204. številka. Ljubljana, v sredo 5. septembra 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ograke dežele aa vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 80 h, za jeden metiec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 ta. Za pošiljanje na dom računa ae za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša pogtnica. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 ta, bo dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlatvu naj se bls>. govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravniatvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna1« telefon št. 85. tt ^Slomškova zveza. Klerikalci knjejo novo past, v katero bi radi ujeli slovensko učiteljstvo. Ta past bo imela obliko učiteljskega društva in se bo imenovala „Slomšekova zveza." Namen tega društva je glasom pravil ^podpirati nravnoverske, pedagogiške in patrijotiške smotre šole temeljem katoliških načel in zastopati materij elne stanovske interese učiteljstva." Toda ta namen „Slomškove zveze" je in ostane le na papirju, dejanski nameni tega društva so vsi drugačni. In to je tudi popolnoma naravno. Kdo naj verjame klerikalizmu, da je prijatelj šole in učiteljstva? Klerikalizem bi kopal sam sebi grob, ko bi delal na po-vzdigo ljudske omike, klerikalizem bi sam sebe ubijal, ko bi pospeševal šolstvo in podpira! učiteljstvo. Samo neumno, neomi-kano ljudstvo nosi potrpežljivo jarem klerikalizma in koderkoli imajo dobro šolstvo in omikano učiteljstvo, tam je ultramon-tanski prevladi odklenkalo za vselej. Ne bomo navajali dokazov, da so naši klerikalci načelni sovražniki šole in učiteljstva, ker ga menda ni človeka v deželi, ki bi jih ne poznal, in ker ga ni stanu, ki bi ga kranjska duhovščina tako p^anjala in zasramovala, kakor je učiteljski stan! Klerikalstvo hrepeni po tem, da bi dobilo šolo zopet v roko, da bi zopet vladalo v šoli kakor za časa konkordata, a ker je prišlo do spoznanja, da se sedanji šolski zakon ne bo dal iz lepa premeniti, zato skuša učiteljstvo pridobiti na svojo stran. ^Slomškova zveza" naj pridobi učiteljstvo za to, da bo pomagalo ubiti svobodno moderno šolo. Ni ga stanu na svetu, v katerem bi se ne nahajali nevredni elementi, in tudi mej slovenskimi učitelji je takih mož, ki delajo sramoto svojemu stanu s tem, da pospešujejo klerikalna prizadevanja zoper šolo. Ti se bodo dali ujeti tudi v „Slomškovo zvezo8 in bodo skušali napeljati vodo na klerikalni mlin, ali ogromna večina vsega učiteljstva bo z zaničevanjem odklonila hinavsko vabilo klerikalcev na pristop k „ Slomškovi zvezi". Korak za korakom. Tako mislijo klerikalci. Najprej so ustanovili klerikalni učiteljski list, ki ga urejujejo, pišejo in čitajo samo kaplanje, katerega pa noben dostojen učitelj ne pogleda, kaj še, da bi ga vzel v roke, zdaj pa snujejo zopet učiteljsko društvo, v katerem bodo poleg nekaj takih ljudi j. kakor je dobrepoljski Jaklič, zbrani zopet sami kaplanje in drugi taki .prija* telji šole" in pospešitelji stanovskih interesov učiteljstva. Mi nimamo čisto nič proti tem klerikalnim organizacijam. Nasprotno. Še dobro so nam došle. Tako se bode spoznal plevel, ki je doslej na skrivnem rasel mej učitelj stvom, tako se bo vsaj ločila ljulika od pšenice, in bo ves svet poznal tiste ne-značajne in malo vredne elemente, ki hočejo prodreti naše šolstvo in pljujejo v svojo lastno skledo. Preosnova našega hišnega najemninskega davka. (Predaval odbornik dr. V. Gregorič na drugi glavni skupščini društva hišnih posestnikov v Ljubljani dne 18. maja 1900.) (Dalje.) Na Saksonskem ni nobenega davka na poslopja in obdavčenje je povsem občinam prepuščeno. Kakšne so te razmere na Nemškem, naj dokazuje sledeča primera: Za hišo v Monakovem s kosmato najemnino 3640 mark se mora po novejših uradnih podatkih plačevati državnega pokrajinskega in občinskega davka: 3 85% državnega davka na poslopja 140 M. 14 Pf., 27% okrožne doklade 37 M. 84 Pf., 110% občinske doklade 154 M. 13 Pf. Skupaj 332 M. 13 Pf, torej 9-13% od kosmate najemnine 3640 M. Hiša z istimi dohodki bi morala pa plačati na Dunaju 1201 M. 20 P toraj 3-6krat toliko kakor v Monakovem. Pri nas v Ljubljani bi tudi ne bilo veliko drugače. Pruska obdavčuje poslopja po zakonu z dne 21. maja 1861., a prosti so vsi čisto gospodarski prostori, hlevi, skednji i. t d ; sploh stanovanjska poslopja obdačuje s 4%, poslopja, v katerih se opravlja kaka obrt le z 2% letnega dohodka. Na Bavarskem je predpisanih 3*85% od kosmate najemnine, katera se je dobivala v pretekli lOletni perijodi. Nadaljni narodno • gospodarski kakor tudi davčno - politični temelj je dalje, da naj se uvede pokritje državnih potreb z davki na podlagi splošnosti in sorazmernosti, in sicer po resnični zmožnosti davkoplačevalcev. Tudi na to se pri našem hišnem najemninskem davku ni nič oziralo. Dočim določa osebni dohodninski davek eksistenčni minimum 600 gld. davka prosto, se obdavči isti dohodek, če prihaja od kakega poslopja, in če tudi dotičnik nima nobenega druzega prihodka, 200 gld. hišnega najemninskega davka z dokladami. Stanovanja se obdavčijo nadalje ravno tako visoko, čeprav obstoje le iz sobe in kuhinje kakor palače. Naš hišni najemninski davek je iz jako starega časa in sicer iz časa državne stiske, ko se je manj oziralo na narodnogospodarske potrebe, kakor na hipno potrebo, in ker je nedostajalo mreže davčno-politično posilno urejenih davkov, je bilo samo hišno posestvo izbrano v to in vrh tega je moralo taisto skoro samo pokrivati deželne in občinske potrebe. Vzroki naše sedanje draginje pri stanovanjih izvirajo torej manj iz novejšega časa. Ne moremo pa zadrževati očitanja niti državni upravi niti našemu parlamentu, da sta oba doslej opustila, da se tako teški in ravno naj-ubožnejši del prebivalstva hudo težeči davek v človekoljubnem smislu preosnovi. Naš hišni najemninski davek z dokladami vred je toraj kot direktni davek že davno odrevenel. Ne moremo ga srna trati že radi njegove prav izvanredne visokosti nič druzega, nego nekako narodno gospodarsko in dačno politično povsem nedopustno spojitev dveh (v druzih državah ločenih) davkov, izmed katerih naj bi zadel jeden direktno hišnega posestnika, drugi inderektno stanujoče stranke. Čim višje rastejo torej deželne in občinske doklade, tem bolj mora rasti po rečenom tudi hišni najemniški davek v Avstriji; torej oni znatni večji dohodki od hišnega najemniškega davka, ki so vsakoletno izkazani v državnem računskem izkazu, ne izhajajo toliko od tod, da je poslopje vrglo več reelnega dobička, kolikor od tod, ker so bile deželne in občinske doklade preobdavčene. Najemščini stano-novanj se nalagajo vsa mogoča bremena. Tako n. pr. se vzdržujejo ubožci skoro izključno le od hišne in zemeljne posesti, dočim je premični kapital, torej najpremož-nejši del, popolnoma prost vsake obveznosti. Hišni posestniki gotovo ne zahtevajo zase nobenih prednostij pred drugimi slojevi, ne najdejo pa tudi nobenega pravnega vzroka, zakaj mora biti dohodek iz hišne posesti n. pr. napram dohodku iz davčno prostih vrednostnih papirjev povprečno več nego dvajsetkrat višje obdačen, in to tem manj, ker znašajo davki na poslopja v sosednji nemški državi s pokrajinskimi in občinskimi dokladami komaj četrtino naših davkov. _ (Konec pnh.) V LJubljani, 5. septembra Razpust državnega zbora. Sedaj sporočajo tudi cficiozni časopisi, da bo državni zbor v kratkem razpuščen. Cesar sicer še ni dal odločitve, a da jo prihodnje dni, bržčas že koncem tega teina. Gališki listi pa pišejo, da sprejme cesar 13. t. m. vse gališke državne poslance v Jaslu, kjer se bo mudil tekom velikih vojaških vaj. Listi sklepajo torej, da bo državni zbor razpuščen po 13. t. m. Govori se nekaj, da sprejme cesar tudi nekaj bivših državnih poslancev. Čudno je, da aNeue Freie Presse", glasilo nemških liberalcev, tako silno in vstrajno priganja, naj se parlament razpusti. Liberalci se bržčas nadejajo, da se pred volitvami spremeni volilni red liberalcem na korist. Tudi socialni demokrati so vneti za nove volitve, ker upajo L/ISTE K. i. slovenska umetniška razstava. (Od 15. septembra do 15. oktobra t. I.) Rmeni lepaki z gornjim naznanilom so videti od 1. t. m. po voglih ljubljanskih trgov in ulic. Lepaki so jednobojni, oskromne oblike, brez vsakeršnjega tiskarskega okvira m umetniškega okraska — pristna podoba pohlevnega začetka na tem kulturnem polju slovenskem: I. občne umetniške razstave. Lani, osorej, ko se je o tem govorilo, zmajevali smo z glavami, kakor „ neverni Tomaži", in naš stari, osiveli dvomljivec recitiral je takrat znani Faustov izrek o blagovestju in nedostajanju vere. In glejte! Po preteku je dne ga leta stopilo je pred nas mlado naše umetniško društvo z dovršenim dejstvom I. vseslovenske razstave domačih umetnin. Kakor nam je vrli „buditelj naših umetnikov", V. Hol z, oni dan ovadil „izza kulis slov. umetniškega društva", prijavilo 80 je za naznanjeno razstavo četrt stotine slovenskih umetnikov in umetnic — dokaj lepo število za prvi poskus ▼ tej stroki! Naši umetniki so se torej kaj glasno odzvali pozivu Bslov. umetniškega društva" ter se s tem plemenito osvetili očitanju .brezbrižnosti", s katerim jih je prej imenovani reklamovalec umetništva slovenskega koncem julija minolega leta klical na delo. Kakor sem izvedel, zamerili so takrat prizadeti »umetniki" navedeno provokacijo ter njenega pisca napadali z brezimnimi pismi — kar je povsem naravno in umljivo, kajti „resnica v oči bode!" Pa, kakor čujem, dotičniki so naposled vendarle izprevideli — blagohotni namen tistega izzivanja ter se pridružili ostalim razstavljalcem, na čemur jim je čestitati v njihovo lastno korist! Naši umetniki, slikarji in kiparji, so torej storili svojo dolžnost po skromnih svojih močeh — na slovenskem občinstvu je zdaj vrsta, da se odzove v izdatni, dostojni množini povabila na razstavo ter s tem dokaže živo zanimanje za lepe umetnosti, katero smo doslej bolestno pogrešali! Da! Trda je beseda, katero nam je izpregovoriti vspričo bližajoče se otvoritve I. slov. umetniške razstave v .Mestnem domu" ljubljanskem z našim ljudstvom, v prvi vrsti z inteligentnim našim meščanstvom, ali žurnalistiški poklic in unema za napredek na umetniškem polja nas sili do tega! Imeli smo namreč tu v Ljubljani že različne razstave posameznih proizvodov, in zbrana dela tega ali onega domaćega umetnika, slikarja ali kiparja, ali apatično naše občinstvo, preprosto ljudstvo in — inteligencija — kako pičlo in maloštevilno si je hodilo ogledovat razstavljene umotvore, dasi so bile vstopnine oprav oskromne! Pa saj so naši umetniki raz stavljali dozdaj svoje izdelke večinoma kar na brezplačni ogled, po javnih trgovinskih izložbah, in vendar se je ustavil in postal pred dotičnim oknom le tu pa tam kakšen posamičnik, in še ta je vprašal, ako je bil razstavljen kakšen portret :,Kdopajet o}?" — ne da bi se brigal, kdo je ustvaril oni umotvor, ter kako ga je proizvedel! Kaj pa šele razstave v zaprtih prostorih z vstopnino! O tem na-navedem dvoje, troje določenih slučajev! Marljiva naša slikarica gdč. Ivanka Kobilca je 1. 1887 v tukajšnji realki razstavila obširno zbirko svojih slik, določivši oskromno vstopnino borih 20 novčičev za — dobrodelni namen; a srce nas je bolelo, videvše redke, posamične ogledovalce tiste razstave! Ali pa je kdo izmed pičlih obiskovalcev pomislil, da je bila večina razstavljenih slik na prodaj, ali da bi vprašal po njihovih kupnih cenah, o tem bi nam ne vedela povedati niti umetnica! Nekoliko pozneje razstavil je na ogled v tukajšnji „obrtni šoli" gospod Al o j z i j Gangl svojo mojstrski izklesano „Ma-dono in stellis" proti neznatni vstopnini 20 kr.; toda ta kiparski umotvor si je ogledalo toli oskromno številce „ljubiteljev lepih umetnostij", da je moral umetnik doplačati na razstavne stroške! In predlanskim je na hodniku ljubljanskega muzeja g Josip Germ razobesil tridesetorico svojih študij in slik, katere je pripeljal navlašč za to iz Prage, odmeril je vstopnino z — 20 novčiči, za dijake pa menda le 10. In čujte! Z vsem naporom časnikarske reklame dognalo se je — med 38 tisoči ljubljanskega prebivalstva — število obiskovalcev razstave na nekaj stotin, med katerimi so obseženi i dijaki in učenke tukajšnih šol, ki so si ogledali omenjene slike. — In šele po razstavi prodal je umetnik dvoje, troje slik med svoje osobne prijatelje! — Nezanimanje za umetnost — to je naopačna, temna stran na svetinji naše kulture! In temu so krivi po največ naši umetniki sami! Oni se namreč niso brigali za ljudstvo, to je, da bi mu vzbudili zanimanje za lepe umetnosti ter mu zbistrili pogled za lepoto v obče! Kakor n. pr. po izreka nekega narodnega prvo- pridobiti več mandatov. Na strankarskem shcda v Gradcu je dr. Adler zahteval splošno in tajno volilno pravico, ki da politične pravice vsem davke plačujočim slojem ter izrekel trditev, da je „brezdomovinska" socialna demokracija danes v Avstriji jedini ži-velj, ki more napraviti red. O krizi v Kčr berjevem ministrstvu pa je zopet vse tiho. Madjarska „justica" in Slovaki. Dne 23. junija 1898. je bil Slovak, urednik Pistor pred madjarskimi porotniki radi člankov, v katerih je bičal izpo vedi budapeštanskih opekarjev in madjari-ranje slovaških krajevnih imen, obsojen v drž. ječo za 8 mesecev. Ko se je po prestani kazni vrnil domov, so ga na ko lodvoru sprejeli sorodniki, prijatelji in tovariši. Odvetnik Diila ga je v svojem vozu peljal domov. Vsi ti so bili radi „odobravanja nezakonitih dejanj" kaznovani ter obsojeni pred kralj, desko. Ko so se obsojenci pri kralj, kuriji radi previsokih kazni pritožili, jim je kurija kazen še — povišala. Tako so dobili najodličnejši slovaški rodoljubi za nič tele kazni: odvetnik D li 1 a (prej 6 tednov) 6 mesecev; pesnik Svetozar Hurban (prej 14 dni) 5 me-secev; Blažej Bula, Pavel Mudro u in Andrej Halaša (prej po 8 dni) so dobili po 3 mesece. Dalje je bilo obsojenih 17 meščanov na dva meseca. Ostalim se je obsodbo kralj, deske le potrdila. Ta madjarska „justica" kliče pač v nebo! Rusija in Francija. Imencm ruskega carja je knez Urusov izročil francoskemu predsodniku Loubetu red sv. Andreja ter lastnoročno pismo Nikolaja II., ki se glasi: Prav posebno mi je prijetno, da Vam morem dati to znamenje svojega spoštovanja v času, ko vpliva bolj kot kdaj med Francijo in Rusijo tako srečno sklenjena popolna složnost ne le na direktne interese, nego tudi na vzdržavanje splošnega miru, ki nam je jednako pri srcu". Car obžaluje, da ne more s carico posetiti razstave ter sklepa: „Toda v daljavi kakor v bližini se pridružujemo vsemu, kar se tiče Francije, z zadoščenjem čujemo o vsem, kar pomaga Franciji k slavi in prospehu". „Fi-garo" piše: Še nikoli ni imelo pismo kakega prijatelja ali zaveznika prisrčnejšega in laskavejšega značaja kot pismo carja Nikolaja, ki je s tem francosko rusko zvezo na neporušljivi podlagi utrdil. Pismo bo zbudilo trajen odmev. Razmere mu dajo še poseben pomen. Zveza na Kitajskem se bo še bolj utrdila. Francija se bode pridružila predlogu, da je četam ostaviti Pekin. „Gau-lois" takisto naglasa, da je sedaj zveza še trdnejša in prisrčnejša, kakor je bila. Vsak Francoz se mora tega veseliti. Vlada pa mora okoristiti se. Nemški listi se seveda veselš, da carja ne bo v Pariz ter dokazujejo, da se je zveza med prijateljskima državama v zadnjem času jako zrahljala, in da so začeli Francozi uvidevati, da jih prijateljstvo z Rusijo velja preveč. Buri v vojni. Lord Roberts je izdal proklamacijo, v kateri naznanja, da je Transvaal kakor Oranje anektiran, da sta obe burski republiki angleška posest. Politično je s tem boritelja si mora odvetniški koncipient, sploh uradnik in birokratski suženj svojega „chefa" šele vzgojiti, takisto, oziroma tembolj pa si mora umetnik vzgojiti svoje občinstvo, to je s svojimi deli vzdramiti iz prirojene mu malomarnosti ter mu z vidnimi vzgledi zbistriti topi pogled za este-tiško lepoto, torej vcepiti mu zmisel in pojem ter vnemo in zanimanje za lepe umetnosti sploh! In glejte! To je poglaviti namen in smoter sleherne umetniške razstave, zlasti pa v nas, v estetiški naobrazbi zaostalih Slovencih! Z ozirom na velekulturni nalog razstave, kakor i na znatno število razstav-ljalnih umetnikov ter na obsežno množino in raznovrstnost predmetov veleva nam časnikarska dolžnost, opozarjati znova naše občinstvo, ljubljansko in vnanje, na vele-važno, prepomembno ter uprav poučljivo I. slovensko umetniško razstavo, ki se otvori dne 15. septembra t. 1. v veliki dvorani »Mestnega doma" ljubljanskega! Koliko pa je stalo napora in truda, ki ga je imelo mlado „slovensko umetniško društvo" s prireditvijo I. skupne umetniške razstave v Slovencih, o tem nam bode poročalo za to poklicano pero — prihodnjič! Ivo Martinovic. vojna končana, kar se zgodi poslej, ae mora z angleškega stališča smatrati le kot upor, revolucija, punt angleških podanikov Burov proti novi vladi. — Ruski grof Pavel Bobrinskij, ki je potoval z oddelkom ruske ambulance v Južno Afriko ter se udeleževal operacij v vojni, je pri svojem prihodu v Marseille sprejel več žurnalistov. Milanski „Corriere" poroča o tem razgovoru z Bobrinskim takole: Poraz Burov je povzročilo marsikaj. Manjkalo jim je reda in discipline, zlasti pa izvežbanega nadpo-veljnika in samostojnosti posameznikov. Razen tega je vpoštevati še majhno število burskih vojnikov. Imeli niso nikdar več kot 40.000 mož s 70 topovi. Tem nasproti je stalo več kot 200000 Angležev s 500 topovi. Za obrambo so Buri izvrstni, napadati pa ne znajo. Razen tega jim je manjkalo generalnega štaba ter generalov, ki bi imeli posebne načrte in častnikov, ki ubogajo in ukaze izvršujejo. Tudi jim je manjkalo orožja. Buri se znajo izborno skrivati po jarkih ter streljajo z neverjetno hladnokrvnostjo. Vsak si izbere svojega moža in ta pade gotovo. Salv ne dajo nobenih in nikdar. Anglež se slabo ustavlja naloženemu trudu. Navdušenja pa ne pozna. Pogumen je le, če ima dobro pozicijo. Disciplina na angleški strani ni velika in poznanje službe le majhno. Streljajo pa slabo. Konjeništvo je izvrstno. Topničarji si izvolijo neprimerne prostore, kjer jih je lahko najti. Kroglje (za topove) niso dosti vredne, več kot polovica se jih sploh ne razleti, častniki so večina sportmeni, vsekakor pa le teoretiki. Jako pogumni so, da, smeli do skrajnosti ter se po nepotrebnem izpostavljajo nevarnosti. Nad svojim moštvom pa imajo premalo avtoritete, ker službo premalo poznajo. Generali so v moderni taktiki nezadostno poučeni; praktične vojne izkušnje so si pridobili le v bojih s slabo oboroženimi divjaki. O koncu vojne se je izrazil grof Bobrinskij jako pesimistično. Tudi če se sklene mir, bo morala Anglija vzdrževati v Transvaalu stalno vojsko 25.000 mož. Vojne stroške bodo plačali kapitalisti, Angleži, Nemci, Francozi, ki so priganjali Chamberlaina, da začne vojno, drago! Upali, so da bodo izhajali z 10 milijoni funtov šterlingov, a že sedaj jih velja 400 mil. f. št., ne vštevši 30 mil. f št. za vožnjo vojske nazaj v Evropo. Dopisi. Z Gline, 3. septembra. Slavnost bla-goslovljenja gasilnega hrama in nove briz-galne prosto v. gasilnega društva z Viča in Gline z vršila se je v nedeljo ob lepem vremenu in mnogobrojni vdeležbi zaveznega odbora, gasilnih društev, deputacij in dru-zega občinstva prav sijajno. Ob določenem času sprejel je odbor došle zastopnike odbora gasilne zaveze ter raznih gasilnih društev, prihajajoče od zborovanja zaveznega odbora, kakor korporativno vdeleživša se društva iz Ljubljane, Kranja, Litije, Škofeljce, Most, Spod. Šiške, Dobrove in Brezovice, ter zastopnike iz Povhovegagra-deca in druzih gasilnih društev na prostornem vrtu pri Traunu na Glincah, kjer so bili vsi zastopniki in društva okičeni od čvrstih narodnih deklet s šopki. Okoli poltretje ure so odkorakala društva z godbo do razširjenega gasilnega hrama k blago-slovljenju. Med potjo pred hišo g. župana pod slavolokom bila so društva pozdravljena od občinskega odbora, kateremu na čelu je g. župan Andrej Marinko v kratkih in jedrnatih besedah izrekel pozdrav občine ter radostno omenil, da občina tudi z veseljem opazuje in rada podpira napredujoče prepotrebno gasilno društvo, katero naj bi tako vrlo in vstrajno ko sedaj tudi še nadalje ostalo zvesto svoji nalogi in blagemu namenu. Dospevši do gasilnega hrama, blagoslovil je Frančiškan o. Engel-bert novo brizgalno in hram nato zasvirala je godba cesarsko himno, katero je občinstvo stoje in odkrito poslušalo. Potem so odkorakala društva na Traunov vrt, kjer se je razvila prav živahna ljudska veselica. Marljiva narodna dekleta potrudila so se zares, da so s srečkanjem marsikoga razveselile ter so s tem dosti pripomogle društveni blagajni. Šaljiva pošta funkcionirala je prav redno. Tehtanje bilo je tudi prijeten del zabave. Mladi svet pa je iskal veselja na plesišča, kjer je neutrudljivi tamburaški klub »Krim" s slovanskimi komadi razveseljeval občinstvo, ter se je mladina sukala pozno v noč. Tudi društvena blagajna ima lep čisti dobiček, okoli 200 K, tako da ae bode znižal za toliko zopet društveni dolg. Da pa je bilo vse to mogoče, gre v prvi vrsti zahvala gospodom trgovcem in obrtnikom iz Ljubljane, z Viča in Glino, kateri so z lepimi darovi in dobitki pripomogli k uspehu, v drugi vrsti pa društvenemu slavnostnemu odbora, kateri je ob tej slavnosti obstoječ samo z načelniki 3 odbornikov in 3 mož tako težko nalogo tako častno rešil v prid društveni blagajni. Obžalovati je v resnici postopanje podna-čelnika z ostalim odborom in možtvom, da so na vse načine hoteli slavnost ovirati, in niso hoteli čisto nič k isti pripomoči. Gasilno društvo ni kako politično in stran karsko temveč dobrodelno društvo, torej se pri takem ne sme gojiti nikako sovraštvo Iz brdskega okraja, 3. septembra. Koncert s plesom, katerega so priredili v nedeljo 2 t. m. akademiki brdakega okraja, pokazal je zopet, da živi v našem dijaštvu oni čili duh, kateri je umesten, da, neobhodno potreben za uspevanje takih veselic. Priprave za ta koncert bile so kmalu dovršene, vse je bilo domačim razmeram primerno prirejeno. — Vdeležba bila je, kar gre posebno zabeležiti, prav mnogobrojna. Opazili smo poleg številne domače inteligence mnogo zunanjih gostov, zlasti iz prijaznega Kamnika. Tudi kolesarji bili so častno zastopani. Poleg živahnega priznanja, katerega so prireditelji obilno in zasluženo želi, bil je, kakor smo čuli, tudi gmoten uspeh prav lep. 0 itak znanem koncertnem vsporedu omenimo le toliko, da je prav povoljno izpal! Poleg primernega pozdrava g. Selškega in deklamacije gospice V. K - o v e nam je zlasti ugajal jedrnati govor g. M. P. Podkrajca, v katerem je na vel tudi dve dosedaj neznani, zanimivi epizodi iz Prešernovega življenja Pevski vspored bil je, ako izvzamemo samospeve g. stud. teh. Janka Kersnika, po voljen Čveterospevi .Pogled v nedolžno oko", „Luna sije" in „Pred slovesom" peli so se — ker g. tenorist ni bil posebno razpoložen — temu primerno. Ugajal pa nam je krepak, polno doneč I. kakor tudi II. bas I Prav lepo je pel g. teh. Janko Kersnik samospeva „Mornar" in „Sklepala si roke bele" ; zlasti v prvi pesmi predstavil se nam je kot dokaj izšolan, prav prijetno doneči lirski tenor. Le spremljevanje „Mornarja" v nekem odstavku ni bilo Vil-harjevo. Sicer pa se nam je gospica J. K. v proizvajanju intermezza iz „Ksenije" in koračnice iz „Rokovnjačev" predstavila kot mlada, a velenadarjena pianistinja. — Moški zbori „Jadransko morje", „Slovenac i Hrvat" in „U boj!" peli so se dokaj precizno! Splošno veselost vzbujala je „velika" tragedija „Karakala", v kateri je glavno ulogo „Karakale" imenitno igral g. teh. Kersnik. Ako še omenimo, da so nekatere gospice v korist fondu Prešernovega spomenika uspešno prodajale razglednice in šaljive brzojavke, in da je živahen ples pozno v jutro zabaval navzoči mladi — in če se ne motimo, tudi stari — svet, zadostili smo, dolžnosti poročevalca. —ar. Svetovna razstava v Parizu. X. Na svetovni razstavi v Parizu sta zastopani dve vrsti umetnoobrtniških proizvodov, kateri je treba strogo ločiti, dasi se to v razstavi iz ozirov na mejnarodno kurtoazijo ni zgodilo. Prva vrsta je jako poučna in zanimiva. Kaže nam proizvode različnih obrto-vanj, razkriva nam tisočere zveze, ki obstoje mej raznimi umetnoobrtnimi strokami in mej prizadevanji in strujami arhitekture plastike in slikarstva, predočuje nam preme m be, ki so jih provzročile nove socialne razmere, razodeva nam, kakšen dobiček ima od novih znanstvenih iznajdb, iz kratka vse ono, kar moramo smatrati kot akomodiranje k nazorom in k ukusu, ki ga je ustvarilo valovanje življenja. Druga vrsta umetne obrtnosti ni nič manj sijajna, toda ta ni uspeh neumornega obrtno - umetniškega delovanja, nego živi samo po milosti svetovne razstave. Ustvar jena je nalašč v ta namen, ustvarjena je z velikanskim duševnim in fizičnim trudom in z velikanskimi denarnimi žrtvami, a vendar ni dražega kakor napihnjen reprezentant zastarelih kulturnih razmer ter zanimiva samo s stališča mejnarodne gizdavosti, sicer pa spominja človeka na galerijo slavnih dedov, ki se dobi v hiši kacega borznega špekulanta, kateri je včeraj zadobil plemstvo Ta vrsta umetne obrtnosti zavzema na raz-stavi mnogo prostora, in če bi kdo spisal članek „Potemkinska umetna obrtnost na svetovni razstavi v Parizu", bi gotovo dosegel lep — Heiterkeitserfolg". Toda, ali se izplača, baviti se s tem, kar še, nekako zapredeno v stare nazore, vleče za kulturnim življenjem, v tem ko nudi prej prva omenjena vrsta umetne obrtnosti toliko velezanimivega gradiva? Škoda, da ima le malokdo dovolj časa. da bi mogel preštudirati pri tej vrsti umetni obrtnosti vse one zveze, katere smo zgoraj našteli, in dognati karakteristično ra/ mej proizvodi Francozov, Nemcev, Angležev, Skandinavcev in Italijanov. V naslednjih vrstah hočem podati le nekoliko posameznih, nemetodičnih opazk, nekaj utisov, ki sera jih dobil pri ogledovanju tega dela razstave Tako na pr. nam kaže razstava fran coskih bijouterijskih izdelkov marsikaj p sebno poučnega. Francosko juvelirstvo je staro že mnogo stoletij in izdelki te umetne obrtnosti se ne razprodajajo samo na Fran coskem, nego skoro po vsem svetu; trg za te izdelke neha tam, kjer neha bogastvo Preteklost francoskega juvelirstva je slavnu, sedanjost ugodna, zakaj bogastva je dan danes mnogo, in tako se je zamogla fran coska juvelirska obrt razviti do najlepš? popolnosti. Francozje niso nikdar z večj. duhovitostjo in z večjim ukusom, z večjj tehniško rafiniranostjo in nekako nervozu tankočutnostjo delovali v tej stroki umetr.-obrtnosti kakor dandanes. Kar stvarja nji hovo juvelirstvo, je tako čudovito krasno, da se človek sili pozabiti, za kako trivijalen namen se rabijo ti izdelki. V teh agrafah, iglah, zapestnicah, ovratnicah, dijademih, brošah itd. se vidi, kako fin ukus imajo Francozi za vse, kar je dekorativno. Ti izdelki so taki, da se po svojem umetnišktm značaju lahko kosajo s proizvodi visoke umetnosti. Utis, ki ga dobi človek pri ogledovanju teh, tako nepopisno elegantnih in gracioznih izdelkov juvelirstva je, kakor da bi slišal orgijastiško himno, ki jo m spol poje ženskemu spolu. Vsi ti izdelki izgledajo, kakor da bi žareli koprnjtn liki plamenu oviti okrog ponosne ženske lepote. To pač ni samo slučaj, da aluvi pariška umetna obrtnost prav v tej stroki največje svoje triumfe. Francozje so najboljši poznavalci, najfinejši čestilci, da, oboževa-telji ženske lepote. Zunanja ženska I se nikjer tako ne čisla in ne slavi, kakor na Francoskem. V literaturi, v umetnosti, v socialnem življenju, povsod, prav povsod zavzema kultus ženske lepote prvo mesto. Kako naj bi se potem vsak napredek v dekorativni umetnosti ne pojavil najprej v stroki, ki ima kakor nobena druga namen, služiti in poveličevati žensko lepoto. Umetniki kakor Lalique, Boucheron, Falize, Ve-ver, Froment, Meurice tekmujejo neutrudn •. kdo ustvari kaj lepšega. Lalique zavzema doslej prvo mesto, on je nedosežen in najbolj občudovan, ker zna izumljati vedno nove forme, ker je njegova fantazija uprav razkošna, in ker so vsi efekti, na katerih utis računa, v resnici presenetljivi. Njegov genre je navadno bizarno prirejeno zlato, okrašeno z medlim, raznobojnim emajlom in dragocenimi kamni. Razstavil je kakih sto izdelkov, a vsak izmej nj h bi lahko zavzemal odlično mesto v zakladnici najbogatejšega vladarja. Marsikateri teh razstavljenih izdelkov že ne spada več mej dragocenosti, ki se nosijo, nego je le po tacih motivih sestavljen, sicer pa je umotvor, ki bo radi te svoje umetniške vrednosti vedno zavzemal svoje posebno mesto ter še poznim rodovom pričal, da se je juve lirstvo v naših dneh povzpelo do take dovršenosti, kakor je ni doseglo še nikdar. Umetniki, ki smo jih zgorej imenovali poleg Laliqueja, se bavijo največ z dragoce nostmi, pri katerih se vporabljajo briljanti-Ta briljant! Ustvaril je novo vrsto lepote. Kako je kot materijal nedosežen glede vrednosti in dragocenosti, kako si je pola goma ustvaril svoje prav posebne estetičee zakone, ki so čestokrat direktno nasprotje vseh doslej veljavnih estetičnih teorij! Tudi to je zasluga Francozov. Bilo je treba duh« in ukusa Francozov, da so se po bistvu in po lastnostih briljanta počasi ustvarili ti novi estetični zakoni, vsled katerih je juvelirstvo glede rabe briljantov doseglo čudovito visoko dandanašnjo stopnjo. 03T Dalj« v prilogi. T£» Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 204, dne 5. septembra 1900. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. septembra. Osebne vesti. Pravna praktikanta pri okr. sodniji v Mariboru gg. Gvidon Mi-belič in Josip Oswatitsch sta imenovana za avskultanta. — Profesor na gimnaziji v Ptuju g. Josip Pogatscher je pomaknjen v 8. činovni razred. — Častno občanstvo. Iz Žirov se nam piše: V zadnji redni seji dne 4. t. m. imenoval je občinski odbor dež poslanca gg. dr. Ivana Tavčarja ia Ivana Božiča za častna občana. — Smartinski dekan Lavrenčič se veda ni vesel, da mu včasih pogledamo na prste, in ker nam ne more do živega, stika in vohuni po vsem litijskem okraju, 3a bi prišel na sled dopisniku. Vodi ga pri tem naj plemenitejši namen: rad bi se maščeval. On sicer včasih uči, da zahteva katoliška vera, naj se sovražniku odpnsti, toda sam se nikdar tega ne drži. Čemu tudi! Saj ni nastavljen in plačan, da bi dajal dobre vzglede. Iskal je torej našega dopisnika. Našel ga sicer ni on, pač pa Slovenski List". Ta je v zadnji številki priobčil notico, v kateri trdi, da nam dopisuje v zadevi cerkve v Šmartnem gosp. Kudolf Starovasnik iz Litije. S tem pa se ti žegnani denuncijanti, ki pišejo v revol-verski »Slov. List", niso zadovoljili. Poslali so dotično številko še okr. glavarstvu, kjer službuje gosp. Starovasnik, da bi mu vsaj škodovali, ali če mogoče celo kruh snedli. Najlepše je, da nam g. Starovasnik o šmartinskih za de vah sploh nikdar ni pisal nobene besde. Mi smo pripravljeni to dokazati pred sodiščem, mi želimo, da bi stvar prišla pred sodišče, da se tako zopet izkaže duhovniška hudobnost. V ta namen se hočemo prijeti urednika „Slov. Lista". Čujte Vi, Anton Koblar, novi kranjski župnik! Če je notica o Starovas niku prišla z vašo vednostjo in z vašim dovoljenjem v »Slov. List", potem ste ne sramno lagali in obrekovali. Poživljamo vas, da nas tožite in nam daste priliko, doprinesti pred sodiščem dokaz resnice. — Slovensko gledališče. Priprave za otvoritev gledališke sezone se marljivo vrše. 1 gledališču je zdaj že živahno gibanje. V dvorani na poskusnem odru priučuje dramsko osobje slovenskega gledališča v dveh dnevnih, po več ur trajajočih skušnjah prve novitete sezone. Na odi u vodi in nadzoruje novi gledališki mojster delavce, kateri temeljito vse prostore snažijo in velike mašinerije nad in pod odrom čistijo, popravljajo, rjo od železnine odstranjujejo ter stroje ^preskušajo in mažejo, tako da je pričakovati, da bodo letos stroji in gledališki aparati točnejše uprizoritvam oper in iger služiti! megli, kakor v prejšnjih letih. Strokovno izsiušenega novega gledališkega mojstra je deželno gledališče res že nujno potrebovalo Vslcd pritožb obeh gledaliških podvzetij, posebno intendance dramatičnega društva, odpovedal je namreč deželni odbor o Veliki noči prejšnemu gledališkemu mojstru, ki ni bil svoji nalogi kos, službo ter v avgustu nastavil novega, zelo izkušenega in kolikor je dosedaj razvideti mogoče, strokovno popolnoma veščega gledališkega mojstra, g. A. W a 1 d s t e i n a, kije prej na raznih odrih, zadnji čas pa na Dunaju uspešno deloval. Ker je omenjeni gospod tudi usposobljen dekoracijski slikar, prišlo bo deželno gledališče polagoma vendar do tako nujno potrebnih boljših in raznovrstnejših dekoracij. Sedaj slika g. Waldstein dekoracije za opero „Aida", katera se bo pela v soboto, 22. t. m. Za tem prične slikati dekoracije za „Sedem gavranov" in Wagnerjevo opero »Tann-hauser". — V parterji gledališča pa izvršujejo delavci Matjanovi za gledališko občinstvo zanimivo spremembo v razdelitvi in avrščenji parternih sedežev. Dva med par tei&e sedeže upeljana hodnika delila bodeta odslej parterne sedeže v tri kolone, v sredino parternih sedežev in v dve stranski do lož segajoči koloni. S to spremembo do seglo se je prostejše pregibanje v parterji, lažji dostop do vsakega sedeža, ne da bi se mnogo ljudij z vstajanjem in umikavanjem motilo, in Število najpriljubl jenejših, navadno stalno aboniranih vogelnih sedežev ob hodnikih in na koncih vrst se je podvojilo. Novi načrt razdelitve sedežev v parterji dežel nega gledališča si abonentje, in kateri se za to zanimajo, tudi v Šešarkovi trafiki lahko ogledajo. Delo bo v par dneh v gledališču dovršeno. — „Sokolov" izlet v Vipavo. Kakor čujemo, se delajo v Vipravi priprave, da bode sprejem ljubljanskega „Sokola" kar možno prijazen in sijajen. Starejši členi, ki so ob svojem Času se udeležili izletov „Sokola" v solnčno vipavsko dolino, se še vedno z navdušenjem spominjajo veselih nr, katere so preživeli mej gostoljubnim in zavednim vipavskim prebivalstvom, in so jim tisti dnevi ostali v neizbrisljivem spominu. Ker je baš mesec septemper najpripravnejši za obisk vinorodne doline, se utegne „Sokolu" pridružiti mnogo Ljubljančanov, ki so pač že čuli dokaj lepega o krasoti vipavskega kraja, a jim ni bila nikdar tako ugodna prilika, kakor se ponuja ravno zdaj, ko poleti tja doli čili naš „Sokol", da pozdravi tamošnje rodoljube in jih vspodbuja na daljše neustrašeno delovanje za napredek in blagor naroda v bujni vipavski dolini. — Domača umetna obrt. V atelijeju gospe M. H 1 a v k e se je izdelala za pevsko društvo Nabrežina velika zastava, ki je zares krasno delo domače obrti. Zastava je iz modre svile. Na eni strani je v zlatu in svili vezana lira, katero obdajata zeleni, svileni veji lipe in lovorja. Okoli lire se vije napis: »Pevsko društvo Nabrežina 1900." Na drugi strani zastave pa je napis: „Kot skalni bregovi jadranskega morja — Stoj trdno zastava v obrambo domovja!" Nad in pod napisom sta velika okraska v slovanski — slovenskočeški — ornamentiki Črke so sestavljene v modernem slogu. Konstatovati treba, da se bela, zlata in zelena barva bordur in okraskov prav okusno spaja z modro temeljno barvo za stave. Vsa zastava je izvršena pod nadzorstvom gdč. Franje S u h a d o 1 e c po ri-sarijah g. C. Misa, profesorja na tukajšnji obrtni šoli. Lepo, elegantno, pozlačeno liro je napravil g pas ar Tratnik, drog pa g. Stirn, delovodja na obrtni šoli. Nabre-žinske dame so naroČile pri gospej Hlavki tudi bogato vezen trak v narodnih barvah. Zastava je veleokusno, zares mojstrsko delo, ki dela čast atelijeju g. Hlavke ter vsem onim, ki so kakorkoli sodelovali pri tem umetalnem izdelku domače obrti. — K Prešernovi slavnosti v Kranju. Vabila za to slavnost, ki se vrši v nedeljo, dne 16. t. m., so se narodnim društvom — posameznikom se ne bodo razpošiljala — že odposlala. Ako se je kako društvo po pomoti prezrlo, blagovoli naj kratkim potom opozoriti na to odbor čitalnice v Kranju, ki bo radovoljno popravil pomoto. — Notranjsko okrožje akad. ferijalnoga društva „Sava" priredi v c. kr. rudniškem gledališču v Idriji v korist podpornih društev za slovenske visokošolce na Dunaju in v Gradcu koncert s sledečim vspoređom: I. Prolog, govori gdč. Pavla L. 2. A. Foerster: »Njega ni", kvartet. 3 a) F. S. Vilhar: »Kam?", b) A Nedved: »Ljubici", tenor solo, poje stud. ing. Janko Krsnik, spremlja na klavirju gdč. Anica Lapajnetova, 4. J. Vasak: sS!ovan", moški zbor. 5. F. S. Vilhar: »Mornar", tenor solo, poje stud. ing Janko Krsnik, spremlja na klavirju gdč. Anica Lapajnetova. 6. Rado Murnik: „ Napoleonov samovar", veseloigra v enem dejanju. 7. Prosta zabava s plesom v prostorih idrijske čitalnice. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Cene za osebo: Loža 1 K 20 vin., parterni sedež 40 vin., sto jišče 20 vin. Preplačila se hvaležno vspre-jamajo. — Od Pesnice se nam piše V pon-deljek, 3. t. m. je bil živinski semenj v v Trnovcih. Pri tej priliki je župnik od sv. Bolfenka prišel v vaško kapelo ter milostno blagoslovil »Štefanovo vodo", ki je edini pomoček proti gosenicam. Ker so ljudje obilo te vode odnesli domov, je gotovo, da bode letos pri nas obilo repe, če le ni popoldanski dež prezgodaj izpral bla goslovljene vode. — Pojdite rakom žvižgat vsi, ki ne verjamete v copernice! — Posnemanja vredno. Županstvo trga Velenje nam javlja, da je od banke „ Sla vije" po njenem zastopniku g. Vinku Ježovniku prejelo 200 kron za tiste člene banke »Slavije", ki so bili po povodnji oškodovani. — Iz Celja se nam piše: C. kr. okrajno glavarstvo je končno vendar le nekaj ukrenilo, da od vseh vetrov v Cilje skupaj zbobnani nemški kolesarji dne 8, 9. in 10. t. m. ne bodo mogli preveč divjati in razsajati po slovenski okolici celjski. Isto je namreč prepovedalo iz ozirov na javno varnost, red in mir nameravani izlet skoz Raberje v Spodnjo Hudinjo k Erjavca tamkaj nameravan koncert. Pri izletih skozi Gabrje so nemški „Heilovci" vedno najhuje rjoveli in tulili, posebno ko so se pijane tolpe klatile pozno po noči domu, tako da se je razlegalo po celi okolici, tako da bi človek mislil, da so Turki pridivjali v deželo. Nameravani izlet na Laško se je pa dovolil, menda ker je Laško baje že »nemške" posesti. Prepovedalo pa je pri tem izletu nositi kakoršnakoli narodna znamenja, ter bo primerno število orožni kov pod vodstvom državnega komisarja skrbelo ob cesti po Bregu za mir in red, ter čuvalo, da divji heilovci ne bodo napadali mirnega prebivalstva. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu avgastu 1900 vložilo je 306 strank 74 158 kron 87 vin., dvignilo pa 227 strank 56 569 kron 83 vin., 19 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 27.000 kron. Stanje vlog 2,174883 kron 42 vin, stanje hipotečnih posojil 1,556.418 kron 39 vin., denarni promet 192.626 kron 36 vin. — Velikanske zeljnate glave ima posestnik Valentin Sever na Jezici št. 13. Videli smo tako zeljnato glavo, ki tehta obilnih 5 kilogramov. To je nekaj izrednega. — Nezgoda. Dne 2. t. m. je mej postajama Zg. Ležeče in Št. Peter padel z vlaka potnik Kazimir Bresek in se nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico v Trst. — Južna železnica otvori menda že v kratkem pri Konjicah večji premogokop. Zasledila se je namreč ondot močna žila najizvrstnejšega premoga. — Samomor. Občinski tajnik v Žitari vesi na Koroškem, Janez Willmann, se je iz neznanih vzrokov obesil. — Na kolodvoru v Trstu je na-gloma umrl višjesodni svetnik v pokoju g. Tomičič. — V Pazinu je ondotui župan dr. Kurelić s 1. septembrom otvoril svojo odvetniško pisarno. — Tatvina na Trsatu. Dne 1. t. m. ukradel je dosedaj neznan tat iz frančiškanske cerkve na Tersatu zlato, 1 m dolgo verižico, vredno 200 kron, okoli 20 zlatih prstanov, okrašenih z dijamanti in drugimi dragimi kamni, vrednih okoli 250 kron in 10 parov zlatih uhanov, vrednih 100 kron. Tatvine sumljiv je neki mož, okoli 30—40 let star, visoke in močne postave. — Porotne obravnave. Včeraj pričela se je pri tukajšnjem porotnem sodišču obravnava proti 18 let staremu posestniko-vemu sinu Francu R o d e t u iz Zaloga zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Rode je v noči od 23. na 24. junija posestnika Matevža Makovca iz Imej, ki je hotel posredovati v prepiru med vaškimi fanti, z motiko po glavi udaril ter mu prizadejal težko telesno poškodbo. Makovec je vsled poškodbe popolnem izgubil vid na levem očesu. Obravnava se je preložila do prihodnje porotne sesije, ker se je izkazala potreba, da se priča Franc Gorta osebno zasliši. — Včeraj popoldne se je vršila obravnava o tožbi knjigoveza g. Bo na č a proti knjigovezu B res k v ar j u Ta je bil tedaj, ko se je razkrilo, da je njegov pomočnik Kvas storil znano bogoskrunstvo, obelodanil »Poslano", s katerim je na zvijačen način grdil in žalil g. Bonača. Radi tega je g. Bonač tožil. Porotno sodišče je včeraj Breskvarja oprostilo, ker je le 7 glasov bilo, ki so rekli, da je Breskvar kriv, 5 glasov pa, ki so rekli, da ni kriv. Toda ta pravorek ne bo držal. Porotniki namreč niso glasovali ustno, nego z glasovnicami, kar je nedopustno, in vsled česar je vsa obravnava nična. Gosp. Bonač poda ničnostno pritožbo in se bo obravnava še enkrat vršila. — Lepega tička imajo sedaj na magistratu zaprtega. Dosedaj je bil 8 mesecev zaradi tatvine na Žabjeku zaprt in je kazen prestal pod imenom Oskar Požarevac iz Odese. To pa ni njegovo pravo ime. Isto je šele povedal na magistratu, ko je prišel v antropometrični urad, kjer so ga premerili in natančno opisali. Na roki je imel tetovirani črki O. S, kar je kazalo, da bodejo to začetni črki njegovega pravega imena. In rea je priznal, da se piše Oton Šušković pl. Bernberg in je doma iz Zagreba, kjer je bil njegov oče uradnik. Po pokliou je trgovski pomočnik, ali sedaj tat, kajti pod imenom Požarevac je prepotoval malone vso Avstrijo in Nemčijo, in je bil neštevilo-krat zaradi tatvine kaznovan. Iz Nemčije je izgnan. Bil ,6 že v raznih mestih zaprt pa povsod so ga izpustili, ker niso mogli dognati njegove pristojnosti. Tudi na ljubljanskem magistratu bi bil moral sedeti dolgo časa, da bi se bila dognala njegova pristojnost, kajti izgnan je iz Avstrije. Antropometrični urad pa mu je tako imponiral, da je raje povedal, kdo je in odkod je, češ, saj bi bili lahko tudi drugod izvedeli, kdo sem, če bi mi ne bili slepo verjeli, in me bolj natančno preiskali. Na magistratu imajo še jednega takega tička, ki noče povedati, odkod je. Pravi, da je doma na Nizozemskem, ali pl. Bernberg, kateri je bil ž njim zaprt, pravi, da je Čeh, ker je ž njim češko govoril. Ta tiček se zove Gottlieb Friesach, in je tudi izgnan iz Avstrije. — Tatvina na Žabjeku. Neki uzmovič, ki je bil na Žabjeku zaprt, ukradel je tamkaj iz hvaležnosti, ker so ž njim lepo rav« nali, iz skladišča hlače in „Gamsbart". Neki postopač, ki je na Žabjeku presedel več mesecev, se je v veseli družbi hvalil, da je Žabjek „ein fideles Gefangnis". Rekel je, da dobi pri jetnikih na Žabjeku, če jih gre preiskavah, najmanj 200 kron in tobaka, kolikor ga hoče. Tudi časnike dobe jetniki v zapor. — V bolnico so pripeljali nadučitelja g. Josipa Bizjaka iz Velike Loke, kateri se je pri kolesarenju ponesrečil. — Neprevidna vožnja. Auton Hočevar, hlapec na Radeckega cesti št. 3, je vozil včeraj dopoldne tako naglo in neprevidno po Radeckega cesti, da je na vogalu Bahovčeve hiše zadel v tovorni voz Andreja Verhovca, posestnika na Poljanski cesti št. 52, in zlomil ročico. — Tatvina. V Auerjev hlev v Wolfo-vih ulicah se je vtihotapil danes ponoči neznan tat in je ukradel hlapcu Francetu Maroltu zelenkaste, suknene hlače, črn. mehek klobuk in 9 K 45 vin. drobiža. Policija je zaprla nekega postopača, ki je sumljiv te tatvine. — Predujem je vzela dekla Frančiška Mevšek iz Ravnika v logaškem okraju, predno je še nastopila službo. V zastavo je pustila službodajalcu poselske bukvice. Dosedaj še ni nastopila službe, pa tudi še ni povrnila predujema. — Bela zastava na rotovžu bi lahko bila danes zjutraj vihrala za nekaj časa. Dve uri niso imeli v zaporu nobenega are-tovanca. — Zlato verižico z biseri, 1 m 60 cm dolgo je izgubila danes dopoldne na poti od južnega kolodvora do Šelenburgovih ulio neka nadporočnikova soproga. — Zgubil je le včeraj zvečer na Dunajski cesti Krisperjev hlapec petak. * Klerikalci in anarhisti. »Arbeiter Ztg." piše: Poročali smo že, da je bilo večje število rimskih duhovnikov, končno 701etni frater Giuseppe, radi odobravanja umora kralja Humberta pred italijanskimi sodišči ob soj enih. Več teh kaznovancev je, kakor poroča „Frankfurter Ztg.", imenovanih za hišne kaplane in hišne prelate papeža! Potem pa naj še kdo dvomi, da je kleri-kalizem sposoben rešiti družbo anarhizma! * Srbska kiparja. V „Narodnih novi-nah" poroča N. A., da imajo Srbi troje odličnih kiparjev: Pera Ubavkića in Gjoka Jovanovića. V modernem šeta-lišču Kalimegdan stoječ trije doprsni kipi: Jakšida, Daničida in Gavrilovića, vse tri je napravil Pera Ubavkič, ki se v svoji produkciji naslanja na italijansko šolo. Predlanskim je razstavil Ubavkič ogromen kip »Bajadere". Napravil je tudi poprsja kneza Mihajla, Vuka, Dositija in Njegoša. Krasno delo je njegov »Ranjeni vojnik8. Monumentalen pa je kip »Takovaki usta-nek". Kip kaže Miloša Obrenovida, ki, držeč v roki meč in zastavo, poživlja na ustajo. Poleg njega stoji blagoslavljajo arhimandrit Melentije. Kip je bil namenjen za pariško svetovno razstavo, a ni bil dovršen pravočasno. Kipar Gjoka Jovanovic je napravil v parku pred Veliko šolo kip Paučića, več poprsij in medajlonov. Krasen je njegov monumentalni „Kosovski" spomenik, ki je namenjen za nekdanjo prestolico carja Lazarja, Kruševec. Model je razstavljen v Pariza. Oba imenovana kiparja živita v Belemgradu. * Milan na suhem. ,Wiener Allgemeine Ztg." poroča, da je srbska vlada sklenila razkralju Milanu odtegniti apanažo letnih 300000 frankov. Pogajanja, ki so se vršila, so ae radi prevelikih zahtev Milana razbila. Kralj Milan ne prestopi več srbske meje. * Najglobokejše mesto v Ooeanu. Ko 80 preiskovali morsko dno, je našel americanski kabel parnik .Nero" med J nam in Midway v filipinskem arhipeljn globočine 9636 in 9435 metrov. Najglobočje mesto, katero so do zdaj poznali, znaša 9427 metrov in leži severovzhodno od Nove Zelandije in vzhodno od kermandeških otokov. * S čim se zabavajo americanski bogataši? V Newportu, najfinejšem kopališču, ae zbira elita američanskih bogatašev in bogatašinj. Zabavajo se z avtomobili raznih velikosti in razne dragocenosti. Nihče ne jezdi ali kolesari, kajti konj in kolo se smatrata za — kmetiško revno igračo. Avtomobilu reko ondi „avtobubble", ž njim voziti se pa pravi »bubbljati". V Newportu so moderni sedaj .kmetiški plesi". Mi-lionarji in milionarke se oblečejo za kmete in kmetice. Seboj pa pripeljejo ali prineso ali teleta ali svinjo, kuro, petelina, raco ali kaj druzega takega. Američanske gospice ali gospe prirejajo dalje razstave svojih — nog. Tekmovalke sede skrite za zaslonjači in kažejo do kolen gole noge. Katera ima najlepše noge, dobi nagrado. V Indianopolis pa so si ustanovili .poročni klub", če-gar namen je, čim največ moških in ženskih omožiti in oženiti. Poročne stroške plača klub. * Metulji na Jamajki. Nekaj tednov je na velikih Antilih, zlasti pa na otoku Jamajki, ogromno belih metuljev. Videti je, kakor bi plavali velikanski beli oblaki nad zemljo. Leta 1888. je bilo baje tudi toliko metuljev, ki pa so bili rumeni. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 5. septembra. Ministrski predsednik dr. Korber še ni šel k cesarju, da mu stavi končni svoj predlog in tudi ministrski svet še ni bil sklical, da se definitivno odloči, kaj je cesarju nasvetovati, da se stori. Iz tega se vidi, da je nastala neka ovira. Ta ovira je poljski klub. Vlada je oba voditelja poljskega kluba poklicala brzojavno na Dunaj in ju bo poskusila pridobiti za razpust poslanske zbornice. Položaj Poljakov in ministra Pietaka je jako težak, vendar se bodo Poljaki naposled le udali, tudi če bi se moral Pietak umakniti kakemu birokratičnemu poljskemu ministru. Nobena stranka nima toliko vzrokov, se novih volitev bati, kakor poljski klub, a ta se ima za svoj sedanji položaj in za nove volitve zahvaliti le svojega načelnika nesrečni politiki. Dunaj 5. septembra. Ako se razpusti državni zbor, namerava vlada obelodaniti posebno enuncijacijo, ki bo obsegala ves njen novi program. Zgodi se to tako, kakor leta 1891, ko je „Wie-ner Zeitung" v uradnem delu priobčila cesarski patent o razpustu parlamenta, v neuradnem delu pa obširno motivacijo razpusta. Dunaj 5. septembra. Načelnik poljskega kluba Jaworski in podna-čelnik grof Dzieduszvcki sta prišla danes sem. Dunaj 5. septembra. Čuje se, da, ako se razpusti parlament, se bodo nove volitve vršile še meseca septembra. Krakov 6. septembra. „CzasK zahteva, naj se glede vprašanja o dolžnosti častnika, sprejeti dvoboj, začne posebna parlamentarna akcija, in naj se tudi v tej zadevi izposluje odločba državnega sodišča. Bukarešt 5. septembra. Po naročilu vojnega ministra je bil aretiran romunski major K i si m o v. Obdolžen je veleizdajstva. Kisimov ima dva brata, izmed katerih je starejši polkovnik v ruski armadi, mlajši pa stotnik v bolgarski armadi. London 5. septembra. Poroča se, da so se mej velesilami začela pogajanja, kako bi se doseglo porazumljenje zastran opustitve, oziroma neopustitve Pekina, a misli se, da se izreče zadnja beseda šele tedaj, ko pride Waldersee na bojišče. London 5. septembra. „Standard" trdi, da se hoče Rusija zategadelj umakniti iz Pekina, ker jej je Lihung-čang ponudil celo Mandžursko, če doseže za Kitajsko ugodne mirovne pogoje. Darila. Upravništvu naBega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Vesela družba proslavljajoč v gostilni gospe Medičeve imendan Gusti, Rožice in Rajkota 10 K. — Selški liberelci nabrali na dan shoda katoliškega političnega društva dne 2/9. v Selcih 7 K 50 v. — Skupaj 17 K 60 v. — Živeli darovalci in nabiralci, ter njih posnemovalci! Za Prešernov spomenik: Akademiki brd-skega okraja, kot Cisti doh odek veselice, prirejene v ta namen, dne 2. septembra 1900 100 K. Živeli! Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-joCim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moli-ovega Seidlitz-praftka", ki je preskušano domaČe zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe-Bilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K a. v. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DI7NAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. B (11—7) Meteorologično poročilo. VUina nad morjem SOfll m. Sradnjl »raeui tlak 7Sa-0mm. Cas opazovanja B. zvečer 7. zjutraj 2. popol. Stanje barometra v mm. 7421 742 5 7403 ti? s> tj H B Vetrovi Nebo 11 12*3 ' si. vzhod jasno 7*3 si. j vzhod megla 19 7 si. jvzhod del. oblaC. Srednja včerajšnja temperatura 13 G' nor-male: 164°. XD-u.zxa0s3sa. borza dne 5. septembra 1900. Sknpni državni .dolg v notah .... 97 60 Skupni državni dolg v srebru .... 97 30 Avstrijska zlata renta....... 116 75 Avstrijska kronska renta 4°/. .... 98 — Ogrska zlata renta 4'/........ 11610 Ogrska kronska renta 4°/...... 90 90 avstro-ogrske bančne delnice .... 1704 - Kreditne delnic?......... 670— London vista . . . ,...... 242-02'/* Nemški drž. bankovc za 100 mark . . 11817'/, 90 mark............ 2364 90 frankov........... 19 28 italijanski bankovci........ 90 30 C kr. cekini........... 1138 Ck. fcr. avstrijska j& crcatni železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1900. leta. Odhod Iz Izubijane jni. kol. Proga dea Trbiž. Ob 12. ori S m. po noči osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno-, čez Selzthal v Anssee, Išl, Solnograd, Zeli ob jezera, Lend - Ga-stein, Inomost; tez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lippko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m. popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. ari 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrha tega ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Vovomesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. ari 54 m. zjutraj, ob 1. ari 5 m. popoladne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano jož. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. ari 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Lnca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. ari 16 m. dopoladne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Karlovih v aro v, Feba, Marijinih var v, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeiu, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, Poa-tabla. — Ob 4. ari 38 m. popoladne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Porlabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak s Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrha tega ob nedeljah in praznikih ob 8 ari 20 min. zvečer is Po d na rta- Krope. — Proga ls Novega mosta ln Kočevja, Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoladne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls Izubijane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludae, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano dri. kol is Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopolaluc, ob 6. uri 10 m. in ob 9. ari 55 m. zvečer, posladnji vlak le ob ne deljah in praznikih. (1305) vsprejmejo se na hrano in v stanovanje. (179i) Izve se v Prečnih ulicah št. 2, I. nadstropje, desno (ob Sv. Petra cesti). Slovenskega stenografa sprejme takoj (1793—1) odvetnik dr. Franko v Gorici. Lep fotografični aparat skoro nov, z meteor-objektivom, velikost 18x24, se po niski ceni prod«. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo .Slov. Naroda*. (1782—1) ^taic rs ki ^^i^ta^^Hs^H Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. (B73-49) SELJAK oempjg&z&vzfisi^&iz \okrjepijuju6e piče. Nanadkriljena voda za lijek. Št. 1160. Služba občinskega tajnika. (1731-3) Pri mestnem /iipiiimtvu v Crnomlji izpraznjena je služba tajniku z letno plačo 800 kron. Slovenskega in nemškega jezika zmožni prosilci naj vlože prošnje «1» fcO. tliiV-septembra t. 1. pri mestnem županstvu v Črnomlji. Občinskega uradovanja vešči prosilci imajo prednost. dne 27. avgusta 1900. Naznanilo. Vsled sklepa kranjske hranilnice se podeli peterim eksternim učencem iz Kranjske pouk na ljubljanskem trgovskem učiliškem ter odgoj evahiem zavodu s šolskimi potrebščinami vred brezplačno za šolsko leto 90. Rtflektantje, ki so dovršili 14. leto, naj vlože" prošnje z navedbo narodnosti ter dokazom ubožnosti, kakor tudi s spričevalom, da so dovršili tretji razred realke, gimnazije ali pa meščanske Šole s hvalevrednim redom v obnašanju ter saj z zadostnim učnim vspehom, najdalje do 20. septembra 90 O tušem, da se vse došle prošnje oddajo slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice, katera bode sklepala V Ljubljani, dne* 28. avgusta 1900. Ravnateljstvo trgovskega učiliškega zavoda. imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono. (1725—3) r j Firm 244. RAZGLAS. Druž II Na c. kr. deželni kot trgovinski sodniji v Ljubljani izvršil se je vpis tvrdfce: „Ljubij anska kreditna banka" „Iiaibacher Creditbank" v register za družbene tvrdke. Ta delniška družba opira se na družbeno pogodbo z dne 21. avgusta 1900, ter na odobri-tveno listino, izdano imenom c. kr. ministrstva za notranje zadeve od c. kr. deželne vlade kranj 8ke v Ljubljani dne 16. avgusta 1900 pod št 12.586: sedež svoj ima v Ljubljani. „Ljubljanska kreditna banka", „Laibacher Creditbank" ima nalogo, preskrbeti denarjev trgovini in obrtu 8 tem, da eskomptuje menjice in izvršuje druge kupčije, ki so določene v teh pravilih. Take kupčije so posebno: a) eskomptovanje menjic, nakaznic in obveznih listin z določenim zapadlim ali odpovednim rokom; b) sprejemanje denarja na obresti proti izdaji obrestonosnih blagajniških nakaznic; c) sprejemanje gotovine na vložne knjižice; d) dovoljevanje predujmov na plemenite kovine v denarni ali drugačni obliki, na vrednostne listine in na vsakovrstno blago; e) nakup in prodaja vrednostnih listin in blaga na lastni ali tuji račun; f) tekoči račun in giro-konto; g) raznovrstna komisijska in menjalniška opravila; h) dovoljevanje predujmov na surovine, poljske in druge pridelke in na varante ter prire-jevanje nakupa in prodaje blaga v zakonitem okviru; i) ree8komptovanje menjic; j) pospeševanje in udeležba pri industrijalnih, komercijalnih in drugih občekoristnih podjetjih ; k) hranjevanje plemenitih kovin v denarni ali drugačni obliki, vrednostnih listin, vsako- Ta delniška družba ustanovljena je na nedoločen Čas. Upravni svet obstoji iz devetih članov. Člani prvega upravnega sveta, izvoljenega na ustanovnem občnem zboru dne 24. avgusta 1900, so ti-le gospodje: 1. ) Ivan Hribar, mestni župan v Ljubljani izvoljen obenem v prvi seji upravnega sveta . dne 24. avgusta 1900, predsednikom; 2. ) Josip Spitalskv, ravnatelj podru Živnostenske banke na Dunaji, izvoljen v i kar navedeni seji upravnega sveta namestnik predsednika; 3. ) Kornelij Gorup, bankir v Trstu; 4. ) Ivan Knez, veletržec v Ljubljani; b.) Fran Ko'Imann, trgovec v Ljubljani: 6. ) dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljul>! 7. ) Urban Zupanec, trgovec v Ljublja 8. ) dr. Josip Jahoda. odvetnik na Dana . 9. ) Jan Otto, cesarski svetnik v Pragi. Firmo družbe podpisujejo pod t ^Ljubljanska kreditna banka"4 „Laibacher bank", ki naj so od kogar koli pisane ali v štam-pilijo pritisnene, dva člana upravnega sveta h ravnatelj ali njegov namestnik, oziroma po izmed uradnikov, ki so za podpisovanje poo! !a-ščeni. Ravnatelj, oziroma njegov namestnik in oni uradnik, ki je za sopodpisuvanje pooblaščen, imajo pred svoje ime črki p. p. (per procura) pristaviti. Osnovna glavnica znaša 500.000 K, in j razdeljena, v 1250 delnic po 400 K, glasečih imetelja. Dan, uro, kraj, namen in predmete p tovanja vsacega občnega zbora razglašati j dni pred zborovanjem v „Slovenskem Narodu" m v „Slovencu", v dunajskem in ljubljanskem : nem listu. Izvršil se je pri uvodom navedeni tvr tudi vpis dejstva, da se je podelila v seji uf nega sveta z dne 24. avgusta 1900 imenov.v ravnatelju Ladislavu Pečanka, bivajočemu v bljani, prokura. vrstnih efektov in hranilnih knjižic. C. kr. deželna kot trgovinska sodnija v Ljubljani (1796) odđel. III., dne 31. avgusta 1900. Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne TIskarne". — Te knjige so: Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „ljubljanski Zvon", letniki II., HI., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VIL in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona" po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. I Zarnlkovl zbrani splsL I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr. A. Aškerc: Zalet v Carigrad, broš. h 20 kr. Turgenjev: Otol ln sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. k 20 kr. Beneš-Tfebizsky: Blodne dnie. Roman, broširan a 70 kr. Lef eb vr e : Pariz v Ameriki, broširana 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln nail časniki, broširano a 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dume, Povest, broširana a 15 kr. Halćvv: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Bazne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. Thenriet: TJndlna. Povest, broš. k 20 kr. Sonvestre.- Vllenskl brodnik Povest, broš. a 15 kr. Jnrćič: Listki, broš. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski patrijot: „Partelwesen dsr Slaven', broširano a f>■ > kr. 74 Po zniisni ceni priporočam: Fran Kocbek, PrsgovorI, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj samo 30 kr. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domačo in tuje časnike ter knjige. 5 1 s - Scli"wentiier Važno za vse srednješolce, posebno pa za enoletno-prostovoljske aspirante. V vseh knjigarnah monarhije se dobiva za-držaj učnega gradiva za vsposobljenostno skušnjo za enoletno prostovoljno službo z dotičnimi bram-benimi predpisi, obrazci proženj za komaj imena vredni znesek 1 14. 50 I«. (1741—4) sprejme takoj (1801—1) apsch-a naslednik Adolf Wagenpfeil i u v e I i r na Jurčičevem trgu št. 2. Dva učenca ce čez 14 let stara, ki sta dovršila ljudsko šolo z dobrim uspehom, se sprejmeta takoj v mojo trgovino s špecerijskim blagom in železnino. (1744-3) Franc Guštin v Metliki. iznrjen v manufakturni kakor tudi v špecerijski stroki, želi sedanjo službo spremeniti. Ponudbe blagovolijo naj se pošiljati pod J. K. št. 26 Kočevje. (1774—2) ffm jLen^e-ta nam l^avei-cl odda se laUoj treznemu, spretnemu in samo-stojn $mu kovaču z orodjem, ne tl» bi se kaka najemnina plurala, v izvrševanje b i vaške; ;a obrta. Pr imerno najemnino plačati bode še le potem, ko se bode konstatovalo, da je kovačnica dobro obiskana. Ker prebivalstvo delavnega in razumnega kovača komaj pričakuje, je za gotovo pričakovati, da bode imel vedno mnogo dela. (1695—7) ■■■iiiiniiiiiiiiiii 61 Malinčev sirup lekarnarja Piccolija

« kuhinjMke oprave. *alojja vseh za stavbe potrebnih predmetov, kakor tudi Roman in Portiand % cementa, Zaloga nagrobnih križev. Trgovec z železnino Andr. Druškoviča naslednik Val. Golob ST Mestni trg št. 1G c. kr. državnih uradnikov /zor Alojzij Erjavec črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, poSteno in trpežno. V zalogi bo razna mazila, voščila za Crno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 36 Mere se shranjujejo. — Fnanjim naročilom naj st prideot norec. Josip Oblak umetni in galanterijski strug-ar Trubarjeve ulice št. 3 izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 60 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne clgarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste. Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 36 MODERCE natančno po životni mari sa vsako starost, sa vsaki život in v vsaki fapoui @ ® % <8> <§t priporoča ® ® g> @ ® U C M D11/ I/C Mil A v Ljubljani, Glavni trg flLlinllV ntriUH ® ® štev. 17. « ©ae SkladiSče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, g o g. o e klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, e e a & a Pekarija in slaščičarna I Jakob Zalaznik Stari trg št. 21. odrnžnlcl: Jurčičev trg 3. Vegove ulice 12. Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh ▼rst kruh na vago, prepečenac (Vanille-Zwiebak), kakor tudi ržen kruhki hlebčki po tO, !«• ln «* kr. V slaščičarni cl postrezam z najfinejšim nasladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 36 gg- Pod Trančo it. 2 36 Veliko zalogo vilnato blago črno in barvasto, za cele obleke in bluze priporoča 36 Alojzij Persche Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. \mmm aaaaaaaaaaaaaag Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na Izbero. VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 36 « A A Jk. A AJkJ^ Josip Reich > 4 likanje sukna, barvarija in > kemična spiralnica Ozke ulice it, 4 < 4 Poljanski nasip d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča t 4 36 dela. [ * Poatreiba točna. — Oene nlike. Fran Detter LJUBLJANA, Stavi trg »t. 1. 36 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti. Avgust Repič, sodar Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 (tt 1* r zx o v e aao.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne VGST sode Tfc*l po ii»J iiIaJ I li ernah. 36 Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. Ign. Fasching-a vdove 36 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najprlprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršć. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel w najem insUlni na Breiu, m Točil bodem pristna dolenjska, vipavska in istrijanska vina, kakor tudi izborno Reininghausovo marčno pivo po zmerni ceni, in so vedno mrzla in gorka jedila na razpolaganje. Za obilen obisk se priporočam Anton Zabukovec (1787-1) bivši gostilničar ,,pri Šikcu" v Gradišči. £5 vv^ s»\ay~ y»;,gr—§ .v ti gg -<.-^p^«y v^:«v v»^tV 31 Najlepši lesk na perilo se zajamči tudi De vaj en i roki po jako priprosti vporabi svetovno znanega američanskega škroba na lesk Frica Schuls-a jun., MMeb fJEgerj in Miipsleo, Le pristen, če ima vsak zavoj poleg stoječi Globus (varstveno znamko). Cena zavoju 24 vin.; na prodaj v večini špecerijskih in drogerijskih trgovin in prodajalnic mila. IH. (1362—3) Lepo posestvo je na prodaj v McnciicI pod Ljubljano, obstoječe iz gospodarskih poslopij, 10 oralov rodovitnega polja, 9 oralov posebno dobrih travnikov in 98 oralov gozda, ki je v najlepši rasti. Posestvo je vse skupaj ena celota. Plača se lahko takoj, ali pa le 1 ., druge */i se pa lahko več let obrestijo. Vse drugo se izve pri lastniku JFranc Lipali-u, posestniku v Dolini nji št. G9, pošta Spod. Hrušica pod Ljubljano. (1779-2) C. kr. moško učiteljišče v Ljubljani. Vpisovanje v vadnico se bo vršilo v petek, 14. septembra, od 8.—10. ure. Imena vsprejetih se bodo razglasila popoldne ob 4. uri. Ponk se začne v ponedeljek, 17. septembra, ob osmih. V I. letnik se bodo vpisovali gojenci v sredo, 19. septembra, od 8.—10. ure. Isti dan naj se oglase tudi gojenci, ki imajo delati ponavljalni izpit. Pismeni vsprejemni izpiti se začno isti dan popoldne ob dveh. Drugi gojenci, ki so bili že vlani na zavodu, naj s« oglase v četrtek, 20. septembra, med 8. in 9. uro. Sveta maša bo po končanih vsprejemnih izpitih. V Ljubljani, dne 2. septembra 1900. (1790—1) Ravnateljstvo. 9 „Ljubljanska kreditna banka" naznanja najuljudneje, da je pričela s 1. septembrom svoje delovanje v hiši g. Grobelnik-a, Špitalske ulice št. 2. „Ljubljanska kreditna banka" se peča s vsemi kupčijami, ki spadajo v bančno stroko, posebno : Z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev vseh vrst, valut in novcev. Uskomptovanjc menic. Sprejemanje hranilnih vlog in vlog na tekoči račun s 4°|o obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Zavarovanje proti izgubi pri kurzu pri izžrebanju srečk. Borzna naročila. ckw-» Posojila na vrednostne papirje z zmernimi obrestmi. kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in srečk, vrednostnih papirjev v shrambo in oskrbovanje, kakor tudi v revizijo izžrebanih številk i. t. d. Natancneja pojasnila se radovoljno dajejo ustmeno ali pismeno. ... Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Tiftatnina in tisk .Narodne Tiskarne". 56B 11491616 MC