospodična
drž. uradnica, želi znanja z nad 32 let starim go-.; o-dom. Prednost imajo mu zikalični. Resne ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zjasni zvezde«.
53048-24
Marjan 28
Trpiš? Ljubim. V boli te kliče duša. Si zabil, piši, bodi samo moj M.
53330-24

Gospodični
iščeta za takoj sobo s posebnim vhodom. Ponn Ibe na oglasni iddelek »Jutra« pod značko »Zelo mirni«.
53500-23
Prazno sobo
lektr.. parket, s posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 53549—23
2 gospoda ali gdč.
sprejmem na stanovanje s hrano, škofja ul. 13. parter, desno 53526—22
Prazno sobo
lepo, suho. solnčno in zračno, parketirano, z ■'ektri^no razsvetlsavo eventuelno lepo opremljeno, s prostim vlio-cer»o idHam takoj ali s 1. januarjem. — Vprašati v Sp šiški Aleševčeva ul. 29.
53530-23

Otilia
Zopet doma. Dvigni pismo. Ne sodi. Poljub. 53435-24
Boljša gospodična
želi dopisovati z noljšim železniškim uradnikom. — Dopise na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Sreča«.
ie3-M-24
Naiboljša tovarišiea
je dobra knjiga. — Zato obiskuj knjižnico Delavske zbornice na Miklošičevi cesti! Vsakdo se lahko vpiše. Odprta je vsak delavnik od 10.—12. ure dopoldne iD od 5. —8. ure zvečer.	53317-24
Ce miino rabiš sliko
za legitimacijo )o dobiš v 10 minutab or Joško Smucu industr !o imetu fotogTafu » Ljubljani Wilfova ul. 12
Proti izpadanju las
ln bolezni lasišča je »In-s« edino uspešno sredstvo Lonček 38 Din — »Ine;« Ljubljana. Merosodna ilica št. t.	379 24
Gospodična
brez znanstva gospodov, srednjih let. prijetne zunanjosti. skromna, s 125.0OU Din premoženja želi takoj poročiti značajnega. poštenega. inteligentnega moža 40—60 let starega, k: bi ji bil dober tovariš in iskren prijatelj ter za-ščitnik v poznih življenskih letih. — Samo resne dopise — slika zaželjena — je poslati na osrlasni odd. »Jutra« pod »Vez do groba«. 53144-24
Bodočnost 31
Dvignite pismo!
53357-24
Dve nežni cvetki
neomadeževani, iščeta dva ljubka vrtnarja. Premože nje ni pogoj — samo bla go srce in vesel značaj. Ce mogoče, naj se oglasita dva. da ne bo ena ža lostna. po možnos-ti s pri loženo sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Vrtnica in šmarniea«.
53313-24
»Ironija«
Zakaj ste izbrali to pot in zakaj brez imena rn naslova Tem potom je eigovor nemogoč Kad bi se porazgovoril z Vami. Prosim torej za ime in naslov.	53326-24
Sobico
lepo opremljeno, oddam mirni gospodični, cel dan odsotni, pri ugledni družini na Cankarjevem nabrežju št. 1. Poizve se pri hišniku istotam.	53532—23
Artist
išče sebi enako družico, ki ima nekaj premoženja in veselje do nemščine. — Dopise s ilikn na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Akrobat«. Tajnost zajam cena.	53270-24
Poduradnik
v drž službi, želi znanja z vdovo ali ločenko — v svrho skupnega gosj>odinj stva. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mimo življenje«. 53225-24
Na svidenje!
Prosim, oglasite se še po možnosti — Vaš Ps-t.
53488-24
Lepoto Va«ega lica
dosežete 4 ME DE A kremo. Zahtevajte in prepričajte se sami. Drogerija Gregorič. Ljubljana.	53461-21
Gdč. z Jesenic
v športni obleki, ki je dne 13. t. m kupovala v Sra-nju (Kunaver) moški športni pulover, se prosi za cenj. naslov na oglasni '.d delek »Jutra« pod »Opazovalec«.	53471-24
Veliko božič, darilo
tvori grafološka analiza. — Pošljite rokopis z navedbo rojskiih podatkov darovalca. Honorar 50 Din Prof. De Mortor.. Ljubljana. Lin hartova 98.	53473-24
»Slike«
Dvignite pismo!!! 53536-24
»Jupp«
Dvignite pismo. 53546-24
»Metka«
Oprosti, nisem opazil in serata! Ljubim Te močno! Določi s-esta n ek! Porcdnež.
53541-24
Roko in srce
stalne dohoiikc. sigurno in dobro eksistenco, pozneje j^e-nzijo in visoko zavaio valuiao nudim oni dami, ki me z večjo vsoto reši težkih momer.ta.nib skrbi. Sem 35 let star samec, uradnik II/2, v lepem mesu, dobrosrčen, delaven in zmožen, ter nikakor neprijetne zu anjosti. Vse življenje L :n znal ceniti njen plemeniti čin. njen kap-tal pa bo dobro naložen m sigurno povrnjen. Le premožna rešiteljica naj se absolutno zaupno javi ped šifro »Srečen zakon 33« na o-glasn: oddelek Jutra.
50732-25
Svobodne
amaconke
Devet dam, resnega poklica, se žoli poročiti. So nerazvajene. a razvajen:h vajene Dopise s sliko na oglas, oddelek »Jutra« ped »Dobro kosilo, sladka večerja«.	53200-25
Trg. poslovodja
z malini kapitalom, bi poročil trg. naobraženo gospodično, s primernim .>re-m oženjem, ali samostojno trgovko, srednje postavo, čedne zunanjost:, staro do 26 let. Cenjene dopise po možnosti s sliko na ogl. oddelek »JutTa« pod šifro »Zvest možiček G.-.
53242 25
Trije primorski Slovenci
v starosti 29—31 let. zaposleni pri velikem stavbnem podjetju v Franciji, s stalnim in dobrim dohodkom. si želijo dopisovati, v svrho ženitve. s trem-i Slovenkami v s-taropti od 20. do 27. leta, katere imajo veselje za v Francijo. Le resne ponudbe, po možnosti s sliko, na og'asn5 oddelek »Jutra« pod šifro »Franc, Janko. Francelj«. Slika se aa zahtevo vrne.
53193-25
Vdova
srednjUi let. posestni ca v lepem letoviškem kraju, s samostojno obrtjo, želi spoznati intd- srospoda. -ra-rega 40—50 let, ki ima premoženje ia je strokovnjak v hotelski stroki. — Poznejša ženitev ni izključena. Diskreciia častna zadeva. Cenjene dopise s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod »Obrt 15«. 5345S-25
Vdovo ali ?dč.
z gostilno, trgovino :i1i posestvom, želi poroči'! i^ad 40 let star gospod. Dopise na oglasili oddelek »Jutra« pod šifro »Dobrosrčen mož« 53453-25
Gospod
s stalno službo in nekaj gotovine, se želi poročiti z gospodično a!: vdovo, ki ima posestvo ali gotovino za nakup posestva, oziroma kakšno obrt ali sta' ,0 službo. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« i>od značko »32 let-.
53467-33
Katera
gdčna ali vdova bi posodila drž. uradniku vsoto Din 5009 do ureditve njegovih zakonitih pokojninskih prejemkov. Je 39 let star, samec in neomade^eva-ne preteklosti — Eventuelno je pripravljen priženiti se k trgovini ali gostilni, ker je zelo priden, trezen in a^ilen ter bo v kratkem posedoval na zaostali pokojnini večji znesek. — Ostalo po dogovoru. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »ženitev ni izključena«.	53492—25
Nailepše Božično darilo je
MALI - CONTINENTAL PISALNI STROJ I

Samoprodaja : I_VAN LEGAT specijalist za pisarniške stroje Ljubljana,	Maribor,
1731la
Prešernova ul.44 Telefon int. 2636
Vetrinjska ul. 30 Telefon int. 2434

. IJ ' ''
Kontra-bas */•
dobri, zigran. naprodaj v traliki Juian. Koiudvor-ka nlica 35.	534-tU-i6
Kra.ek klavir
nov. čru el.gainrn ia polovično ceno pro-da Oo brajc « Mariboru. Franči bkaaska 31.	50318-26
Pianino
Schfiler Ehrijai r krasnim claso-m pro-da $kof. Man bor, Koroika cesta št. 21 53221-2«
Restavraterji, pozor!
Predani lep. prvovrsten električni pianino in sploh gostilniški in hotelski in veLtar radi opustitve ohra ta. Hotel »Solnce«. Roja 6ka Slatina	53365 26
Stroj
za tzdoluvaujt cementnih vrhnjakoi fžlebnjaknv; ku pim - Ponudb*- . ^eni. ■ a oglas »ddelek »Jutra« r.ed »Štroj 77«	50702-29
Kompletne stroje
2a izdelovanj .»apiruaiiti vrečic iobro ohranjene ku pim Natančne ponudb«- f ceno na jglasn- >ddei-k »Jutra« pod »Stroji 77«
50701 -29
Pozor!
Prodam moderen stroj za izdelovanje raznovrstnih n.-o dernih ograj. v visočini 40—200 cm Te vrste >gra je še tihče ne izdeluje v Jugoslaviji. Vzorci na vno ■d pri lastniku v Sini h"ln št. 8 pri Novem m> stu.	532.50-29
Klavirji!
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne tabrikate Bosendorfer Stemway l"«t ster Holzl Stingl original, ki f« nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Marice«
ALFONZ BREZNIK
Mestni trg štev. 3.
Velikanska iibira vseh
glasbil in strun Najcenejša izposojevalnica!
395
Gramofon
» ploščami kpl. »His Ma-gt»rs> <koro nov, ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.:.
53384-26
Mandolino
in bisernico
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
53362-26
Lepo božično darilo
Ceno prodam skoro nov (gramofon v kovčegn (Po lvdor) s 70. dobro ohranje nim! ploščami. Vprašati v inseratnem oddelku »Miri borer Zeitung«. Ptuj. Voš-ojakova ulica 3. 53347-26
Harmoniko
chromatično. troredno. Iobro ohranjeno kupim Po-Tmdbe z navedbo cene i.n tvomiške znamke r,a .gl. oddelek »Jn'ra« pod šifro »Harmonika 77«. 53474-26
Črn pianino
ttgodno naprodaj. Naslov v osrlasmem oddelku »Jutra«.
53493-26
Klavirji
Predno ku[>ite klavir, oglejte «i mo*o zalogo prvovrst rtih klavirjev Prodaia na m:manjše obroke. Izposojevalnica! Warbinek. Or^gor čičeva 5, v bližini niasbp nc- matice.	53501-26
Pianino
dobro ohranjen in st3re po;-li poceni prodam Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	53522-26
Gramofon
»Colnmbia« s 35 ploščami, malo rabljen, naprodaj po telo ugodni ceni Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra«.
5349*3-26
FoVc*erW'e
S m"«"čne. kra'kodlake dam Naslov pove ojrla«ni oddelek »Jutra« 53344-27
flrtif+vo »P-l-n^a*
na n d rž realni gimna aiji v L'iihlian! kupi eno
ali ivelpt.nr idemač -ni
srno (sanvco)
Event jo zamenja « srna kom Ponudbe --pre;>'mn gnhk1 sluga Janko Rem
bač	53302 27
Psica
ma'hna siva «e >e zatekla v Linhartovo ulico 3?. kjer jo lastnik dobi nazai.
53536-2$
Psa vo!č*aka
sta =■> izgubila eden brp" drnsri z znam'c. 3I7S SU-I^b na 'me -»rt Ka-a-i Spiro"lte proti na^rn.rll	o^r*'^
R'^ni"ka 11. Mostf r ljana	53"99—27
Ka »tarčir«
pfstnl hai-carii tn Izvrstni
V""1' TPd cpnn (7 cdrTi^o" lri r v
?e rabl:enn k u n ; Tvan
Sam*a. kolar v
št. 18	53237 29
Po^or. peki!
Prod i m «amo j leto 'ab-lien »trn! ra d"lien:e t<-st.-> (pressmaa^bi^ei na 30 de. ]0v — Paškulin. Vrhnika 53177-29
Stro'e Izdelovanje kocev
na-mani- f.ono komadov let.no Unmnleten ter v bre7hihn"7P «tanin rvo *7 V3 n r.-H r iireHn* cen* (trO da*" ^o.niih« na	-n!
-Jn*ra.	5:frr
•Ugodno kupljetio«
59134-29
Čevljarski stroj
star, dobro ohranjen, in nekaj čevljarskega orodja prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53561-29
Pisalni stroj
prvovrsten, tovarriško nov prodam ali zamenjam za rabljenega. Nnc>lov v og!. oddelku »Jutra«.
53363-29
Vrtilni stroj
mali fDrehbank) kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »K. L. M « 5:3529-29
Več pletilnih strojev
«korai novih, po nizki ceni naprodaj. — Informacije in ogled Ffinko Privšek. Du najska cesta 7. 53534-29
PREPRIČAJTE SE
da tako izborno blag-o. solidne cene in hitro postrežbo dobite le v specerii. treovini M. MAREVSie, Reslieva cesta 2 podružnica Cesta v R^žno dolino 36. 15929
Urarska popravila
izvršuje najceneje in iai precizneje
Franc WoIfling
urar, Gosposvetska cesta 12
Modroce
• t r fe
D:D	cd »dr-»o
S*-v«r Mnrijir "g ktev /ihtpvajtf rtorce! ^ »
Tkanine za ooHIStvo
tet ve? Mpetniik nater » velik izbir TMp* vilineje Poliokan 7,x greb Ilica 50	324
Velika izbira
l>mačif uletemi* po men vsakovrstnega uerila is >g:eO m v nasut- v f.rgu vin- jr	K vV t
maver Pogačarjev tre
374
Kdo je videl
sumljivega človeka proda jati gramofonske plošče znamke Homo-kord 25 ''m v Ljubi :ani ali na deželi prosim naj javi proti na gradi Oblak Štefan, Ma -arvkova cesta 12. Ljubljana.	531Š0-31
iziava
•Jaz podpisani Janez Ku-mer. nadz. proge na Pra^erstcem tzfa 'Uam •'a oh-a1!nem ker sem dne 19. novemH~" t * -d" "-alil gesp. Albina Wes'aka trgovca v Pra-^erskem te- se ici -b"alin*pm da ie od°t--!-pil od kaienske-ra pr-stopan<a p-oti m°nl — K'' m e'- Janez "3" *0
Sodna prodaia
V p*'t■ -k. ine 19 d-c-n. bra '930. ob 9 uri di>[»o dne se vrši v ?.ireh prisil na d-ažba poslopja za par IK> žago s parilnico iz b. tona in le«"im *k!:idišč~m Cenilna vrednost 42.600. r>in. na ;ma niši ponudek 28.400 Din. Obenem se b..-In predale na ;avni dražbi tudi razne premičnine, ka kor tračnice v in,lž!ni 10--. m z vo-7:r'k om 53 kos«.-'. ž:ig za oelnoiarmenik, ve" gonilnih "erm^nov ena č: .•a.lka. več 'a množila zr< za.nega boknvega lesa i* It^mib odpadkov. neka; mv f-ti za maza-nie leža;ev ciliodersko o|?e. »••? kose. samefnp opeke, ena mi7:t prime-/..ju in nr-dnTom pi ■ n.->!	kevačnica z ra?
eim kovaškim in Žagar skim ore.d:r,m oe*rebnini
pn oh-ntn na m e 7 a<*e _
Peilmh"o*Sa T>o:a«inila ia*e
-ntqr F-a- TaV7P« V f.O-
iratcu	53240 S=>
FJ^oi ra kuho
ni7k- veste id 2—2 75 Dir,
vieel-. vrst.	9 -,f\ r>- ^
Hid: na drobni Sever $
T "mn Liiihl-ana «-etel-a -esta 5 -0470 3"
'i-fo U 'm, L* k
vredno«tne papirie
-r»čke ibligacije )e|n kunni«- ipravništv kur« Ljubljana S»i-nbi. gnv» ilica 6/II -el 30 5?
50774 i'
Vsakovrstno zlato
- i pil je iv nmv'4"!
Černe - fuvelb
uiubliaoa. Wollova ulica > &
JaboP-a
mošancki in gambovci lošli G<j^podarska zveza v Ljub ljani.	49769-34
Srebrne krone
staro zla'- in srebri t»u puje Rafinerija dragih ko vin v Ljubljani. Ilirska ulica št. 36 — vhod iz Vi devdans-ke ceste, pri go stilni Možina.	48732 36
Filatelisti!
^^. 50 razi. Rusija On 10 100 „ „ . 30
mP 15° •. - -90
^ 100 ., R.-mua. „ 30
Zorstnka Cnček.
t juniiana. Rožna ul. ^
Pozor, tapetniki!
Vse vrste pohištvenih vzrn. ti Vam uud: po konkurouč nih cenab prva ljubljanska tvoruica pohištvenih vzmeti in [Kisteljnih vložkov
Andlovic
Ljubljana,
Strguler
Komenskega 34
15557 3'
Peči na žagovi ii o
goreče 6 do 16 ur. ali iste, katere lahko polniš sproti. Vse zajamčeno. Najnižje cene.
Razpošilja
Anton Strmšek Aleksandrova 35 Maribor — Studenci
17360
ceneie
i
>Te zamudite izvan-redne prilike! Samo v strojarni kožuhovin
Maribor, Loška ul. 18.
Nakup kož divja-
čin vseh vrst! Snaženje kožuho-vinastih podnož-nikov!
17348
TRGOVSKI POMOČNIK
mešane stroke, mlajši, pošten in agilen prodajalec, kateri založi lahko kavcijo, se sprejme takoj za podružnico na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomočnik s kavcijo«.	17315

Bo esn ze>cdca,
s*abo prebavo
in nepravilno prežvečenje urejuje j IGOL,. FlGOL otvarja apetit, čisti m osvežuje kri. krepi telo Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/43. Tri steklenice s poštnino 105 Din, osem -steklenic 245 Din. 1 stpklenica 40 Din
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIODO
Najlepša darila za &3Ž1Ž Gramcfsn! In plošče
m
Največja zaloga kovinastih krst
V DRAVSKI BANOVINI.
Kovinaste krste za deco: 80 do 160 cm dolge, 650.— do 1100.— Din. Kovinaste krste za odrasle: 200 cm dolge 1500.— do 2300.— Din z zaloge v Mariboru. — Izbira v vseli velikostih. Najmanj 40 % prihranka potom nakupa pri izdelovalcu.
405
MAKS USSAB, Maribor, Gregorčičeva u3. 17.
Občina Ljubljana Mestm pogreODi tavod
URADNIŠTVO »ZAVAROVALNE DRUŽBE JUGOSLAVIJA« naznanja tužno vest, da nas je naš dobri tovariš, gospod
Jidclf ISarmoft
uradnik zavarovalne družbe »Jugoslavije«
dne 13. t. m. po kratki bolezni nenadoma zapustil.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 15. t. m. ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice.
Dragemu tovarišu ohranimo trajno časten spomin!
V Ljubljani, dne 13. decembra 1930.
17364
Ulji		k
		
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
RAVNATELJSTVO »SPLOŠNE ZAVAROVALNE DRUŽBE JUGOSLAVIJA« naznanja, da je njen večletni in vzorni uradnik, gospod
Adolf Tarmon
dne 13. t. m. nenadoma preminul.
Pogreb pokojnega se bo vršil dne 15. t. m. ob 2. popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice.
Vzornemu in vestnemu uradniku bodi ohranjen časten spomin! Ljubljana, dne 13. decembra 1930.	17363
YM«MJ
Novi, boljši, večji PLYMOUTH, hitrejši, močnejši, še lepši, — se dobiva sedaj po ceni najbolj cenenih
voz na svtetu. Ta PLYMOUTH vam nudi vse vrline velikih voz. Hidraviične kočnice notranjega učinka, hidravlični amortizerji.
Jeklene karoserije Kreislerjeve kakovosti in izkušenj.	i 6
To ie voz za vas!
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO V. H. SMYTH, Beograd, Miloša Velikog 3 — filijala Zagreb, Amruševa ulica 4.
Zastopstva: Harley-Davidson Motors-Import, Ljubljana: Anton Bremec, Celje; »Drina« d. d. Sarajevo; S kovič i Nikolič, Niš; American Motors-Ag?ncie, Ploče - Dubrovnik; Albert Silard, Sombor; Antal Riger. Novi Sad; Manek, Pančevo.
CHRYSLER EXPORT CORPORATION DETROIT, (MICHIGAN)
0
0 ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
D
o
13
o o
H
o
B
o
R
o
M
o
o ■
o
o ■
o
m
o ■
o ■
o
17339
...COLUMBIA"
VELIKA IZBIRA PRI
»TEHNIK" JOSI? BANJAI
Ljubljana, Miklošičeva cesta 20
v palači Okrožnega urada (nasproti sodišču).
0 ■
o
m
0 m
0 a
0 B
0 a
0
E3
0 o
n
0 ns
0 B
0 a
0 B
0
o
n 0
o ■
o
H
o
o ■
o
OiOIPC3BC3BOBCr)BCDaC5HCDiCr>BCDBCDHC3iOBC3
• V
e
Ilame, §hizoi
Za božič in novo leto izvršuje na original Russo-aparatu
trafno oisdtslacijc
po ugodni ceni
damski salon POLANC, Kopitarjeva ul.
pri Jug. tiskarni.	17356
Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob priliki smrti našega nepozabnega soproga, brata itd., gospoda
Alfi t o ki a He^iakit
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, g. dr. Stanj-ku za krasen nagrobni govor, pevskemu zboru za ganljive žalostinke. še enkrat vsem najlepša hvala.
Ljutomer, dne 12. decembra 1930. 17361
Žalujoči ostali.
Brez posebnegs obvestila
Naš nad vse ljubljeni oče oziroma tast in stari oče, gospod
H
Mihac
poštni poduradnik v pokoju in posestnik
je danes, dne 13. decembra, ob 6. zjutraj po daljši, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 74. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek dne 15. decembra ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek dne 16. decembra ob 7. uri zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, Rab. Trst, dne 13. decembra 1930.
Anton in Rafael, sinova — Antonija vd. Venuti, Karla por. Vodišek, Josipina por. Bratoš, Marija vd. Gropajc, Ljudm:'a por. Fajt, hčerke — Vsi zeti, si-nahe, vnuki in vnukinje.	17362
Naša draga, predobra mama, stara mama in prababica, gospa
ref štezsperis*
je po dolgem trpljenju, v starosti 89 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb preblage pokojnice se je vršil v soboto 13. decembra na Koroški Beli.
Za vse dokaze sočutja, prečastiti duhovščini, vsem, ki ste našo mamo pokropili in spremili na ijeni zadnji poti, se najtopleje zahvaljujemo.
Na Koroški Beli, 13. decembra 1930.
Žalujoči ostali.
FANY PATIK
UMETNO KOŠARSTVO
Radovljica — Ljubljana, Miklošičeva cesta 30
Velika zaloga raznovrstnih košaric, galanterijskih predmetov in igrač Vam nudi možnost najugodnejšega nakupa za
Božič.
Ne zamudite prilike in si oglejte prvovrstne izdelke.
Gamsov
Simnierioški bencin električni mali traktorji
aajidealnejši stroj za prevažanje materijala.
Bencin električne male lokomotive
za polja, tovarniške tire in rove.
dinamo motor] 1 za neodvisno preskrbo toka.
vozne motorne sesalke
za poljedelstvo, vrtnarstvo in cestne gradbe.
Stabilni in vozni bencin bencol-motorji
najmodernejši, najekonomičnejši stroji na krogličnih ležajih.
MASCHINEN unri WAGGONBAU-FABRIKS. A. G.
in SIMMERING
WIEN XI., Hauptstrasse 38—40.
inženerski biro JULIJ BRfcITWiESER ZAGRbB, Vt dnikov 11 Tel. V6 8'

,9REGENTOLm
\ / /
,/> V' B
/ / 3
jREOENTOL« je najpopolnejše sredstvo, kj popolnoma varuje steklo pred dežjem snegom ledom iD meglo
Trgovci, restavraterji. gospodinje, avto-nobilisti očistite svoja stekla (izložbe, šoferske šipe. očala itd.) z »REGEN"TOLOM<\ Tudi za časa najhujšega dežja, snega, leda in megle ostane steklo vedno čisto in prozorno.
1 škatlica vREGENTOLA« 30 Din. Pošljemo po povzetju z navodilom uporabe. >: GASOKSIT« uvozno in izvozno odjetje, Beotrrad, Kralja Milana 46. Tel. 30- 6. 400a	Zastopnikom-prodajalcem 30 r/c
3SCaxnan 11 o
ŠTEFAN ROVŠEK, fotograf KRANJ
je preselil svoj fotografski atelje v lastno hišo ob cesti proti pokopališču. — Obenem
otvorl trgovino s foto-apa-rati in foto-potrebščinami
po najnižjih cenah. — V izdelavo sprejemam vsa amaterska dela, ki se izvršujejo v najkrajšem času — Ob otvoritvi novega ateljeja se cenjenemu občinstvu vljudno priporoča v nadaljno naklonjenost in za obilen obisk.	17271

- »t^
.t« N
Oddam posestvo za več let v najem
Posestvo se nahaja v Novem mestu. Zraven spada 8 oralov zemlje s sadnim vrtom in 250 žlahtnimi drevesi. Pripravno posebno za kakega vrtnarja. Obenem oddam tudi večji industrijski objekt (preje žaga) istotako za več let. Drago Hadl, Novo mesto.	17307
QQQQQQGQQQQQQ©
Hišno telefonsko napravo s O aparati
ugodno prodam. Poizvedbe pod »Telefon« na oglasni oddelek x Jutra.<.	17234
Hobby
čisti vse po popolnoma novem načinu
tmrralno zastopništvo ta Jugoslavijit .OBOBOT"- BEOGBAD T t L. 31-89
Čara Uro ta 19
HOBBY za domačijo («ospodinjstvo)HOBBY sa hotele, restavracije, sanatoriume in bolnice HOBBV za garaže, mehanične in monterske f delavnice. HOBBY z a čiščenje parnih kotlov, konezatorjev in predgrajačev. HOBBY za tis-fcarska podjetja. HOBBV za tekstilno industrijo. HOBBY neškoduje niti enem predmetu kateremu navadna voda lahko škodi. HOBBY ne vsebuje niti sode niti peska in sploh nima škodljivih sestavin.
BOBI FEnEPBCKOSLTIV PREPARAT.
V»aha HOBBY ibatiiica ima »a vporabo tudi Mgodila.
HOBBV »c vporablta v Ameriki lelno 70,000.000 Ko-HOBBV Je odlikovan tudi z diplomo Hlgl|en»kega Instituta v Londonu HOBBV ISCITE POVSOD I
Obupane
"i*	Vseh skrbi se iznebite!!
POMAGA Vam prt motnjah lo izostajanju, kakor tudi pri prenehanju mesečne perijode » dolgih etib cisočkrai preizkušeno id losedaj edino po »travnikih priporočeno zanesljivo sredstvo prof. ir. Bettija sBROSEA«, ki takoj v nekaj jra «anesljivo učinkuje, ne da bi doti&nico motal v ljenem poklica — Cena 70 Din, »pec ir castarelt motnje 100 Din. koccentr. ta ieueke močne iarav» 150 Din — Zajamčeno neškodljivo. — Temu sredstvo se ima zahvaljevati aa tisoče žensk r.a zanesljiv in aage' učinek ia ta povrnjeno brezskrbnost. — Diskretn« pošilja po poiti edino
Havelkova ordinačni laborator, Praha Nusle, Božetechova nlice, čislo tO. — J. — 54. — českoslov. Republika.
((Jemsbart) krasili ekseni-plarji. Gar. pristna anti-li>T>9ka dlaka, temna, polna, mehko mahedrava, z lepim belim robom. 16 cm dolsa dlaka, stane z okrašenim tulcem samo 40 Din, posebno lop eksemplar s po-srebrerum tulcem in grand lom skupaj samo 70 l):n. dvojnooioina. 18 cm dolga dlaka s tulcem in grand-lo-m 100 Din (priložnottiii nakup) razpošilja po poštnem povzetju vczalni-ca kozjžh brad
H. FEMCHEL. Wien l\.
Nussdorferstr. (ii? o.
17066
peci
Velika zaloga samo
Ine. Guzeli
Ljubljana	Šiška
Beljaška ul 4	Oloveks
eesta	58
Telefon	3252
IZVANREBNA PRILIKA!
Železna glužinska patent postelja zložljiva. • ta.
Iicciranora madracom, ze-o praktična za vsako hišo, hotele, nočne »lui-bewin potuiuče otobe stane samo Dio 390.—, Razpošiljam po poštne« nora povzetju.
'AKO 'ZGUM SUtfEM
OTVOREN
Luiaa patent postelja.
lioiliiva. • tapecirani® madracom. zelo praktična, stane laoo D 280.
Putcm imam veliko ta* lo^o	čisto čoha«
nog perja kg po D M.-* druga vrst kg po O M—» čiito belo Josjc kj po
D 1J0___ in čisti puh
*<! po O 2S«—. Razpošiljam po poštnem _po» victju. Moaroei punteni » volnom staneiu »am«
Dia 75«.—. _
L. BR0Z0V1C. ZAGREB nic« it
OOOOOOOOOUOOCOOO-OCOOOOC
'^Najprimernejše darilo za Božič in Novo leto
pa o
oa
Proda m mo t odi na DOLGOROČNO mesečne ODPLAČILO

Originalne tovarniške cene %-ST klrub povišani carini
IČt^r* Oglejte si naše skladišče brez obveze nakupa
irodi: IVAN Hi. Ljiia, nasproti
rx'	oc: Q-/x«uooam3Qcmi3oaxoo«xoocoocooQCca)C»xrx»c^ico3oooooooooocxocxxjQajeoo20oooo<u>^oDCrxxr>'KXxocar xoxoxxooc»ocoaoo:m
Vsakovrstne trgovske knjige, štra-ce, mape, noteze, herbarije, odje-malne knjižice, bloke, zvezke itd.
nudim po skrajno ugodnih eenah! NA DEBELO--NA DROBNO
Anton Janežič
LJUBLJANA, Florjanska ul. 14
Knjigoveznica in črtataiea trgovskih knjig.
ProiztoU tambura
P. BOGDANOV Sisak
Pozor, ženini in neveste!
modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne divane in fotelje nudi najceneje
RUDOLF R A D O V A N
tapetnfk Mestni trg St. IS. Žima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 342
Vsa surovina
se pred izdelavo obli-ža kemično analizira.
Cspeh v 4 dneh.
MELEM (obli ž'i
LAIHICO;
»Smrt žuljem« (kurjim očesom) i
n
odstrani kurja očesa, bradavice, otr-00 delo kožo. Zanesljivo delovanje brez bolečin. Ne ovira hoje. Dobi se povsod
LAMICO, DROGEKIJA, BEOGRAD Knez Mihajlova ulica 14.
Snežni čevlji
in
sraloši
znamke
t «054
s o svetovno k n a no nap boljši
Dobe se v trgovini
A. Ž1BERT, Ljubljana
Prešernova ulica
Priložnostni nakup za Božič
Rokavice
Nogavice
ZASTOPNIKA
17319
dobro uvedenega, spretnega, iščemo za Slovenijo. Tvornica trikotaže »IRIS«, Zagreb, Bačvarska ulica 12.
Kašeli
pa naj bo njegov izvor tak ali tak. Vam vedno takoj olajšajo razkužil-ne pastilje
VALDA
neprekosljiv izdelek zoper prsni prehlad, nahod, grlobol, vnetje krhlja, akutne in kronične katarje, gripe, influenco, naduho, zasoplost itd
Pazite dobro: Zahtevajte v vseh lekarnah in drogerijah samo izvirne pastilje
VALDA
v škatlicah z napisom »VALDA«.
zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kravate, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in sploh GALANTERIJSKO BLAGO.
JOSIP PETELINC, Ljubljana
za vodo, blizu Prešernovega spomenika.
Zaradi velike zaloge znižane cene!
Telefon štev. 28-26
li*.
Telefon štev. 28-26
JOSIP STUPICA
Slomškova ulica 6
LJUBLJANA
Slomškova ulica H
trgovina avtomobilov, vozov in konjskih oprem. —- Tapeciranje, ličanje avtomobilov po najnovejšem ameriškem brizgalnera sistemu.
Bencin-olje
AVTOGARAŽA
Gumi zastopstvo »Pirelli«
15636 Bencin-olje
ifavna zahvala.
Podpisana izrekam tem potom g. dr. Antonu Horvati«; vodji bolnice v Ormožu, svojo najprisrčnejšo zahvalo zato, da je z uspehapolno težko trebušno operacijo, s pravo zdravniško požrtvovalnostjo in vestnostjo rešil gotove smrti ter me popolnoma ozdravil — tako da sem v teku 19 dneh zapustila bolnico	r
Imenovanega gospoda kot res pravega specijalista kirurga vsakomur najtopleje priporočam.
Obenem se tudi zahvaljujem častitim sestram za njihovo prvovrstno postrežbo.
Murska Sobota, 10. decembra 1930
17258
Jožefina Jarc,
trgovka — MURSKA SOBOTA.
■
Kreditni zavod za trgovino n industrijo
LJUBLJANA« Prešernova nlica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo safe - deposito itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. — Teleion
št. 2040, 2457. 2548. Interurban 2706. 2806
1'

Mg
ni
1
1
SSRrn
1
i. 1
PH
mm
rJf-^S
mm
vfJšv^ž
I
I
imiK I
#3111
•p \ , - j
ItlP I
s®,
ŠOT
^dST 1
I

fj j"
#

; -r
Jamčimo
V
za
UOOiE/I^A
trajnost naših
barv
L?' - >•	A.; 7 ••.'• • K,/	
		
mM ms
U&M
Č^lpiJiVŽ tisčaiiVft
'
pit p
ggjg
.
i A
gtejpSlsUv
i
.Ste.^SJs^v
K
if&lr--1 §g$\
•v*?'.''J
S
Im-
M
POK LON.
Za one, ki se sami brijejo
je
najzaneslji\'ejši aparat, za ostrenje in glajenje britvic
To daje britvicam največjo ostrino in štedi čas in denar.
1
354
ca. 1,000.000 komadov. Črno lakiran Din 155.—. Ponikljan Din 210.—. Dobiva se povsod.
Ustanovljeno leta 1860
M.DRENIK
LJI BLJAKA, Kongresni trg
Ustanovljeno leta I80O
Največja zaloga predtiskanih, pričetih in gotovih ročnih del ter pripadajočega materiala. Entlanje, ažuriranje, plisiranje. Montiranje blazin itd. — Vezenje na roke in stroj.	15971
V
VH
KUŽNO
v vseh modnih kreacijah ima na zalogi m izvršuje po meri	353
IVAN KNECHTl
LJUBI J a NA. Sv. Petra cesta štev. 4 Postrežba hitra!	Cene najnižje!
Oohfa fevahiteta - fte cen« blago!
Prodamo
po reklamnih cenah:
fi komadov rjuh (plaht) za posteljo, zarobljenih, širina 150 cm, dolžina 220 cm, iz dobrega češkega bomba-žastega platna št. 36 Din 400.—, boljša vrsta ŠL 40 Din 440.—, iz pravega lanenega platna Din 575.— za 6 kosov!
Ostanke (Reste) izključno češkega tekstilnega blaga in to: 20 m raznega pravega češkega sifona, platna za perilo in posteljnino, širina 80 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m. vse za 260.— Din.
20 m raznega pravega češkega cefirja, kanafasa, druka itd. za perilo in posteljnino, dobre barve, širina cca 75 cm. dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za Din 250.—.	Zahtevajte posebne ponudbe
Prepričajte se o solidnosti našega podjetja.
Prodajamo samo zajamčeno ČEŠKO BLAGO
Po poštnem povzetju pošilja
Češki trgovačka muzej: Ronblček i drup Saraievo.	17753
-t^r
Nervozni
umiralo zgodaj!
Ste U opazili pri sebi Četudi le topatam katerega izmed nssledniih znakov bližajoče se živčne oslabelosti?
Hitro razbnrienfe. nerazooloženje drgetante udov, nemirnost, uirlpanfe srca, omotfdnl napadi, tesnobnost, nespečnost, cemrnc sanle, neobčatIH»ost posameznik telesnih delov, plešavost, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po oinamilih, tobaku, alkohola, čaju. kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost Ako se pojavi pri Vas kateri teb znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj
so Vaši živci resno ostablienl in potrebn|e|o okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in Dazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mil Rade vol je Vam
zasloni in poštnine prosto enostaven način odkUfem
ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način
kako slabosti Vaših živcev odpomočt. Ta način prinese oben m tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodi! T« duk»zu|etn tod innen a zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno
kntigo popolnoma zastonj.
Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglasi
Ernst Pasternack. Beri n, SO.
Michaelkirchplatz No 13. Abt. 319
vseh vrst la velikosti
<htevajte naše brezobvezne oferte, oglejte si naše blago. Storite to v svojem lastnem interesu! Naši par-keti priznano izvrstne kvalitete in najpreciznejše izdelave Vas bodo zadovoljili v najvišji meri! Cene absolutno konkurenčne.
IVAN ŠIŠKA
tovarna parket in parne žage
LJUBLJANA
Metelkova ulica 4. Telefon
297
int. 2244.
Opravilna štev. A 156/30—2.
17251
Poziv
dedičem, volilojemnikom in upnikom inozemca.
Piatnik Ferdinand star., veleindustrijalec na Dunaju IV, Prinz Eugenstrasse 42, nem. državljan, je umrl dne 26 septembra 1930 v Schneedorflu pri Reichenau. Nem. Avstrija. Sporočilo poslednje volje se je našlo.
Vsi dediči, volilojemniki in upniki, ki so državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ali v tuzemstvu živeči tujci, se poživljajo, da napovedo svoje zahteve do zapuščine najkasneje do
1. marca 1931
pri podpisanem sodišču. Sicer bi se smela zapuščina izročiti brez ozira na te zahteve inozemskemu oblastvu ali od tega poverjeni osebi.
Dediči, ki stanujejo v tuzemstvu, so zaprosili, da naj se zapuščina obravnava pred sodiščem kraljestva Srbov, Hrvato\ in Slovencev. Vnanji dediči in volilojemniki se poživljajo, da napovedo svoje zahteve v navedenem roku ter da naznanijo ali zahtevajo odstop inozemskemu oblastvu. Sicer se bo, ako bi inozemsko oblastvo samo ne zahtevalo odstopa, obravnavala zapuščina tu, in sicer le z dediči, ki se zglase.
Okrajno sodišče Radeče,
oddelek L, dne 5. decembra 1930. ■■■■■■■ma*
Hl*«tlMll«|
Urejuje Davorin Kavtjen. Izdaja za koazoicij »Jutia* Adotl Kiboikdi. L a Narodno tiskarno d. d. kol ti&karaaija Franc Jezeršek. La in&mauii d- je odgovoren Aioizu Novak. Vsa v Ljubj-ani,