LETO XXXVII., ŠT. 28 Ptuj, 19. julija 1984 CENA 17 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Ukrepi na posevkih po toči (stran 2) Priprava dolgoročnega plana občine Ptuj (stran 4) Organiziranost žetve in program odkupa (stran 5) Gasilski praznik na Ptujski gori (stran 6) Rado Brglez rep. prvak v šahu (stran 13) TOČA JE SPET KLESTILA v nedeljo nekaj pred 18. uro je naše "kraje zajelo silovito neurje, ki je sicer prineslo osvežilne padavi- ne, na obrnočju Haloz pa je žal spet klestila toča in uničila od 50 do 90 odstotkov pridelka. Takore- koč uničeni so vinogradi, sadje je okleščeno, uničene so vrtnine in poljščine. Najhuje je bilo na območju Medvede, Sestrž, Dolene, Rodnega vrha. Dežnega, Majšper- ka. Ptujske gore, Stoperc, Zetal, Strajne, Podlehnika, Leskovca, Vidma, Cirkulan, Gorišnice, Mar- kovec in drugih obrobnih krajev. Po pripovedovanju tamkajšnjih ljudi je toča klestila polnih pet minut. Posamezna zrna so bila de- bela skoraj kot kokošje jajce, ter so poleg škode v kmetijstvu nare- dila precejšnjo škodo tudi na stavbah. Ko smo se tri ure po neurju mudili v Halozah, smo videli na nekaterih mestih tudi 15 centimetrske sloje toče, takoj po neurju so jo s poti odmetavali z lopatami. O posledicah toče smo se bolje prepričali v ponedeljek, ko smo videli pravo razdejanje, v očeh mnogih Haložanov pa solze obupa in jeze nad tistimi, ki so odločili, da na območju Haloz ne potrebu- jemo strelnih mest za rakete proti toči. Ljudje v takih primerih tudi težko pozabijo na sredstva, ki jih dajejo za obrambo, ki je, kot izgleda, na njihovem območju ni. Opravičila ni in ga ne more biti. Nihče kmetovalcem tudi ne bo mogel poravnati ogromne škode. Spet nas je katastrofa morala opozoriti na napake v našem obrambnem sistemu. Kolikokrat še bomo nemočni ob podobnih primerih? J. Bračič IJn^eni pridelki in kupi toče nekaj ur po neurju. K Trem kraljem Ob številnih svečanostih v poča- stitev Dneva vstaje slovenskega naroda, ki se bodo zvrstile v kraje- vnih skupnostih in delovnih kolektivih občine Slovenska Bistri- ca bo letošnja osrednja občinska svečanost v soboto, 21. julija. Občinska konferenca ZRVS in občinski odbor ZZB NOV Sloven- ska Bistrica sta skupno z delovno organizacijo IMPOL TOZD Družbena prehrana, pripravili v soboto dopoldne najprej v Šmart- nem na Pohorju svečanost z odpr- tjem in predaji svojemu namenu novo bencinsko črpalko. Ob 13. uri pa se bodo udeleženci svečanosti napotili še do partizan- ske bolnišnice Jesen na Pohorju, kjer bodo proslavili 40. obletnico ustanovitve te bolnišnice. Osrednji del proslave pa bo ob 15. uri pri Treh kraljih na Pohorju, kjer bo priložnostni govor, medtem ko bo bogat kultu- rni program potekal pod naslovom ,,Previharili smo vse viharje", v izvedbi godbe na pihala osnovne sindikalne organizacije IMPOL, mladih bistriške občine in ženskega pevskega zbora PDP Svoboda Slovenska Bistrica. Po osrednji slovesnosti, do nje bodo organizirali iz vseh večjih krajev bistriške občine tudi av- tobusne prevoze, bo še tovariško srečanje mladine in borcev NOB ter aktivistov tega obdobja s Pohorskega območja. Viktor Horvat Danes zbori skupščine občine Ormož Danes, 19. julija popoldne se bodo v Ormožu na ločenih sejah sestali vsi trije zbori Skupščine občine Ormož. Na sejah vseh treh zborov bo na dnevnem redu uresničevanje programa dolgoročne stabilizacije občine Or- mož, gre za aktivnosti, ki so vezane na prvo polletje 1984. Nadalje bodo sklepali o predlogu programa ukrepov in aktivnosti za finančno razbreme- nitev gospodarstva v SRS in v občini Ormož, opravili imenovanja ter ob- ravnavali vprašanja delegacij in delegatov. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta v skladu s svojimi pristojnostmi obravnavala še: osnutek odloka o upravljanju, vz- drževanju in financiranju nekategoriziranih krajevnih poljskih in gozdnih javnih cest na območju občine Ormož, osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stopnjah v Občinski zdravstveni skupnosti Ormož. Delegatom bodo predlagali, da ta odlok sprejmejo po skrajšanem to je enofaznem postopku, ki je v tem, da osnutek spremenijo v predlog in o njem sklepajo. Delegati obeh zborov bodo sklepali še o predlogu odloka o uvedbi me- lioracijskega postopka za melioracijo Lešniške doline in o odločbi o uvedbi postopka za komasacijo kmetijskih zemljišč južno od ceste Ormož—Ptuj. Komisije ocenjujejo škodo v torek so se na delo podale tudi komisije iz komiteja za kmetijstvo občine Ptuj. Prva komisija se je podala v smeri Markovci, Gorišnica, Cir- kulane in Zvarč, druga v smeri Videm, Leskovec, Podlehnik in Zetale^tret- ja pa v smeri Dolena Ptujska gora, Majšperk in Stoperce. Posebne komisi- je za ocenjevanje škode bodo skupaj s predstavniki krajevne skupnosti in zadrug ter pospeševalci, ki delajo na teh območjih, šli na teren, kjer bodo ocenjevali uničene kulture. Izpolnjene obrazce pa morajo posamezne kra- jevne skupnosti dostaviti na občinski komite za kmetijstvo Ptuj. JH Slovesno ob dnevu enote v Ptuju v ptujski vojašnici Dušan Kveder — Tomaž so v petek. 13. julija pripravili krajšo, slovesnost, ob dnevu enote. Letošnj^e bila že šesta po vrsti, pripravili pa sojo v spomin na poimenovanje enote po Dušanu Kvedru—Tomažu. Svečanega zbora vojakov in starešin so se udeležili tudi neka- teri predstavniki družbeno-poli- tičnega življenja občine Ptuj. Slavnostni govornik je bil stare- šina Žarkovič, ki je spomnil na revolucionarno izročilo Dušana Kvedra—Tomaža, ki bogati nove in nove generacije mladih ljudi. Posebej pa je nanizal uspetie, ki jih vojaški kolektiv dosega pri stabilizaciji. Med drugim je po- udaril: »Stabilizacijsko smo se obna- šali pri vsakem delu. Ome- niti moram dodatne napore pri proizvodnji hrane. Varčevanje in racionalno poslovanje je prisotno v vseh programih in pri vsako- dnevnem delu in usposabljanju vojakov. Z neprimerno manjšimi mate- .rialnimi in drugimi vlaganji smo ohranili nivo borbene gotovosti, celo več. s pomočjo racionalizacije dela in z naporom vojakov in starešin, smo ga celo povečali. Dosegamo uspehe, s katerimi smo lahko nadvse zadovoljni.« Vojakom in starešinam je ob prazniku čestital tudi Feliks Ba- gar. izvršni sekretar predsedstva OK ZKS Ptuj. V nadaljevanju slovesnosti so prebrali seznam napredujočih in vseh. ki so dobili značko primeren vojak, ali bili kako drugače na- grajeni. Sklepni del slovesnosti je pripadel kulturnemu programu, v katerem se je predstavil vojaški ansambel. MG Starešina Komnen Žarkovič med govorom. . Čestitke ob napredovanju, prejemu nagrad, pohval... foto: KOSI ANDREJ MARINC V TGA KIDRIČEVO Koncept modernizacije strokovno utemeljiti Tovarno glinice in aluminija Bo- ris Kidrič v Kidričevem je v četr- tek, 12. junija, obiskal predsednik CK ZK Slovenije Andrej Marine s sodelavci. Z vodstvom tovarne in funkcionarji družbenopolitičnih organizacij se je pogovarjal o sta- nju v delovni organizaciji po uved- bi začasnih ukrepov družbenega varstva. Poslovni rezultati so glede na gospodarsko situacijo ugodni, saj v TGA 100-odstotno izpol- njujejo sprejete plane za letos, tudi z dinarsko likvidnostjo se še ne otepajo, nekaj težav pa je z de- vizami zaradi že znanih pomanjk- ljivosti deviznega zakona. Kot so povedali predstavniki TGA, še vedno niso zadovoljni z delovno in tehnološko disciplino, čeprav veči- na delavcev marljivo in vestno opravlja svoje delo. Osrednja tema pogovora je bila seveda že 15 let načrtovana modernizacija proizvodnje primar- nega aluminija. Sedanji koncept je po mnenju strokovnjakov tisti, ki zagotavlja, da bo naložba z relativno majhnim vlaganjem ekonomična. Bistvo koncepta je, da bi v prvi fazi zgradili tovarno predpečenih anodnih blokov s spremljajočimi objekti za zmoglji- vost 70.000 ton aluminija, rekon- struirali obstoječo elektrolizo B, zgradili elektrolizo C, usposobili zmogljivosti glinice za proizvodnjo površinsko aktivnih glinic in prila- godili livarske zmogljivosti novim zmogljivostim ter sčasoma izklopili elektrolizo A, ki je stara nad 30 let. Prva faza naj bi bila zaključe- na do leta 1989. V drugi fazi, po letu 1990, pa naj bi zgradili elektrolizo C do končne zmogljivosti 80.000 ton aluminija in opustili proizvodnjo v elektrolizi B, odvisno od takratne investicij- ske sposobnosti. Okrog 12 milijard dinarjev, koli- kor jih potrebujejo po sedanjih ocenah za modernizacijo, bodo zbrali iz več virov. Lastnih sredstev sozda Unil bo okrog 17 odstot- kov, združenih sredstev če/ 33 odstotkov, kreditov domačih bank 19 odstotkov, tujih blagovnih kreditov 26 odstotkov in kreditov izvajalcc\ in dobaviteljev opreme nekaj nad 3 odstotke. V TGA so poudarili, da v prvih letih ne bodo najemali domačih kreditov in da bodo kasneje sami sposobni odplačevati anuitete. Količina aluminija, ki jo bodo proizvajali po modernizaciji, torej 70.000 ton, je tista, ki jo potre- bujejo domači predelovalci te lah- ke kovine. Zato ni čudno, da je že 95 odstotkov uporabnikov pod- pisalo sporazum o združevanju sredstev za modernizacijo. Pri investiciji pa je pomembno tudi to, da ne gre zgolj za širjenje zmoglji- vosti, temveč predvsem za boljše delovne pogoje — sedaj je v tovar- ni že nad 300 invalidov, za manjšo porabo energije in za ohranjanje čistega okolja. Kaj se bo zgodilo, če do pred- videne modernizacije ne pride? Brez dela ne bo ostalo le 2200 delavcev TGA Boris Kidrič Kidri- čevo, temveč še okrog 48.000 osta- lih delavcev, ki so odvisni od primarnega aluminija, proizve- denega v TGA. Ukinitev proizvod- nje, ki je edina možna alternativa pa bi pomenila, da bi morali 70.000 ton aluminija letno uvoziti, kar po sedanjih cenah pomeni 105 milijonov dolarjev, saj od ostalih proizvajalcev aluminija v Jugosla- viji ni mogoče dobiti niti tone aluminija, — če pa že, pa po mno- go višji ceni od svetovne. Andrej Marine je predstavnike TGA opozoril, da so za stanje v tovarni krivi sami. Pred leti, ko so bile možnosti za tako velike inve- sticije precej večje, se niso mogli zediniti glede koncepta, še prej so se bolj ali manj superiorno obna- šali do predelovalne industrije in tako dalje. Sedanji gospodarski trenutek tako velikim investicijam seveda ni naklonjen, posebno še zato ne, ker kidričevska ni edina v Sloveniji. Zato morajo v TGA izdelati zares strokovno utemelji- tev koncepta modernizacije z vse- mi posledicami neuresničitve nameravane modernizacije. Tako je potrebno slovenskemu združe- nemu delu predstaviti problem modernizacije proizvodnje primar- nega aluminija skozi potrebe narodnega gospodarstva in na to opozoriti delegate slovenske skup- ščine. Ti seveda ne bodo nosili odgovornosti za realizacijo projek- ta, temveč bodo le odločali o njegovi uresničitvi. Delavci TGA, posebno delavci v obeh elektrolizah, so se pripravlje- ni odreči tudi delu osebnega dohodka, je povedal predstavnik delovne skupine v elektrolizi A. ,,Vsi vidimo bodočnost naše tovarne in s tem svojo lastno le v modernizaciji. Posebno smo zaskrbljeni zaradi tega, ker so delovne razmere pri nas izredno krute. Res je, da si želimo višjih osebnih dohodkov, toda še tako visok osebni dohodek nam ne mo- re vrniti zdravja, ki ga pustimo med temi pečmi. Mi delamo, ker moramo delati, nihče pa se ne vpraša, kakšni so naši pogoji, kaj je z našim zdravjem" je dejal. V TG sedaj z nestrpnostjo priča- kujejo odločitev slovenskih delega- tov. Zavedajo se namreč, da je od tega odvisna ne samo njihova prihodnost, temveč tudi prihod- nost širše slovenske in jugoslovan- ske družbe. N. Dobljekar Delovni pogoji v elektrolizi so kruli in nečloveški, (slika M. ♦^»/mcc) 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 19. julij 1984 — TEDNIH TOZD MIZARSTVO Tretjina proizvodnje v izvoz Letos računajo, da bodo proizvedli za 95 milijonov dinarjev, od tega bodo kar tretjino plasirali v izvoz. V prvih mesecih so poslovali zadovoljivo, čeprav beležijo visok porast stroškov v primerjavi z rastjo celotnega prihodka. Tako jim vedno manj ostaja za akumulacijo in naložbe. Problematičen je tudi izvoz, saj izvažajo z minimalnimi cenami. Letošnji izvoz je vreden 30 milijonov dinarjev. V prvem polletju ne dosegajo spodbudnih rezultatov. Kot je povedal Zoran Mojsilovič, direktor temeljne organizacije, je glavni vzrok zaostajanja v iskanju novih kupcev. Izvozni artikli so še vedno sedežne garniture iz masivnega bukovega lesa, ki jih izdelujejo za italijanskega kupca. Drugi izvozni artikel so jedilne deske za Nemčijo. Letos bodo izdelali tudi šest saun za Kubo. Poleg tega so se usmerili za izdelavo zvočnih omaric za firmo Solton. Izdelajo pa tudi precej sedežev za avtotapetništvo Maribor. Izven plana so letos delali hišice za mariborski sejem, izdelali so jih štirideset. Relativna majhnost, zaposlenih je okrog 70 delavcev, omogoča hitro prilagajanje zahtevam tržišča. Med letošnje pomembne naloge sodi tudi izgradnja sušilnice. Povedali so, da bo zgrajeim že čez dva meseca. Z izgradnjo sušilnice bodo rešili stalni problem pomanjkanja suhega lesa. MG PREDSEDNIK CK ZKS ANDREJ MARINC V OBČINI SLOVENSKA BISTRJCA Naloge današnjega časa so velike in odgovorne v četrtek, 12. julija je občino Slovenska Bistrica obiskal pred- sednik CK ZK Slovenije. Spremljala sta ga Ivo Marenk, izvršni sekretar CK ZKS in Slavko Kleindienst, sekretar medobčin- skega sveta ZKS za Podravje. Obisk v občini Slovenska Bistrica je bil prav gotovo prispevek k ocenjevanju gospodarskega položaja te občine kot tudi razgrnitev zadnjih dosežkov in aktivnosti v vrstah zveze komunistov, pa naj gre za ob- činsko vodstvo ali pa delo v osnovnih organizacijah ZK. V dopoldanskih urah tega dne se je Andrej Marine, skupno z Ivom Marenkom sestal v Kme- tijskem kombinatu v Slovenski Bistrici, kjer so kritično in samokritično ocenili razvoj kmetiistva v tej občini. Za tem, ko je direktor tega kolektiva Adi Žunec v uvodu seznanil goste s trenutnim položajem kombinata. Ta je v zadnjem obdobju dosegel pomemben razvoj na področju pridobivanja hrane, posebno pozornost pa so in še posvečajo pridobivanju novih kmetijsko obdelovalnih površin z melioracijami in komasacijami ter odkupi novih kmetijskih površin. Precejšnja razdrobljenost kmetij- skih površin je eden od zavor še hitrejšega razvoja te dejavnosti, ki v občini predstavlja vse pomembnejši del gospodarskega potenciala. Zato dajajo prednost predvsem rentabilnosti poslovanja v postopkih pridobivanja hrane. Popoldne so se gostje udeležili 5. redne seje predsedstva OK ZKS Slovenska Bistrica. Sekretar CK ZKS Branko Petan je* goste sezna- nil z organizacijsko strukturo ZK v občini, kjer trenutno delujeje 63 osnovnih organizacij ZK, v njih pa sta povezana 902 komunista. Samokritično je ocenil, da v vrstah ZK še vedno ni dovolj neposrednih proizvajalcev, žensk in kme- tovalcev. V predstavitivi pa je Branko Petan, ki funkcijo sekretarja opravlja drugi mesec mandata poudaril, da so bile naloge predsedstva komiteja kot tudi komunistov v osnovnih organizacijah v preteklem obdobju izvedene uspešno, čeprav pri tem ni manjkalo tudi težav. V nadaljevanju je goste seznanil še z aktivnostmi komuni- stov občine, ki so v teku, med drugim tudi na idejnopolitičnem področju in v smeri družbeno- političnih odnosov. Opozoril je na prisotnost pojavov odporov proti stimulativnemu nagrajevanju delavcev po delu, kar je v določenih okoljih imelo tudi vzrok neuspelega referenduma. Posebno pozornost bo potrebno v ZK posvetiti tudi sprejemanju v vrste ZK. Trenutno je v pripravi 20 kandidatov za sprejem v ZK. Pospešiti pa bodo morali tudi ak- cije za večjo samostojnost osnovnih organizacij pri uresničevanju začrtanih nalog tako v okviru osnovne organizacije kot v okoljih, kjer delujejo ali so zaposleni. Posebno pozornost so na razširjeni seji predsedstva OK ZKS posvetili oceni samoupravne organiziranosti potrošniških svetov. Ti po ugotovitvah komunistov danes še ne uresni- čujejo povsem svoje naloge. Med vzroki so omenili tudi slabo kadrovsko sestavo posameznih svetov, saj jih v največ primerih sestavljajo gospodinje in upokojenci. Ob tem so člani pred- sedstva kritično ocenili pre- skrbljenost občanov z najpotrebnejšimi artikli. Se vedno ugotavljajo, da kljub novi organi- ziranosti trgovske mreže v občini Slovenska Bistrica ni vidnega izboljšanja. Največje težave se pojavljajo v preskrbi s premogom in drugimi gorivi ter nekaterimi osnovnimi živili kot so kruh in mleko, teh zmanjka predvsem ob koncu tedna. Več pripomb je bilo tudi na neustrezen odpiralni čas trgovin. Pomanjkanje pa občutijo tudi pri zagotovitvi potrebnih količin cementa, bele tehnike in kuriv, posebno visoko kaloričnega premoga. Komunisti so ob tej priložnosti sprejeli tudi odločne sklepe za boljšo oskrbo, predvsem z osnovnimi živili in proizvodi. Ob tem pa ugotavljajo, da v zadnjem obdobju na območju občine ni prihajalo do nakupovalne mrzlice. Posebno pozorno je Andrej Marine prisluhnil razpravi na pod- ročju informiranja v vrstah ZK. Ob tej priložnosti so kritično ocenili tudi BILTEN, mesečno informativno glasilo, ki ga izdaja komisija za informiranje pri OK ZKS Slovenska Bistrica in se dogovorili o novi vsebinski zasnovi tega glasila. Da bi informiranost v ZK te občine razvili v smeri še boljše obveščenosti članov in kar je še pomembneje, zagotovili tudi povratno informacijo, kar sedaj ni praksa so izvolili tudi novi uredniški odbor Biltena. Informa- cija tako ostaja največkrat enostranska, to je od OK ZK do osnovnih organizacij, kar pa bodo odpravili z novo vsebinsko obliko Biltena, ki se bo več podajanje zapisnikov preteklih sej, ampak ob živem stiku med komunisti. Takšna prizadevanja je v razpravi potrdil tudi predsednik CK ZKS Andrej Marine, ki je poudaril veliko vlogo prav pod- ročju spretnega, pravočasnega in objektivnega informiranja v orga- nizaciji ZKS. Takšna informacija ne sme biti zaprta samo v krog članstva ZK, ampak priložnost, da se s cilji in delom organizacije seznani kar najširši krog ljudi. Po zaključku 5. seje pred- sedstva OK ZKS Slovenska Bistrica se je Andrej Marine odpeljal v TGA Kidričevo. Viktor Horvat Delavci v gostinstvu smo dejavni Januarja 1984 je bil v EKK TOZD Gostinstvo ,,Haloški biser" Ptuj izveden občni zbor osnov- ne organizacije zveze sindikatov, na katerem smo med drugim izvolili nove člane v izvršni odbor, nadzorni odbor in v komisijo za šport in rekreacijo. Delovne usmeritve iz občnega zbora za nadalj- nje delovanje je izvršni odbor konkretiziral na svoji prvi redni seji in sprejel operativni program dela po mesecih. Aktivnosti v prvem polletju so bile naslednje: V mesecu februarju smo obravnavali evidentirane kandidate za nosilce delegatskih funkcij, ter kandidate za nosilce funkcij v orga- nih občinskega sveta ZS Ptuj." Ob obravnavi zaključnega računa za leto 1983, smo dali povdarek predvsem na prizadevanje zaposlenih pri izvajanju ukrepov stabilizacije, ugotovili smo, da so rezerve pri varčevanju s surovinami, reprodukcijskim mate- rialom, gorivom, elektriko skorajda že povsem izčrpane, še vedno pa ne znamo izkoristiti vseh možnosti pospešene prodaje gostinskih storitev, s čemer bi povečali celotni prihodek. Marca je izvršni odbor uspešno organiziral proslavo ob 8. marcu Dnevu žena, ki je bila v veliki restavraciji hotela Poetovio. V kulturnem delu so nastopali učenci osnovne šole ,,01ga Meglic" iz Ptuja. Delavke so za svoj praznik prejele skromno darilo. Za humano akcijo, to je prispevek za nakup mamografa, smo izvedeli prepozno, ker smo darila že nabavili. Nadalje so v mesec;i marcu potekale aktivno- sti za volitve v samoupravne organe v TOZD in DO. Razprave o predlaganih kandidatih je vodil lO. Na pobudo odbora za družbeni standard, smo na eni izmed sej obravnavali seznam delav- cev, ki bi bili upravičeni do namenske pomoči iz posebnega sklada za regres, ki se financira na nivoju DO EKK Ptuj. Pri izbiri delavcev smo upoštevali njihovo materialno stanje in družin- ske razmere. Predlagane oblike pomoči npr.: le- tovanje v Nerezinah, kopanje v Ptujskih topli- cah, letovanje otrok v koloniji, so bile s strani odbora za družbeni standard, tudi potrjene. Aprila smo skupaj z drugimi družbenopoli- tičnimi organizacijami pregledali rezultate prve- ga tromesečja in ugotovili, da lahko prizadeva- nje za ustvarjanje čim večjega prihodka izniči en sam administrativni ukrep, kot je zamrznitev cen. Ob 6 % nižjih cenah gostinskih storitev od uradnih cen materiala in raznih tujih storitev, se nizki akumulativni in reproduktivni sposobnosti ne smemo čuditi. V skladu s svojimi zadolžitvami je izvršni odbor analiziral delo samoupravnih organov delegacij in samoupravne delavske kontrol^ ocenil je tudi kako poteka nagrajevanje rezultatih dela. Upamo, da bodo usmeritve, y[ smo jih sprejeli, pripomogle k še učinkovitejše, mu delovanju samoupravnih in drugih organov, V maju so potekala športna tekmovanja ni nivoju delovne organizacije, v katerih so bili naši delavci in delavke zelo uspešne. Moški so si priborili 1. mesto v streljanju in kegljanju, 2. mesto v namiznem tenisu in 3. mesto v plava- nju. Ženske ekipe so osvojile 1. mesto v plava- nju in kegljanju. Posamezniki so sodelovali na krosu ob Dnevu mladosti in na Emonskih športnih igrah. Se nekaj besed o delovnih akcijah. V pripra- vah za adaptacijo ,,Ribje restavracije", smo izvedli 3 delovne akcije. Opravljenih je bilo čez 400 ur in prihranjenih od 150.000 do 200.000 din. Aktivnosti v 1. polletju smo zaključili z izletom v Prekmurje in piknikom, ki so si ga morali delavci v dobršni meri sami financirati, saj se v sindikalni blagajni nabere premalo sred- stev za te namene. Za naslednje obdobje je program dela dokaj obsežen, vendar ga bomo_ prizadevnostjo čla- nov izvršnega odbora in ostalih članov osnovne organizacije, gotovo uresničili. I. Ne le ugotavljati, ampak tudi razreševati probleme Za Zvezo sindikatov v teh po- letnih mesecih ne bo odmora. Gospodarski položaj, v katerem smo. zahteva nenehno angažira- nost vseh družbenih sil za prese- ganje stanja v gospodarstvu. Za- vestno usmerjanje gospodarskega razvoja in nenehni spopadi z težavami, ki so nastale zaradi že »starih« grehov gospodarske po- litike, slabih naložb, slabega iz- koriščanja notranjih kapacitet, neustreznih administrativnih ukrepov in nenazadnje tudi ne- sposobnost in malomarnost do dela in upravljanja, ki so botro- vale nestabilnosti gospodarstva, nelikvidnosti pa tudi neprimerni vključitvi v mednarodno delitev dela. postavljajo pred sindikate pomembne, težke naloge. Vse te slabosti so bile ali so še prisotne tudi v ptujskem gospodarstvu. Prejšnji teden je bilo vrsto sin- dikalnih srečanj, ki so se jih ude- ležili tudi predstavniki iz repub- liškega sveta zveze sindikatov. V četrtek je bila redna seja pred- sedstva občinskega sveta sindi- kata. Udeležila sta se je tudi to- variša Vidic in Bombek, pred- stavnika republiškega sveta sin- dikata. Na seji so ocenili razgovor o delu in zadolžitvah v zvezi sin- dikatov s predstavniki republiš- kega sveta ZSS. Med drugimi seje tega razgovora z sindikalnimi aktivisti udeležil tudi Fran Hri- bar, član predsedstva republiške- ga sveta. V razpravi so najprej prikazali uspešne rezultate gos- podarjenja v ptujski občini. V prvih petih mesecih se je indus- trijska proizvodnja povečala za 6.8 %, izvoz za 18 %. uvoz za 16, fKjkritost uvoza z izvozom pa je kar 160 odstotna. Tudi večjih so- cialnih konfliktov ni bilo. Fran Hribar je izpostavil osnovne naloge, s katerimi se mora sindikat spoprijeti v tem trenutku. Prizadevati si mora za čim boljše uresničevanje načrta gospodarske stabilizacije. Prav tako se mora vse bolj posvetiti gospodarskemu sistemu in odločanju ter se zoperstavljati administrativnim ukrepom, ki zožujejo sfero odločanja delavcev v procesu družbene reprodukcije. Sistem socialne politike dobiva v politiki sindikatov vse večji po- men. Sindikat si mora prizadevati za takšne osebne dohodke, ki bo omogočal vsem strukturam de- lavskega razreda socialno var- nost, to pa ne pomeni le boja za zajamčene osebne dohodke. Ne- kateri razpravljalci so poudariU tudi slabo funkcioniranje infor- macijskega sistema. Zato delavci največ informacij dobijo po ne- formalnih kanalih, ne pa po de- legatski poti ali informiranju. So primeri, ko ponekod dobijo de- lavci osnovne informacije v gos- tilnah in ob drugih neformalnih stikih. Zaradi tega lahko seveda pride do raznih dezinformacij. Neinformiranost pa je tudi osnovna prepreka pri odločanju delavcev o rezultatih in pogojih dela. Eden od razpravljalcev je poudaril, da se je sindikat doslej * preveč usmeril v ugotavljanje obstoječega, manj pa v reševanje nastalega položaja. Na seji predsedstva so raz- pravljali tudi v več drugih odprtih vprašanjih gospodarske politike. V ptujski občini imamo po poro- čilu SDK nekaj organizacij zd- ruženega dela, ki so nelikvidne, ali pa jim le ta grozi. To so Elektro- kovina, Olga Meglic. Ptujske toplice. Gumarna, Agis, Petovia, Elektronika, Mali elektromotorji in Certus. Predsedstvo OS ZSS Ptuj je dalo vsem izvršnim odborom osnovnih organizacij v teh delovnih organizacijah zah- tevo, da pripravijo programe, ki bi omogočili odpravo motenj v gos- podarjenju. Ti programi so pri- pravljeni ali pa -SO v fazi priprav. Tovariš Vidic je dejal, da je potrebno ločiti delovne organizacije, ki so zabredle v lik- vidnostne težave zaradi objektiv- nih razmer od tistih OZD, ki so nelikvidne zaradi drugih vzrokov, kot so napačno upravljanje, ne- dovoljšnja izkoriščenost notranjih možnosti, ali celo zaradi, malo- marnosti in nesposobnosti. V slednjo skupino bi prav gotovo lahko šteli tudi Certus, ki ne po- sluje tako uspešno, kot se za to ponujajo možnosti. Ugotovili so, da se celotna sindikalna organizacija mora bolj posvetiti tistim delovnim organizacijam, ki jim objektivne težave ovirajo razvoj, med katerimi so nekatere predvidene celo za nosilce razvoja v občini, kot je to primer z Agisom. Sprejeli so tudi sklep, s katerim so podprli prizadevanje sindikata in delavcev v TGA Kidričevo, ki uspešno opravlja naloge, ki jih je pred njih postavila družba ob uvedbi ukrepa družbenega var- stva. Člani predsedstva so na seji sprejeli tudi informacijo o kre- ditno monetarni politiki, ki opredeljuje cenovno politiko, de- vizno poslovanje in nelikvidnost gospodarstva. Naj na koncu še enkrat po- udarimo pomen teh delovnih srečanj v zvezi sindikatov, ki so bila v naši občini. Obveljala je splošna ocena, da si sindikat v naši obCini v precejšnji men prizadeva za preseganje težavnega gospo- darskega stanja, kar konec koncev pričajo tudi nekateri uspešni in- dikatorji gospodarjenja v letoš- njih prvih petih mesecih. Na teh sestankih pa niso le, da parafrizi- ramo misel, ki je bila rečena na razgovoru, ugotavljali slabosti, ampak so sprejeli vrsto stališč, ki bodo v zvezi sindikatov pomagale pri reševanju problemov. Milan Zver Ukrepi na posevicih in nasadih po toči Ko se je v ponedeljek sestala občinska komisija za ocenitev ško- de po elementarnih nesrečah v kmetijstvu, je med drugim sklenila dajati kmetovalcem nasvete za ukrepe na posevkih, ki jih je priza- dela toča in neurje v nedeljo, 15. julija 1984. Ze staro pravilo, ki veleva ,,kdor hitro pomaga, dva- krat pomaga" velja tudi za posev- ke, saj je na poljih še nekaj posev- kov, kar zlasti velja za vinograde in sadovnjake, ki jih je potreb- no ohraniti zdrave, s smotrnim prehranjevanjem pa jim omogočiti pospešeno rast in celjenje ran, ki jih je povzročila toča. Pri varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci velja nače- lo, da so ranjeni rastlinski deli izredno primerno mesto za razvoj bolezni, ki jih moramo varovati s fungicidi. Pri uporabi škropiv velja opozoriti, da ni potrebno povečevati koncentracij, temveč uporabljamo natančno takšne, kot je to zapisano na navodilih za njih uporabo. Za uporabo insekticidov, ki jih uporabljamo kot strupe za uničevanje škodljivcev, se poslužu- jemo le tistih, ki imajo krajšo karenčno dobo, da ne bodo plodo- vi zastrupljeni in s tem neužitni, kar zlasti velja za zelenjavo oziroma vrtnine, ki so na točo občutljive in so zategadelj vrtnine bolj poškodovane. Z dognojevanjem ne pretiravaj- mo, saj si zlasti v vinogradih in sadovnjakih naredimo škodo, če gnojimo preveč z dušičnimi gnojili, ker s tem podaljšamo v jeseni vegetacijo trte in drevja in, če les v jeseni ne dozori, potem takšen les ^ zmrzne. Zelo učinkovito, hkrati pa \ tudi najcenejše je dognojevanje j rastlin na list ali takozvano foliar- no gnojenje. 3/4 do 1 kg ureje primešamo v 100 1 škropiva, ici smo ga pripravili za škropljenje \ rastlin proti boleznim in škodljiv- cem in bomo tako sočasno s pesticidi rastline tudi pognojili. Uporabimo lahko tudi folifertil, foliar ali drugo ustrezno listno gnojilo in to za vse rastline, sadno drevje, vinsko trto, poljščine, kot je krompir, vse vrste pese, kakor tudi vrtnine. Ker je največ škode toča po- vzročila na vinski trti, svetujemo vinogradnikom, da vinograde, ne glede na stroške in pa stopnjo poškodovanosti, nemudoma poškropijo, kot to priporoča strokovna služba. Na voljo so kla- sični fungicidi, ki preventivno delujejo, učinkovitejši pa so s sistemiki s kurativnim delovanjem, pomembno vlogo imajo bakrena sredstva, pa ne pozabimo dodati listnega gnojila, ki bo pomagalo rane le celiti, ne bo pa zavleklo ve- getacije. Za krušna žita ni mogoče ničesar svetovati, ker so v fazi dozoreva- nja, kot le to, da jih bomo čimbolj skrbno pospravili, če kje zaradi poleženosti ne bo mogoče izvesti kombajniranja, bomo le-to klasi- čno poželi — pokosili in zmlatili. Krompirišča vztrajno škropimo proti krompirjevi fitoftori in hrošču s škropivi, ki smo jih imeli že pripravljena, le z razliko, da bo poškodovane nasade po toči potre- bno takoj poškropiti in pogosteje, da se ohrani zdravo listje in s tem gomolji, ki bi sicer takoj segnili, čeprav je pričakovati, da se bodo krompirišča še dobro obrasla po toči. Koruzo bi veljalo dognojiti s KAN-om, le, da pazimo, da ne trosimo gnojila po rastlinah s čimer bi jo dodatno poškodovali. Skoraj sleherni pridelovalec na prizadetem območju ima večjo ali manjšo škodo na vrtninah in zelenjavi ter silju namenjeno za krmo živini, pesa, korenje, bob itd. Načelen recept za vse vrtnine velja, takoj jih poškropiti s fungi- cidi in listnim gnojilom, da vsaj deloma ublažimo poškodbe, ki so na rastlinah nastale. Tudi s takojšnjim okopavanjem se bodo zlasti na težjih zemljah bistveno izboljšale razmere za rast. Uničujemo plevele, toda mehanično z motiko, izogibajmo se herbicidov, ti delujejo destimulativno na gojene rastline in zastrupljajo nam zemljo, zlasti v tem obdobju. Že po enem tednu, bomo na vrtninah spoznali učinek ukrepov, ki smo jih izvedli, nakar presodimo, če se bo več kot 50 "lo rastlin ugodno razvijalo, smo uspeli, če ne pa nemudoma zemljo pripravimo za naslednji posevek. NEKAJ NAPOTKOV ZA POSAMEZNE VRTNINE Pri kumarah ne obupajmo, le fjoškropimo jih s fungicidi, dobro se nam bodo obrasle in še dale ugoden pridelek, ponovna setev bi bila prekasna. Ce je več kot 60 Wo zelja poško- dovanega, njivo preorjemo in izve- demo presajanje. Sadike naj dajo na voljo pridelovalci iz obihočij, kjer ni bilo toče, tudi to je ena od oblik solidarnosti in pomoči. Rdeča pesa ni nikjer tako poškodovana, da se Se ne bi ustrezno obrasla, enako velja za krmno peso. Čebula, ki jo je prizadela toča bo prisilno dozorela in bo vskladiSčena zelo gnila. Zato spra- vimo samo zdrave čebule, obtolče- ne pa lahko rešimo le tako, da jih že v jeseni prepražimo in take vložimo kot pol pripravljeno jed v skrinjo. V vrtu je izbira vrtnin, ki jih je še sedaj priporočljivo sejati, dovolj velika, da bomo kljub toči preskrbljeni z zelenjavo iz domačega vrta. Kaj vse je mogoče sejati kot strniščni posevek je kmetijska pospeševalna služba že dajala napotke, po tej naravni ujmi, kije tokrat zajela tako veliko območje, kot so Haloze, pa bo strokovna služba dajala še dodatne in še več napotkov. Čeprav z nekaterimi poljščinami oziroma posevki nimamo izkušenj, pa velja nasvet vseeno preizkusiti in izvesti, ker strokovna služba bo svetovala le tisto, za kar bo zadruga lahko tudi oskrbela pridelovalce s semenom in ostalim reprodukcijskim mate- rialom. Ob takšnih nesrečah, kot je bilo to neurje in toča, ne velja zapasti v malodušje in skleniti, saj se nič več ne splača, pač pa vztrajati in dokazati, da smo premagali že mnoge težje ujme, kot je tokratna. Kmetje — pridelovalci poslužuj- te se izkušenj in nasvetov, ki vam jih nudi strokovna služba. član občinske komisije za ocenitev škode po elementarnih nesrečah Miran GLUSiC, ing. agr. Po toči poškodovane nasade Je treba strokovno negovati. Foto: J. Bračl« I^EI^NIK ~ 19-julij 1984 DELEGATSKA SPOROČILA -3 lUZEJ hlOV OBČINE ORMOŽ Majhen, vendar lično in skrbno urejen Muzej NOV občine Ormož, ki se sicer nahaja v Središču ob pravi, je v nedeljo 1. julija postal bogatejši še za en razstavni" pro- stor. Ob navzočnosti borcev, občanov, predstavnikov družbeno- političnih organizacij občine in krajevne skupnosti, so tega dne — v počastitev Dneva borca — ob že obstoječi zbirki v dveh sobah, odprli še tretjo. Korenine Muzeja NOV občine Ormož segajo takoj v povojna le- ta. Na pobudo takratnega upravi- telja osnovne šole v Središču, že pokojnega Srečka Vitorija, so člani tamkajšnje ZZB začeli zbirati fotografije, življenjepise in doku- mente vseh enainpetdesetih Sredi- ščanov, ki so kot borci, talci, ali interniranci žrtvovali svoja življe- nja za svobodo. Ko se je nabralo kolikor toliko dovolj materiala, je leta 1961 nastal Muzej Nov Središče z razstavnimi prostori v eni izmed stavb na Grabah. Zal pa so bih prostori majhni in tako vlažni, da je začela zbirka sčasoma propadati. Nekaj pa se je seveda zgubilo in uničilo s posojanjem. Leta 1979 so zbirko sicer obnovili in razširili, kolikor so pač dovolje- vali tesni prostori, vendar uničujoče vlage le niso mogli odpraviti. Novi prostori so zato bili več kot nuja, če so zbirko hoteli obdržati. Toda ob tem je bila potrebna že širša akcija. Leta 1981 jo je v ce- loti izvedel Občinski odbor ZZB Orniož z željo, da se zbirka še raz- širi in preseli v ustreznejše pro- store. Dosedanji Muzej NOV Središče pa bi naj prerasel v muzej občinskega pomena. Ko se jim je končno le posrečilo najti ustrezne in lične prostore v samem središču Središča, so zbirko preselili in jo leta 1982 odprli kot Muzej NOV občine Ormož. Ob otvoritvi je zbirka zapolnjevala le dve sobi, a se jim jo je z vztrajnim zbiranjem raznih dokumentov in predmetov posrečilo razširiti še na tretjo sobo. Čeprav se je prizadevnim zbirateljem, navzlic veliki časovni odmaknjenosti, doslej posrečilo zbrati že kar veliko razstavnega gradiva iz domala cele ormoške občine, pa osrednji del današnje zbirke še vedno predstavljajo predmeti iz nekdanjega središkega muzeja. Posebej velja omeniti dokumente in predmete iz nekda- nje kurirske Staniče TV 15 S, ki je delovala na območju Koga, pravo kurirsko torbo z originalnim dnev- nikom sporočil tov. Titu, kar je še zlasti zanimivo za šolarje, nadalje ves dosegljiv slikovni in doku- mentacijski material o revolucionarnem delovanju narod- nega heroja — domačina Jožeta Kerenčiča, ročno tiskarno, dva plakata o ustrelitvi talcev, originalno poslovilno pismo domačina Srečka Kocjana, ki so ga kot talca ustrelili 1942 in originalni proglas nekdanjega nemškega župana v Središču dr. Heissa. Le- ta namreč, ob rojstnem dnevu ..velikega FUhrerja" poziva Srgdi- ščane k pokorni vdanosti,,našemu novemu vodji in odrešenilcu naro- dov, ki prinaša mir in blago- stanje". ,,njegov in naš veliki dan", naj SrediSčani počastijo z razobešenimi zastavami, končuje svoj proglas dr. Heiss. Toda revolucionarnega duha Središčanov in njihove globoke narodnostne zavednosti, ni bilo moč zlomiti niti z besedo, niti z nasiljem: pretepanjem po zaporih, mučenjem, interniranjem v zloglasnih taboriščih smrti, ali ustrelitvami. Razstavljena zbirka, ki je ljubiteljsko delo članov ZZB občine Ormož je zgovorna priča o upornosti in svobodomiselnosti ne le tamkajšnjega prebivalstva, temveč vseh naših ljudi. Po bese- dah Marije Kačičnik, ki je med vojno preživljala usodo ukrade- nega otroka, je niso postavili zgolj kot pričevanje o revolucionarni upornosti tamkajšnjega prebival- stva zoper nasilnega okupatorja, temveč tudi zaradi ohranjanja in prenašanja tradicij NOV na mladi rod. Zbirki, nadaljuje Marija Kačičnik, še manjka vse tisto, kar je danes shranjeno pri sorodnikih nekdanjih borcev, njihovih znancih, ali prijateljih, ki se neradi ločijo od spominov. Toda po zajetni in domala že popisani knjigi obiskov sodeč, kaže, da majhen toda lično urejen muzej NOV tamkajšnjim ljudem vendarle veliko pomeni. Besedilo in foto: I. Ciani Del zbirke ormoškega muzeja NOV v Središču ob Dravi RAZGOVORI S SINDIKALNIMI DELAVCI Metode dela prilagajati sedanjim razmeram Prejšnji teden je obiskala ptujsko občino skupina sindikalnih ' delavcev, ki jo je vodil Franc Hribar, član predsedstva Republiškega sveta ZSS. V delavskem domu Franca Krambergerja je skupina imela tri raz- j govore s sindikalnimi delavci ptujske občine in s predsedniki samo- | upravnih delavskih kontrol v OZD. \ Namen teh razgovorov je bil, da člani predsedstva RS ZS Slovenije v neposrednih stikih na terenu ugotovijo, koliko so sindikati v svojem delu uspešni, zlasti v prizadevanjih za uresničevanje ciljev gospodarske , stabilizacije, problemi nelikvidnosti, nagrajevanja po delu, kako znamo ' ustvarjati pozitivno klimo in ustvarjalni nemir, da konkretno slišijo, kaj ■ se dogaja v OZD in Se nekatera vprašanja na področju družbeno \ ekonomskega sistema. -1 Druga skupina vprašanj se je nanašala na krepitev političnega \ sistema socialističnega samoupravljanja in delegatskega sistem, ali zbor ! združenega dela dosledno nastopa interese delavskega razreda, vloga \ zborov uporabnikov v skupščinah SIS, s poudarkom na delo delegacij in i konferenc delegacij. Nadalje celotni splet socialne politike, do katere '[ moramo biti v sindikatih bolj tenkočutni. Pri tem ne zapadati v urav- j nilovko, temveč iskati najboljša merila za vrednotenje dela itd. \ Tretja skupina vprašanj pa se je nanašala na usposobljenost in i učinkovitost osnovnih organizacij sindikata za konkretne akcije, vpra- ] sanja družbene samozaščite in ljudske obrambe, ki jo moramo graditi \ predvsem na zavesti delovnih ljucU in masovnosti. V razgovorih so številni razpravljalci kritično ocenili stanje tako v ' občini kot v širši družbenopolitični skupnosti, izhajajoč pri tem iz, konkretnih problemov in izkušenj na svojem področju dela ali življenj- : skega okolja. Vsi pa so ugotavljali, da nam je sindikat v sedanjem go-. spodarskem trenutku še toliko bolj potreben pri reševanju konkretnih ! problemov delavcev in v raznih kritičnih primerih. Za tako vlogo sindika- j ta pa morajo biti sindikalni delavci, še zlasti v osnovnih organizacijah, j čimbolj usposobljeni. Tudi na taem področju smo doslej naredili premalo, čeprav smo potrošili precej denarja za razne sindikalne in druge politične šole, seminarje ipd. Nastaja vprašanje, kje so sedaj vsi ti ^ aktivisti? " Kritično so ocenili tudi davčno politiko, ,,imamo davčno upravo, , nimamo pa davčne politike" je rekel eden od razpravljalcev. Pri tem je bil ; kritiziran naš davčni sistem, ki na eni strani omogoča, da si posamezniki ' ustvarjajo premoženje, po drugi strani pa suši predvsem uslužnostno i obrt. Za tako stanje je del krivde tudi v razdrobljenosti davčne politike po ; občinah. • Obveščanje delavcev je slabo, cesto zamujamo z raznimi pomem- i bnimi informacijami. Največkrat delavci dobijo informacije mimo ; uradnih virov. Velik problem je brezposelnost, zlasti mladih. Podvzeti moramo ; konkretne ukrepe, da bo vsak mladi, dela voljan in usposobljen imel j možnost dobiti zaposlitev. i Izvajanje ukrepov poravnavanja obveznosti je naša gospodarska in i politična obveznost, zapisana tudi v pogodbi z mendarodnim denarnim ■ skladom. V bistvu to ni nekaj novega, saj smo že doslej imeli predpis o i 15-dnevnem roku plačila, vendar se ga nismo držali. Nelikvidnost morajo j občutiti vsi prizadeti, tudi delavci banke, če je ta nelikvidna. Glede delegatskega sistema, dela delegacij in konfei ene delegacij je ! nujno stališča oblikovati čimprej, saj bomo imeli čez slabi dve leti volitve in je prej treba dograditi volUni sistem. Priznati pa je tudi treba, da bi bil delegatski sistem, delo delegacij v marsičem drugačno, boljše, če bi' strokovne službe delale tako kot je bilo zamišljeno, če bi delegacijam^ stvarno pomagale. , Pomembna naloga sindikata v tem trenutku tudi je, da ne dovoli; nadaljnjega padanja osebnih dohodkov. Vsak delavec mora biti za delo I motiviran z ustreznim osebnim dohodkom, oblikovanim na podlagi^ njegovega stvarnega delovnega prispevka. Na razgovoru sindikalnih aktivistov, v sedanjiku in pretekliku, so se \ med drugim dogovorili, da bodo poživeli sindikalno delo tudi z'- ustanovitvijo aktiva sindikalnih delavcev. Ustanovni sestanek naj bi bil; takoj po glavni sezoni dopustov, to je v septembru. FF' ZMDA SLOVENSKE GORICE 84 Tudi druga izmena uspešna Brigadirji druge izmene ZMDA Slovenske gorice 84, ki so združeni v brigadah iz Kičeva, Grude, Novega mesta, ter Niša in Rijeke, pridno nadaljujejo z delom predhodnikov iz prve izmene. Dnevno presegajo normo za 20 do 30 odstotkov. Se naprej so odprta delovišča na območju Destrnika v ptujski občini in Gočove na območju lenarške občine. V Destrniku kopljejo jarek za vodovod brigadirji iz Grude in Novega mesta. Slednji dve brigadi imata pri delu velike težave, saj se ob izkopu pojavlja podatalnica že pri 50—60 cm. Zato sedaj koplje na tem deloviščii delovni stroj, brigadirji pa po položitvi cevi jarek sproti zasipavajo. jNa delovišču v Gočovi je bila minulo soboto, 7. julija udarniška ak- cija, na kateri se je brigadirjem redne akcije priključilo še 9 članov kluba brigadirjev Franc Belšak-Tone iz Ptuja. Domačini so vsem skupaj pri- pravili malico, zatem pa so se sprostili in pokramljali ob tabornem ognju. Tudi na področju interesnih dejavnosti so v drugi izmeni aktivni. Skoraj vsak večer si brigade izmenjujejo kuhurne programe, prejšnji teden pa so si ogledali nastop mojstra pantomime Andresa Valdesa in mladega kantavtorja iz Ormoža Bojana Rajha. Minulo nedeljo so si ogedali tudi ptujske muzejske zbirke, zatem pa so se okopali v kopališču v Kidričevem. To nedeljo pa bodo odšli na izlet v Kumrovec. M. Ozmec Ormoški brigadirji v Brl(ine ^ V nedeljo. 15. julija je na republiško mladinsko delovno akcijo v\ Brkine odšla tudi MDB >)Jože Kerenčič« iz Ormoža, v njej je 50 briga-j dirjev. Zanimivo je, da vključuje tudi 15 brigadirjev iz pobratene občine i Vrnjačka Banja. Pokrovitelj brigade je SLOVIN DO KK Jeruzalem ! Ormož. Ormoški brigadirji bodo Brkincem pomagali pri pripravi terena j za pašnike za drobnice. Delali pa bodo tudi na vodovodu. Z akcije se; bodo vrnili 4. avgusta. Komandant brigade je Bojan Rajh, ki je doslej sodeloval že na; številnih delovnih akcijah. Sicer paje v brigadi več brigadirskih mačkov, j Eden od njih je tudi Ivan Ivančič. sicer zaposlen v Droginem tozdu i Gosad v Središču, kije letos že devetič v brigadi. Zoran Djordjevič je j doma iz Vrnjačke Banje; v Sloveniji pa je že tretjič kot udeleženec^ mladinske delovne akcije. Vsakič sodeluje v ormoški brigadi. V Slovenijo pride zelo rad, prav na mladinskih delovnih akcijah pa se kuje pravo bratstvo in prijateljstvo, rad poudarja. : Ormoški brigadirji se dela na akciji veselijo. Posebej so poudarili, da; je zanje sodelovanje na akciji velikega pomena, saj bodo ob tem spoznali i tudi del življenja in dela Brkincev. Vsem pa. ki še niso okusili briga- dirskega življenja, svetujejo, naj se zanj le odločijo, saj bodo tako' bogatejši za nova spoznanja. Obljubili so. da se bodo na akciji potrudili. Tiha želja pa je trak' akcije. Ptujska MDB »Dušan Kveder-Tomaž" na Sutjeski Prvič v zgodovini mladinskega prostovoljnega dela ima mlada generacija ptuj- ske občine svojo mladinsko delovno brigado na zvezni mladinski delovni akciji SUTJESKA v SR Bosni in Hercegovini. Na delo je odšla 23. junija, vrača pa se v Ptuj, 22. julija ob Dnevu vstaje slovenskega naroda. Ob našem obisku na Tjentištu v brigadirskem naselju smo ugotovili, da so se vsi mladinci in mladinke dobro vživeli v brigadirsko življenje. Vse svoje mlade moči vlagajo v uresničevanje nalog, ki jih pred njih postavlja zvezna mladin- ska delovna akcija. Program njihovega dela je obsežen in njegovo izpolnjevanje zahteva precejšnje napore. Mladi z doseženimi rezultati potrjujejo, da zmorejo vse, ker v sebi nosijo spoznanje, da s prostovoljnim delom vgrajujejo del svoje mladosti v naš današnji in srečnejši ju- tri. Složni so in povezuje jih pravo brigadirsko tovarištvo, tisto pristno, ki nas je brigadirje povezovalo tudi v velikih povojnih mladinskih delovnih akcijah sirom Jugoslavije. Njihova delovna zagnanost je takšna kot je bila naša. pa saj drugačna tudi biti ne more. to je naš mladi rod, ki se je rodil v svobodi. Mladi s svojim delom častno zastopajo obči- no Ptuj in slovensko mlado generacijo. Vračajo se z novimi spoznanji in pridobljenimi moralnimi vrednotami. Spoznali in preizkusili so vrednost prostovoljnega dela, znoja in napo- rov, kar je kalilo njihov lik brigadirja — mladinca in mladinke socialistične Jugoslavije. Mladinske delovne akcije so šola mladih ljudi, v kateri se kalijo mladi ljudje, ki spoštujejo delo in človeka, ljudje, ki stopajo v vrste tistih naših delovnih ljudi ter občanov, ki so pripra- vljeni z marljivim in prostovoljnim delom prispevati čimveč k napredku naše domovine. O doseženih uspehih svojega dela na SUTJE- SKI '84 bodo brigadirji sami seznanUi bralce našega TEDNIKA. Pogozdovali so planine, na katerih se je v času od 15. maja in do 15. junija 1943. leta odvijala peta sovražna ofenziva, ena najslavnejših bitk v narodnoosvobodibii vojni, ki jo je vodilo 16 tisoč borcev, s katerimi je bilo 3.500 ranjencev in bolnikov. Sovražnikove sile z najmodernejšim orožjem so štele 127.000 okupatorjevih vojakov in njihovih hlapcev. V boju je padlo nad 7 tisoč partizanskih bor- cev. Takrat so se planine ob Sutjeski tresle od silovitih eksplozij, danes pa po njih odmeva svobodna pesem mladih brigadirjev iz vseh krajev Jugoslavije, ki kujejo bratstvo ter enot- nost tudi zato, da bi nikoli več ne doživeli naši rodovi grozot druge svetovne vojne. Območje, na katerem se je odvijala peta sovražna ofenzi- va, je danes Nacionalni park, ki obsega skupno površino 70.952 hektarjev, od tega ožje ob- močje zajema 17.250 hektarjev, upravlja ga delovna organizacija posebnega družbenega pomena, ki ima svoj sedež na Tjentištu. Na Tjentištu že desetletja odmeva pesem mladin- skih delovnih brigad in največ zgrajenega in urejenega na območju Nacionalnega parka je njihovo delo, zato je Sutjeska tudi mesto največjega zbiranja mladih iz vse Jugoslavije. Mladi se vračajo s Sutjeske in s seboj prinašajo v srcih in v zavesti spoznanje o veli- kem boju, ki se je odvijal med narodno osvo- bodilnim bojem na Sutjeski. Pripovedovali nam bodo o vsem, kar so delali in kar so doži- veli na Sutjeski oziroma Tjentištu, kjer so preživeli mesec dni svojega mladega življenja. Nekoč bodo svojim otrokom pripovedovali o Sutjeski in takrat bodo smreke na planinah iznad Sutjeske, ki so jih posadili v letu 1984 že velike — v njihovih srcih pa bo živel spomin, ponos in občutek sreče iz mladih brigadirskih dni, kajti biti brigadir je ponos in čast za mla- dega človeka. FB S PROeiElVISKE KONFERENCE SZDL ORMOŽ TOK JE POTREBNO DOGRAJEVATI v ponedeljek, 16. junija je ob- činska konferenca SZDL Ormož razpravljala o problematiki kmetij- ske proizvodnje v občini Ormož s poudarkom na organiziranosti za- sebnega kmetijstva. Osnovna ugo- tovitev konference je, da so v obči- ni doseženi kakovostni premiki pri organizaciji proizvodnje in tehno- logije in da se je proizvodnja pove- čala v družbenem in zasebnem sek- torju. Uspešno so realizirali tudi se- tveni plan za letos, razen pri slad- korni pesi. V občini je 3567 kmetijskih go- spodinjstev, čistih kmetij in 1105 povprečna velikost je 3 do 4 ha, ena tretjina kmetovalcev pa je starejših od 50 let. Zanimiv je tudi podatek, da 31 odstotkov prebivalcev občine živi od kmetijstva. Problemska konferenca naj bi dala odgovor za bodočo organiza- cijo individualne kmetijske pro- izvodnje. V javni razpravi so kmet- je povedali, da so zadovoljni s se- danjo organiziranostjo TOK-a, vendar s pristavkom, da ga je po- trebno vsebinsko dograjevati. Predstavnik TOK-a je povedal, da se niso razvijali nič slabše kot osta- li. Kmetijstvo ima v sedanjem tre- nutku sicer prednost, vendar je ta še na papirju. Sredstev za njegov razvoj pa ni. NajzaneslivejSi vir fi- nanciranja je še vedno hranilno- kreditna služba. Več razpravljalcev je poudarilo potrebo po tem, da se podajo vero- dostojni podatki o tem, koliko pri- dela združeni kmet, koliko neorga- nizirani. Vse se meče v en koš in poudarja, da kmet pridela manj kot družbeni sektor. Taka trditev pa nanje destimulativno deluje. Drago Zabavnik sea je zavzel za to, da se naredi stroga ločnica med kmetom v toku in kmetom izven njega. Potrebno pa bi bilo ,,pregle- dati" tudi članstvo v samem toku, saj se eni vključujejo zgolj zaradi svojih interesov. Poudarili so tudi potrebo, da po- speševalec živi s kmetom, ne pa, da je administrator. Prav je, da skuša- mo urediti pospeševalno službo, je poudaril magister Stefančič, vendar je nujno, da se uredi tudi njena funkcija. Dosedaj se je razvijala po več zahtevah (proizvajalčevih, družbeno-političnih in oblastve- nih), v svetu pa se razvija po proi- zvajalčevih zahtevah. Poseben problem so cene kmetij- skih proizvodov. Veliko so v zadnjem obdobju na- redili pri urejanju zemljišč, vendar še zdaleč ne dovolj. Večji naj bi bil tudi izvoz kooperacije. Navedli so primer farme v Središču, ki v celoti izvaža v tujino in dosega višjo ceno kot kooperacija, ki večino prodaja doma, po nižji ceni. Iz razprave na konferenci bo po- sebna komisija izluščila sklepe, ki jih bodo potem prejeli vsi, ki so od- govorni za razvoj kmetijstva v ob- čini. MG Uspešen tabor obrambne vzgoje v Ormožu Od 30. junija do 14. julija je bil v lovskem domu pri Miklavžu tabor obrambne vzgoje izvenšolske mladine; obiskovalo gaje 32 mladih, ki delajo na kmetijah ali v tovarnah. Pouk je trajal osem ur dnevno, deveta in deseta ura je bila rezervirana za proste aktivnosti, ob večerih pa so se mladi zbirali ob tabornem ognju. V četrtek. 12. julija so pripravili tudi miting, na katerega so povabili starše in jih seznanili z delom in življenjem tabora. Nasploh so bili zelo zadovoljni z delom tabora. MG KrvodajalslNa prehodu jesen — zima seje obseg storitev oziroma količina odpadkov povečal. Za to sta dva ra/Joga: prvi je samo plačevanje, kije uporabnike »prisililo«, da so na mesto za odvoz pričeli odlagati vse odpadke; drugi pa je v pre- h(xlu na kurjenje s trdim gorivom. V tem času sta smeti odvažala dva smetnjaka in dvakrat teden- sko tudi tretji. Leto poprej je bilo na teh opravilih angažirano le eno vozilo in trikrat tedensko še dru- go. V prvih šestih mesecih smo v temeljni organizaciji »prepeljali« blizu 2.6 milijona m^ odpadkov. Se vedno pa le nekaj koristnikov (individualnih) in tudi delovnih organizacij, zlasti še poslovnih enot, ki še nimajo ustreznih tip- skih posod za smeti. Opravljamo sicer odvoz smeti tudi v vrečah, vendar to še ni zadovoljivo rešeno. Nujno pa je, da temu vprašanju posvetimo potrebno pozornost, saj bomo z ustreznim odlaganjem tudi olajšali delo odgovornim delavcem službe odvoza. S tem bomojjkupno prispevali za lepše in čisto okolje.« Kako pa ste v temeljni organizaciji zadovoljni s plačeva- njem? »Povedati moram, daje nepla- čanih storitev kar za en milijon, kar predstavlja skoraj 50 odstot; kov ustvarjene izgube. Ce bi bili vsi plačniki redni plačniki, bi iz- gubo pri tej dejavnosti ustrezno zmanjšali. Lani je bilo izgube za dva milijona dinarjev.« Znano je, da so za odvoz smeti sprejete nove cene. Kako pa bodo le-te vplivale na pogoje gospo- darjenja v tej dejavnosti? »Nova cena, ki prične veljati 15. julija, je višja nekaj nad 40 odstotkov. Ta cena trenutno še ne bo vplivala na same pogoje gos- podarjenja, ker bo poračun možen šele v septembru ali oktobru. Računamo, da bomo z zvišanjem cene zmanjšali izgubo, čeprav je v celoti še ne "bomo mogli pokriti. Znano je, da je občutno porasla cena nafte; morali pa bi tudi uskladiti osebne dohodke delavcev v tej dejavnosti, ki že sedai zaostajajo za 30 odstotkov,« je za"ključil Matevž Cestnik. Zanimivo je, da se v letu uve- ljavljanja novega načina plače- vanja smeti še niso pojavila nova črna odlagališča. Opazno je. da se veča odgovornost za čisto in lepo okolje. Svoj prispevek pa dajejo tudi akcije čiščenja oKolja. V krajevnih skupnostih, kjer pa še imajo črna ocllagališča naj bi na niesta odlaganja postavili kontej- nerje, je eden izmed predlogov vseh »borcev« za zdrav življenjski prostor. MG Sladkorna pesa je lepa in zdrava Ker je pred nami čas žetve, smo v zadnjem času v na.šem časopisu pisali le o tej. Zraven žita, ki kaže lepo, čeprav kasnimo z žetvijo kar 3 tedne, ne smemo pozabiti tudi na druge kulture. Ena izmed teh kultur je tudi sladkorna pesa. Iz kmetijske zadruge Ptuj poročajo, da so v letošnjem letu zaseiali 265 ha zemljišč s sladkorno peso, in to kar pri 525 pridelovalcih. Posevki so zelo lepi in zdravi, upoštevati paje [potrebno tudi to, da vsa vegetacija v leto.šniem letu kasni kar za dobre 3 tedne. Vrste so strnjene, kar pomeni, da so dani vsi pogoji za bolezni cirkosporov, saj je ustrezna temperatura, prav tako je veliko tudi vlage, tako da pričenjamo z akcijo škropljenja, proti cirkusporom že v tem tednu. Tako kot vse kulture, je potrebna svoje nege tudi sladkorna pesa. Poboji za določene bolezni so aani, navedeni so zgoraj. Ta bolezen lahko pridelke zelo prizadene, saj lahko zniža pridelek kar za 25 %, sam procent vsebovania sladkorja pa tudi do 2—3 % sladkorja. Prav zaradi tega so se odločili, da bo škropljenje potekalo organizirano. Vse pridelovalce sladkorne pese obveščamo, da naj se te akcije udeležijo v večini, ker je potreben podpisan seznam, ker le proti pod- Eisanemu seznamu, se lahko sredstva nadomestijo iz tovarne sladkorja •rmož. Vso strokovno pomoč pa lahko dobijo kmetovalci na Kmetijski zadrugi Ptuj in Lovrenc na Dr. polju, ter pri pospeševalcih, ki prav v tem času aktivno delajo na terenu. j. hvaleč OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA PTUJ Za usklajeno delovanje članic ,,Osnovne naloge in programska usmeritev občinske turistične zveze Ptuj je v tem, da se turistična društva čim bolj aktivno udejstvujejo na svojih področjih (na področjih turističnih aktivnosti) in na lokacijah, kjer društva delujejo. Potreba pa je, da bi v občini poleg sedanjih društev (Ptuj, Ptujska gora. Polenšak, Gomila, Desternik), aktivirali še nova. Ta- ko bi naj ustavili društvo še v Podlehniku, Cirkulanah," je uvodoma po- vedal Anton Žagar, predsednik občinske turistične zveze Ptuj. Kakšne aktivnosti načrtujejo v OTZ Ptuj letos in katerim nalogam boste dali prednost? ,,Za letos je programiranih 10 nalog, med katerimi je na prvem me- stu skrb za akcijsko enotnost delovanja društev. Nič manjša ne bo skrb za splošno, nepristransko turistično informacijo. Letos smo ponatisnili tudi že turistični prospekt Ptuja v nakladi 30 tisoč izvodov. Načrtujemo tudi aktivnosti pri izdaji turističnih razglednic. Nadalj.ije naloge zveze pa se nanašajo na čisto in urejeno okolje, izobraževanje članstva, ustanovitev novih turističnih društev in oživitev delovanja društva na Ptujski gori." Program je obs^ežen, kako ga boste realizirali oziroma od kod boste pridobili potrebna Finančna sredstva? ,,Letos bomo imeli približno enako reahzacijo, kot v letu 1983. Glavni vir za dejavnost zveze je turistična taksa. Ob polletju že ugotavljamo, da ni takega dotoka, kot smo pričakovali, saj se turistični promet zmanjšuje. Del zbranih sredstev bomo namenili za društvene (turistične) aktivnosti članic, za propagandne akcije in druge aktivnosti, ki smo jih zapisali v letošnji plan. Pri porabi pa moramo biti skrajno previdni zaradi manjšega dotoka iz naslova turistične takse," je zaključil Anton Žagar. MG* Kako so založeni s šolskimi potrebščinami pri Mladinski knjigi Kako so založeni pri Mladinski knjigi s šolski- mi in drugimi potrebščinami je bila naša glavna misel, ko smo obiskali to prodajalno. Čeprav so se počitnice šele komaj pričele, mnogi že kupuje- jo knjige, zvezke oz. vse kar otrok potrebuje v šoli, prav v teh dneh, saj bo zadnje dni v avgustu in v začetku septembra Mladinska knjiga natrpa- na, dovolj bo čakanja, pa še morda želenih stvari ne bo na razpolago. Kako so se letošnje leto založili s šolskimi potrebščinami smo povprašali Sonjo Spari, — poslovodkinjo pri Mladinski knjigi v Ptuju. ,,Letošnje leto smo z učbenikiln drugimi šolski- mi potrebščinami dobro založeni, kar se tiče os- novnošolskega programa. V zalogi imamo kompletno ponudbo za L, 2., 3. in 4. razred, ne- kaj stvari manjka za 5. razred OS. Založniki si- cer obljubljajo, da bomo manjkajoče stvari kaj kmalu dobili. Manjkajoče stvari pričakujemo v mesecu avgustu. Za šesti razred nimamo v zalogi samo Tehnike in delo, za 7. razred nimamo v zalogi delovnega zvezka Zemljepis in Tehnično risanje, za 8. razred pa manjka učbenik razvojni nauk. Vse ostalo pa imajo v zalogi. Prav tako imamo tudi vse vrste zvezkov in ves ostali mate- rial, ki ga otrok potrebuje v Soli. Za srednje šole manjka zelo veliko učbenikov, pričakujemo jih v drugem tednu, toda kljub vse- mu mislim da ne bo vsega. To lahko potrdimo iz izkušenj prejšnjih let. Nekaj učbenikov za sred- nje šole bo izšlo šele v septembru in oktobru. Ce bodo knjige izšle tako pozno, se bomo p)oskušali povezati s srednješolskim centrom, da bodo knjige naročili skupinsko oz. za ves razred. Kar se tiče cen učbenikov in delovnih zvezkov za OŠ so nekateri učbeniki zelo dragi, od lanske- ga leta so se cene dvignile od 20 do 40 procentov. Cene se niso dvignile samo knjigam in delovnim zvezkom, temveč tudi vsem ostalim potrebšči- nam, ki jih otrok potrebuje v šoli. Tudi nekatere osnovne šole poskušajo razbre- meniti čim bolj starše otrok, ki obiskujejo šolo, in naročajo knjige prek šole, tako da otrok ob vstopu v novo šolsko leto dobi vse knjige v Soli. Letošnje leto so knjige za svoje učence naročile OS Destrnik, Juršinci. Hajdina Kidričevo, Majšperk, Stoperce in Videm. Vse iv šole učbenike samo dokupujejo, ker imajo v šoli že knjige, na katere obračunavajo obrabnino." Za branje v poletnih mesecih pa lahko pri Mladinski knjigi sežete po literaturi za otroka. Sanjska miška. Zmajevo okno. Medvedki slad- kosnedi. Kresnica podnevnica. Muca copatarica itd. Skratka obiščite Mladinsko knjigo in si izberite knjigo, ki vam bo všeč. Obrnili smo se tudi na eno izme prodajalk, ki dela v tej trgovini že 27 let, Berto Ivanuša. Pravi, da jo to delo veseli, da ga opravlja z vso ljubezni- jo, kupcu poskušajo ustreči z vsem, kar želi, skratka s svojim poklicem je zadovoljna. Kakšno mnenje pa imajo kupci, smo ob naku- pu novih šolskih potrebščin povp-ašali tudi kupce, ki so s postrežbo, vljudnostjo in ".eveda tudi založenostjo Mladinske knjige izredno za- dovoljni. -JH- urejamo kmetijska zemljišča KOMASACIJA ZEMUIŠČ V HVALETINCIH Melioracijsko in komasacijsko območje MO 4 Hvaletinci, sodi med največje projekte urejanja zemljišč s hidro in agromeliora- cijskimi izboljšavami ter koma- sacijo na HMS Pesnice. Po občinskem odloku o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskih območjih Pesniške doline v občini Ptuj (Uradni vest- nik občin Ormož in Ptuj, št. 10/80) in Odločbi o uvedbi komasacijskega postopka na MO 4 Hvaletinci, ki jo je izdala Skup- ščina občine Ptuj 1/3-1983, je določeno melioracijsko in koma- sacijsko območje, ki po dopolnje- nem predlogu Kmetijske zemljiške skupnosti Ptuj zajema 387,4715 ha. Komasacijska odločba zajema 340 udeležencev, ki so v koma- sacijski sklad vložili kar 1.315 zemljiških parcel, katerih pov- prečna velikost znaša 0,29 ha ozi- roma odpade na udeleženca povprečno 3,86 parcele. Takšna posestna in lastniška razdrobljenost, hkrati pa manj rodovitna zemljišča na tem ob- močju, so pogojevala potrebo po prostorski ureditvi tega območja s hidro in agromelioracijami ter komasacijo. Medtem, ko se iz- vedba melioracijskih del zaklju- čuje, pa je v največjem odjeku upravni postopek komasacije, ki je prav gotovo za slehernega komasacijskega udeleženca odlo- čilnega in trajnega pomena. Medtem ko je komasacijska komisija skupaj s komasacijskim odborom udeležencev v preteklih dneh zaključila z izdelavo predloga delitve zemljišč iz komasacijskega sklada — komasacijskim udeležen- cem na MO 4, je že mogoče skle- pati o glavnih učinkih te koma- sacije. Število udeležencev se zmanjšuje od 340 na 269, saj bo 10 lastnikom zemlje, ki posedujejo 5 arov le-ta poračunana vrednostno, 69 udele- žencev, pa je že pred uvedbo komasacijskega postopka, ali med tem izvedlo menjavo ali prodajo zemlje Kmetijskemu kombinatu Ptuj, kot družbeno lastnino. Med udeleženci je osem takšnih, ki zaradi ponaseljenosti kraja Hvaletinci prejmejo zemljišče v dveh kosih, vsi ostah pa prejmejo v z.ameno zemljišča iz komasacij- skega sklada izključno v enem ko- su ali kompleksu, kot temu pravi- mo, tako da bo iz vloženih 1.315 ločenih zemljiških parcel po novi delitvi le okrog 280, to pa je tudi največji ekonomski in tehnološki efekt komasacije. Pri izdelavi predloga nove raz- delitve zemljišč se je komasacijska komisija, ki je ves čas svojega dela sodelovala s koma.sacijskim odbo- rom udeležencev MO 4 Hvaletinci, soočala z mnogimi težkorazrešlji- vimi problemi. Zaradi specifičnosti poseljenosti pokrajine, kot so Slo- venske gorice v primerjavi, ko ni strnjene vasi na eni strani in veli- kih zemljiških kompleksov na dru- gi strani, ni bilo mogoče sleherne- mu udeležencu v predlogu dosled- no uveljaviti določila 78. člena Za- kona o kmetijskih zemljiščih, ki med drugim določa, da se zložena zemljišča ponovno razdelijo med prejšnje lastnike, oziroma uporab- nike tako, da dobi vsak čimbolj zaokroženo zemljišče. Pri tem je upoštevati lokacijo glede na bliži- no doma, ne da bi posegali na so- sedovo zemljišče in ga tako od- maknili od njegove domačije, je spremljalo komisijo, ki mora ko- masacijske udeležence obravnavati kot enakopravne, in upoštevati njihove želje. Čeprav redki, vendar so med udeleženci tudi takšni, ki danin možnosti nikakor nočejo razumeti in zahtevajo glede na lo- kacijo in kvaliteto takšna zemlji- šča, tam in takšna, kot jih običaj- no ni na voljo čeravno so se vsi udeleženci izrekli za nadomestno zemljišče enake velikosti. Po predpisih o izvedbi komasaci- je je določeno, da komasacijska komisija odredi razgrnitev predlo- ga načrta nove razdelitve zemljišč ob obravnavi pri kmetijski zemlji- ški skupnosti in krajevni skupno- sti. Odredba bo v naslednjih dneh objavljena na krajevno običajen način, vsebovala pa bo čas raz- grnitve, mesto ter rok za pripombe in prigovore na razgrnjen načrt. Komasacijska komisija, ki vodi razgrnitev, bo sprejemala pismene pripombe in prigovore, pri čemer pa želi, da pripombe komasacij- skih udeležencev ne izražajo zgolj zahteve, temveč tudi nakazujejo možne rešitve, saj ne moremo in ne smemo odstopati od načela, da komasacijske udeležence obravna- va enakopravno in, da je zgolj enostranske želje čestokrat težko uresničevati. Pripombe in prigovore na raz- grnjeni predlog načrta nove razde- litve zemljišč bo obravnaval koma- sacijski odbor udeležencev, ob se- delovanju kmetijske zemljiške skupnosti in predstavnikov krajev- ne skupnosti, ob prisotnosti izva- jalca Geodetskega zavoda Mari- bor, ki morajo o svojih ugotovi- tvah obvestiti komisijo za izved- bo komasacijskega postopka. Ko- masacijska komisija bo po tej raz- grnitvi, ki bo časovno po soglasju udeležencev skrajšana, odločala o pripombah na predlog načrta ter sprejela načrt nove razdelitve zemljišč, šele takrat bodo podani pogoji za določitev in označitev novih parcelnih mej v naravi z mejniki. UBCINSKI KOMITE ZA KME- TIJSTVO Miran GLUSlC, ing. agr. 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 19. julij 1984 — TEDNIK w „Ce sem jezen, ne igram!" ,,Na Žurmanovem bregu sem dobro jedel in haloški sem vinček pil . . ." pravi Franc Ropič. In kot je videti, je tudi veselo zaigral in zapel, (slika B. Vodušek) Očitno Ropičev Franc z Gorenj- skega vrha ni jezen prav pogosto, saj njegova harmonika le redko počiva. Poskočne polke premotijo še tako ,,lenega" poslušalca in ga zvabijo na plesišče. Največkrat igra na gostijah, ko mu z violino priskoči na pomoč še Jože Zula iz Pestik, vendar je danes kaj malo gostij, sta potožila, ljudje raje ži- vijo na koruzi. Tudi zaslužka je s takšnim igranjem bolj malo, običajno pa k dobri hrani in pijači plesalci rade volje pridenejo kak- šen dinar. ,,Ze od 1948. leta igram na harmoniko," je povedal Franc Ropič. ,,Ze pet harmonik sem zamenjal. Za prvo sem dal Francu Furmanu 60 kilogramov galicije, sicer pa so bile po dva stara jurja. Vse harmonike so bile frajtonarce, tudi ta, ki jo imam sedaj. Ze štiri- indvajset let je stara, ko se kaj pokvari, jo kar sam popravim. Ukvarjam se tudi s sodarstvom, vendar je danes težko dobiti pravi les — hrastovino in akacijo. Moji sodi so v vinskih kleteh od Mari- bora do Varaždina. Imam tudi dva in pol hektara zemlje, tako da je tudi doma kaj za postoriti." Pa Ropičev Franc nikoli ne odkloni, če ga povabijo v goste z njegovo harmoniko. Ogromno pesmi pozna, pkrog dvesto. Precej besedil si je sam izmislil, nekatera znana prikrojil po svoje, da bolj veselo in okroglo zvenijo, pravi. Ce ga vprašajo, koHko bo računal, vedno pove za polovico manj in če je družba prava je tudi plačilo kot se spodobi. Pravi, da mu najbolj ležijo polke, ker je veseljak. Dobra družba, hrana, pijača in lepa slovenska pesem mu pomenijo več kot kup denarja. Najbolj srečen je, ko so zaradi njegovega igranja in petja drugi veseli. O tem smo se prepričali, ko smo ga srečali na Žurmanovem bregu pri Pungrači- čevih, ko so odprli kmečki turi- zem. Igral in pel je tako dolgo in brez odmora, da so se tudi najbolj vneti plesalci upehali. Ko je odložil harmoniko, je kar iz rokava stresal šaljive zgodbe in pridno nazdravljal s polnim kozar- cem domačega vina. ,,Se prileze, saj igranje na harmoniko ni kar tako. Iz moje prve harmonike je tako pihalo, da sem se prehladil," doda med smehom in že nadaljuje: ,,Podoknic nisem nikoli igral, ni bilo take navade. Dostikrat pa sem izgral ljudem za god, tudi svoji že- ni. Danes ji bolj poredko zaigram. Ko pridem pozno ponoči domov, samo ona govori. Jaz pa kar lepo tiho, nič ne odgovarjam, ker se kaj kmalu naveUča in mi neha levite peti. Tako je pač, da sem muzi- kant je že prej vedela in dobre družbe muzikant ne more zapusti- ti, vedno gre domov zadnji — če je pravi muzikant. Ja, zdaj sem pa že star in meha ne morem več nategniti tako dobro kot v mlajših letih." Tej njegovi izjavi ni prav verjeti, saj ima šele 56 let in prav mladostno razigran je videti s harmoniko v rokah. Dejal je, da bo zmeraj rad prišel, če ga kdo povabi, saj ima moped z varti, ki ga popelje kamorkoli. N. Dobljekar GASILSKI PRAZNIK NA PTUJSKI GORI v soboto. 7. julija je gasilsko društvo Ptujska gora praznovalo 50-letnico ustanovitve društva (proslavo so najprej načrtovali za 24. junij, vendar so jo zaradi sla- bega vremena prestavili). 50-letno delovanje G D Ptujska gora nas spominja na težavne in tudi prijetne čase. Društvo je bilo ustanovljeno v letih težke gospo- darske krize v svetu in pri nas (leto 1934). ko se je v Evropi že širil fašizem in čez nekaj let smo ga občutili tudi pri nas. G D Ptujska gora deluje v manj razviti KS. saj nimamo nobenega industrijskega obrata, le nekaj zasebnih obrtnikov, ki se ukvar- jajo s prevozništvom, mlinar- stvom in gostinstvom. Družine stagnirajo, tudi nazadujejo, na marsikateri domačiji ostanejo vrata zaprta, hiša je zapuščena m obsojena na propad. Kljub nič kaj obetavnim pogledom v napredek, saj daje skona haloška zemlja le malo dohodka, zato je mnogo mladih odšlo za boljšim kruhom drugam, imajo optimizem tisti, ki so ostali doma. Večina teh si služi glavni kos kruha v industriji Majšnerka, Kidričevega, Ptuja m Maribora. Mnogi se vozijo na delo dnevno, nekateri pa se le občasno vračajo domov. Na območju KS živijo večinoma delavci — pol- proletarci, saj zemlja daje pre- malo za življenje in napredovanje ter obnovo starih dotrajanih sta- novanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Spričo takega stanja, nam je slovesnost ob 5D-letnici gasilskega društva vlila novih moči in volje za očuvanje naše dediščine in kulture v tem našem skromnem kraju s svetovno znano kulturno spomeniško gotsko cerkviio. uasilsko društvo Ptujska gora je v sodelovanju s krajevno skup- nostjo in z družbenopolitičnimi organizacijami pripravilo za svoj 50-letni jubilej dober program, ki se je začel v soboto popoldne ob 15. uri. Slavnostna seja je bila v prostorih osnovne šole, nanjo so bili vabljeni predstavniki okoliš- kih društev in DPO. Na slavnostni seji je bilo pre- brano poročilo o delu G D Ptujska gora. predsednik skupščine KS Andrej Sajko je poročal o razvoju kraja ter spregovoril o pomem- bnosti in organiziranosti gasil- skega društva. Podeljena so bila priznanja, diplome in zahvale za dolgoletno razumevanje in po- moč G D. Sedemnajstim najzas- lužnejšim članom G D so bile po- deljene značke ob 50-letnici. Po slavnostni seji so pionirji GD Ptujska gora in gasilci IGD To- varne volneni izdelki Majšperk izvedli mokro vajo. Program slavnosti se je nada- ljeval na trgu s pozdravom vsemu občinstvu, s častnim pozdravom ustanovnim članom in raportu predsedniku skupščine KS. Sle- dila je kronika GD Ptujska gora, ki jo je s pomočjo ustanovnih članov sestavil in prebral Franc Predikaka, gasilec podčastnik. Za tem .so nastopili mladi dani fol- klorne skupine »Rožmarin iz ha- loških dolin« iz Dolene in s svojim programom navdušili občinstvo, ci lin je nagradilo z dolgotrajnim aplavzem. Sledila je podelitev zahvaj ustanovnim članom, ki so sprejeli s solzami v očeh. Zahvale so prejeli: Ivan Erbus, Matev^ Medved, Leopold Predikaka. Ja. kob Sajko in Kari Topolovec. (Jakoba Saika ni na fotografiji^ ker je bil zadržan in .seje pridruzij svojim sovrstnikom — veteranom v večernih urah, ko so vsi pra. znovali ob dobri kapljici, jedilih na žaru in prijetnih zvokih an- sambla Zenit.). Predsednik Gasilske zveze Ptuj Herbert Sorec je s svojimi spo- budnimi besedami nakazal po- membnost gasilstva v celotni sa- moupravni družbi in dejal, da nadaljujemo pot tov. Tita, zaželel je tudi mnogo uspehov pri na- daljnjem delu in razvoiu kraja. Za tem je tov. Sorec podelil repub- liška priznanja, priznanja GZPtuj in GC Majšperk. GD Ptujska gora je prejelo od krajevne skupnosti in DPO v KS Ptujska gora priznanje za požrtvovalno delo, razumeva- nje in sodelovanje na področju dela v krajevni skupnosti. G D Ptujska gora je ob svojern jubileju podelilo 28 zahval, pri- znanj in diplom, kar je znak, da si želimo nadaljnjega razumevanja in sodelovanja na področju gasil- stva, kulture in dela z vsemi družbejiopolitičnimi organizaci- jami. Zelja gasilcev je tudi. da obnovimo ali zgradimo nov dom gasilcev, ki bi lahko služil sploš- nim namenom in potrebam KS Ptujska gora. Oh tem se gasilci zahvaljujejo vsemu občinstvu za vsestransko pomoč in sodelovanje. Za G D Ptujska gora Franc Predikaka Slavnostna tribuna, Franc Predikaka čita kroniko, v ospredju ustanovni člani društva, od leve: Matevž Medved, Leopold Predikaka, Ivan Erbus in Kari Topolovec. Foto: Stojan Kerbler Praznovanje dneva borca v Prvencih v nedeljo, 1. julija 1984, je Prosvetno društvo Prvenci-Strelci pri- redilo proslavo ob dnevu borca v Prvencih. Proslava je bila za celotno krajevno skupnost Markovci. Vse svečanosti so se odvijale pred spomenikom padlih kurirjev, ki stoji pred prosvetnim domom v neposredni bližini mesta, kjer je bil 4. marca 1945 spopad in so tam padh štirje mladi kurirji. Pred spomenikom so se razporedili člani borčevske organizacije, predstavniki DPO, gasilci in številni občani. Proslavo je odprlneumomi predsednik prosvetnega društva Prvenci-Strelci Franc Toplak, pozdravil navzoče, predvsem pa borce in jim čestital k prazniku. Predsednik KO ZZB NOV Markovci Franc Prelog je pozdravil v imenu borčevske organizacije in predal besedo slavnostnemu govorniku, Gvidu Cepinu, kije govoril o zgodovinskem pomenu dneva Dorca, o borbi za svobodo in energično opozoril na razne napake v današnjem času in pozval vse na složno in skupno delo. Predstavnik DPO Franc Visenjak je čestital vsem borcem za rijihov Eraznik in obljubil, da bodo mlajši delali po vzoru borcev za svobodo, »elegacija DPO je položila venec pred spomenik padlim kurirjem. Kulturni program so pripravili prizadevni domači pionirji in mla- dinci. Nastopala sta tudi pevski zbor iz Markovec in godba pod vodstvom Janeza Bezjaka. Program je bil skrbno izbran in so ga navzoči toplo pozdravili. Po slavnostnem delu so člani KO ZZB NO Vostali še dalj časa v prisrčnem razgovoru z organizatorji in kraji. Phvaliti moramo Prosvetno društvo Prvenci-Strelci z aktivnim predsednikom Francem Toplakom, ki so letos že devetič organizirali proslavo dneva borca v Prvencih. Povedali so, da bodo prihodnje leto na dan borca posebno slovesno proslavili deseto obletnico odkritja spo- menika padlim kurirjem. Za njihovo delo se jim moramo zahvaliti in pohvaliti njihovo aktivnost. G. C. Dan borca v KS Hajdina Po sprejetem programu dela, ki ga je sprejelo Krajevno združenje bor- cev NOV Hajdina na redni letni programski skupščini, smo letos Dan borca v naše KS še posebej slavnostno proslavili. Letos namreč poteka 40 let odkar se je partizanska enota TV-8 S spopadla z okupatorjem na Rodnem vrhu v Halozah. V tem spropadu je padel tudi komandir te enote Stane Petrovič, po katerem nosita ime pionirski odred 0§ Hajdina in Kulturno prosvetno društvo Hajdina. Pohod m proslava v počastitev 4. julija sta bila izvedena s sodelova- niem Krajevnega združenja borcev NOV Hajdina in Krajevnega združenja borcev NOV Dolena. Program je bil naslednji: Ob 9. uri — zbor vseh udeležencev iz KS Hajdina. Sledila je določitev delegacije za položitev venca na spominsko ploščo padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega nasilja v OŠ Hajdina. Skupen odhod udeležencev s kolesi v smeri: Draženci—Sele—Dolena. Ob 10. uri — prihod pred sedež KS v Doleni, kjer so nas pričakali udeleženci pohoda iz KS Dolena. Ob 11. uri — skupen odhod udeležencev v smeri naselja Zg. Pristava, prehod prek mosta reke Dravinje do bivšega kovača Verdenika in nato po gozdni poti na hrib do naselja Rodni vrh. Ustavili smo se na mestu, kjer se je enota TV-8 S prvič spopadla. Ob 12. uri — ogled ostankov bunkerja, čemur je sledU oris spopada enote TV-8 S s sovra&iikom in kratek pregled delovanja te enote. Ob tem sta pripovedovala neposredna udeleženca boja. Nato je sledil kratek oddih. Okrepčali smo se pri domačinih DragoSičkih. Ob 13. uri — vrnitev po isti poti nazaj v Zg. Pristavo, kjer smo se usta- vili pri spomeniku NOB, kjer so vklesana imena padlih, med njimi tudi komandirja enote TV-8 S Staneta Petroviča iz Hajdine. Ob 14. uri — kulturni program pred spomenikom padlih borcev v Zg. Pristavi s sledečim sporecfom: slavnostni govor, položitev vencev, nastop folklorne folklorne skupine in osnovnočolcev. Po končanem programu je bil piknik, ki ga je pripravilo Krajevno združenje borcev NOV Dolena. Ta dan nam je bilo tudi vreme naklonjeno, kar je prav gotovo pripomoglo k temu, da je bilo število pohodnikov dokaj veliko. Čeprav smo bili blatni in utrujeni, se je ta dan med haloSkimi griči razlegala partizanska pesem. Povedati pa je treba, da so se pohoda zraven borcev udeležili tucli mladi, kar kaže, da se Krajevna združenja borcev NOV uspešno povezujejo z mladimi in nanje prenašajo tradicije NOB. Evgenija Pulko Zamenjava osebnih izkaznic i v Slovenski Bistrici Pri oddelku za notranje zadeve skupščine občine Slovenska Bis- trica ugotavljajo, da je doslej za- menjalo od skupno okoli 22 tisoč občanov, starih nad 18 let, stare za nove osebne izkaznice komaj dobra polovica. Toje tudi vzrok, da opravičeno pričakujejo, še posebno v jesenskih mesecih, precejšnje težave pri zagotavlja- nju nemotenega izdajanja novih osebnih izkaznic. Prepričani pa so. da bodo dobro organizirani tudi pričakovani »naval« uspešno rešili v korist občanov. Viktor Horvat SLOVENSKA BISTRICA Poletna številka informacij Komisija za informiranje in politično propagando pri občinskem sindikalnem svetu Slovenska Bistrica je pred dnevi izdala letošnjo tretjo številko glasila INFORMACIJE. Njen osnovni namen je seznaniti člane osnovnih organizacij sindikata in tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij občine Slovenska Bistrica in drugih dejavnikov na področju sindikata, o uresničevanju aktivnosti in planov v osnovnih organizacijah, občinskem svetu ZS in tudi njegovih komisij in odborov. Poletna številka Informacije je izšla v 150 izvodih. Posebno pozornost posveča aktivnostim zadnjih sej in zaključko predsedstva in sveta ZS Slovenska Bistrica, problematiki socialnega varstva zaposlenih, nadaljnji usmeritvi delovne organiz^acije Opekarna Pragersko, za tem ko se je izločila iz OZD Stavbar Maribor, usmeritvam nosilcev planiranja v bistriški občini, vlogi sindikata pri investicijski politiki in obhkovanju cen. Posebno mesto je namenjeno v glasilu tudi prikazu dosedanjih aktivnosti sindikatov bistriške občine v okviru aktivnosti prijateljskih slovenskih in hrvatskih občin ter zadnjim dosežkom športnikov delovnih organizacij in rekreaiivcev. Viktor Horvat POLJČANE Pobratenje med krajevnimi skupnostmi Prebivalci krajevne skupnosti Poljčane se uspešno vključujejo v aktivnosti med pobratenima občinama Svetozarevo in Slovenska Bis- trica. Že v lanskem letu je delegacija KS Poljčane ob prazniku krajevnih skupnosti Stalač in Staiač grad, v občini Svetozarevo, SR Srbija, pod- pisala listino o pobratenju med temi krajevnimi skupnostmi. Pred ne- davnim pa le ob prazniku krajevne skupnosti Poljčane prispela v ta kraj delegacija Krajevnih skupnosti Stalač in Stalač grad, kjer so potrdifi podpis listine o pobratenju ter se dogovorili za nadaljnje aktivnosti sodelovanja. Te bodo usmerjene predvsem na gospodarsKo, kulturno in športno relcreativno področje, predvsem z izmenjavami gospodarstve- nikov pri iskanju skupnih razvojnih poti, kulturnih skupin z namenom predstavitve kulturnega življenja v pobratenih krajevnih skupnostih ter športnikov. , , ,. , Pobratenje med temi krajevnimi skupnostmi ima globlje korenine, saj seje bratstvo in prijateljstvo med njimi kovalo že v času NOB, ko je bilo večje število prebivalcev sedanje KS Poljčane izgnanih prav v kraje sedaj uradno pobratenih krajevnih skupnosti v SR Srbiji. Mnogi se tako po več letih in desetletjih zopet srečujejo in obujajo spomine na težke, vendar prijateljske čase. To pa je tudi dobra podlaga za razvijanje prijateljskih odnosov tudi med mlajšimi rodovi. Viktor Horvat Zbor delovnih ljudi in občanov v Cirkulanah Nesporno je dejstvo, da je mesto pobud in predlogov prav na zborih občanov. Sleherni občan in delovni človek lahko neposredno ali posredno vpliva in tudi odloča o pomembnih zadevah, ki .so osebnega, predvsem pa skupnega pomena občanov. Živahna razprava na zboru v Cirkulanah je potrdilo, da krajanom ni vseeno, kako se bo v prihodnje družbenoekonomsko razvijala krajevna skupnost. Zanimivo je tudi to, da je v letnih in srednjeročnih načrtih razvoja KS Cirkulane vse to že zapisano, kar so razpravljalci na zboru obravna- vali. Zato je spodbudno, da so torej načrti usklajeni z interesi občanov. Navedel bom le nekaj pomembnejših kritičnih pripomb iz razprave na zboru. Večjo skrb in pozornost bomo morali posvetiti vzdrževanju in posodobitvi cest in mostov, vodovod, javna telefonska govorilnica, regulacija potokov, mrliška vežica, kulturna dvorana itd. . . . Vse je neobhodno in nujno potrebno. Kakšne pa so finančne zmogljivosti v Halozah, vsi zelo dobro vemo. Eno pa Haložani le imamo — dobro voljo! Vzgled vaškega odbora v Gradiščah pri Cirkulanah za akcijo in odlo- čitve pri posodobitvi krajevne ceste, dokazuje in ohrabruje našo samoupravno socialistično zavest, ki pelje k napredku in hitrejšemu razvoju KS Cirkulane. Posnemajmo jih še drugi vaški odbori v KS Cirkulane. j. Korenjak Milki Kaf olovi v spomin spoštovana tovarišica. draga Milka! Tako sem te nazvala takrat pred veliko leti, ko smo v Markovcih praznovali tvojo šestdesetletnico. Naj te še zdajle tako pozdravim, poslednjič. Saj veš, kaj je v teh besedah: spoštovanje velikega človeka in privrženost tovarišu. Zato ne zameri, če mi glas drhti in beseda slabo teče. Ko so se sojenice leta 1889 na- gnile nad zibko učenikovega dekletca v Čepovanu — kaj so ti urekle v usodo? Predvsem po- nosno, kleno naravo, bistrega prodornega duha in tiste prave človeške dobrote ter humanosti, ki svoja dobra dela rajši zavija v raševino kot pa v svileni prt. Zaznamovale so te s patriotiz- mom, ki te je odlikoval vse od lokavških in čepovanskih časov, preko prve-svetovne vojne in ita- lijanske okupacije. Ko so te zaradi delovanja proti tedanjemu fašis- tičnemu režimu leta 1926 odpus- tili iz službe, si jim povedala svoj' politični motto: ljubila sem in bom vedno ljubila svoj slovenski narod! In potem ti je bil v usodo zapi- san tvoj Cirilč, življenjski sopot- nik in tovariš v poklicu. Pa Toni, Nada in Marko. Življenje vas je nato zaneslo na zeleno Štajersko, kjer si morala razočarana spoz- nati, da kraljeva Jugoslavija ni izpolnila tvojih narodnostnih, so- cialnih upov in pričakovanj. In prišlo je leto 1941 in trnova pot vse tvoje družine v Paračin, kjer si med izgnanci delovala za našo zmago in le na skrivaj trepetala za svoje tri v hosti. Leta 1945 sem kot učiteljica začetnica našla mater in očeta Kafolova na delovnem mestu v Markovcih pri Ptuju. Z ljubeznijo in spoštovanjem se spominjam teh časov! Bila si »spiritus agens« našega mladega kolektiva. V tvoji kuhinji, ki je bila naše skupno zatočišče, si nam nudila dragoce- no pedagoško pomoč in življenj- j ske napotke. Zgrinjali smo se okoli tebe čuteč tvoje sposobnosti in človeško zrelost. In potem za- sanjam o večerih, tistih čudovitih, ko si obujala spomine. Tako smo te spoznali: po tvojih sugestivnih besedah smo si nasli- kali tvojo ljubljeno Primorsko, čase njenega sužensjtva, začutiH smo ponos in trmo izgnanke, ki noče hlapčevati. Zavedli smo se razočaranja Slovenke in intelek- tualke v predaprilski Jugoslaviji. In končno: bila si zgled učiteljice, aktivistke in družbeno-politične delavke v naši novi, v krvi in sol- zah rojeni domovini. Od šole si se poslovila kot pedagoški svetnik, ko ti je bilo enainsedemdeset let in si opravila dvainštirideset služ- benih let. Tov. Kafolova. živo mi vstajaš v spominu. Ce bi še bila — vem, bi na svoj šegav način zamahnila z roko in me v pojoči primorščini zavrnila: »Ma — beži. beži. ne stoj hovort . . .« Jaz pa vem. da s te- "boj odplavlja morje velik kos ce- line; bili smo posestvo tvojega po.sestva. zato ne sprašujem, komu zvoni. Bila si Človek, do konca skro- men — a pokončen. Takole si nam rekla v slovo: Ko več ne ho me. mi ne prinaša/te na grob teh dragih šopkov rož in krizaniem in nagljenov rdečih, in ne debelih sveč gorečih; to zame ni! To le je za ljudi, ki bodo mimo šli. Tja položite en sam nagljev cvet in vejico roženkravta in rožmarina. Prižgite drobno lučko v znak spomina name. In če moj duh ho res — kot pravijo — lebdel nekje v vesolju. bom vedela, da to je zame. Danijela Feguševa TEDNIK i"'ii1984 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7 Pet let folklorne skupine KUD „Janko Živko" Poljčane l.elos praznuje folklorna sku- pina kulturno umetniškega druš- tva >>Janko Živko« iz Poljčan. [Tiajhen jubilej po letih, vendar velik po doseženih uspehih. Mi- neva pet let odkar so v okviru KUD »Janko Živko« skleniU Iculturno življenje obogatiti z ustanovitvijo folklorne skupine. Ne samo za krajevno skupnost Poljčane. za celotno občino Slo- venska Bistrica je bila ta odločitev pomemben prispevek pri obuja- nju in ohranjanju folklornih vrednot predvsem na območju Dravinjske doline pa tudi širšega območja štajerske. Folklorna skupina je bila ustanovljena na predlog Branka F^uchsa. ki je še danes umetniški vodja skupine in folklorne sekcije v tem kraju. Tako kot pri ustanavljanju po- dobnih skupin v drugih okoljih so se tudi v Poljčanah srečevali z začetnimi težavami, med katerimi so bile pomanjkanje kadra in iz- bira glasbenikov. Primanjkovalo pa je tudi originalnega pisnega gradiva o folklornem življenju domačega okolja, katerega je skupina iz Poljčan želela pred- staviti. Potrebno je bilo kar pet let trdega dela in iskanj, da so uspeli najti pravo usmeritev. Vodja skupine je zbral na terenu po- trebna gradiva za pripravo prvega spleta plesov. Med njimi zavzema najvidnejše mesto ples »Slovo neveste od matere« in Poroka v Dravinjskih goricah. Med najza- nimivejšimi folklornimi plesi Dravinjske dohne so doslej razis- kani še Kurji tajš. Štajerska mazurka in Hopsrl polka. Danes ima skupina v sestavi svojih predstavitev številne stare izvirne pesmi, plese. igre. šege in navade. Skupini pa daje poseben pečat instrumentalni sestav ljud- skih godcev in oevcev iz okolice Poljčan. Z didaktično harmoniko vodi ta sestav Srečko Zorko. Le malo je folklornih skupin v SR Sloveniji, ki bi se lahko v tako kratkem času pohvalile s tako pomembnimi dosežki v iskanju domačih kulturnih vrednot, kot prav folklorna skupina Janko Živko iz Poljčan. V obdobju svo- jega delovanja je imela že več ce- lovečernih nastopov v različnih krajih SR Slovenije in tudi v ne- katerih občinah SR Hrvatske. Njihovi uspehi so med drugim zabeležili tudi v programu aktiv- nosti med prijateljskimi sloven- skimi in hrvatskimi občinami. Nastopili so že v Zrečah, na Rogli. v Podčetrtku. Slovenski Bistrici, na Štatenbergu. v Rog. Slatini in na vseh občinskih revijah fol- klornih skupin bistriške občine. Svojo občino pa so z uspehom predstavili tudi že na treh revijah v organizaciji področnega združe- nja folklornih skupin podravsko- pomurske regije. Izvedli so jih že v Ptuju. Lenartu. Ormožu. Lenda- vi. M. Soboti. G. Radgoni in Slov. Bistrici. Torej v krajih prijatelj- skih občin, kamor vključujejo tudi nastope v nekaterih mari- borskih občinah. Posebno ponosni so člani fol- klorneskupine KUD JankoŽivko na uspehe, dosežene na nastopih v Koprivničkem Ivanjcu lani, ko jim je dr. Ivan Ivančan priznal visoko stopnjo izvirnosti plesov. V letu 1982 je skupina zastopala občino Slovenska; Bistrica na »Berbi grozdja« v Pregradi, kjer je prav tako doživela velik uspeh. Letos pa so se .predstavili še v občini Cakovec. Iz teh nastopov so člani fol- klorne skupine iz Poljčan spoznali veliko vrednoto ljudske folklore, ki jim je med drugim pomagala tudi pri vzpostavljanju novih pri- jateljstev slovenskih in hrvaških občin. Dosedanji uspehi so tudi pomembna spodbuda mladih iz folklorne skupine, da bodo v pri- hodnje posvetili še več pozornosti zbiranju narodnega blaga, kate- rega bodo v prihodnje z velikim veseljem prenašali v življenje. Delo ni lahko, vendar ob spoz- nanju, daje prav to trdna pot k še tesnejšim prijateljskim stiskom med ljudmi in narodnostmi, jim ni težko, pa čeprav je potrebno za to žrtvovati veliko prostega časa, nemalokrat pa tudi lastnih finan- čnih sredstev. Plesalci, pevci in godci folklor- ne skupine KUD »Janko Živko« Poljčane so prepričani, da njihovo delo ne bo zamrlo in da bo še bodočim rodovom z enako mero zagnanosti, prenašalo sporočila svojih prednikov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Nastopi folklorne skupine iz Poljčan pred množico gledalcev niso več redkost, zadovoljni so tako nastopajoči kot gledalci. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v sklopu sanacije žittiice ptujske- ga gradu je bila v jeseni 1982 izko- pana drenaža ob delu južne stene (v dolžini okoli 25 m od JZ vogala) v širini napušča (ok. 2 m) in globine 9 m. Kasneje jo je bilo potrebno stopničasto razširiti proti jugu še za približno štiri metre in v tem delu, ki ga arheološka izkopavanja pro- fesorja Josipa Korošca v letih 1946/47 niso z.ajela, so prišle na dan najdbe iz različnih obdobij. Novejši posegi na tem delu turnirskega prostora, kot so npr.: vkop strelovoda (jarek širok 40 cm, ki je potekal ob robu napušča), betonski podporniki za streho, ki je ščitila najdbe izkopane 1946/47 in prezentirane ,,in situ" ter cevovod za odtok deževnice zbrane iz te strehe, so močno po- škodovali teren, tako da zaključenih celot, ki vsaj delno ne bi bile preko- pane, ni bilo odkritih (morda gre v enem primeru za del groba brez izrazitih pridatkov in trikrat za ognjišče). Današnja fotografija nam prikazuje JZ del izkopa s cevovodom in za njim betonski podpornik zaščitne strehe, ki je poškodoval antični zid, znan iz prejšnjih načrtov izkopavanj, in ga zrušil po pobočju (neobdelan kamen, nekaj opeke in dve gladki marmorni plo- šči)- Brane Lamut Izkop za drenažo ob delu južne stene žitnice na ptujskem gradu, 1982 MODINCI'84 Od 2. do 6. julija 1984 je bil v Modincih na Gradiščanskem 16. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij, ki je bil posvečen obrav- navanju države in družbe v dobi dualizma. Letos je bil simpozij zopet v Modincih (MogersdorO, kjer so se leta 1969 na pobudo takratnega svetnika za kulturo v deželni vladi dr. Freda Sinowtza prvič srečali poUtiki, zgodovinarji in kulturni delavci treh držav in sicer Avstrije, Jugoslavije in Madžarske. Pozneje se je sodelovanje razširilo na pet dežel: Gradiščansko in Štajersko, Slovenijo in Hrvaško ter Madžarsko. Tako poteka ta tradicionalni simpozij vsako leto drugje. Z referati sodeluje vseh pet dežel. Letos sta Slovenijo zastopala France Klopčič iz Ljubljane in dr. Bruno Hartman iz Maribora. France Klopčič je govoril o družbenopoUtičnih prizadevanjih za Zedinjeno Slovenijo v dobi dualizma (1867—1918), dr. Bruno Hartman pa je govoril o čitalnicah kot o jedru slovenskega kulturnega razvoja. Oba referata sta bila dobro sprejeta. Simpozij pa ni namenjen le znanstvenemu proučevanju določene teme, ampak tudi spoznavanju ljudi petih sodelujočih dežel in spoznavanju kraj^ in ljudi dežele, v kateri simpozij poteka. Tako so prireditelji pripravili poldnevni izlet v Grossvvarasdorf — Veliki Borištof, kjer živijo gradiščanski Hrvati in ker smo si ogledali razstavo ,,450 let Hrvatov na Gradiščanskem" ter se pogovarjali z gradiščanskimi Hrvati in Madžari. Pogovor je bil zanimiv in nadvse živahen. Prireditelji pa so poskrbeli tudi za kulturni večer, na katerem so sodelovali folklorni ansambel iz KOszega na Madžarskem, kvartet iz Steinberga, ki je zastopal Gradiščansko, trio iz Pischeldorfa — Štajerska, trio ,.Slovenske ljudske pesmi in glasbila" iz Ljubljane (Matija in Mira Trlep ter Bogdana Hermanova) ter mešani pevski zbor kulturno umetniškega društva ,,Matko Brajša Rašan" iz Pule. Kuhurnega večera so se udeležili tudi domačini, Modinčani, ki so zelo gostoljubno in prijazno sprejeli udeležence letošnjega simpozija. Naj omenim še to, da se je otvoritve simpozija udeležil tudi predsednik republike Avstrije dr. Rudolf Kirchschlager ter predstavniki družbeno političnega življenja vseh petih dežel. Iz Slovenije sta prišla predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj ter rektor mariborske univerze dr. Dane Melavc. Ptihodnje leto bo simpozij v Kčszegu na Madžarskem, leta 1986 pa v Sloveniji. Nada Jurkovič, Zgodovinski arhiv Ptuj PROSVETNO DRUŠTVO LESKOVEC Malo denarja in mnogo dobre volje! Znano je, da prosvetna društva nikoli nimajo dovolj denarja za svoje delo, zato pa imajo člani veliko dobre volje in vztrajnosti s čimer nadomestijo pomanjkanje denarja. Tudi leskovško prosvetno društvo ni izjema. Le 30 članov imajo, mladih in starih, je povedal predsednik društva Janko Kozel. ,,Ne samo da ni denarja, tudi ustreznih prostorov še nimamo. Včasih vadimo v prostorih gasilskega doma — sedaj se dogovarjamo za ureditev lastnega prostora v domu, — včasih pa v osnovni šoli. Težko je, ker so nekateri člani društva oddaljeni od Leskovca deset in več kilometrov, pa vendar redno hodijo na vaje. Naša aktivnost je bolj živahna v zimskih mesecih, ko na kmetiji ni toliko dela, vendar se tudi ob drugih letnih časih večkrat sestanemo in vadimo. Aktivno deluje naša dramska sekcija, ki ji precej pomaga mentor Peter Malec. Imamo tudi ženski pevski zbor, ki ga vodi Ida Potočnik in moški pevsk' zbor, ki ga vodi Srečko Zavec." Prosvetno društvo ima dobre vezi z Zvezo kulturnih organizacij občine Ptuj. Pravijo, da bi brez finančne pomoči in nasvetov te organizacije težko zmogli. Precej pa pomagajo tudi učitelji osnovne šole Leskovec, ki so pravzaprav gibalo življenja na vasi. Člani društva tudi sami precej prispevajo s prostovoljnim delom — posebej, ko je treba izdelati kostume za dramsko sekcijo, tipkati besedila za nastope in tako dalje. Vse delo opravijo brez tarnanja, veseli so, da lahko krajanom ob raznih priložnostih ponudijo kanček kulture po napornem delovniku, za kar so prejeli tudi bronasti znak Osvobodilne fronte. Brez dvoma so si priznanje zaslužili, saj si prizadevajo tudi za ohranjanje ljudskega izročila. Pred kratkim so pripravili srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki je lepo uspelo, večkrat pa pripravijo tudi veselico in na ta način zaslužijo denar za svojo dejavnost. Sedaj poskušajo zbrati pričevanja in dokumente o delu društva, ki je bilo ustanovljeno pred- 54 leti, vendar je pisnih dokazov o delu društva bore malo. Zato bodo o delu društva povprašali starejše krajane in izdelali kroniko, ki bo osnova za praznovanje visokega jubileja. N. Dobljekar JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (160) Slovenski delegatski jezik Dolgo sem odlašal, danes, ko sem'v Delu (11. 5. t. 1) prebral izjavo Jezi- kovnega razsodišča, pa sem se odločil tudi jaz kritično oceniti uporabo slo- venskega jezika v federaciji in njenih organih. Tako kot mene moti večino slo- vanskega življa. da naši predstavniki na vseh ravneh v organih federacije (Skupščina, zbori, ZIS, in dr.) v večini primerov uporabljajo srbohrvaški jezik. Razumem, da v medsebojnem osebnem stiku naši delegati, člani ZlS-a in drugih institucij uporabljajo jezik svojega .sogovornika, ker ta pač v celoti ne razume našega. — Vendar; kadar nastopajo javno pred Skupščino SFRJ zbori republik in v drugih ustanovah, vključno z ZK Jugoslavije, bi pa morali uporabljati slovenski jezik. Kakor drugi naši narodi in na- rodnosti smo se tudi mi Slovenci borili v enotah NOV. bojevali za enako- pravnost vseh narodov in narodnosti, .zato zahtevamo tudi od naših pred- stavnikov, kadar nastopajo javno, da uporabljajo izključno slovenski jezik (in enako naj bi ravnali tudi drugi na- rodi in narodnosti: Makedonci. .Al- banci. Madžari itd.). Mar se na.ši delegati, pa naj bo to kdor koli (Zvone Dragan. Stane De- lane. Anton Vratuša in vsi drugi), sra- mujejo uporabe svojega matemega jezika? in sramujejo tudi svojega na- roda, svojih občanov Slovencev, ki morajo zato ob TV sprejemnikih be- sedo svojih delegatov razbirati le iz podnapisov. Menim, da ta moja opomba zasluži ne le javno objavo, ampak tudi javni cxigovor. in sicer ne le jezikovnega razsodišča, ampak tudi vsakega posa- meznika, ki tako omalovažuje svoj in naš slovenskijezik. Kp imamo simu- ltano prevajanje za tiste, ki katerega jezika naših narodov ali narodnosti ne razumejo, zakaj se tega ne poslužujejo ljudje, ki bi vendar morali uporabljali slovenski jezik. Ali ni bilo odrešujoče poslušati zaprisego na.šega Bojana Križaja na olimpijadi v Sarajevu v slovenskem jeziku, pa intervjuje Franka in še koga« F. Pl. udeleženec NOB in član ZB. V vsem Vam. dajemo prav. Res je sicer, da praksa ni tako črna in da mnogi delegati na sejah Skupščine SFRJ govorijo slovensko, res pa je tudi. da v večini primerov uporabljajo srbohrvaščino. Z neuporabljanjem slovenskega (ali po statutu njemu enakega) jezika v večjezičnih politič- nih skupnostih ter v okoliščinah, kijih navajate, z dejanjem preklicujemo tisto, s čimer se z besedami hvalimo: enakopravnost tvorbenih sestavin naše politične skupnosti. Zaradi ne- gativnega odziva, ki ga ima kritizirano govorno vedenje, pri vseh narodn(os- tn)o normalnih ljudeh, se objektivno krepijo sredobežne sile naše skupnosti, dolžnost in interes nas vseh paje ravno sredotežnost različnega, vendar ena- kopravnega. Kdor torej naši skupnosti res dobro hoče. ne sme počenjati stvari, ki tej skupnosti škodijo, S tem se hkrati pokopava načelo jezikovne enako- pravnosti tudi — in zlasti — v zadevah državnosti. Jezikovno razsodišče zato poziva delegate in druge uradne predstavnike naše republike, da to prakso korenito spremenijo. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE. Re- publiška konferenca SZDL Slovenije. LJubljana. Komenskega 7, -MITJA M€RSOL- 21. nadaljevanje Bralci časopisov v Londonu so bih resnično najbolj obveščeni o poteku dogodkov v krimski vojni. Za^bralce v drugih štirih državah, ki so bile vpletene v vojno, pa tega ne bi mogli trditi. Za Francijo je s Krima poročal dopisnik Alfred Kanouy, vendar je smel pošiljati le uradna poročila, ki jih je objavljal pariški Le Moniteur, glasilo francoske vlade. Karkoli je bilo potem v zvezi s krimsko vojno obja- vljeno v francoskem tisku, je temeljilo na teh poročilih. Podobno je bilo tudi z ruskim tiskom. Ruski časopisi v St. Petersburgu so imeli le to pred- nost, da so novico o kakšni akciji lahko objavili prej kot, denimo, francoski ali angleški tisk. Med Krimom in St. Petrsburgom je potekala namreč neposredna telegrafska linija. Za prenos poročil iz Balaklave do Londona pa so potrebovali deset do štirinajst dni. Telegrafska linija iz Londona je namreč segala le do Dunaja, vse drugo pa je bilo odvisno od kurirskih poti. Te so potekale po kopnem in po Donavi. Šele sredi krimske Vojne so potegnili telegraf od Dunaja do Bukarešte in potem do Varne v Bolgariji. Od ondod so Angleži potegnili več kot 600 km dolg telegrafski kabel do Sevastopola in Balaklave. (Spotoma so nanj priključili še Istanbul.) S tem se je pot prenosa novic močno skrajšala. Z bojišča do Londona je poročilo potem potovalo le še 24 ur — v najboljšem primeru, kajti prednost si je pri vseh telegrafskih Unijah lastila vojska. Na vrsti so kontinentalni novinarji Ce je bila Krimska vojna domena angleških oziroma Timesovih dopisni- kov, potem vsekakor lahko rečemo, da je bila petnajst let kasneje francos- ko-pruska vojna v rokah francoskih novinarjev. Vojna, ki se je začela 19. julija 1870 in končala 10. maja 1871, je povzročila konec francoskega ce- sarstva in nastanek nemškega imperija. V njeni vihri je nastala tudi pariška komuna. O tej vojni so novinarji poročali dosledneje in natančneje kot o katerikoli drugi vojni dotlej. Novinarji iz vrste držav so spremljali potek bojev in poročali za svoje časopise. Agenciji Havas in Wolff sta dobivali uradne informacije od svojih vlad (francoske in pruske), ki so bile seveda enostransko obarvane. Izmenjave novic med agencijama pa seveda ni bilo, saj sta si bili državi v vojni. Pač pa sta obe agenciji izmenjavali poročila z Reuterjem — in potem v povratni informaciji vključevali njegova poročila v svoja. Francoska vlada je najprej odredila, da noben francoski novinar ne sme spremljati francoskih sil na bojišču. Bismarck, ki je bil prepričan, da je pruska vojska dobro pripravljena na vojno in bi mu navzočnost dopisnikov lahko samo koristila, je seveda na široko vabil novinarje na fronto. Prav zato je morala tudi Francija spremeniti svoje prvotno stališče. Francoski dopisniki so dobili dovoljenje za vstop na bojišče, še vedno pa se niso smeli priključevati francoski vojski pri njenih premikih. Vlada je ustanovila tudi uradni tiskovni urad pri ministrstvu za notranje zadeve, toda za ta urad s polakiranimi poročili se časopisi na splošno niso kaj prida zmenili. Največ svojih novinarjev (26) na bojišču je imel francoski dnevnik Le Ganlois, ki je bil ustanovljen šele pred nedavnim v Parizu. Dva francoska novinarja — Emila Cardona (od časopisa Ganlois) in Henrija Chabrillata (časopis Le Figaro) — so Prusi med bitko pri Wčrthu ujeli, gre za prve vojne ujetnike med novinarji.). Na bojišču pa so bili še novinarji drugih francoskih časopisov: Le Siecle, Le Temps, Opinion Nationale. Pruska vlada, ki je bila, kot rečeno, bolj naklonjena novinarjem, (pruskim, pa tudi tistim iz nevtralnih držav), je na svoji strani bojišča ,,gostila" novinarje Frankfurter Zeitunga in Kčlnische Zeitunga. Ta dva osrednja nemška dnevnika sta si prav med to vojno utrdila svoj ugled. Imela sta tudi več dopisnikov v drugih evropskih prestolnicah. Frank- furter Zeitung je imel svojega dopisnika ves čas vojne celo v Parizu (le da ta novinar ni mogel od tam poslati niti enega poročila). Na fronto je poslal svoje dopisnike tudi uradni list pruske vlade Staats Zeitung; ti dopisniki so imeli določene prednosti, prvi so dobivali najboljša poročila, ki so jih lahko tudi prvi pošiljali naprej. novinar na konju Dokaj močno skupino novinarjev na bojišču je imel tudi avstrijski tisk. Dunajski Neue Freie Presse, na primer, je poslal na fronto svojega dopisnika Arnolda Wellmerja. Dopisnike je tja poslala tudi torin- ska La Stampa, španski Diario de Barcelona je poslal poročat Nila Maria Fabra, ustanovitelja španske poročevalsJče agencije Fabra. Najbolje obveščeni so bili seveda novinarji iz nevtralnih držav, saj so imeli nosove in peresa v obeh taborih hkrati. To velja zlasti za britanski in ameriški tisk. Londonski Times je na bojno črto spet poslal svojega novinarja Russella, ki je bil tedaj že star devetinštirideset let. Spremljal je pruske sile. Za to vojno se je bolje opremil kot za krimsko: s seboj je ime tri konjska sedla, dva tovorna konja, kurirja, voz za prtljago itd. Russell, ki se je imel za ,,doyena" dopisnikov na bojišču, je imel poleg tega še nekaj pomočnikov, med njimi tudi upokojenega polkovnika (ki je potem padel pri Sedanu). Čeprav je Russell poslal Timesu nekaj odličnih poročil z bojišča, se je zdel sam sebi preveč pomemben — ena pogostih napak pri novinarjih — tako da se je sčasoma začel bolj ukvarjati z opisovanjem svojih početij in so ga mlajši dopisniki kmalu začeli dohitevati (kasneje pa so ga tudi prekosili) s svojimi poročili. Russella so si zaradi tega sposodili satiriki v njegovi domovini in ga karikiraU kot junaka, ki se zavihti na konja in odpeketa po cesti, z vseh strani pa se mu priklanjajo vojskovodje. Dobre dopisnike na bojišču sta poleg Timesa imela londonska dnevnika Dailv News in Pall Mali Gazette, ki sta tesno sodelovala tudi z newyorškim časopisom New York Tribune. Junak teh časopisov je bil mlad britanski reporter Holt Whyte, ki je spremljal Pruse v bitki pri Sedanu in bil navzoč, ko se je cesar Napoleon 111, osebno predal pruskemu kralju Viljemu in Bismarcku. Nadaljevanje prihodnjič 8 - NAŠI DOPISNIKI 19. julij 1984 TEDMIR KLUB MLADIH ETNOLOŠKIH RAZISKOVALCEV JE KONČAL Z DELOM V PTUJSKI OBČINI 7. 7. je v brigadirskem naselju v Domavi za en dan prenehalo ži- vahno vrvenje mladih iz različnih krajev Jugoslavije. Končana je bila 1. izmena ZMDA Slovenske gorice '84. Tudi štirje učenci srednje družboslovne šole Duša- na Kvedra Ptuj so se poslovili od brigadirjev, zvezkov s številnimi terenskimi zapiski, ki so jih zapi- sah v času svojega raziskovalnega dela, od prijetne učilnice za teh- \iični pouk, ki jim je dajala zavetje vsako popldne 17 dni. od modre »katrce«, ki jih je pridno vozila po strmih haloških bregovih in mehkih ptujskopoljskih cestah. Poslovili so se od mentorja, drug od drugega, polni vtisov o briga- dirskem življenju, o etnološkem terenskem delu, o ljudeh v ptujski občini.. . Ves čas svojega bivanja v Dornavi so pisali dnevnike, ob koncu terenske prakse pa povz- etek oz. delovna poročila. Že v prvih dneh so se razdelili v dve skupini: Tatjana in Darja ter Su- zana in Srečko. Tatjana Intihar iz Kungote, ki je končala 3. a, je takole doživela svojo 1. etnološko terensko pra- kso: »V četrtek, 21. junija se nam je začela delovna praksa v Dornavi. Sem smo prišli povsem prostovo- ljno, ker nas je zanimalo delo, saj nam je mentor rekel, da bo po- dobno, kot smo že delali v šoli. Takrat smo delali anketo o živ- ljenju v določenem kraju, kije bil skoraj pri vseh domači kraj. To- krat pa seje naša anketa vezala le na obrtnike. Raziskovali smo razne obrti (kolarsko, mlinarsko, kovaško, šiviljsko, krojaško, čev- ljarsko itd.) Najprej smo povpra- šali, kje je kakšen obrtnik, nato pa smo se napotili k njemu. Nekaj obrtnikov pa je imel mentor že napisanih. Ljudi smo povprašali o njihovem delu — obrtniškem (kje, kaj, kako ... so delali?), o življe- nju (kako so živeli...?). Petek je bil naš veliki dan, saj smo se podali v nekaj — za nas čisto novega. Naredili smo prvi korak na pot, ki se nam sedaj končuje. Malo nas je bilo strah, ker nismo vedeli, kako bo. No, pri tem nam je pomagal naš »očka« Bibi. Ko smo prišli k našemu prvemu informatorju, je Bibi po- vedal, kdo smo in po kaj smo pri.šli. Ker je Simon pasel, smo hodili kar zraven njega, poleg krav in si zapisovali vse, kar nam j. povedal. Eibi gaje spraševal, mi pa smo pisali. Simon je namreč pokrivač slamnatih streh, ki pa poleg tega plete tudi košare. Ko je napasel krave, smo sedli pred hišo, kjer nam je pokazal orodje, ki ga uporablja pri svojem delu. okaza pa nam je tudi, kako ^e prekriva streha. Ura se je hitro bližala drugi, in morali smo se X)sloviti od njega, ker nas je ča- calo kosilo. Kosili smo v Dornavi IX)leg brigadirjev, kjer tudi živimo \ času našega tabora. Lahko bi torej rekla, da sem hkrati stopila na dve novi poti. Prva je tabor mladih raziskovalcev, druga pa ži.ijenje v brigadi, saj še nikoh nisem bila v brigadi. Pozabila sem povedati to, da nas je v tem taboru pet, naš mentor »očlca Bibi«, s pravim imenom Ralf Čeplak, kustos etnolog, ki dela v Pokra- iskem muzeju na Ptujskem adu in štirje srednješolci. Ta :wr je v okviru »Kluba mladih iziskovalcev«, ki je vključen v MDA Slovenske gorice '84. fako smo spoznali tudi mnogo mladih iz vse Jugoslavije ter bri- gadirsko življenje. V petek po- poldne .smo urejali zapiske, ki smo jih zbrali na terenu. Dela je bilo "recej. saj nam je Simon veliko jvedal. tako da smo delali vse do .ečerje. Po večerji pa smo sedli na stopnice pred staro šolo. kjer ži- "»in se pogovarjali. . soboto smo se napotili k na- ^•mu drugemu obr*"'ku. Sedli •o v travo pred h: se začeli -ugovirjati. Bilje krojač. Z ženo. ki je oglušda, živita sama v lepo urejeni hiši v »grapi«, tako da smo morali do hiše peš. Mož nas je bil zelo vesel in hitro smo se zapletli v razgovor. Njegova žena nas je postregla s hrano in pijačo. Po- kazal nam je tudi hišo. Dalj ko smo se pogovarjali, vedno več novega in zanimivega smo slišali. Franc je bil naročen na razne modne revije pa še sedaj je naro- čen na » Modni list«. Te revije in še razne druge knjige ter krojno mapo s kroji nam je tudi pokazal. Franc ve zelo veliko o šivanju, kar smo se tudi sami prepričali. Pri njem je bilo zelo lepo. vendar pa smo morali iti, ker smo biU že pozni. Po kosilu smo malo poči- vah, nato pa smo se spet zatopili v naše zapiske, tako kot vse druge dni. V nedeljo smo se odločili, da bomo šli popoldne na izlet. Odpeljali smo se v Mursko So- boto, kjer smo si ogledali Pokra- jinski muzej, v katerem so zbrani predmeti iz Prekmurja. Najbolj zanimiv je bii prostor s kmečko hišo. Ta muzej je manjši od ptuj- skega. Okolica gradnje zelo lepa, saj ima velik, lepo urejen park, kjer smo se malo sprehodili. V Dornavo smo se vrnili pred ve- čerjo. Ponedeljek je bil spet deloven. Tokrat smo se razdelili v dve skupini, po dva in dva in od tega dneva dalje smo delali v parih. V petek in soboto smo bili skupaj le zato. da smo se vklopili v delo, od ponedeljka dalje pa smo morali biti že bolj samostojni. V skupini sem skupaj z Darjo, Suza in Srečko pa tvorita svojo skupino. Bibi. ki nam je doslej pomagal, je stopil v senco, tako da sva morali z Darjo res začeti sami. Res pa je. da nama je včasih pomagal tudi Bibi. Šli smo v Cirkulane k čevljarju. Ko smo prišli k hiši, smo morali, tako kol vedno, človeka najprej, seznaniti s tem, kaj je namen na- šega obiska. Martin nas je bil vesel, vsedli smo se na teraso pred hišo in začeli z našo anketo. Družbo nam je delala še njihova psica. Pokazal nam je tudi svojo orodje, kar gaje še ostalo, ker so ga otroci veliko že odnesli. Martin je imel veliko dela. tako da smo morali z anketo bolj pohiteti. Pri njem smo še pomaiicali. ker pa nam je ostalo še nekaj časa, smo poiskali še enega obrtnika. Ta je bil krojač. Iz pogovora z njim smo spoznali, da je bil v Cirkulanah čevljar bolj cenjen kot pa krojač, pa tudi po socialnem statusu je bil na višjem mestu. Ko smo se vra- čali v Dornavo, smo se pogovar- jali, kako je bilo pri enih in kako pri drugih. V torek smo šli na Pobrežje, kjer sva z Darjo obiskali mlinarja. Tudi ta je bil na paši. Rekel nama je, da nima časa, zato sva izkoris- tili kar tisti čas, ko je pasel. Bilje precej zgovoren. Zvedeli sva tudi, da so v tem mlinu ponarejali ne- koč denar in da je ta mlin sprva mlel barvo. Hiša, v kateri so sta- novali, je zelo velika, tako da sva lako že po tem sklepali, da so bili bogati. Mlin pa ne stoji več. Ko sva ga povprašali, sva sedli na kamen pred hi.šo in čakali Bibija. Prišla sta Srečko in Suza, ki sta bila tudi pri mlinarju. Nato smo se odpeljali na kosilo. Po kosilu smo bili zelo izmučeni, tako da smo urejali stvari vse do večerje. Po večerji pa smo odšli skupaj z bri- gadirji v dvorano krajevne skup- nosti, kjer so vrteli glasbo. V sredo smo šH v Podlehnik oz.v Sedlašek. Obiskali smo obrtnika — kolarja, ki izdeluje »žvegle«. To je instrument, podoben flavti. Izidor tudi sam igra, vendar ne na žveglo, ampak na harmoniko. Včasih je hodil igrat na poroke. Rekel je, da še danes rad igra skoraj vsakdan. Zato je vzel v roke harmoniko in nam zaigral. Seve- da pa nam je povedal tudi o svo- jem delu. Povedal nam je, da največkrat igra skupaj s prijate- ljem Maksom, zato smo se vsi skupaj odpeljali k njemu, da sta nam zaigrala, Izidor na harmoni- ko. Maks pa na žveglo, nato pa še na klarinet. Bilo ju je lepo poslu- šati, vendar pa, tako kot vedno,^ smo se morali držati ure kosila. Zato smo se poslovili. Četrtek je bil dan, ko smo ostah v Dornavi. Iskali smo obrtnike kar v tem kraju. Nameravali smo ob- iskati kovače. Vendar pa ni bilo nikogar doma, ker so bili v službi. Zato smo šli urejat naše zapiske, ki so nam ostali še od prejšnjega dne. Dan je bil deževen in vsi smo bili bolj slabe volje, tako da smo že težko čakali, da bo večer, da bi šli spat. V petek smo šli v Žetale. S sabo smo vzeli še brigadirja Gorana. Suza in Srečko sta šla h kovaču, mi pa k mizarju. Najblj zanimive so bile diplome in spričevala Le- opoldovega očeta, ki nam jih je pokazal, ker je bil tudi njegov oče mizar. Potem smo šli gledat še staro kovačijo. Tam nam je kovač pokazal tudi orodje in zakuril peč. v kateri je žaril železo. Naredili smo še nekaj posnetkov, nato pa smo se vrnili v Dornavo. Zvečer je bil v dvorani krajevne skupnosti brigadirski večer, kjer sta se po- bratili dve brigadi: ORB 16. Ba- nijska udarna brigada z Dvora ria Uni in ORB Srečko Kosovel iz Sežane. Bilo je zelo veselo. Sobota je bila zadnji delovni dan v tem tednu. Po zajtrku smo odšli v Cirkovce. Suza in Srečko sta odšla h kovaču, midva z Bibi- jem pa k mizarju. Darja je ostala v Dornavi, ker je bila bolna. Ko sva prišla do obrtnika, sva takoj videla, da ima zelo veliko žago. Naju pa je bolj zanimala nekdanja žaga, zato sva odšla k njegovi mami. da nama je ta povedala o delu svojega moža. Cas je tekel in ura nas je preganjala tako kot vedno, zato smo se z gospo zme- nih, da jo obiščemo popoldne še enkrat. Nato smo odšli na kosilo, po kosilu pa nazaj v Cirkovce. Ko smo z gospo končali pogovor, smo obiskali še enega človeka, kije bil pri njih pomočnik, potem pa smo šli nazaj v Dornavo, saj se je že bližal čas večerje. V nedeljo sem bila doma, saj so me že vsi zelo pogrešali. S pone- deljkom se je začel naš novi de- lovni teden, kije bil obenem tudi zadnji, saj se naša praksa zaključi v soboto, 7. 7. Ta dan smo šli v Stoperce. Z nami je bila še novi- narka, ki dela v Mariboru, pri časopisu »Večer«. Suza, Srečko in Mirjam so odšli k sodarju, Darja, Bibi in jaz pa h kolarju. Do hiše smo prišli po brvi čez potok. Po- tem smo sedli v senco pod jablano ter začeli z našim pogovorom. Zvedeli smo, da je ta družina ži- vela zelo slabo, bili so zelo revni. V stari hiši živita še njegova mama in teta. Hiša je zelo stara in slabo opremljena. Potem smo šli k so- darju, kjer so bili ostali trije. Ogledali smo si delavnico, nato pa smo sedli v gostilno, kjer smo se pogovorih z Mirjam. Potem smo odšli na kosilo, po kosilu pa smo urejali zapiske. Po večerji smo kartali v naselju v klubski sobi, nato pa odšli spat. V torek smo odšli v Hajdoše, kjer je bil nekoč mlin. Srečko in Suza pa sta šla v Kungoto, kjer so imeli mlin na veter. Povedala nam je. kako so živeli, kaj so delali. . . Zanimivo je bilo njeno pripove- dovanje o coprnicah, ki so strašile okrog po okoliških vaseh ter pri- povedovanje o ciganih, ki so živeli v šotorih na vaški gmajni. Potem smo odšli na kosilo, po kosilu pa smo v razredu urejali podatke, ki smo jih zbrali na terenu. V sredo smo bili zadnji dan na terenu. Šli smo v Trnovsko vas k mlinarju in v Vitomarce k šivilji. Tudi ta dan, čeprav je bil zadnji na terenu, smo morali gledati na uro da nismo zamudili kosila. V četrtek nismo bili več na te- renu, pač pa smo šli v Ptuj v Na- rodni dom in v temnici razvijali slike, ki smo jih naredili v času delovne prakse. Slike smo delali vse do kosila, seveda pa nam ni uspelo narediti vseh slik. Popol- dne smo urejali zapiske, ki so nam ostali še od prejšnjega dne. Danes je petek, še en dan pa bomo kon- čali z našim delom. Ravnokar pi- šem poročilo o poteku delovne prakse. Ostane nam še urejanje vseh zapiskov, da bomo napisali publikacijo, v kateri bo zajeto naše delo, ki smo ga opravili v teh 17-ih dneh. Danes je že šlo nekaj brigadirjev domov, ostali pa gre- do v soboto zjutraj. Delali smo še vso soboto, oz. tako dolgo, da bomo končali z delom. S to prakso smo dobili nove iz- kušnje, lahko bi celo rekla, da smo dobili prve izkušnje o delu z ljudmi. Delo mi je bilo všeč, upam. da mi bo ta praksa poma- gala tudi v nadaljnjem življenju. Mogoče bom sedaj lažje navezo- vala stike z ljudmi. Spoznala sem ptujsko občino, ne sicer vso, pač pa jo sedaj poznam dosti bolje kot sem jo poznala doslej. Poleg tega, da sem spoznala svojo občino, sem spoznala tudi mnoge ljudi iz različnih krajev občine. Spozna- vanje ljudi pa se ne zaključi z mejo občine, v kateri smo bili, temveč se odpira daleč naprej, po vsej Ju- goslaviji, saj sem v tem času, lahko rečem, bila tudi v brigadi. Res, da nisem delala na trasi kot ostali brigadirji, imeli smo svoje delo. Kljub temu pa smo bili del bri- gade, saj smo se spoprijateljili in navezali stike z mnogimi mladimi iz vse Jugoslavije. Ti dnevi mi bodo ostali v traj- nem spominu in želim si, da bi se prihodnje leto ali pa katero drugo udeležila podobnih akcij.« Suzana Stijakovič z Brega pri Ptuju, kije končala 2. c pa nam je takole opisala svojo prvo etno- loško terensko prakso: »Sredi polletja smo imeli ses- tanek zgodovinsko-etnološkega krožka, ki zelo aktivno deluje na šoli. V krožku je 10 članov, ki hodijo redno h krožku. Sestanek ^mo imeli v družboslovni zbornici sredi tretje šolske ure, zato je pri- šlo veliko učencev. Tov. Mezna- ričeva nam je sporočila, da nas pride obiskat kustos etnolog Ralf Ceplak. Kustos je prišel s 15-mi- nutno zamudo, ki smo jo bili kar veseli. Dejal nam je, da je organiziral terensko prakso, na kateri bomo raziskovali razkroj tradicionalne obrti v ptujski občini. Vse se je torej začelo v družboslovni zbornici, ko nas je vprašal, kdo se bo prijavil. Bila sem za. Tako sem prispela v Dornavo. na raziskovalno-etno- loški tabor. Teden dni pred koncem pouka so nam sporočili, da bo tabor od 21. 6.-7. 7. V tabor smo se pri- javili štirje člani zgodovinskega krožka. Srečko in Tatjana sta bila učenca 3. letnika družboslovno- jezikovne smeri, Daija in jaz pa učenki drugega letnika. V četrtek 21. 6. smo se dobili na ptujskem gradu, od koder nas je " kustos odpeljal v brigadirsko na- selje v Dornavo. V Dornavi je potekala ZMDA Slovenske gorice '84. V brigadirskem naselju je mladina iz vse Jugoslavije: Beog- rada, Skopja, Mostarja, Dvora na Uni, Sloven.ske Bistrice, Seža- ne... V brigadirskem naselju so štiri brigade: Bratstvo in enotnost aluminijašev. šestnajsta udarna Banijska brigada. Srečko Kosovel iz Sežane, in Boža Stanienkovič iz Beograda. V naselje smo prispeli dopol- dne, tako da smo si Dornavo lahkS do dobra ogledali. Povedali so nam. da bomo spali v spalnici z brigado Srečka Kosovela. Ob 2. uri smo prišli na kosilo, kjer so nas brigadirji spoznali. Po kosilu nas je mentor seznanil s programom dela. Razdelil nam je zvezke in vprašalnike. Prvi dan je bil nepo- zaben, ker je utrip brigadirskega življenja prehajal na nas. V petek zgodaj zjutraj ob 5. uri je brigada vstala. Po urniku imajo dviganje zastave, umivanje, telo- vadbo in zajtrk. Člani etnološkega tabora smo ostali v posteljah dlje, ker imamo drugačno naravo dela. Ob 8. uri je prišel mentor s »katrco« in odpeljali smo se v Hlaponce k Simonu Visenjaku. Naš prvi obrtnik je bil slamokro- vec. Mentor nas je začel vpeljevati v pogovor, saj smo bili ves čas tiho. Spraševali smo na podlagi vpra- šalnika, ki nam gaje razdelil. Na koncu smo se tako sprostili, da nam je Simon provizorično po- kazal kako se pokrivajo slamnate strehe. Bilo je zelo prijetno, ker ni bil zaprt tip človeka. V soboto smo se odpjeljali v Lasigovce k Francu Žuranu. Žu- ran ie krojač, ki dela še danes moška oblačila. Bilje zelo prijeten možakar, saj nas je sprejel odprtih rok, njegova žena je pripravila malico, ki smo je bili zelo veseli. Po malici smo ju še spraševali do 14. ure. Ta dan smo bili že bolj sproščeni kakor prvi dan pri Vi- senjaku. Pokazal nam je vrsto zanimivih stvari od prve številke Modnega lista iz leta 1951, sta- rinske kroje ... Mentor nas je fo- tografiral v vseh pozah. Po kosilu, ki je bilo čudovito, smo šh urejat podatke, ki smo jih zbrali dopol- dne. V nedeljo smo se dogovorili da pojdemo v Pokrajinski muzej v Mursko Soboto. Pred kosilom sta se vrnili Tatjana in Darja, ki sta bih doma. V muzej smo prispeli okrog 13.30 ure. V njem imajo dokaj skromno etnološko zbirko, ki nas je še najbolj zanimala. V rnuzeju mi je bila všeč kmečka hišica, kjer so imeli prostore in opremo tako urejeno kot so v re- snici. V ponedeljek smo se razdelili v dve skupini, da bi zbrali čim več podatkov od različnih obrtnikov. S Srečkom so naju odpeljali k Rudolfu Vidoviču v Cirkulane, Mentor, Daija in Tatjana pa so se odpeljali k drugemu obrtniku, tudi v Cirkulanah. Vidoviča sva najprej morala poiskati. Našla sva ga pri sekanju drv. Predstavila sva se mu in ga prosila, da nama odgovori na najina vprašanja. Povabil naju je v hišo, kjer so pravkar pospravljali z mize. Ru- dolf Vidovič je bil »šoštar«, oz. čevljar. Povedal nama je vse o iz- delovanju čevljev, in o življenju čevljarjev. Zadovoljna z odgovori sva se hotela zahvaliti in posloviti, vendar naju je gospodinja pogos- tila še z" gibanico in domačim vi- nom. Sita in odžejana sva se odpravila v dolino, kjer sva pois- kala modro »katrco« in razisko- valce v njej. Pri kosilu smo morali x)slušati opazke glavnega ku- laija, da delamo vsak dan večje zamude. ObljubiU smo mu, da bomo skušali prihajati pravočas- no. V torek smo se zbudili zelo po- zno, saj smo zamudili zajtrk ob 7. uri. Obljubo smo torej prelomili. Ekonom in glavni kuhar sta se jezila na nas. Pojedli smo kar so nam dali in potegnili rep med noge, da se izognemo težavam. Ko je prišel mentor smo se odpeljali v Pobrežje h Korošče- vim. To so bih veliki posestniki saj so imeli žago, mlin in gostilno. Družina ni bila zgovorna, zato nisva izvedela veliko. MHn z žago sodali vnajgm. Po pogovoru sva si ga še ogledala in fotografirala notranje prostore. Odpravila sva se k Geču. ki je imel prav tako mlin. Darjo in Tatjano sva našla sedeti pred hišo, kjer sta že ses- tavljali dobljene podatke. Dan je bil vroč, zato smo komaj čakali, da nas mentor odpelje v naselje. V sredo nismo zamudili zajtrka. Dan se je začel brez prepirov s štabom. Zmenili smo se, da poj- deva s Srečkom v Podlehnik k Francu Laporščaku ki edini še izdeluje »trstenke«. Mentor z Darjo in Tatj ano pa je šel h kolaiju v Sedlašek. Obrtnika nisva našla doma. zato sva prosila njegovo ženo. da nama pove kaj o njiho- vem življenju. O izdelovanju trstenk nisva izvedela toliko, ko- nadaljevanje na 9. strani Srečko zapisuje dobljene podatke. Izidor in Maks sta nam zaigrala stare viže. Kovač je zažaril železo. Po dolgih pogovorih in sedenju se nam je prilegla sprostitev. TEDNIK -^^m^^^^ DELO DRUŠTEV - 9 POMEN RTC PRERAŠČA OBČINSKE OKVIRE TRIJE KRALJI NA POHORJU Na območju občine Slovenska Bistrica so številni kulturno zgo- dovinskimi spomeniki, najdbišča in drugi objekti., katerih vrednote pa do pred nekaj leti niso bile prikazane kot bi si to zaslužile. Med osnovnimi vzroki je bila premajhna aktivnost gospodar- stva bistriške občine na področju razvijanja turizma, kateremu bi takšni objekti in obeležja oboga- tila ponudbo. Izjema je spomin- s'.o obeležje posvečeno^ legen- darnemu Pohorskemu bataljonu fM^i Treh žebljih skupno s spo- minskim domom in muzejem na Osankarici. Oba pomnika obišče letno prek 20.000 ljudi iz SR Slo- venije, SR Hrvatske in iz drugih Jugoslovanskih republik, v zad- njem času pa tudi iz tujine. Z nedavno zgrajeno novo cesto je ta kraj tesneje povezan s turistično rekreacijskim centrom Trije kralji na Pohorju, kjer je v zadnjih letih zrasel sodobni objekt za spreje- manje tudi najzahtevnejših gos- tov. Največ zaslug za razvoj tega rekreacijsko turističnega centra občine Slovenska Bistrica ima prav gotovo delovna organizacija IMPOL iz Slovenske Bistrice, kije tudi nosilec razvoja tega centra, saj deluje v okviru TOZD druž- Ibena prehrana DO IMPOL. RTC Trije kralji je v prenov- ljeni podobi in popolnejši organizacijski obliki pričel delo- vati v letu 1982 in je namenjen tako zimskemu kot tudi letnemu turizmu, predvsem delovnim lju- dem -bistriške občine, saj so te za njegovo zgraditev vložile tudi del finančnih sredstev. Ob tem je pomemben tudi prispevek neka- terih organizacij izven občine, ki so si s svojim prispevkom zago- tovile določeno število ležišč. Ve- lik je prispevek občine Svetoza- revo iz SR Srbije, kije z bistriško občino že nekaj let pobratena, pri gradnji novih hotelskih zmoglji- vosti paje svetozarevska občina s svojimi sredstvi zagotovila zgra- ditev celotne depandanse. RTC Trije kralji razpolaga da- nes z 22 hektarji zemljišč in dve- ma smučarskima velečnicama z zmogljivostjo 1600 smučarjev na uro. Ze ti podatki kažejo, da je RTC usmerjen predvsem na zimski turizem, medtem ko mož- nosti za hitrejši razvoj letnega Š6 iščejo. V preurejenem domu je 160 ležišč odprtega tipa, restav- racijski prostori s 150 sedeži in samopostrežna restavracija v zmogljivosti 120 gostov na uro. V neposredni bližini je urejen par- kirni prostor za okoli 400 osebnih avtomobilov. K že omejenim bivalnim pros- torom.je potrebno dodati še 108 ležišč v depandansi Štuhčevega doma, kot imenujejo osrednji objekt RTC Trije kralji. Ta je po že ugotovljenih ocenah letošnjo zimskt) sezono ugodno zaključil, kar je velika spodbuda za priprave na novo sezono. V teh dneh pa se srečujejo s problematiko, kako v tem centru oživiti tudi poletni tu- rizem. Predvsem nameravajo le- tos urediti nekaj še nedokončanih cest, ki povezujejo RTC Trije kralji z drugimi turističnimi sre- dišči na Pohorju. Uspešno že odpravljajo problem oskrbe - s pitno vodo in telefonsko napelja- vo, ft Organizacije združenega dela. ki so v začetni fazi izgradnje RTC IX)kazale veliko mero pripravlje- nosti za sodelovanje pri reševanju težav, sedaj pa ko je objekt že uporaben, je to zanimanje upad- lo. Vendar so si vsi enotni, da bo v kratkem potrebno poiskati nove skupne poti za nadaljnji razvoj tega centra, ki že danes prerašča okvire občinskih meja. Še poseb- no številni .so gostje iz občin Ptuj, Šmarje pri Jelšah in iz Maribora. V počitniških dnevih pa je tudi veliko ljubiteljev smučanja iz občine Svetozarevo. Med glavnimi nalogami pri- hodnjega pa tudi sedanjega časa v razvoju RTC Trije kralji je skupno iskanje nadaljnjih razvojnih možnosti centra, da bi ta postal zanimivejši tudi v poletnih mese- cih. Kot prednostno postavljajo tudi nalogo nadaljnjega uresni- čevanja zazidalnega načrta »Trije kralji« in njegovo vključevanje v celovitej.šo turistično ponudbo ~ Pohorja. - Med prvimi poizkusi je tudi uvedba posebnih turističnih pa- ketov. Ti so šestdnevni in vklju- čujejo zdravniški pregled, poho- de, predvsem do Osankarice, partizanske bolnišnice Jesen in vasice Kot, vadbo na trimskih stezah in organizirano zabavo v samem domu in okolici. Takšen paket stane 5.200 do 6.780 dinar- jev, kar je odvisno od" velikosti skupine in vrste koriščenja sobe. V poletnih mesecih stane polni pe- nzion od 750 do 980 dinarjev, polpenzion pa je za 200 dinarjev nižji. Vse te ugodnosti nudijo na nadmorski višini 1200 metrov, kjer center tudi stoji. Besedilo in posnetek Viktor Horvat Podoba depandanse doma pri Treh kraljih, ko se je zima že poslavljala. GASILSKO DRUŠTVO LESKOVEC Dobili so nov avto Leskovški gasilci so ob krajevnem praziiiku predali namenu novo gasilsko vozilo, ki ga nujno potrebujejo za intervencije ob požarih in plazovih. Denar za novo vozilo so zbrali krajani, nekaj denarja so pri«lužili. gasilci sami z organizacijo prireditev. V gasilskem društvu je ^8 članov, od ] tega 30 aktivnih, imajo pa tudi dve pionirski desetini. j Leskovški gasilci imajo precej dela. Ne saiijo da gasijo požare, VH sušnih mesecih vozijo pitno vodo na hribovske kmetije. ,,Lani smo vsak dan vozili vodo iz Vidma, Turnišč in Cirkulan," je povedal predsednik gasilskega društva Ivan Medved. ,,Za prevoz vode imamo na voljo cisterno, ki smo jo kupili 1982. leta. Tudi ostale opreme je dovolj, le cevi za gašenje nam primanjkuje." Gasilci imajo v Leskovcu svoje prostore. Kupili so jih 1964. leta, denar pa dobili tako, da so v Ptuju organizirali veUko tombolo. Zgradbo so s prostovoljnim delom primerno uredili za svoje potrebe, sedaj pa bodo s prostovolnim delom postavili še garažo za novi avto. Gasilski dom seveda ne uporabljajo le gasilci. V njem so razne kulturne prireditve, sestanki, predavanja in tako dalje. Zelo dobro sodelujejo z ostalimi gasilskimi društvi, centra Videm, pobrateni pa so z gasilskim društvom Bednja, s katerim so tesno povezani. Žal jim je le, ker mnogokrat zaradi pomanjkanja vode ne morejo pogasiti požara, saj imajo na voljo le eno cisterno, ki pa je vedno polna vode in pripravljena za posredovanje. N. Do. Slovesna predaja ključev od novega vozila. Foto: S. Kosi . 'ililitjfililitibiii i,iiiiiji3^iijd kil i , Milliiri«! rt h Številne so priložnosti, ko prebivalci določenega kraja ocenjujejo prehojeno razvojno pot svojega življenskega okolja. Ob tem pa ni mogoče mimo spozna- nja, da so za to zaslužni tudi posamezniki, ki se jih ob takšnih dogodkih radi spomnijo. V kraje- vni skupnosti Zg. Polskava je med drugimi tudi Anton Ferk, njegove zasluge izhajajo tako iz časov NOB kot tudi obdobja povojne izgradnje, socialističnega samo- upravnega razvoja in preobrazbe družbenopohtičnega pa tudi kultu- rnega življenja. Letos so spomini še toliko lepši in bogatejši, saj je življenje Antona Ferka dopolnilo sedemdeseto leto. S skromno slovesnostjo so se tega jubileja spomnili tudi v domačem okolju. Anton Ferk se je rodil 15. junija 1914 v Cirkovcah na Dr. polju v kmečki družini. Komaj šest let mu je bilo, ko je izgubil očeta. Kot najstarejši sin je kmalu moral prevzemati tudi težja kmečka dela, saj sta skupno z materjo morala skrbeti še za tri mlajše brate. Leta 1920 so se preselili na Zg. Polska- vo, kjer je končal osnovno šolo in za tem še tedanjo meščansko šolo v Slovenski Bistrici. Po odsluženju vojaškega roka leta 1938 se je zaposlil pri Elektro Maribor kot inkasant. To delo in kasneje še delo kontrolorja je v or- ganizaciji opravljal do leta 1958, ko se je zaposlil kot vodja tokovnega oddelka pri DES Elektro v Slovenski Bistrici, kjer je bil leta 1967 upokojen. Skozi vse obdobje zaposlitve se je aktivno vključeval v številne dejavnosti ži- vljenjskega okolja. Posebno mes^o v njegovih prostih urah pa je imelo in še ima gasilstvo. Ze kot 17-letni mladenič se je leta 1931 vključil v gasilsko društ- vo Zg. Polskava in bil kmalu za tem izvoljen za njegovega tajnika. To nalogo je pri društvu opravljal do pričetka druge svetovne vojne. Ker se je pri delu v vlogi tajnika gasilskega društva srečeval in spopadal s takratnimi nemškutarji v Zg. Polskavi, je bil že junija 1941 aretiran in po desetih dnevih zasliševanj v mariborskih zaporih odpeljan v koncentracijsko tabori- šče Mauthausen, kjer je bil do ma- ja 1942, ko se mu je po srečnem naključju uspelo vrniti v domači kraj. Ponovno si je našel zaposli- tev kontrolorja pri Elektro Mari- bor. Kljub temu, da se je moral vsaki teden trikrat javljati na postaji gestapa, se je hitro povezal s pohorskimi partizani. Službo kontrolorja je spretno povezal in izkoristil za zbiranje pomembnih vojaških podatkov, saj je imel do- stop v nemške enote, kot kontrolor tokovodov. To je bil tudi vzrok, da se ni vključil neposredno v partizanske enote, ampak je delo- val kot obveščevalec in zbiralec pomembnih podatkov o sovražnih enotah. Postal je terenski kurir s partizanskim imenom Zmago. Po zaslugi zvez s tajništvom v kolektivu, kjer je bil zaposlen, je uspel priskrbeti partizanom tudi' večje število potrebnih listin, s ka- terimi so se partizani lahko, nemoteno gibali po nevarnih območjih. Leta 1943 je prejel od okrožnega komiteja iz Maribora legitimacijo obveščevalca in tako sporočal potrebne podatke ob- veščevalnemu centru na Pohorju. Poročal je o premikih nemških čet, imenih pomembnejših nemških oficirjev, številu in moči orožja sovražnika kot tudi o drugih podatkih, do katerih je uspeval priti kot kontrolor. Anton Ferk je bil tudi med pobudniki ustanovitve OF na Zg. Polskavi in postal njen prvi tajnik. Po osvoboditvi pa je bil še med ustanovitelji prostovoljnega gasil- skega društva in kasneje še lo /ske družine Zg. PoLskave. V delovni organizaciji Elektro je bil dolga le- ta predsednik sindikata. Pri gasil- skem društvu je prevzel nalogo poveljnika, pri lovcih pa mesto tajnika. Gasilstvo je bilo Antonu Ferku že od rane mladosti priraslo k sr- cu, zato je na tem področju v preteklih letih opravljal tudi več pomembnih funkcij. Tako v društvu, kot takratni okrajni gasil- ski zvezi Maribor, kjer je bil med drugim tudi sektorski poveljnik, in dolgoletni odbornik. Po ustanovit- vi občinske gasilske zveze Sloven- ska Bistrica pa je postal njen tajnik in kasneje tudi poveljnik, to nalogo je opravljal polnih 16 let. Se sedaj pa je namestnik predse- dnika OGZ Slovenska Bistrica. V letu 1972 je opravil izpit višjega gasilskega častnika. Osem let pa je bil tudi član nadzornega odbora v Republiški gasilski zvezi Slovenije. Pomemben prispevek pa je kot predsednik krajevne skupnosti Zg. Polskava dal tudi v razvoju kraje- vne samouprave. Za sodelovanje v NOB je bil odlikovan z medaljo zaslug za narod in kasneje še z redom dela s srebrnim vencem. Na področju gasilstva je prejel vsa možna repu- bliška priznanja, ponosen pa je tudi na zvezno gasilsko odlikova- nje I. stopnje. Za zasluge na področju razvija- nja aktivnosti v lovski družini pa je prejel odlikovanje z redom za lovske zasluge. To je samo nekaj pomembnejših priznanj in odličij, ki jih je Anton Ferk prejel za svoje dolgoletno ak- tivno delo. Ker se še vedno počuti dokaj zdravega in vitalnega, nje- govih aktivnosti kljub zavidljivim letom še ne bo konec. Seveda pa bo sedaj z velikim zadovoljstvom svoje bogate izkušnje, pridobljene skozi sedemdeset-letno življenje, prenašal na-mlajše rodove in tako dal še nadaljnji prispevek za uspešnejši razvoj svojega življenj- skega okolja. Viktor Horvat Anton Ferk Klub mladih etnoloških raziskovalcev je končal z delom v ptujski ohčini (Nadaljevanje z 8. strani) likor sva želela. Razočarana sva se napotila nazaj v Podlehnik. Na travniku, kjer sva našla lep koti- ček sva pojedla malico. Čez 15. minut je po hribu navzgor pripe- ljala modra katrca, ki nas je odpeljala v naselje. Po kosilu smo uredili podatke in jih pretipkah na kartončke. V četrtek smo ostali v Dornavi, kjer naj bi poiskali obrtnike in izbrskali njihove spomine na piano. Ni nam uspelo', saj smo vsi štirje vstali na levo nogo. Dan je bil obupen saj Bibija ni bilo, da bi uredil zadeve med nami. Zvečer smo se pomirili in se dogovorili, da se naslednji dan odpeljemo v Žetale. S Srečkom sva ostala sama, saj je Bibi šel s Tatjano in Goranom. Anketirala sva kova- čevo hčerko (Kores), ki nama je povedala veliko zanimivega. Zvedela sva o izdelavi kovaških izdelkov, od podkovanja dalje. Anica Kores živi sama, saj nima otrok, niti moža. Bila je zelo gos- toljubna, dala nama je kekse in pijačo. S Srečkom sva osupnila, saj je drobna ženica opravljala vsa težka dela. Naredila je lesen pod v hlevu. Ometala stene, polagala tapete . . . Ko sva odhajala je žena skoraj zajokala, tako sva seji pri- ljubila. Bilo mi je zelo težko, saj riima nikogar, ki bi jo obiskal. Čemerna sem se vrnila v naselje, ker sem videla njeno revščino in samoto. V soboto smo se odpeljali v Cirkovce kjer sva anketirala ko- vača. Bilje bolehen in sva dokaj hitro odšla, še prej pa sva si ogledala kovaško delavnico. V naselju smo šli na kosilo in se vrnili nazaj v vas. Tudi popoldne sva dobila kovača, ki paje bil iz- redno zgovoren. Zapisala sva ve- liko podatkov, nikakor pa ne vseh, ker jih je bilo preveč. V nedeljo smo urejali podatke od sobote, ki jih je bilo veliko. V ponedeljek smo imeli s sabo novinarko Večera, kije poslušala najin pogovor s sodarjem v Ses- tržah. Pri njem smo izvedeli veliko novega, saj prej nismo vedeli kako se delajo sodi in škafi. Po pogo- voru smo si ogledali še delavnico in vinsko klet. kjer je bila pred vojno delavnica. Po opravljenem delu smo se zbrali v gostilni, kjer smo se osvežili in odpeljali nazaj v Dornavo. V torek smo se peljali v Kun- goto odkoderje doma Tatjana. Pri njih smo se okrepčali s kavo in likerjem, da bi laže opravili delo. Njihovi sosedi so imeli pred 30. leti mlin na veter, ki so ga odpeljali na ptuj'ski grad. Zvedela sva, daje mlin mlel samo za domače po- trebe. Ker so na posestvu mlajši gospodarji, ne vedo več toliko o delu v mlinu. Pri njih sva bila kratek čas, nato sva se odpravila k šivilji Angeli Sprah. Bila je prav tako mlajša, zato je vedela pove- dati o delu po vojni. V sredo smo se odpeljali v Trnovsko vas, kjer sva s Srečkom prebila dopoldan. Ada Trančar, mUnarjeva žena namaje povedala veliko o mlinu, še več pa o zdra- vilnih rastlinah. Ko je prišel Bibi nam je postregla s pehtranovo potico in rabarinim kompotom. V četrtek smo se odpeljah v Ptuj razvijat filme, kjer imajo večji prostor kot v Dornavi. V 16-ih dneh smo spoznali to- liko prijateljev med brigadirji, da imena še zadnji dan zamenjuje- mo. Bilo mi je zelo všeč, saj je življenje med brigadirji izredno pestro. Spoznala sem tudi bližnje kraje po Dravskem in ptujskem polju, Halozah in Slovenskih go- ricah. V etnološkem taboru sem dobila vehko znanja o etnologiji, pa tudi lažje bom navezala stike z ljudmi.« Namen našega dela je bil, da učenci spoznajo etnološko znan- stveno raziskovalno delo, se pravi metodiko raziskovanja oz. različ- ne tehnike raziskovanja nepo- sredno — z lastno udeležbo. Hkrati je bil to pomemben preiz- kus v komuniciranju z informa- torji — v navezavi stikov in ne nazadnje v zbiranju podatkov o razvoju in razkroju tradicionalnih (predindustrijskih) obrti v občini Ptuj. Seveda so ob vsem tem spontano spoznavali kulturno dediščino ter lepoto krajev in odprtost ljudi v ptujski občini. Pred začetkom same akcije smo sestavili »vprašalnik za raziskavo obrti«, ki je bilo vodilo našemu delu. Prav tako smo okvirno do- ločili kraje raziskovanja. Včasih smo se podali v druge kraje, zaradi objektivnih okoliščin. Učenci so bili izbrani na podlagi kriterija kvalitetno izdelanih anket o kul- turnem razvoju v izbranem kraju, ki so jih izpolnjevali v toku šol- skega leta. Obiskali smo 21 obrtnikov, spoznali 10 obrti in bili v 17-ih krajih ptujske občine. Zahvaljujemo se Raziskovalni skupnosti občine Ptuj, vodstvu ZMDA Slovenske gorice '84 in Pokrajinskemu muzeju Ptuj,daso nam omogočili izvedbo prvega raziskovalnega tabora »kluba mladih etnoloških raziskovalcev« Dornava '84. Besedilo.in posnetki: Ralf Čeplak Vse večja aktivnost ŠDTurnišče-Ptuj Društvo je bilo ustanovljeno v letu 1983. Člani društva so krepko zavihali rokave in poprijeli za delo. Zanimanje za njihovo delovanje in aktivnost pa vedno bolj raste med krajani KS Turnišče, kakor tudi pri družbeno političnih' organizacijah in drugih društvih v občini Ptuj. Na svoji poUeUu konferenci so člani druStva z vodstvom uaotovili. da so v. prvem obdobju dokaj uspešno delovali. Seveda bi bili uspehi še večji, če bi poprjjeli za delo tudi tisti člani društva, ki so stali ob strani in pričakovali le koristi z| društvene strani. j V letošnjem letu so uspešno izvedli prvi del lige v malem nogometu, izvedli že j štiri turnirje v malem nogometu. Organizirali prve smučarske skoke v »zgodovini« KS Turnišče. udeležili so se srečanja v namiznem tenisu. Sodelovali so na tradi- cionalnem Ptujskem kurentovanju in prejeli četrto nagrado, seveda nagrada ni ostala v njihovih rokah, temveč sojo namenili za nakup M AMOGRAFA. S tem ,so hoteli prispevati svoj delež k nakupu in spodbuditi tudi ostale. Na zadnji seji društva je prišlo tudi do nekaterih kadrovskih sprememb v samem vodstvu. Seveda te spremembe ne bodo vplivale na delo društva, temveč bodo pripomogle k temu, da bo društvo kot celota še bolj aktivno. V drugi polovici le£a lela Drinravhaio številne akcije in prireditve. Omenil bi le največje, kot so: trimska akcija »Vsi na kolo za zdravo telo« in tek po ulicah KS. Potem turnir v malem nogometu, vesele športne igie in Se kaj. Kot vidimo .se člani društva trudijo na športnem in organizacijskem področju. Kajti vsa sredstva za nakup razne športne opreme so si zagotoviU le z lastnim delom in dosedaj niso bili deležni nikakršne podpore drugih organov. Mislim na. da je prav to športno društvo eno izmed najaktivnejših v tem letu na področju rekre- ativnega športa. ZB Gasilsko društvo Biš prireja preizkus gasilskih veščin in veliko vrtno zabavo Gasilsko društvo Biš je eno med zelo aktivnimi društvi v gasilskem centru Destrnik. saj skrbijo da imajo sodobna gasilsko tehnična sredstva ter primerne kadre v gasilskih vrstah. Vrsto let že prirejajo pred vsako večjo prireditvijo prikaz raznih gasilskih veščin. Tako so se gasilci iz Biša odločili, da organizirajo v soboto, 21,7, 1984 s pričetkom ob 17, uri tekmovanje v spretnosti vezanja reševalnih zank in vozlov. Drugi del tekmovanja pa bo šaljivega značaja. Povabili so tudi druga društva iz ptujske in lenarške občine, S temi aktivnostmi prispevajo k stalnem usposabljanju gasilskega članstva in k poglabljanju za sodelovanje in tovarištvo med društvi. Po tekmovanju bodo priredili veliko vrtno prireditev, na kateri bo skrbel za dobro razpoloženje ansambel»Fantje treh dolin« z novo pevko Romano, za humor pa bo poskrbela »Prleška Micika«. Med domačimi specialitetami bodo goste postregli z gibanicami in perut- ničkami na žaru. Pripravili pa so tudi bogat srečolov in žrebanje vstopnic. Fe. Al. Lovska družina »Boris Kidrič« VABI v soboto 21. julija ob 18. uri na lovsko veselico v lovskem domu v Zg. Haidini. Poskrbljeno bo za lovske specialitete in domačo kapljico. Igral bo ansambel POTRČ iz Maribora. 10 - OGLASI IN OBJAVE 19. julij 1984- TEDNIK TV spored TV LJUBLJANA PETEK, 20. JULIJA: 17.55—00.00 Teletekst RTV Ljubljana; 18.10 Poročila; 18.15 Ročk portret: Zlatko Pejakovič, oddaja TV Novi Sad; 18.45 Trnov grad, madžarska otroška nadalje- vanka; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija; 20.55 Ne prezrite; 21.10 Marlovve, angleška nanizanka; 20.00 TV dnevnik II; 22.15 Zardoz, ameriški film; SOBOTA, 21. julija: 15.45—00.50 Teletekst RTV Ljubljana; 16.00 Poročila; 16.05 Ciciban, dober dan. Čebelica leti z neba; 16.15 Zgodbe o Poluhcu: Kako so sodili siromaku; 16.55 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija TV Beograd; 17.05 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija; 17.55 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka; 18.45 Ameriško živalstvo, kanadska poljud. znanstvena serija; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Sadovi jeze, ameriški film; 22.05 Zrcalo tedna; 22.25 Ch. Gounod: Faust, opera; 00.45 Poročila. NEDELJA, 22. JULIJA 8.35—13.05 Teletekst RTV Ljubljana; 8.50 Poročila; 8.55 Pihalni orkester Jeseniških železarjev; 9.25 Ziv žav, otroška matineja; 10.10 Trnov grad, pono- vitev madžarske otroške nadalje- vanke; 10.40 M. Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka; 11.45 625, napoved tedenskega sporeda; 12.00 Ljudje in zemlja; 13.00 Poročila; 15.25—22.10 Teletekst RTV Ljubljana; 15.40 Mostovi; 16.10 Poročila; 16.15 Potovanje v skrajnost, ameriška poljudnoznan- stvena oddaja; 17.05 Pihalni orke- ster JLA: Srečanje v Dražgošah; 18.00 Nevidni bataljon, slovenski film; 19.15 Risanka: 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Gabrijel, nadaljevanka TV Zagreb; 21.05 Cas, ki živi: Rab; 21.35 Športni pregled; 22.05 Poročila. PONEDELJEK, 23. JULIJA: 17.50—22.20 TELETEKST RTV Ljubljana; 18.05 Poročila; 18.10 Zgodbe iz Nepričave, otro- ška serija TV Beograd; 18.40 Pet minut za rekreacijo; 18.45 Video šola — glasba za mlade; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 Ivo Brešan: Hudič na filozofski fakulteti — moraliteta v sedmih prizorih, posnetek predstave Mest- nega gledališča Ljubljana; 22.05 TV dnevnik II. TOREK, 24. JULIJA: 17.50—22.35 Teletekst RTV Ljubljana; 18.05 Poročila; 18.10 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Pol- uhec spoznal čarovnika; 18.30 Izročila; glasbena oddaja TV Sarajevo — 2. del; 19.00 Knjiga; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 A. Kalinin: Cigan, sovjetska nadaljevanka; 21.20 Aktualno; 22.20 TV dnevnik II. SREDA, 25. JULIJA: 18.10-22.20 Teletekst RTV Ljubljana; 18.25 Poročila; 18.30 Ciciban, dober dan: Ob ribniku; 18.45 Mozaik kratkega fihna: Luna, luna, luna, kanadski film, Duša pod jadrom, kanadski film Pričakovanje, madžarski film; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Sum, ameriški film; 21.35 Kulturne diagonale; 22.05 TV dnevnik II. 17.45—22.30 Teletekst RTV Ljubljana; 18.00 Poročila; 18.05 TrapoUo HH 33: Veliki lovec Hama Hama; 18.45 Želeli ste — poglejte poučno-zabavna oddaja; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 Tednik; 21.05 R. Castellani: Življenje Verdija, italijanska nadaljevanka; 22.15 TV dnevnik II. Iz turistične poslovalnice Integral Golfturist Ormož Poslovalnica dela od leta 1981. Njena osnovna dejavnost je organizacija izletov po domovini in v tujino. Doslej so jih organizirali že prek sto. Zanimiva pa je struktura: razen enega so bili vsi po domovini; organizatorji pa so sindikalne organizacije, druš- tva upokojencev, borci in drugi. Največje povpraševanje je za iz- lete po S oveniji, saj so ti izleti sorazmerno poceni. Najbolj ak- tualne smeri .so: Gorenjska, Ko- roška, Primorska in Dolenjska; v prejšnjih letih pa Beograd in po poteh Avnoja. V poslovanici prodajajo tudi zmogljivosti za letni oddih. Po evidenci, ki jo vodijo, opažajo, da prodaja teh aranžmajev pada. V treh letih je te koristilo okrog 80 družin. Pri prodaji letalskih vozovnic ne dosegajo zavidljivih rezulta- tov, doslej je te usluge koristilo le 126oseb. Nekatere organizacije še vedno naročujejo letalske vozov- nice direktno na JAT in Inex. s tem pa si samo povečujejo stroške. Na drugi strani pa narašča pro- daja železniških vozovnic. V poslovalnici po potrebi da- jejo tudi ostale turistične infor- macije. NG Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj OBVESTILO Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj obvešča upo- rabnike, ki so priključeni na skupno kotlovnico Ziherlova ploščad Ptuj in provizorij kotlovnice Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj. da strokovne službe pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj dostavljajo hišnim svetom potrebna gradiva oziroma predračune in poračune stroškov ogrevanja za posamezne kurilne sezone, ki so predhodno dogovorjeni in potrjeni na kurilnih odborih. Zato prosimo posamezne uporabnike, da se za pojasnila obračate na svoje predsednike hišnih svetov, ki so dolžni sklicati skupni sesta- nek, na katerih morajo sodelovati predstavniki kurilnih odborov. S strani strokovnih služb pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj pa bo podana dodatna obrazložitev, stroškov ogrevanja za kurilno sezono, v kolikor bo to potrebno. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj ocenjuje, da posamezni hišni sveti ne obravnavajo predračunov in poračunov stroškov ogrevanja ali pa se posamezni stanovalci ne udeležujejo sestankov hišnih svetov ali kurilnih odborov, kar je posledica neinfor- miranosti in nepotrebnega razburjanja posameznikov. Zato vas ponovno seznanjamo s predračunom in poračunom dejanskih stroškov, ki so nastali v času kurilne sezone od 1/10-1983 v posamezni kotlovnici KOTLOVNICA ZIHERLOVA PLOŠČAD PTUJ Pod % je delež posameznega stroška v celotnem obračunu. Ob primerjavi podatkov predračuna štev. 862/1-80-SV z dne 20/6-1983 in poračuna štev. 862/a-80-SV z dne 26/6-1984 za kotlovni- co Ziheriova ploščad Ptuj, ki je bil dostavljen vsem hišnim svetom, vidimo, daje za kurilno sezono 1983/84 bila planirana poraba mazuta 815 t v skupni vrednosti 14,589.707,89 din. Dejanska poraba po konča- ni kurilni .sezoni 1983/84 pa je 701 t ah za 14 % manjša od planirane. Finančno pa predstavlja na osnovi računov in dobavnic mazuta in električne energije 20,791.303,30 din ali 93% vseh nastahh stroškov ogrevanja. Stroški za delo kurjačev in stroški upravljanja za individual- ne potrebe predstavljajo v skupnem znesku 22,316.143,55 din — 7% vseh nastalih stroškov oziroma 1.524,840.70 din. Ti stroški ne prekora- čujejo predračunske vrednosti. Za »provizorij« Center srednjega usmerjenega izobraževanja smo že podali ustmeno obrazložitev na skupnem sestanku, ki je bil dne 12/7-1984 ob 20. uri v prostorih hišnega sveta Arbajterjeva 8 Ptuj. Ugotovitve so podobne kot na skupni kotlovnici Ziherlova ploščad in sicer: materialni stroški predstavljajo 94 % vseh stroškov in so za 46 % večji od planiranih. Fiksni stroški, kot so opravljeno delo in dogovorje- ni stroški upravljanja predstavljajo 6 % in so enaki planiranim. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj Bistro Julija že odprt Od ponedeljka dalje je v Prešernovi ulici v Ptuju odprt bistro JULIJA, ki s svojo vabljivo notranjostjo in prijazno lastnico Marijo Golub te dni že privablja veliko gostov. Prve ocene so zelo spodbudne in pričakovati je. da bo tako tudi ostalo. POPRAVEK V prejšnji številki Tednikaje bil pomotoma izpisan priimek Golub(Golob) in naziv lokala Bistro (Bife), zato se za napako vljudno opravičujemo. Bistro Julija s svojo vabljivo notranjostjo. Foto: S. Kosi DES Ptuj, 14. junija 1984: Jakob Kralj, Pristava 1; Franc Rižnar, Polenšak 41; Edi Poharič, Zadružni trg 8; Zvonko Crešnik, Borovci 23; Alojz Jaušovec, Cvethčna 20; Alojz Petrovič, Pacinja 20; Roman Dajnko, Do- brina 1; Branko Kolarič, Muzejski trg 1; Jože Ceh, Videm 67; Stanko Peteršič, Dornava 72; Leopold Rodošek, Janški vrh 10; Kamilo Kronvogel, Crmlja 7; Herman Govedič, Zadružni trg 10; Marjan Brenholc, Mezgovci 70; Franc Brumen, Zagorel 4; Franc Emer- šič, Dolane 24. TGA Kidričevo, 19. in 21. junija 1984: Franc Kump, Senčak 11; Ludvik Skerget, Lovrenc 37; Franc Bratu- šek, Sturmovec 28; Mladen Raca, Ob Dravi 3; Anton Volgemut, Zabjak 18; Franc Notesberg, Kajuhova 1; Janez Kurbos, Kaju- hova 1; Alojz Rozman, Kidričevo 9; Janez Bedenik, Nadole 13; Alojz Kovačec, Formin 4/a; Slavko Princi, Kidričevo 13; Dani- jel Jeza, Apače 28; Franc Angel, Bolečka vas 3; Viktor Bigec, Njiverce 14; Anica Raj, Kajuhova 3; Bojan Stanič, Mihovci 7/a; Zdravko Jernejšek, Kajuhova 1; Josip Kovačič, Kajuhova 7; Vlado Gregorec, Podgorci 28; Zvonko Mohorko, Kidričevo 13; Anton Jeza, Podlože 7; Štefka Zupane, Kajuhova 3; Branko Spolenak, Mejna cesta 2; Roman Jus, Njiver- ce 39/a; Stanko Zajšek, Hajdoše 105; Stanko Kline, Nova vas 81; Ivanka Zemljarič, Skorba 35; Ema Kiseljak, Gerečja vas 41; Franc Greif, Trniče 10; Mehmedalija Mujanovič, Kidričevo 8; Janko Kirič, Kidričevo 5; Jože Voglar, Skrblje 9/a; Josip Roganov, Ar- bajterjeva 2; Srečko Gojkovič, Mežanova 13; Danijel Colnarič, Apače 169; Jože Slodnjak, Dorna- va 82; Branko Mohorko, Apače 284. Ptujska gora, 26. junija 1984: Marjan Jus, Ptujska gora 2; Kristina Butolen, Stogovci 47; Tomislav Cuk, Stogovci 40; Anica Gajšt, Podlože 55; Ivan Zolar, Stogovci 5; Milan Pišek, Ptujska gora 24; Franc Planine, Doklece 6; Stanko Bedenik, Doklece 7; Pav- vla Lampret, Podlože 67; Dominik Polajžar, Doklece 26. Gorišnica, 28. junija 1984: Marta Golob, Tibolci 19; Viktor Polatnik, Gorišnica 147; Jože Valenko,« Tibolci 5; Janez Petek, Tibolci 16/a; Franc Kralj, Gorišni- ca 62/a; Dani Visenjak, Moškanjci 49/a; Slavko Znidarič, Tibolci 21; Ivan Kociper, Placarovci 3; Rajko Janžekovič, Tibolci 59; Saša Ilec, Potrčeva 28; Vlado Viher, Mezgovci 54; Alojz Cagran, Gorišnica 164; Vida Kovačec, Formin 4; Franc Kovačec, Formin 13; Stanko Kovačec, Formin 13; Rudi Tašner, Tibolci 24; Pavla Vinko, Gorišnica 111; Elizabeta Kolmančič, Gorišnica 49; Ida Ver- šič, Placarovci 21; Marija Muhič, Gorišnica 46; Janez Golob, Tibolci 19; Ivan Kelenc, Tibolci 44; Jože Lah, Zagojiči 8; Jože Stumberger, Gajevci 25/a; Milan Toplak, Gorišnica 8; Betka Praprotnik, Na obrežju 15; Mihaela Snepf, Vide Alič 8; Anica Cvitanič, Gorišnica 56; Marija Fric, Gorišnica 73; Milena Majerič, Moškanjci 23; Jurij Cvitanič, Markovci 33/a; Mira Zmazek, Gorišnica 129; Marija Belšak, Gorišnica 114; Marija Hutinski, Formin 5/a; Liza Roškar, Gorišnica 146; Štefanija Kovačec, Formin 16; Jožefa Sacer, Gajevci 51. Nujno klicani, AGIS-Ptuj, junij ■ 1984: Ljudmila Doki, Stojkova 4; Branko Pintarič, Dajnkova &; Franc Križnjak, Brezovec 22; Bojan Murko, Pobrežje 14; Ivan Lesjak, Nova vas 17; Martin Turnšek, Skorba 29; Edvard Skok, llčeva 1; Marjan Meglic, Spuhlje 65; Jože Zemljarič, Spuhlje 93/a; Milan Vodušek, Placarovci 18; ELKO Maribor in Ptuj, junij 1984: Ivan Marin, Volkmerjeva 11; Majda Kirbiš, Vareja 4; Anton Ivančič, Lancova vas 50/a; Branko Novak, Sp. Hajdina 80; Anton Klone Spuhlje 19; Ivan Horvat, Zabjak 41; Gumarna Ptuj — junij 1984: Franc Emeršič, V. Vrh 50; Zdenko Silak, Pohorje 2; Branko Zeleni k, Svetinci 41: Posamezniki, junij 1984: Marjana Kokol, Nova vas 17; Miran Duh, Kicar 136; Franc Pu- šnik, Kungota 27; Zvonko Hazen- mali, Mihovce 28; Franjo Golen- ko, Trstenjakova 9; Drago Golob, Moškanjci 66; Franc Simonič, Ga- bernik 3; Bojan Ljubeč, Hrvatski trg 2; Ivan Zakelšek, Kraigherjeva 23; Zdravko Premzl, Marjenta 80; Alojz Kajsersberger, Gerečja vas 19; Slavko Intihar, Kungota 32; Zlatko Strucl, Drav. vrh 2/d; Franc Pucko, Mali Brebrovnik 48; Lizika Prelog, Sobetinci 15; Alojz Fajt, Cesta Olge Meglic 14; Janez Holc, Lovrenc l(X)/b; Janez Bom- bek, Kidričevo 60; Marjan Turn- šek, Kicar 7/b; Milan Babosek, Grajena 34; Voja Veličkovič, Po- trčeva 48; Ivan Huzjak, Panonska 6; Miran Brunčič, c. Olge Meglic 13; Andrej Smiljan, Dolič 35; Franc Vrbančič, Prvenci 6/a; Boris Težak, Cufarjeva 19; Ivan Gavez, Prešernova 8; Albin Drevenšek, Linhartova 3; Anton Dolenc, Zg. Zablane 37; Davor Stanko, Pa- nonska 6; Danica Teskač, Krčevi- na 49; Ivan Lebar, Polenšak 29; Jože Pajenk, Prešernova 5; Marija Mohorič, Trnovska vas 33; Marko Jevšjak,. Kvedrova 3; Branko Er- žen, Slovenski trg 7; Franc Cafuta, Arbajterjeva; Vladimir Strucl, Kozminci 21; Nežka Hliš, Mestni vrh 35; Marija Zaler, Kraihgerjeva 25; Anica Hedl, Grajena 42; Zdenka Kolarič, Zg. Hajdina 158; Milan Lebar, Polenšak 29; Franc Pišek, Stari Log 31; Jože Mlakar, Zgečeva 8; Drago Unuk, Lackova 5; Ivo Ivezič, Pivkova 4; Anton Ratek, Vintarovci 8; Katica Kri- stovič. Nova vas 16/a; Anton Go- lenko, Dragonja vas 32; 'Drago Sedmak, Kvedrova 4; Marjana Bombek, Trubarjeva 7; Irena Si- rec, Prešernova 24; Ivan Lečnik, Muzejski trg 1; Anka Zebec, Gre- gorčičev drevored 4; Franc Jurgec, Potrčeva 2; Valentin Turnšek, Za- bovci 72/a; Janez Kozel, Perutni- na; Franc Herga, Dornava 139; Janez Zebec, Gregorčičev drev. 9; Milan Molnar, V. prekomorske 1; Stanko Kekec, Muršičeva 3; Zvon- ko Letonja, Orešje 4; Ivan Zgeč, Orešje 5; Milan Stermšek, Ciril- Metodov d. 9; Milan Vauda, Cu- farjeva 24; Borut Korbun, Volk- merjeva 7; Milan Kirbiš, Kungota 1; Jože Rubin, Prolet. brigad. 60; Janez Horvat, Cankarjeva 5; Božo Kante, Kokolova 9; Franjo Bez- jak, Arbajterjeva 3; Vinko Toš, Vitomarci 7; Milan Herga, Drste- Ija 29; Stanko Zagoršek, Bukovci 72; Miran Arnuš, Krčevina 152; Božo Knapič, Markovci 33/; Boris Zagoršek, Sp. Hajdina 80; Zdenko Kolar, Peršonova 27; Milan Vuko- vič. Središče 18; Danilo Vidovič, Selška 52. Gumarna, Ptuj, 3. julija 1984: Branko Berghaus, Dornavska 14; Erna Hvaleč, Arbajterjeva 7; Ma- rija Murko, Haloški vod 1; Stanko Petek, Moškanjci 61/c; Stanko Duh, Gregorčičev d. 7; Marija Furjan, Hrastovec 45; Milan Le- bar, Gorišnica 51; Karolina Valen- ko, Gorišnica 170; Franc Kram- berger, Placar 65; Alojz Pšajd, Grajena 38; Marija Pšajd, Drstelja 40; Franc Bratušek, Ljubstava 43) Ivan Kokot, Gorišnica 6; Ivan Bezjak, Prvenci 5/d; Polenšak, 3. julija 1984: Zlatko Hojnik, Bratislavci - 53; Branko Stebih, Lasigbvci l/a; Marjan Peteršič, Polenšak 6/a; Anton Lorenčič, Bratislavci 19; Alojz Janžekovič, Polenci 4; Franc Osterc, Hlaponci 41; Kristina Ste- bih, Polenšak 25; Stanko Petek, Hlaponci 48; Janez Kovačec, Slo- mi 1; Franc Kovačec, Slomi 1; Vladimir Suen, Ziherlova 8; Alojz Kvas, Polenšak 1; Adolf Janžeko- vič, Prerod 40; Franc Soštarič, Bratislavci 3; Dom dr. Mrajana Borštnarja Dornava, 5. julija 1984: Matilda Visenjak, Slomi 18; Ma- rija Gregorec, Skorba 53; Jožica Sirovnik, Lancova vas 90; Jožefa Jurič, Dornava l/a; Milica Lju- beč, Mezgovci 2/a; Rozalija Mat- jašič. Borovci 6; Anica Golob, Dornava 142/a; Jožica Petek, Dornava l/a; Metka Ciglar, Dor- nava 107; Rozalija Sok, Dornava 107; Francka Zgeč, Dornava l/a; Veronika Leben, Slomi 9; Ida Kri- žaj, Mezgovci 32; Zinka Herga, Moškanjci 71; Angela Bezjak, No- va vas 51: Dornava, 5. julija 1984r Vinko Kokol, Dornava 87; Milan Stumberger, Mezgovci 40; Ana Muršec, Dornava 126; Pavla Cuš, Mezgovci 41; Janez Cigula, Dor- nava 106; Stanko Petek, Mezgovci 39; Miran Zagoršek, Mezgovci 28; Andrej Berlak, Dornava 105; Vla- dimir Zagoršek, Dornava 145; Matilda Segula, Mezgovci 61; Stanko Cuš, Mezgovci 41; Mirko Pukšič, Mezgovci 36; Marija Vi- dovič, Dornava 34; Slavko Vido- vič, Dornava 34; Terezija Ciglar, Dornava 117; Janez Vidovič, Dor- nava 2/b; Janez Horvat, Dornava 38; Romana Jurič, Dornava 115; Marija Bezjak, Dornava 112/a; Ana Kovoj, Mezgovci 45; Slavko Glazer, Mezgovci 64; Jože Florja- nič, Mezgovci 43. Zetale, 10. julija 1984: Marija Zerek, Nadole 39; Štefka Jazbec, Zetale 12/a; Marija Turk, Zetale 13; Simon Kores, Nadole 17; Martin Prevolšek, Cermožiše 61; Viktorija Stojnšek, Nadole 12; Branko Kos, Zetale 7; Ksenija Krušič, Zetale 17/b; Marija Vo- grinc, Nadole 26; Emilija Horvat, Kočice 68; Stanko Pulko, Zetale 16. TAM Ptuj, 10. julija 1984: Ivan Bartolič, Langusova 30; Zdenka Skledar,- Apače 123. NAŠI DOPISNIKI — 11 MDB„Baza20" Brigada »Baza 20« nosi ime po partizanski bolnici, kije med vojnim časom delovala zelo uspešno: zdravila ranjence, imela ambulanto in tudi tiskarno. Bila je dobro skrita, da je sovražniki niso našli, čeprav so preiskali cel gozd. Sedaj deluje bolnica v Bazi 20 v Kočevju kot muzej. Sedaj hodijo domači in tuji gosti in si ogledujejo narodni spomenik. Prej seje naša brigada imenovala JANEZ MRAK. Sodelovala je na raznih akcijah po Sloveniji in bila tudi uspešna. Odlikovana tudi s trakom akcije in tudi pohvale niso primankovale. Letos je prvič na tej akciji »Slovenske gorice«. Toda letos je naša brigada slabše zastopana kot druga leta. Do 1983 je bila brigada v Suhi Krajini. Tam je dolgo časa in tudi tam je bilo isto delo kot tu Slovenskih goricah. Kopanje jarkov za vodovod in zako- pavanje. Letos je naša brigada »Baza 20« manj zastopana, ker so se mladinci in mladinke vključili v druge prostovoljne akcije po Jugoslaviji. Akcije kot so Niš, Deliblatska peščara, Goričko ... za akcijo Slovenske gorice nas je samo 13. Vsa škoda ker nismo popolna brigada toda delali bomo po svojih močeh. Brigadirski zdravo! Globino izkopa jarka je treba sproti meriti.. J Foto: M. Ozmec MRB „11. Septembri" - Kičevo Mladinska rabotna brigada »11. Septembri« 6d našiot grad e for- mira na 1978. godina. Dosega našata brigada iam učestvuvano na slednite Sujuzni mla- dinski rabotni akciji sirom našata zemlja. Učestvuvaše na SMRA DeUblatski peska 78, afto pat Bratstvo jedinstvo 79. Kozara 80, Ibar Lepenac 81, Niš 82, Sarajevo 83, kako iova godina na SMRA Slovenske gorice 84. Na site ovia rabotni akciji našata brigada ima osvojuvano golem broj priznanja. Gi ima osvojuvano trakite na site ovia rabotni akciji, povelbite za oštestvene aktivnosti, kako i golem broj ličnih priznanja na brigadiri. Ašata brigada na ova akcija broji 46 brigadiri od kojih pet mladinski, a ostanatiot broj mladenci. Isto taka vo brigadata e zapazena starosnata i nacionalnata struktura, rabotnička mladina, selška mladina, učenička mladina i studenska, a od nacionalnata makedonci, albanci i muslimani. Etatosna struktura vo našata brigada e 17,3 god. Brigadata go nosi imato na denot vo Makedonija 11. Septembri. Novo mesto Novo mesto je središče dolenjske občine, skozi mesto se vije reka Krka. Vije se leno in počasi kot jara kača. Ob reki Krki leži grad Otočec, ki je znamenito središče novomeškega turizma. Turistična središča so poleg Otočca še Šmarješke in Dolenjske toplice. Novomeška občina ima x)lno kulturnih ustanov, muzejev galerij, znamenita je Forma Viva v »Kostanjevici, Tudi Pleterska Kartuzija je zelo znamenita. Ravno letos je praznovala 900 let svojega obstoja. Novo mesto ima tudi spominsko ploščo zelo znamenitega sloven- ske-^ pesnika romantika Dragotina Ketteja, ki spada v dobo moderne. Po njem se imenuje tudi drevored. V njegov spomin so novomeščani postavili v centru mesta vodnjak. Novo mesto ima zelo razvito industrijo. Med najbolj znane spada tovarna Labod, Krka in IMV (tovarna avtomobilov in prikolic). ORB »Bratstvo jedinstvo" Rijeka - Niš SORA »Kozara 82« je prvi akcijaški pohod u koji je krenula zbratimljena mladost gradova Niša i Rijeka. Oko 50 omladinaca zbra- timljenih gradova zajedničkim snagama trudilo se da opravda ukazano poverenje. Upoznali smo se, združili, pobralimili i u vremenu od 30 dana provedenih na omladinskoj radnoj akciji izgradili neraskidivo bratstvo i jedinstvo, kako medjusobom tako i sa ostalim ORB u naselju. Zahvaljujuči udarnom radu svih Brigadira ovaj prvi pohod završen je sa osvojenim sledečim priznanjima: — udarničkih značaka 17 — pohvale 17 — traka akcije — republičko priznanje. Pedesel dva brigadira ORB »Bratstvo jedinstvo« Rijeka—Niš, krenula je na SORA »Sarajevo 83« s ponosom štoče dati svoj stvaralački doprinos radeči na završnim radovima oko terena XIV zimskih olim- pijskih igara na kojima če se odvijati takmičenje. Sa pesmom na usnama, žuljevima na rukama, sa mnogo truda i rada osvajana su nova radilišta. U sklopu ovih igara igradjenoje mnogo novih staža i terena za zimske sportove. Zimskim olimpijskim igrama ponosi se Jugoslavija, ponose se i brigadiri koji su svoj znoj ugradili u ove objekte. Na kraju radost i sreča zbratimljene mladosti koja se nastavlja osvajanjem novih priznanj^^a. — udarniških značaka 19 — pohvala 15 — povelja društevenih aktivnosti — traka akcije — republiško priznanje. « Rijeka Rijeka se nalazi na poluostrvu istri, največa je luka na Jadranu i preko nje idu največi pomorski in trgovinski putevi za Srednju in Zapadnu Evropu. Doživela je veliki razvitak nakon I. svetskog rata a naročilo nakom II. Stare znamenitosti su Frankopalska kula na Trsatu, Kaputinska. crkva, Crkva Sveti Lida koja je najstarija u deloj Rijeci i datira iz petog' veka. Stari gradovi su Crkvenica, Grobnik, Potkuhum. Rijekajesedište velikih pomorskih kompanijakaoštosuJugolinija, Jadrolinija, itd. Od tradicija pomorstva poznati Bakar koji je nekda bio luka dok nije izgradjena železnica. Okolna naselja takodje se bave pomorstvom.^ Gradi se velika zaobilaznica kojom če Rijeka biti rasterečena od velikog broja motorizovanih vozila turista. Titov most čija je gradnjevina završena pre dve godine, povezuje Rijeku sa Krkom na kome se nalazi Riječki aerodrom. Na Krku se nalazi i Petrokemija tj. prva slanica Jugoslovenskog naftovoda. Na Rujevici se nalazi i jedan od najsavremenijih naselja Lovorka Kukanič. Postoji i brigadirski klub koji je u sastavu sa Omladinskim klubom Ivo Lola Ribar. Klub je dosta posečen. tu se nastaju Riječki brigadiri gde nastavljanju, du se druže. Postoji i spomenik Oslobodjenja na Riječini posle drugog svetskog rata. Od starogradske zgrade prestalo je još par starih kamenih kuča i gradski toranj sa satom. Niš ... Niš se nalazi na levoj i desnoj obaH reke Niševe. Postoji još iz doba Rimljana, poznat pod nazivom Naisus. Značajni ostaci Rimljana nalaze se u muzeju Medijana. Z doba Turaka ostala je tvrdjava, a najsvirepiji ostatak Turaka je Čele-kula sa uzidanim glavama. Sad to predstavlja muzej. Iz drugog svetskog rata postoji zloglasni logor Crveni krst u kome su Nemci zatvarali ne samo komuniste i rodoljube več i nevine žene i decu. Takodje iz drugog svetskog rata je spomenik na Bubnju gde je vršeno streljanje logoraša. Danas je Niš razvije i i moderan grad. U njemu ima puno kafiča, hotela, disko klubova gd.. se omladina sastaje. Nedaleko od Niša je poznata Niška banja koja ne služi samo za lečenje več je i poznato turističko mesto, zatim Sičevačka klisura. Kamenčki vis i dr. Najpoznatija industrija u Nišu je EI, Niteks koji se skoro moder- nizovao i poznata DIN — Niš. Naša opčina u Ilirsko doba je u Grudama bilo mnogo gomila od kamena. Područje opčine sastavljeno je od stijenja (gruda), pa se po ovom obilježju i selo nazvalo Grude. Grude se spominju prvi put 1575. godine kad je bilojedno saslušanje kod kadije u Mostaru. Opčina Grude ili Bekija smjestila se na posnom, kršnom terenu na površini od 218 km^ na kome u dvanaest mjesnih zajednica živi 17.500 stanovnika. Opčina Grude ima 3.600domačinstava koji žive večinom od poljoprivrede. Broj zaposlenih svaki dan se povečava, a oko 2.000 našihi sugradjana nalazi se na privremenom radu u inozemstvu. | Osnovnim obrazovanjem obuhvačena su sva djeca, a srednjimi obrazovanjem oko 500 omladinaca. Največi broj ljudi zapošljavaju: predionica i trikotaža »GRUTEX« Grude, TRO »Bekija«, TDZ—OOUR »GRUDE«, te »SOKO« Mostar OOUR Grude. Veliki značaj se poklanja kulturnim i sportsko-rekreativnim ak-| tivnostima. Vrijedni spomena su KK »Grude«, NK »Bekija« te KUDI »Polet«. Iz izrazito nerazvijene, privredno-zaostale sredine Grude pre-| rastaju u urbanu i gradsku sredinu. Čorluka Filma ORB „Rudo Glavaš" Grude Lična karta brigade ORB »RUDO GLAVAŠ« Grude sastavljena je od radničke omladine učenika. studenata i poljoprivrednika opčine Grude. Brigada broji 41. brigadira od čega 7 brigadirki i 34 brigadira. U članstvu SKJ je 9 brigadira. Ovoje 5. akcija ove brigade pod ovim imenom. Prosječna starost brigade je 20 godina i 5 mjeseci. Ime smo dobili po Rudi Glavašu, skojevcu našeg kraja koji je dao veliki doprinos organizaciji opčenarodnog otpora u zapadnoj hercego- vini. RUDO G LAVAŠ roden je 24. maja 1927. godine u selu Drinovcima Opčina Grude, SR BiH u siromašnoj seljačkoj porodici, od majke Mare i oca Stjepana. Osnovnu (četvororazrednu) školu završio je u Drinov- cima 1938. godine. Oca nije ni upamtio jer je isti u januaru 1928. godine bio primoran da »trbuhom za kruhom« polraži egzistenciju sebi i svojoj mnogobrojnoj porodici i nikad se više nije ni vratio, vjerovatno je več poodavno i umro. lako su u to vrijeme bili teški ekonomski uslovi, majka i brača su odlučili da Rudu upute na školovanje u Mostar i da pohada gimnaziju. Tako je Rudo 1938/39. školsku godinu postao dak prvog razreda gim- nazije u Mostaru, Dački dom u kojem je Rudo bio smješten bio je pod punim utjecajem crkve, Bez obzira na takvu situaciju za čitavo vrijeme školovanja nije imao nikakvog negativnog utjecaja na Rudu, več na- protiv je medu pitomcima Doma, kao i medu kolegama u gimnaziji širio napredne ideje. Pravilno orjentiran i zapažen od svojih kolega i stariji daka Mos- tarske gimnazije, sa njima učestvuje u ilegalnim aktivnostima. Godine 1942/43. kao dak četvrtog razreda gimnazije u svojoj 15-oj godini napušta dačku klupu, prihvata se puške i nastavlja aktivnu borbu protiv neprijatelja i njegovih ustaških sluga. Zbog izuzetne aktivnosti primljen je za člana SKOJ-e 1943. godine. a početkom 1944. godine za člana KPJ komiteta SKOJ-e za zapadnu hercegovinu postavljen za sekretara Opčinskog komiteta SKOJ-e za bivšu Opčinu Drinovci (da- našnje područje Grude). Nakon izvjesnog vremena, a prema ukazanoj potrebi partijsko rukovodstvo ga upučuje u Zapadno-Hercegovački odred na dužnost političkog delegata i tako u svojoj 16-oj godini postaje oficir — zastavnik JNA i POJ-e. Potom je upučen na neoslobodenu teritoriju bivšeg sreza Ljubuški za člana sreskog Komiteta SKOJ-a. Po njegovu dolasku iz NOV ubrzo su formirani skoro u svim selima Sreza aktivi SKOJ-a. Stekao je veliko povjerenje medu omladinom koja nastavlja širenje NOP-a medu omladinom. Za njegov uspjeh medu omladinom ovog kraja dobro je znao neprijatelj, kojem je pošlo za rukom da tog kobnog dana 14. novembra 1944. godine ubije druga Rudu kada je sa llijom Primorcem iz Bijače pošao u Goricu da održi sastanak aktiva SKOJ-a. To je jedini zadatak koji drug Rudo u svom kratkom po vremenu, a dugom po djelovanju životu nije završio do kraja jer gaje spriječila strašna, mucka smrt. Njih dvojica su ubijeni na svirep način iz zasjede n^ Kostimačici u Imot- sko-Bekijskom polju gdje im je i podignut spomenik. Veliki gubitak nije pokolebao skojevca ovog kraja več ih poticao na još veči otpor i obračun sa izdajicama. Zbog velike omiljenosti u omladini i zasluga bio je spjevan u pjesmama i postao simbol i postrek skojevcima. Druže Rudo Drinovački sine.. Ti češ živjet dok je omladine. Omladina Drinovačkog kraja, Osvetit če svoja dva drugara Drugu Rudi iz naše Bekije. I Ilija iz kraja Nahije. Omladina zaklela se njima. Da če sudili izdajicam svima. Čorluka Filma Izvještaj sa fudbalske utakmice 26. 6, 1984 godine odigrana je fudbalska utakmica izmedu ove dve brigade. Utakmicuje pratilo oko 200 gledalaca. Pobednička ekipa igrala je u sledečem sastavu: 1. Zoran Dordev (Ciga), Dobrosav (Dobrica- trasko). 3, Ivan Bogdanovič (Kaja), 4. Radomir Keličanin (Dedo), 5. Nenad Vulič (Vula), 6. Dragan Rončevič (Ronac). 7. Stevan Bimbašič (Bimba). 8. Dragomir Simič (Sima). Utakmica je počela ostro, ali prava borba se rasplamsala sredinom prvog poluvremen^ U tom periodu je pao i prvi gol, kojim su »Alu- minijaši« poveli sa 1:0. Tada su navijači »Aluminijaša« eksplodirali skandirajuči: bili—bili .. . U tom trenutku »Božin« trener Milinko Dokič je izvršio izmenu i umesto slanog Bimbe ubacio u vatru najmladeg igrača utakmice Maju i to se pokazalo kaoMobro, jer je mladi Maja uspeo. da poveže »Božine« redove koji su do tada veoma dobro fun- kcionisali. Pobednička ekipa je vršila stalan pritisak na protivnički gol. ali rezultat je i u poluvremenu bio nepromenjen. U to periodu najbolji napadač »Aluminija« — Matan nije se primečivao, jer je bio veoma dobro čuvan. »Boža« se i u drugom poluvremenu lavovski borio i to je urodilo plodom. Mladi Ronac je u stilu Pančeva uleteo u kazneni prostor i plasirao loptu u nebranjenu mrežu. Tada su se culi i »Božini« navijači čije je navijanje bilo na višini. Pošto je na kraju utakmice rezultat ostao nerešen, pristupilo se izvodenju jedanaesteraca. Bilo je veoma uzbud- Ijivo, a junak utakmice je bio golman pobedničke »Božine« ekipe — Čiga, dok su rame uz rame bili i ostali igrači, a posebno najmladi Maja. Utakmica je protekla u fer i sportskom navijanju, kraj utakmice po- kazuje, daje rezultat bio najmanje važan. Ivan Bogdanovič ORB »Boža Stamenkovič« Razglednica na Kičevo Kičevoje malo mesto vo zapadniot del na Makedonija, smesteno na rekata Treska vo samoto podnožje na Bistra. Kičevoje mesto kade se vkrstuvaat dosta paui i pravci. Kičevoje povrzano so asfaltni patišla so Skopje. Ohrid. Prilep, Bitola a vo izgradba e patot Kičevo Debar, so što če stane krstosnica na zapadna Makedonija. Kičevo e grad so dosta borbeni tradicii. Za vreme na NOP bese pod udar na fašističkite sili, Gi podnese sile žrtvi, do konečnoto osloboduvanje. Bese poveče pati oslobo- duvan a konačno neprijalelot bese proteran na 11 septembri 1944. Toj e prviol oslobo- den grad vo republikala od togaš pa do danes od malo gradče so popločeni ulički i stari kuči preminaa vo so vremena naseldba so široki ulici i zeleni parkovi i sovremeni domovi. Svojoj stopanski razvoj e gledan vo ru- darslvolo i šumarstvoto. Rudnikol Tajmišle na železna ruda i rudnikol Oslomejna jaglen se osnova za prosperilel na Kičeva. Brigadirski dan Ujutro se rano budimo jer nuni je lako sudjeno, još ujutro u 4 sata hudi nas ruš fisko. Pidžame hrzo sviačimo briiiadirke oblačimo. Na iiimnastiku trčimo da dušu namučimo krevete slažemo i zube maiemo, planove za današnji dan kujemo i odlazimo na doručak da se trujemo. Na trasu stižetno, alate dižemo. Kopamo cijeli dan jer to nam y> bio san. Matenda od pola sata praznih ruku i alata. Tri put a po pet minuta, se odmaramo, i curama udvaramo. Na ručak odlazimo jer hladni postajemo, lako znamo da nludni ostajemo. Bih) sami, bilo skupa svako nekud biježj, ali ipak u krevetu najviše i h leži. I večera se bliži Šta dalje biva jc "c :.num. jer dežurali ia moram . . . Ljubomir Miličevič, .. 16. Banijska udarna brigada' Čudne Stvari u naselju nitko za nista ne mari, a tamo dešavaju .se čudne stvari. Cika Sima iz beoaradske brigade, u sirsti igre čak i nogu dade. I gledajte da bude čudo još veče, naš dragi Stanko okuša Simine sreče. No ipak jedan posao radimo bez mane, znate svi, udarnički jurišam u partizane. Ljubomir Miličevič ,,16. Banijska udarna brigada' Akcijaški humor Dežurni pita brigadira: — Zašlo ne skidaš kapu kad ulaziš u kuhinju? — Druže dežurni, danas je za ručak kupus, a je samo pasulju skidam kapu, — odgovori brigadir. — Drugar. zašto si le tvoji uvek javljaju razgled- nicom? — Stari mi je rekao kad sam pošao od kuče: — Ne brini za novac sine moj. U svakom pismu ču ti poslati crvendača. Udvara se brigadir Kuvarici: — Djevojčica, zaisla bi želio, da se bolje upoz- namo. — U redu, ali nema repete. — Zdravo kolega, šta si po zanimanju? — Zabušant. — Liieou zanimanje. — Da. samo što imam veliku konkurenciju 12 - NAŠI DOPISNIKI 19. julij 1984- TEDNIK Avtobusno postajališče na Bregu je enosmerno Ni ga avtobusnega postajališča na relaciji Ptuj —Maribor, ki bi bilo bolj zanemarjeno, kot je na Bregu v smeri Maribor. Odkar so na tej progi uvedli avtobuse-zgibnike. je za potnike, ki se poslužujejo vožnje z avtobusom, vozni red prava uganka. Namreč ti avtobusi-zgibniki, teh je v voznem redu na tej progi tudi največ, na tem postajališču po predpisu ne ustavljajo. Kar pa je samo po sebi tudi umevno, saj, razen zastarelega znaka, kije odslužil svojemu namenu, pravzaprav ni ničesar, kar bi tod ob tej prometnici zagotavljalo varno postajanje avtobusov in udobnejše čakanje potnikov. Tako so številni potniki, teh je v tem letnem času (Ptujske toplice) še več, prepuščeni naključju, ki pa .se ponavadi konča s pešačenjem na precej oddaljeno mestno postajo. Bo negotovo in nestrpno čakanje potnikov na »nezgibne« avtobuse na Bregu le dočakalo primerno postajališče? drago selinšek • Moj oče je mizar Moj oče je po poklicu mizar. Ta poklic ga je v mladih letih zelo veselil. Zaposlen je v tovarni Boris Kidrič v Mariboru. Nekajkrat meje peljal na ogled kako poteka njegovo delo. Po dolgem hodniku sva prišla v delavnico, kjer dela. Razkazal mi je delavnico in pričel z delom. Iz žaganih in poskobljanih kosov lesaje pričel posamezne kose s svinčnikom in metrom začrtovati po danem načrtu. Narisane in izrisane kose lesaje potem zarezal, utoril, izčepil, brazdal in pripravil za lepljenje. Po lepljenju je gotove kose še ponovno izoblikoval, prilegel in okoval. Izdelek je bil delno gotov in takrat sem po obliki spoznala, daje naredil okno. Ta izdelek so nato zamaskali in osnovne popleskali. Mizarska dela .so zelo zanimiva in tudi zelo nevarna, posebno za delavce, ki delajo za stroji. Stroji za obdelavo lesa imajo velike hitrosti, zato marsikateremu mizarju manjkajo prsti, celo ud ali oko. V današnjih" časih je vse manj mizarjev zaradi težkega in natančnega dela. Zelo sem ponosna n;i očka in njegova dela. ki so zelo iskana. Lidija Novak, 6/a. OŠ Cirkovce Mladi iz Narapelj na izletu v Plitvicah Mladi iz OO ZSMS ,,Miran^Sagadin" Naraplje smo se odločili za izlet k Plitvičkim jezerom. Odločili smo se za soboto, 23. junija, ko je bila prosta sobota za vse, ki delajo z našega območja, bodisi v MTT, TGA ali kje drugje. Ob 4. uri smo se zbrali pri zgradbi nekdanje šole v Narapljah in vstopili v avtobus, ki ga je vozil naš priljubljeni šofer Konrad Letič. Odpeljali smo se skozi Podlehnik, mimo Zagreba in Karlovca, ob 8.15 pa smo že bili v Plitvicah. Kupili smo vstopnice in se odpeljali proti vhodu II. Na vstopnicah je bil označen tudi program, izbrali smo si program Midi II,' ki je trajal 4 do 5 ur. Najprej smo se peljaU s panoramskim vozilom do Gornjih jezer, od tam pa peš nazaj okoli vseh jezerc, slapov in brzic do jezera Kozjak, čezenj smo se prepeljali z električnim čolnom. Tam smo se tudi okrepčali z jedili na žaru, pisali pozdrave na vse konce in. . . Po počitku smo se napotili proti najlepšemu in najveličastnejšemu slapu Plitvice, kjer smo se tudi skupno fotografirali. Po kosilu smo se vračaH čez Petrovo goro, kjer smo si ogledali spomenik žrtvam fašizma in partizansko bolnišnico. Od tam nas je pot vodila nazaj proti domu čez Krapino, ko se je močno ulil dož. Ustavili smo se še v podlehniškem motelu zaradi slovitih kremnih re/.iii, domov v Naraplje pa smo prispeli ob 22,30. Vsi smo bili zadovoljni, ker je bil ves dan lep, nam tudi večerni dež ni mogel pokvariti razpoloženja. Ker smo bili z izletom vsi zadovoljni, smo se dogovorili, da bomo za 25. avgust ponovno organizirali izlet, tokrat na Gorenjsko. Ogledali si bomo Bled, Bohinj, Vogel, slap Savico, sotesko Vintg?r in vse ostale zanimivosti ob poti. ^ Izidor Stajnberger Novi telefonski naročniki v občinskem središču Slovenska Bistrica načrtujejo, da bo ob koncu julija letos dobilo 134 posameznikov nove telefonske priključke. Istoča- sno pa te dni opravljajo še zadnja zemeljska dela za napeljavo novega telefonskega kabla od pošte v Slovenski Bistrici do cestnega križišča v smeri Poljčane. Dela v vrednosti sedem milijonov dinarjev financira PTT. Občani pa morajo za novi priključek plačati blizu 63 tisoč dinarjev. Na glavni vod se bodo za sedaj lahko priključili prebivalci Visole, Videz, Prepuž in Sp. Ložnica ter nekatere ulice občinskega središča. V Slovenski Bistrici tudi ugotavljajo, da kljub načrtovanju nove tele- fonske centrale pri pošti v Slovenski Bistrici ne bodo mogli začeti z gra- dnjo. Osrednji vzrok za to pa je pomanjkanje finančnih sredstev, zato bodo z gradnjo objekta pričeli v letu 1985. Viktor Horvat Delovne akcije nas zbližujejo Poletni čas, čas v katerem mladinsko prostovoljno delo doseže največji razmah, saj na številnih delovnih akcijah, od zveznih do lokalnih, mlade roke sirom po Jugoslaviji pomagajo s prostovoljnim delom k razvitku in napredku naše družbe. Prav tako pa daje tudi mladinska organizacija Sestrže velik poudarek organizaciji lokalnih delovnih akcij in prav v ta namen smo ustanovili LMDB ,,Miran Sagadin". Pro- stovoljno delo je med mladimi v Sestržah dobilo velik pomen, saj je bilo s prostovoljnim delom marsi- kaj narejenega, je povedal predsed- nik mladinec Franci Cep, ki o orga- nizaciji lokalnih akcij pravi nasled- nje: ,,Mladi na Sesterž prav v tem ča- su organizira enodnevne ali pa dvodnevne lokalne akcije, odvisno od obsega del. V tem času smo ime- H akcijo na nogometnem igrišču in sicer či.stili in ravnali smo površino in posejali travo. Dan na takšni ak- ciji je zelo pester, seveda pa so pred tem potrebne priprave, da de- la potekajo normalno. Preden pri- stopimo k delu, skličemo sestanek, kjer se dogovo-^imo o delu, kakšno orodje bomo potrebovali, prevoz, oskibo s prehiano, dogovorimo se o kulturno-zabavnem programu, ki ga izvedemo zvečer, po končanem delu..^_________ ^........ ................. Delovni dan se prične zjutraj s prihodom na delovišče, kjer se razporedimo tako, da zaposlimo vse mladince in mladinke. Za pre- hrano si priskrbimo sami. Za kuha- nje in pripravo malice, kosila in večerje z^*'Ahmo loločeno število mladink in mladincev. Tako, da pri tem ne izgubljamo toliko časa, kot če bi se ob tem vračali domov. Je- dačo in pijačo velikokrat dobimo tudi v obliki prostovoljnih prispev- kov starejših vaščanov, ki naše ak- cije v celoti podpirajo in so z našim delom zadovoiljni. Delamo od jutra do večera, na sam večer pa priredimo taborni ogenj in kullurno-zabavni pro- gram, ki pa traja tudi včasih pozno v noč. Ob pesmi pozabimo na vse napore in se seveda obenem skupaj veselimo doseženih uspehov. Prav tako analiziramo naše delo in načrtujemo za naprej. Delovni dan je zelo pester in vsakemu mladincu pušča izredno dobre vtise^ tako, da iz akcije v akcijo postajamo množičnejši. Ob tem lahmo rečem, da nas delovne akcije zbhžajo in obenem na takšen način krepimo frontnost mladinske organizacije. Pred nami je še velik del počitnic, pri tem pa tudi veliko; delovnih srečanj, ki postajajo iz akcije v ak- cijo pestrejša." _______.______ ........^aakoMMiL KOLESARSKI MARATON 150 KM MARIBOR, 4. JUm DAN BORCA Mariborčani so organizirali letos že šestič kolesarski maraton okrog Pohorja in tudi s tem počastili dan borca. S svojimi prijatelji Letonijevimi, ki živijo v Mariboru, sem se v nedeljo pogovarjala o kolesarje- nju, svojih načrtih in željah, ki jih gojim že iz zgodnjega otroštva. Verin mož Srečko, mi je izdal za- me izredno in privlačno skrivnost in sem se zagrela za stezo 150 km, brez najmanjšega dvoma verjela sem, da bom vzdržala, ker sem le- tos smučala plavala in veliko teka- la, le kolesarila nisem več kot na delo in z dela. Moje navdušenje ni popustilo, čeprav je dan prej nalival dež ves dan in sem bila še isto popoldne namenjena v Maribor. Pozno večerno sonce, me je spremljalo vso pot. Nekaj pred deseto uro zvečer sem presenetila svoje prija- telje, niso me pričakovali. 'Prenočila sem pri njih. Zbirališče je bilo na Trgu svobo- de pred spomenikom Revolucije ob šestih zjutraj. Dobili smo ob vpisu kotrolne kartone. Mehanik mi je dvignil prenizek sedež, da mi kolena ne bi zaradi njega trpela. Svetoval mi je: ,,Sprednji del stopala imejte na pedalu, s peto poganjajte, tako bo obremenjena noga v celoti, kar vam zmanjšuje napor." S Slavico in njenim prijetnim fantom, smo se seznanili že na zbirnem mestu, tudi njej je meha- nik ,,krotil" sedež, ki ni hotel mirovati. •Z nobeno naglico se nismo vozi- li proti Slovenski Bistrici, kjer je bila prva kontrolna postaja. Sre- čen občutek se je povečal, ko sem slišala glasbo in veselo kramljanje tistih kolesarjev, ki so se že krepčali s poklonjenim čajem ali pa je bila cena všteta v vpisnino, ki smo jo plačali na zbirnem mestu. Na tej poti sta nas spremljala dva avtomobila, servis z rezervnim kolesom in prva pomoč. Pot nas je vodila v Slovenske Konjice, tudi tu ni manjkalo gla- sbe, dobrega čaja in kdor je bil la- čen si je lahko privoščil bogat sendvič za šestdeset dinarjev. Vzdušje je bilo vedno bolj zvišano in nalezljivo. Nadaljevali smo pot po cesti, ki se je krepko vzpenjala, a tega sem se lahko samo razveselila! Čemu? S pešačenjem smo se spočili od dolge vožnje in pozneje kot pre- rojeni in polni novih moči vozili naprej. Jasno sončno jutro je bilo hladno, da so nekateri razmišljali o rokavicah. Otoplilo se je, postajalo nam je že preveč vroče. Motil nas je močan veter, ki je čel- no pihal v nas, a nam ni skalil prijetnega vzdušja. V meni je celo raslo in se krepilo. Slavica mi je« pripovedovala o lanskem kole- sarjenju in težavam, ki so jo začele spremljati že na polovici proge. Nanjo je bila premalo pripravlje- na, odločila se je tako nenadoma kot sem se jaz. Ni obžalovala, bila ji je spodbuda za letošnjo leto, in ni prišla na kolesarjenje nepri- pravljena. Ponosna je na medaljo, ki jo je lani prejela v vznak vz- držljivosti. Avtomobili so švigali mimo nas, bilo nas je ogromno kolesarjev. Sovoznica je velikokrat ponovila stavek: ,,Nikomur ne zavidam av- tomobila, svojega kolesa ne bi za- menjala zanj. Ne morem pozabiti desne noge, koleno mi je zatekalo, kakor da bi bilo napolnjeno z vo- do. Vsi zdravniški pregledi, ki sem jih opravila, niso odkrili vzroka. Začela sem se gibati. Koleno ni bi- lo več vznemirjujoče otečeno in prenehale so neznosne bolečine. Morala sem v bolnišnico zaradi vnetja mandeljnov. Srečala sem žensko, ki se je komaj premikala. Imela sem občutek, da je odre- vnela. Hodila je počasi kot polž in tako kot bi bila vsa v mavcu. Mojega začudenega pogleda ni spregledala: 'Deklica, vidiš kakšna sem, se čudiš? Ne veš zakaj sem skoraj negibna! Za vsako najmanjšo bolečino, ki sem jo začutila v kri- žu, v nogah ali v glavi, sem jemala tablete in legla v posteljo. Opravljala sem delo, kjer sem veli- ko presedela, doma sem ,,cartlja- la" bolečine zaradi svoje nevedno- sti, zmotne spodbude drugih, da je tako pravilno; zdaj sem takšna, ker sem se zaležala, so mišice otrdele in zakrknile. Danes sem stara, ta modrost mi ne bo mogla pomagati tako, kot bi mi takrat, ko sem se lahko tako gibala kot ti. Čimveč različnih gibov boš omogočila telesu, neglede kakšen poklic opravljaš se ti ne bo treba bati hitro odmirajočih celic, z gibanjem jih ^oš spodbujala k obnavljanju, statanje ti ne bo v breme, sprejela ga boš kot darilo mladosti. Po vsem tem pa še boš okrepljena z zdravjem in boš odporna pred resnimi obolenji, ki preži na vsakega, ki se prepušča pasivnemu življenju,' Ta zgodba je okrepila mojo ljubezen do kolesarjenja, v njem sem spoznala ves čar svoje zmogljivosti. Mojemu fantu se le- tos ni dalo nikamor. Gradiva. Hi- šo imava že pod streho. Polaganje ploščic v kopalnici, ga je popolno- ma prevzelo. Pa nisem dolgo prigovarjala, čudovit je, znava se drug drugemu prilagajati. Poznava se že šest let, nikoli ni ljubosumen. Vedno se nekaj dogaja med nama, kar osveži in popestri utrudljivi vsakdanjik, kar razkroji strese, ki jih doživlja ob današnih visokih cenah še tako hladnokrven posameznik. Spoznala sem, da je gibanje edina rešitev za sprostitev. Pridobiš na času, kar sem počela prej z dvema rokama, pozneje opravim samo z eno. Gospodinjst- vo je že takšno opravilo. Pri tem mi veliko pomaga. Ko bo najina punčka dovolj >'elika, bo z nama hodila na planine, bo z nama kolesarila, tako ji bova olajšala življenje, ki je še pred njo. Lani sem bila sama na Triglavu, letos pa bo šel on in bom jaz pri otroku. Danes pa je skrb zanj prevzela njegova mama. Nočeva vso svojo prostost darovati svojemu otroku, čeprav sva vanj še preveč zagleda- na. Sliši .se nematerinsko, toda kaj imaš od njih, ko odra.stejo?" Se upravičujoče zazre vame, prepričana, da jo bom za to prosto.st, ki si jo upravičeno vza- me, obsojala ali ji očitala, da zanemarja svoje materinske dolžnosti, kar bi storil marsikdo že zaradi zavisti, ker zna tako spro- ščeno razpolagati s svojim prostim časom, navkljub težavam, ki ju pestijo, kot vse druge mlade druži- ne, ki jih poznam. ,,To je edino pravilno. Življenj- ski smerokaz, ki ga ima v.sakdo prirojenega, vaju ni zatajil. Starši, ki si zase ne vzamejo časa, so razdražljivi, gojijo slabo vest že ob misli, da bo družina zanemarjena, če bi si kdaj pa kdaj vzeli čas samo zase, čeprav so potrebni ne samo oni, tudi otroci, da se oddahnejo drug od drugega, da se poglobijo vase in spoznajo vso vrednost svojega bivanja in obstoja. Tako se okrepi občutek potrebnosti, kjer ni časa za suženjstvo lastnih dej- stev, za krivdo, ki jo nalagajo na otroka, ker jih ovira pri izpolnje- vanju življenjskih radosti, ki so jih uživali še pred njegovim rojstvom. Takšni niso in ne znajo biti strpni, ljubeči pri spodbujanju svojih otrok v podvigu novih izkušenj, ki so mu osnova za samoohranitev občutka potrebnosti in vrednosti bivanja. Deležen je grobosti in nestrpnosti, pri čemer se le tega nauči. Starši pogosto opravičujejo svojo krivdo pred samim seboj z žrtvijo, otroku pa očitajo nehva- ležnost, ki je niso z ničemer spodbudili, da bi živela v njem. Kako naj da nekaj, česar nima in starševska skrb mu je bila v breme in je zmaličila njegov značaj. S samovzgojo le s težavo pozneje odpravljajo napake, ki so se v njem utrjevale leta in leta. Nepra- vilna vzgoja odtujuje otroke in .starše, ta začaran krog se vrti iz roda v rod. Večno moreči stavek pogosto slišim: ,Ni časa, imam družino, vso me potrebuje, ne razumeš!' To je samo krik onemogle ranjene notranjosti človeštva naveličanega in utrujene- ga od enoličnega, monotonega rit- ma svojih zakoreninjenih zmotnih slabih navad in razvad, ki se kot plevel razrašča v njihov jaz in' dušijo z njim še ostale. Nekje v Mislinju ali v Slovenj Gradcu sem spoznala njune prijate- lje. Štirje prijetni fantje; toliko šal je bilo povedanih, a niti ene same spolske besede nisem zasledila. Ko smo ;kolesarili iz Dravogra- da proti Radijem, je eden izmen njih imel ,,gumidefekt". Kar žal mi je bilo za njihovo družbo. Bili sva veliko počasnejši od njih, zato sva odkolesarili naprej v upanju da bo- do napako na kolesu hitro odstranili in naju dohiteli. Predvidevali sva, da so zavili še kam na pijačo, kjer so vedrih. Naju je pošteno zmočilo. Pred Rušami pa naju je že posušilo sonce, ki je grelo izredno toplo, in imeli sva občutek, da sploh ni deževalo. Živela sem v prepričanju, da me pot ne bo utrudila, a ta zadnji kos do Maribora se je neskončno vlekel in vlekel. Mišična vez v desnem kolenu je postajala mučno boleča. Nič ni bilo z upanjem, ki sem ga gojila vso pot, da se bom s kole- som vrnila še v Ptuj. Odpotovala sem z avtobusom. Ko sem hotela izstopiti, so bolečine postale neusmiljene, nisem mogla stopiti na nogo. Do ptujske lekarne se mi je noga le nekohko razhodila, da so bolečine popustile. Zdaj sem uporabila Slavičin nasvet. Praznik je, lekarna izdaja samo na recepte istega datuma. Pozvonim. Se pre- den sem sploh povedala tovarišici v lekarni odkod prihajam in kaj potrebujem, se mi je v pozdrav spodbudno nasmehnila. Prinesla mi je Maratonik kremo, ki blaži utrujene in razbolele mišice. Vprašala me je še, kako je bilo. Plačala sem zdravila, z olajšanim srcem in z nogo, ki ni več tako bole- la odšla. Vsa prerojena od razumevajoče prijaznosti, sem se vrnila v garsonjero, kjer meje pozdravil ro- pot iz sosednjega prostora in vrnil grenak priokus samoljubnega sose- da, ki mi omejuje prostost, kali večerni mir, prebuja s ,,šraufa- njem" ponoči in me budi ob pro- stih dnevih okrog četrte ure zjutraj. Moja hvaležnost velja tovarišici v lekarni, graja pa vsem samoljub- nežem, ki se tako naglo odaljujejo od človečnosti. Erika Zupančič Bila sem v šoli v naravi Naša šola je letos že tretjič organizirala šolo v naravi. 11.6. smo se zbrali na železniški postaji. Ko je pripeljal vlak smo pozabili na starše, ki so nas spremljali, in se vsuli nanj. Vožnja do Kopra je bila zelo dolga. Opazovali smo pokrajino, se pogovarjali, peli in neprestano spraševah tovarišice. če se bomo lahko ze prvi dan kopali. V Koper smo prispeli nekaj po dvanajsti uri in se z avtobusom odpeljali na Debeli rtič. Namestili so nas v paviljonu Ll. Po kosilu smo odšli "na plažo. Tovariš je preizkusil plavanje. Razvrstil nas le v tri skupine. Voda je bila mrzla, zato po preizkusu ni nihče več silil vanjo. Ogledali smo si okolico paviljona in odšli k večeni. Dolgo nismo mogli zaspati. V spalnici nas je bilo trideset. Vsak je hotel nekaj povedati. Tovarišice so nas komaj umirile. Naslednjejutrosmoodšli najprej k telovadbi. Potelovadbismohiteli pospravljat postelje in urejat garderobo, posebna komisija je ocenje- vala urejenost in disciplino. Po zajtrku smo imeli vsak dan dve uri pouka. Pouk mi je bil zelo všec. imeli smo ca na prostem. Zbirah in prcDoznavali smo školjke, značilne rastline, utrjevali snov iz spoznavanja družbe, reševali testne naloge . . . Pred kosilom in no kosilu smo plavali. Ne- plavalci so bili razdeljeni v dve skupini. Vsi so splavali in osvojili bronastega delfinčka. Plavalci iz prve in druge skupine so se pomerili v hitrosti plavanja. Organizirali smo tudi tekmovanje v skokih v vodo. Po večerji .so dečki igrali nogomet, deklice pa med dvema ognjema. Tek- movali smo z učenci iz OS Dravograd. Ogledovali smo si mejni prehod in se pogovarjali s cariniki o njihovem delu. Zadnji dan smo si ogledali mesto Koper in pristanišče. Najbolj mi je bil všeč izlet z ladjo v Piran. V Piranu smo si ogledali akvarij in pomorski muzej ter se najedli sladoleda. Všeč so mi bile tudi igre brez meja. Zadovoljni smo se vrnili 19. 6. 1984. Tanja Rozman OS Olga Meghč Nesreča s traktorjem Bilo je spomladi, deževalo-je in dan seje že nagnil. Z očetom sva bila na skednju. Nakladala sva silažo za živino. Mimo hiše pripelje velik traktor, ki je imel montiran čelni nakladalec. Proti njemu je pripeljal osebni avtomobil. Traktorist se je izognil na rob ceste. Toda bankina se je pod težo traktorja vdrla in traktorist je izgubil vsako možnost, da obdrži traktor na cesti. Zapeljal le po dva metra visoki škarpi v sadovnjak. Udaril je z nakladalcem v drevo ih se prevrnil tako, da so štrlela vsa štiri kolesa v zrak. Traktor ni ugasnil in zadnja kolesa so se vrtela z ne- zmanjšano hitrostjo. Oče je skočil do traktorja in ustavil motor, da ne bi prišlo do poža- ra. Traktorist je ležal pod traktorjem. Oče je bil prepričan, daje mrtev. Spustil seje na kolena do traktonstove glave m vprašal: »Si še živ?« — Nfobenega odgovora. Vprašanje je še enkrat ponovi. Traktorist je z muko izdavil: »Ja.'< Oče mu rece: »Malo še zdrži, takoj te bomo izvlekli!« — Nas |e poslal po sosede, on pa je vzel ročno traktorsko dvigalo, verigo in močne kose rezanega lesa. Traktorje toliko dvignil, daje ponesrečnec lahko dihal. Teža traktorja muje stisnila prsni koš. Po glavi mu je teklo olje iz diferenciala, vendar glave ni mogel premakniti, dokler traktor ni bil dvignjen. Medt em so prišli sosedje. Traktor so z dvigalom dvigovali in. ga podlagah s kratkimi trami, ki se uporabljajo na preši. Oče je odkooal zeml)o pod sedežem, ker je ta pritiskal ponesrečencu na glavo. Sedel je Dilo treoa sneli. Ko je bil traktor dvignjen, aa se je traktorist lahko premikal, muje oče dejal: »Zdaj pa poskusi zlesti ven; tako boš ugotovil, ce si kaj poloml^jen!« — In traktorist je brez pomoči zlezel izpod traktorja. Imel je res srečo v nesreči! Ž več traktorji .so tega prevrnjenega obrnili na kolesa in ga spravili na cesto. Voznika in njegov traktor so srečno spravih na njegov dom. Brigita Meško. 6/a, OŠ Miklavž pri Ormožu ERIKA ZUPANČIČ Znan neznanec Sliri leta, dneve in večere je kladivo pri sosedu ropotalo; včasih seje vrtalni strojček oglasil, me prebudil, v snu močno prestrašil. Tok, tok, tok je od stene do stene odmevalo. Kdo zboruj vcnoiiier ropoče? Kaj počni'? Nam nai^^aja? Kaj hoče? So si sosedje šepetali, me spraševali. Neznan črn obrtnik, so modrovali. Prijavili ga bomo, odloča naj sodnik. Podnevi je kladivo obmirovalo, nič več ni enoličnega ritma kovalo. Dnevna enolična pesem me ni motila. Popoldnevnega miru mi ni kalila. Po polnoči, po polnoči... me tok, tok, tok iz sladkega sna predrami! Nisem resničnosti takoj dojela! Tok, tok, tok se v zgodnjih urah spet oglasi, naj bo petek ali nedelja, naj bo praznik dela, nočnega obrtnika je roka venomer skelela. Prosila sem gg, naj me v prostih dneh ne prebuja, maščeval se mi je, kol da je čevlje okoval, je po polnoči, po polnoči na Dan tnladosti je z njimi ropotal. Kladivo še danes ne miruje, še danes me iz spanca zbuja. TEDNIK -19-julij 1984 TELESNA KULTURA IN ŠPORT — 13i Rado Brglez osvojil naslov republiškega prvaka v šahu Rado Brglez je na 37. mladin- skem republiškem prvenstvu v ša- [lU, ki je bilo v Mariboru, dosegel izjemen uspeh. V precej močni Itonkurenci je zmagal pred lan- skima zmagovalcema Ciganom in Grosarjem, ki predstavlja največje presenečenje prvenstva. Po 35-ih letih, ko jc v isti konkurenci zma- gal Podkrajšek, je to prvi naslov, Ici nam je prinesel primat v sloven- skem mladinskem šahu. Ptujski jahisti so medtem večkrat osvajali visoka mesta (druga sta pred tem Že bila Brglez lani in pred leti polajžer), na sam vrh pa se od leta 1949 ni povzpel prav nihče. Prav zaradi tega je ta uspeh v posamični konkurenci za ptujski šah toliko več vreden. H pogovoru smo povabili nove- ga republiškega prvaka, ki nam je o svojih prvih vtisih iz prvenstva povedal: ,,Pravzaprav sem presenečen nad to zmago. Za prvenstvo sem se odločil prav zadnji hip. Zato nisem bil najbolj pripravljen. Z nekaj sreče in vztrajnosti mi je na koncu vendarle uspelo." Za takšen uspeh je potrebno precej truda, priprav, znanja . . . ,,Ja. Potrebno je precej dela. Veliko je potrebno študirati šahov- sko literaturo. Šahu je potrebno posvetiti precej časa, veliko je odpovedovanja ... Z njim se uk- varjam že precej časa. Ze v šestem razredu sem bil na republiškem mladinskem prvenstvu. Letos sem nastopil sedmič. No, s šahom se ne ukvarjam konstantno, vsak dan določen čas recimo. Odvisno pač od šole." Vrniva se k samemu prvenstvu. Konkurenca je bila močna in izenačena. Bilo je več kandidatov za vrh. Naj omenim le Cigana, Justina, Brinovca. Vsekakor ni ,,mačji kašelj" zmagati v takšni konkurenci! ,,Prvenstvo je bilo res zelo izenačeno. Vodstvo se je večkrat delilo. Potrebno se je bilo iz tega prebiti naprej. Nekateri so omagali, niso vzdržali. Devet točk iz enajstih kol res ni malo." V vodstvo na turnirju si prešel že na samem začetku in ga zadržal vse do zadnjega! ,,Da, po nekaterih kolih sem bil tudi sam v vodstvu. V začetku mi je lepo šlo. Potem so prišle manjše krize, na primer, ko sem igral z Brinovcem, Justinom in Grosar- jem, ki so bili ob Ciganu najboljši in najnevarnejši nasprotniki. Ven- dar sem jih hitro prebrodil z zmagami nad Krompačnikom in Povšetom." Odločilna partija je bila vseka- kor z Bombekom v zadnjem kolu! ,,To je res, zgodilo pa bi se lah- ko, da mi tudi ta zmaga ne bi bila dovolj. Odvisno je bilo od razpleta igre med Ciiianom in Justinom, ki sta jo kasneje remizirala." Po lanskem prvenstvu, ko je zmagal Cigan, so vse adute nala- gali prav na tega igralca, ki pa mu letos ni uspel ,,met", kot mu je lansko leto. Pojavilo pa seje nekaj novih, obetavnih imen, kot je na primer Grosar. Kaj to pomeni v razvoju mladinskega šaha pri nas? ,,Da. Grosat- predstavlja prijet- no presenečenje na tem prvenstvu. Podobno tudi Povše. Cigan je že več let na vrhu slovenskega mla- dinskega šaha. No, letos verjetno ni bil v pravi formi. Prepričan sem, da bo bolje zaigral na držav- nem prvenstvu, kjer ima možnosti tudi za naslov državnega prvaka." Kljub tvoji zmagi ne greš na državno prvenstvo. Nanj sta se uvr,stila Cigan in Grosar. ,,Gre za različne starostne ome- jitve. Na naših repubhških prven- stvih je omciiicv letnik 1965, na državnih pa .11. avgust 1965. Jaz sem bil rojen nia ja, zaradi tega ni- mam pravice nastopa na njem." Tekmovanja v tej konkurenci si s tem prvenstvom končal. Začel boš nastopati v članski. V Ptuju je prav v tem času na sporedu turnir za kvalifikacije na 34. republiško člansko prvenstvo. Na turnirju tu- di ti nastopaš. Kaj pričakuješ od tega nastopa v čisto drugi kon- kurenci? ,,Kljub temu, da grem k voja- kom sem se odločil za nastop na tem turnirju, pa čeprav bi kljub uvrstitvi na republiško prvenstvo tam ne nastopal. V avgustu grem namreč k vojakom. Da pa do voj- ske ne bi prekinil te kontinuitete igranja, sem se odločil, da bom na teh kvalifikacijah vseeno igral. Že- lim v glavnem čim več igrati. Uvrstitev ni primarnega značaja." Kaj pričakuješ v prihodnje? ,,Vpisan sem na računalništvo. Prvo je šola. O šahovskih načrtih še za zdaj nc b • 'soril." Prepričani n >>, da bo ta po- samični uspeli na mladinskem republiškem šahovskem prvenstvu, ki ga je dosegel Rado Brglez v Mariboru, še dodatni prispevek k ugledu ptujskega šaha, ki ga tudi v zveznem merilu ne manjka, pred- vsem zaradi uspešnih nastopov §D MIP Ptuj v drugi zvezni ligi v pre- teklih letih. Milan Zver Rado BRGLEZ Foto: M. Ozmec PADALSKO PRVENSTVO V BOVCU Na prvem slovenskem letališču v Bovcu se je od 1. do 4. julija odvijalo republiško padalsko prvenstvo za člane in mladince. Kot že leta nazaj, so bili najboljši člani Alpskega letalskega centra iz Lesc. Sodelovali so člani ALC i Lesc s 3 ekipami pri članih in z dvema pri mladincih. Letalski center Maribor je sodeloval s člansko ekipo, Aeroklub Ptuj pa z eno člansko in eno mladinsko ekipe. Skakalo je 25 padalcev v članski konkurenci in 10 padalcev v mladinski konkurenci. Na sporedu so bile 3 discipline: skupinski skoki iz ICKK) m, skoki na cilj s 1000 m in figurativni skoki z 2000 m za posameznike. Ekipno so zasedle prva tri mesta ekipe iz Lesc, četrti so bili Ptujčani, peti pa Mariborčani. Med posamezniki je pri članih zmagal Branko Mirt, drugi je bil Dušan Intihar, tretje mesto pa je zasedel Iztok Jug, vsi so čla- ni LC iz Lesc. Najboljši predstavnik AK Ptuj je delila 15. in 16. mesto, 19. je bil Edi Butolen in 21. Janez VerbanCič. V skokih na cilj iz 1000 m je zmagal Dušan Intihar iz Lesc, najboljši predstavnik AK Ptuj pa je bil Zlatko CuS na 11. mestu. Kot zanimivost povejmo, da Dušan Intihar v 8 skokih niti^ centimeter ni zgrešil pet-centimetrskega cilja. V figurativnih skokih je zmagal Iztok Jug (ALC), Bojan Zmavc pa je zasedel 9. mesto. V mladinski konkurenci je zasedel prvo mesto Iztok Jug, Edi Butolen je bil sedmi. Ce si želite ogledati te hrabre padalce, vas vabimo na Ptujski padalski pokal. Začel se bo v petek, 27. julija takoj po sončnem zahodu, ko bodo nočni skoki na letališču v Moškanjcih. Naslednji dan ob 9. uri bodo skoki na cilj. Ob 12. uri vas vabimo na ogled skokov v vodo v jezero v Podlehniku. Podelitev priznanj zmagovalcem bo ob 16. uri na letališču v Moškanjcih. Zatem bo prikaz letenja članov aerokluba. Ob 17. uri se bo začela zabava s srečolovom. Za glasbo, jedačo in pijačo bo poskrbljeno. SM ZMAGOVALEC KLUB 13 v počastitev krajevnega praznika je športno društvo Lovrenc na Drav- skem polju pripravilo turnir v malem nogometu. Udeležilo se ga je 13 ekip. Zmagali so nogometaši ekipe Kluba 13 pred Zaspanci od Lovrenca. Tretje mesto sozasedli igralci Njiverce-vasi. Najboljši strelec je bil Srečko Silak s petimi zadetki. Sodnika Turk in Colnarič sta sohdno opravila posel. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal, ki ga na tem že tradi- ceonalnem turnirju podelijo vsako leto zmagovalcu turnirja. Pokale so prejeli tudi drugo in tretje uvrščeni ter najboljši strelec. Drugi sodelujoči so prejeli razne simbolične nagrade. Milan Zver Nagrade na turnirjih v malem nogometu v tem obdobju, ko ni prvenstva v nogometu, je vse bolj priljubljena ig- ra malega nogometa. Organiziranje turnirjev v malem nogometu je že v ptujski občini prišlo kar v navado. Veliko športnikov je, ki jim pokal ali medalja za dosežene uspehe v športu pomeni mnogo, tudi več kot kakšna denarna nagrada. Vendar je ta slika nekje čisto drugačna. Leta nazaj so se organizirali turnirji v malem nogometu, kjer so bile nagrade le pokali in diplome, danes je to obrnjeno. Sedaj je vedno več takšnih organizato- rjev, kjer zraven pokalov in diplom podelijo denarno nagrado. Seveda pa nam daje to takšno predstavo kot, da je mali nogomet pri nas že profesi- onalni šport in ne amaterski. Opaziti je, da pri ljudeh in seveda pri športnikih ni več tistega pravega športnega in tekmovalnega duha, kot so ga imeli športniki pred leti. Danes se tekmuje le še za denar, kratko rečeno, vsak bi hotel imeti pravo premijo za zmago. Seveda pri teh turnirjih v malem nogometu ne bi smel biti za nagrado denar, temveč bi lahko organizator za takšne zneske podelil kot nagrade razne športne rekvizite ali športno opremo. Dobljeni denar pa prevečkrat zaide v gostinske lokale. To je le moje in morda nekaterih posameznikov mnenje, seveda tistih športnih delavcev, ki bodočnost športa ne vidijo le v denarju. Ti pa si želijo delovanje na prostovoljnem delu. Mislim, da bi se lahko mnogi ob tem članku tudi malo zamislili in ugotovili, da danes tudi ni vse denar. ZB NK Drava začenja s pripravami Naslednji teden bodo ptujski nogometaši začeli s pripravami. Igralci prvega moštva bodo začeli s treningi v torek, 24. julija, ob 17 uri ko se morajo vsi igralci javiti trenerju. Mladinci bodo začeh dan prej, to je v ponedeljek ob 19. uri. Favoriti na vrhu v nedeljo se je v Ptuju končal prvi krog kvalifikacijskega turnirja v šahu za republiško prvenstvo za člane. Turnirja se udeležuje 36 tekmoval- cev, ki so izpolnili pogoje za nastop na njem. Pravico nastopa imajo udeleženci lanskega republiškega prvenstva, šahisti, ki so sodelovali v drugoligaški konkurenci ter vsi, ki so se uspeli uvrstiti na ta turnir iz regionalnih prvenstev. Odvijal se bo po švicarskem sistemu. Prvih šest uvrščenih se bo uvrstilo na republiško prvenstvo, ki bo za štirinajst dni v Radovljic; Pokrovitelja turnirja sta skupščina občine Ptuj in MIP Ptuj, kile tudi stalni pokrovitelj šahovskega društva v Ptuju. Največja favorita za uvrstitev na republiško prvenstvo sta vsekakor mojstra Orel in Podlesnik, ki sicer nastopata na Iskro iz Ljubljane. V ožji krog favoritov še spadata Mazi in Zeleznik. Solidno pa nastopajo tudi mladi šahisti. Predvsem Justin ima lepe možnosti za uspeh. Pogoji za igro so v domu učencev SSC Ptuj odlični. Ze po tem prvem delu bi lahko prvenstvu ,,pripisali" etiketo borbenosti in fair playa. šahisti so v petek, soboto in nedeljo odigrali štiri kola. Pomembnejši rezultati: 1. kolo: Grizl—Klemenčič 1:0, Mazi—Jeraj 1:0, Podlesnik—Milavec 1:0, Orel: Rebernik 1:0, Seruga—Crepan 0,5:0,5, Brglez—Feguš 1:0 itd. 2. kolo:Zeleznik—Cačič remi, Rakovec—Orel 1:0, Antonijevič: Brglez 1:0, Spalir—Seruga remi itd. 3. kolo: Djurkovič—Zeleznik 0:1, Mazi—Podlesnik remi, Mila- vec—Feguš 1:0, Rakovec—Antonijevič 0:1, Seruga—Brglez remi itd. 4. Kolo: Justin—špalir 1:0, Antonijevič—Mikac remi, Zeleznik—Mazi 1:0, Cačič—Djurkovič 1:0, Orel : Muri 1:0, Stucl—šeruga remi, Brg- lez—Crepan remi itd. Po štirih kolih si prvo mesto delijo Zeleznik, Podlesnik in Antonijevič, ki so zbrali po 3,5 točke. Pol točke zaostajajo Justin, Mikac, Cačič in Zganec, ki so uvrščeeni od 4—7. mesta. Ti imajo tudi največ možnosti, da si v drugem krogu turnirja zagotovijo pravico nastopa na republiškem, pr- venstvu. Ptujčani igrajo s spremenljivim uspjehom. Brglez je eno partijo zmagal, eno izgubil, dve pa remiziral. Za uvrstitev na republiško prvenstvo se bo moral v drugem delu turnirja zelo potruditi. Isto velja tudi za Serugo, ki je vse štiri igre remiziral. Slabši od naših šahistov je Feguš, ki je zbral vse- ga pol točke. Prijetno presenečenje pomeni uvrstitev Cačiča, ki na tem turnirju igra zelo dobro. Odlično je uvrščen tudi Ormožanec Žganec, ki pa v zadnjem času igra tako dobro, da bi njegova uvrstitev na republiško prvenstvo ne predstavljala nobenega presenečenja. Vrstni red na vrhu je pričakovan, saj so vsi favoriti, z izjemo Mazija, opravičili naziv favoritov. Kljub temu pa še ima večina šahistov možnost za uvrstitev med ,,željenih šest". Prav zato bo drugi krog turnirja, ki bo konec tega tedna, še posebej zanimiv. Milan Zver . ŠESTIČ V POHODU SPOMINOV IZ NOB KO ZZB NOV Ivan Spolenak, ki jo je vodil njen prizadevni predsednik Alojz Cene polnih 6 let in od 15. marca 1984 Karel Jur- kovič, si prizadeva vsako leto organizirati izlet za svoje člane in njihove življenjske sopotnice ter goste, z namenom, da obiščejo najbolj po- membna mesta iz NOB in "socialistične revo- lucije ter da se poklonijo spominu padlim žr- tvam fašizma. Tako je v četrtek, 7. junija 1984 KO ZZB organizirala enodnevni izlet na Koroško z na- menom, kot vsa prejšnja leta, obiskati spo- minska obeležja in se spomniti na grozote druge svetovne vojne. Prva postojanka je bila Muta — TOZD Gorenje za proizvodnjo kmečkega orodja in orodja za vrtičkarje. Skozi obrat nas je popeljal in obrazložil potek dela direktor tega obrata smo se seznanili pod kako težkimi pogoji delajo njihovi delavci, ki so v glavnem priučeni, ker so starejši invalidsko upokojeni, ker dokazuje težino njihovega dela v tem obratu. Ne more- mo si predstavljati kmečkega orodja, ki od preproste železne pločevine do finalnega iz- delka, mora biti skozi toliko pridnih delavskih rok. , Krajši odmor smo imeli v Dravogradu, ki smo si ga ogledali individualno. Pot nas je vodila naprej v Ravne na Koroškem, da bi obiskali Delavski muzej. Ime je dobil po tem, ker .so izdelki in vse orodje ki so ga uporabljali delavci razstavljeni v rudarskem, železarskem in lesarskem oddelku. Čeprav smo prišli izven delovnega časa, nas je ljubeznivi kustos tega muzeja videl, prišel se pozanimat odkod smo. se ljubeznivo in z veseljem odzvali naši prošnji, odklenil muzej, razkazal eksponate in obraz- ložil njihov pomen. Značilno za rudarstvo na Koroškem je to, da seje v začetku XVII. stoletja, bolj na- tančno 1620. leta, začel razvijati rudnik svinca Mežica. Zlato obdobje tega rudnika se začenja v 80-tih letih prejšnjega stoletja, ko so izdelovali najčistejši svinec na svetu in je zato mežiški rudnik svinca s svojo kvaliteto znan sirom po svetu. Nadaljnje raziskave kažejo, da so še nahajališča te rude za izkoriščanje, vendar so denarne težave za njegovo nadaljnjo ek- sploatacijo. V železarskem oddelku je prikazano veliko orodja, kije služilo za eksploatacijo rude, njen dovoz do topilnice in sam potek pridobivanja železa do posameznih izdelkov, kot so želje- niške tračnice, traverze in druge vrste železa. V rudarskem oddelku so prikazani načini eksploatacije rude in takratna opremljenost rudnikov, kot so razne svetilke, ki so jih nosili jamski rudarji, mali vagončki z majhno loko- motivo za prevoz rude do topilnice, način odpremanja polizdelkov in nekaj strojev za obdelavo železa. V lesarskem oddelku je prikazana tokratna obrt in orodje, ki so ga uporabljali lesarski delavci. Rastavljenih je nekaj brunaric, ka- rakterističnih za predel Koroške. Iz Delavskega muzeja smo krenih v gostilno, ki jo vodi naša krajanka iz Lancove vasi, ki nam je z vso ljubeznivostjo dala prostore gostilne na razpolago, da smo lahko obedovali in se tam tudi dalj časa zelo prijetno počutili. Od tod smo krenili nazaj domov prek Otiš- kega vrha. Slovenj Gradca. Vitanja in Stranic, kjer smo obiskali spominski obeležji in se po- klonili žrtvam fašizma. Zadnja postojanka je bilo gostišče Kmetec na Hajdini. S tem je bila izletniška pot končana. V imenu vseh udeležencev izleta, se prisrčno zahvaljujem predsedstvu KO ZZB NOV Ivan Spolenak, ki skrbi, da se grozote druge sveto- vne vojne ne pozabijo. Organizatorjem izleta prisrčna zahvala za organizacijo in za požr- tvovalnost. Prav tako hvala šoferju avtobusa KGP — TOZD Avtopark Ptuj Francu Mediku. Dušan Radovanovič Pajenkova in Kovač na balkanske atletske igre? v soboto je bilo v Ptuju 2. kolo ekipnega atletskega prvenstva SR Slo- venije-vzhod. Na prvenstvu se je pomerilo sedem moških in pet ženskih ekip. V moški konkurenci so se pomerili tekmovalci atletskih klubov iz Ti- tovega Velenja, Brežic, Lenarta, ,,Pomurja" iz Murske Sobote, Koroškega atletskega kluba z Raven, atletskega društva iz Slovenske Bistrice in doma- iega AK Ptuj. V ženski konkurenci pa so se pomerile atletinje z Raven na Koroškem, Slovenske Bistrice, Lenarta, Murske Sobote in Ptuja. Zmagovalci posamezno — moški: 100 m Hojnik (KAK) 11,3 (Horvat Ptuj je bil drugi z 11,5); 400 m: Krabonja (Ptuj) — 51,4; višina: Kovač (Ptuj) — 195 cm; krogla: Kevo (Brežice) — 12,27 m (Ptujčan Skok je bil drugi); 1500 m; OSep (KAK) — 4:07,2; daljina: Kadiš (KAK) — 6,59 m (Planinšek (Pt) je bil drugi s 6,29 m); ženske: 100 m: Vavče (KAK), 13,5; (Carli (Pt) je bila druga — 13,7); krogla: Babic (Ptuj), — 9,60 m; 200 m: Šešerko (Ptuj) — 26,5; daljina: Linteneger (KAK), 5,30 m (Pavhč (Pt) — druga); 800 m : Tominc (KAK), — 2:24,1, višina: Pajenk (Ptuj) — 170 cm; štafeta ženske 4 x 100 m (Ptuj). — 53,5; štafeta — moški 4 x 100 m (Ptuj) — 45,2. V ekipni konkurenci so zmagali atleti Ptuja pred KAK-om iz Raven in AK Titovo Velenje. V ženski konkurenci so bile prav tako najuspešnejše domače tekmovalke pred atletinjami KAK-a in AK Slovenska Bistrica. Po dveh kolih tega ekipnega atletskega prvenstva, ki šteje kot kvalifi- kacija za enotno ekipno atletsko republiško prvenstvo vodi v obeh konku- rencah AK Ptuj. Sonja Pajenk in Kristjan Kovač sta bila izbrana v mladinski reprezen- tanci Jugoslavije za dvoboj državnih reprezentanc Francije in Jugoslavije, ki bo ta vikend v Celju. Oba pa imata lepe možnosti, da se uvrstita na Bal- kanske atletske igre, ki bodo konec tega meseca. Milan Zver Veoer nogometa v Hajdini v petek in soboto bo na igrišču v Spodnji Hajdini veliki nočni turnir v malem nogometu. Pripravlja ga NK Hajdina v okvi- ru ,,serije 7", ki ga organizira Medobčinskea nogometna zveza Ptuj. Prvi trije uvrščeni, najboljši strelec in igralec bodo prejeli Pokale, ob tem pa Se prve tri ekipe nagrade v vrednosti 5.000, 3.000 Oziroma 2.000 dinarjev. Na turnir se lahko prijavite v Petek ob 17. uri, eno uro pred pričetkom tekmovanja. Milan Zver Slavje strelcev iz Kidričevega na MK puški Minulo nedeljo so ob zelo ugodnem vremenu izvedli na ptuj- skem MK streUšču občinsko pr- venstvo s serijsko MK (malokah- brsko) puško, za leto 1984. Za oceno so streljali 30 strelov, iz vsa- kega položaja po 10 (leže, stoje, kleče.) Strelne priprave so se naj- bolje obrestovale strelcem iz Kidričevega, ki so v članski kon- kurenci osvojili vsa najboljša me- sta. Med številnimi udeleženci pa žal letos ni bilo ženskega kadra. Edina članica, naša veteranka Zdenka Matjašič iz SD Turnišče, je brez konkurence nastreljala 227 krogov in dosegla republiško normo. Med člani je osvojil 1. mesto Al- bert Frčeč (Kidričevo) z 241 krogi. Sledili so Konrad Kramberger 234 krogov, Jurij Lamut 232 krogov. Igor Premožič 229 krogov (vsi Kidričevo). Šele na 5. mesto se je plasiral Ludvik Pšajd s 227 krogi (Jože Lacko). Zvonko Hajduk 225 krogov (Agis), Stanko Rogina 221 krogov (Turnišče) itd. Člani ekipno: Kidričevo 1. 694 krogov; Kidričevo II 671 krogov; Turnišče 1 660 krogov; Turnišče II. 617 krogov; Agis I 607 krogov; Železničar II 566 krogov; MIP 562 krogov; Železničar I 547 krogov; Gradnje 510 krogov; Opekar 502 krogov; Juršinci 481 krogov; Jože Lacko 428 krogov; Agis II 414 krogov; Vitomarci 305 krogov; Mladinci: Darko Jazbec (Turnišče) 237 krogov; Boštjan Simonič (Agis) 202 krogov; Branko Lenart (Železničar) 190 krogov itd. Od 57 tekmovalcev, jih je 11 doseglo republiško raven, vendar pa jim še ni zagotovljena pot na prvenstvo Slovenije, ker bodo morali te norme še potrditi na predhodnem področnem (regij- skem) prvenstvu, ki bo 11. avgusta letos v Mariboru. Želimo jim mnogo sreče in uspeha. K. A. 14 — ZA RAZVEDRILO 19. julij 1984 — i| OGLASI IN OBJAVE - 15 mali oglasi ZAPOSLIM povsem samostojno šiviljo, zaželjena je praksa — 10 let. ŠIVILJSTVO, Aškerčeva 5. ORODJARJA z večletno prakso, z znanjem samostojnega dela orodij, sprejmem v redno delo- vno razmerje za nedoločen čas. Edi Voljč, Hardek 40/C, Ormož. GARSONJERO v Kraigherjevi 16 menjam za enosobno stanova- nje brez centralne kurjave. Vesel- ko, Kraigherjeva 16, Ptuj. PRODAM prikolico za jadrnico ali gliser. Matijevič, tel. 773-687. PRODAM visoko brejo kravo. Franc Bedrač, Pobrežje 135. PREKLICUJEM spričevalo 8. razreda OŠ Juršinci na ime Janko Berlak, Grlinci 36, Juršin- ci. SOBO IN KUHINJO aH samo sobo (z možnostjo kuhanja) išče socialni delavec z družino. Tel.: 062 25 441 int. 351 od 8—15. ure. PRODAM karamboHran Re- nault 1 L. letnik 1976, Marjan Tašner. Dolič 36, Destrnik. 300 LITROV kvintona prodam. Alojz Murko, Zg. Hajdina 100/a. PRODAM črno-beli televizor EI- NIŠ, star 5 mesecev in kamero Vasica. Lovrenčič Žarko, Svržnjakova 10/A, Rogoznica. MLADO telico — brejo, ugodno prodam. Ogled možen pri Fran- cu Ribiču, Krčevina pri Ptuju 68. V REDNO delovno razmerje takoj sprejmemo dva KV kuhar- ja-ici in čistilko za čiščenje gos- tinskih prostorov. Vse ostalo po dogovoru v gosti.šču. Radoslava Roškar, Hajdoše 43/C, Ptuj, tel. 062 781-125. PRODAM 7 mesecev brejo teli- co. Ignac Bračič, Zabovci 94. PRODAM motorno kosilnico REFORM primerno za hribovite lege. Franc Ribič, Krčevina 68, Ptuj. KUPIM rabljen traktor, lahko tudi v nevoznem stanju. Starčič, Polenšak 48. UPOKOJENKA s hišo in vrtom vzame na stanovanje žensko za družbo. Ana Hojnik, Hlaponci 61. Polenšak. PRODAM motorno kolo CZ 350. letnik 78. Franc Škerlak, Majšperk, Breg 6. PRODAM športno Škodo letnik 1975. Franc Ostroško, Pobrežje 119, Videm. PRODAM starejšo spalnico. Ogled v soboto dopoldan. Ro- gozniška 28, ter dva šivalna stroja Singer. IŠČEM mlajšo upokojenko v skupno gospodinjstvo. Intere- sentke naj se oglasijo na naslov Marija Kline, Trg mladin. delov, brigad 3, Ptuj. PRODAM DVE žrebički, stari 5 mesecev. Franc Kumer, Bišečki vrh 56, Trnovska vas. PRODAM črno teličko. Njiverce vas 10, Kidričevo. PRODAM visoko brejo kravo. Franc Kramberger, Dolič 25, Destrnik. PREKLICUJEM spričevalo os- novne šole Hajdina na ime ANDREJ Šohar, Zg. Hajdina 202. PRODAM dobro ohranjeno Za- stavo 750 LE. novo centralno peč FEROTERM 30.000 ccal, ter barvni TV Gorenje COLOR. Tel. 793-178. PRODAM Fiat 750, neregistri- ran. Bohi, Moškanjci 54. PO UGODNI ceni prodam VW 1300, letnik 1970. Franc Podgor- šek, Trnovska vas. Sovjak 17. PRODAM poročno obleko št. 38, Tašner, Jadranska 17, Ptuj. MENJAM dvosobno stanovanje s kopalnico brez cehtralnega ogrevanja za enosobno stanova- nje obvezno z balkonom in da ni višje od drugega nadostropja v starem bloku s centralnim ogre- vanjem. Ogled možen vsak dan od 8. do 22. ure. Oglasite se na naslov: Katarina Drevenšek, Ja- dranska ul. 17 (nad bivšo tiskar- no) PRODAM kravo, 8 mesecev brejo. Štebih, Mezgovci 58. PRODAM prikolico za osebni avtomobil — 700 kg, novi kom- plet za avtogeno varjenje. Rihtar, Prešernova 20/A. PRODAM traktorske gume znamke BARUM 13 x 9 — 12 X 28. čelni nakladač vrste BAS za traktor Deutz. Milan Benko, Rogoznica 16, Voličina. NOVO prikoUco za osebni avto zelo ugodno prodam in skoraj nov električni štedilnik. Lisec, Trubarjeva 6, Ptuj. PRODAM motorni škropilnici (stihel in agregat z cevmi in razpršilnik) in žago Štihel 0,8 S. Vprašajte na tel. 791-902. MANJŠA družina išče sobo ali stanovanje v Ptuju. Naslov v upravi. PRODAM R-4. letnik 1977, Podvinci 59/A. PRODAM hladilnik KONČAR — visoki. Zajšek, Cankarjeva 6, Ptuj. KRAVO simentalko 8 mesecev brejo, staro 4 leta, odlično molz- nico po izbiri kupca v hlevu prodam. Jože Soršak, Podlože 1, Ptujska gora. PRODAM mladiče nemške DOGE z rodovnikom. Baklan, Prešer- nova 23/a. RAZVELJAVLJAM ribiško iz- PRODAM dve plemenski telici kaznico štev. 32 na ime Roman in sod 300 1. Martin Veršič, Lah, Anželova 22. Ptuj. Krčevina 76, Ptuj. DEŽURSTVO PREHRAMBNIH TRGOVIN SOBOTA, 21. julija 1984: pro- dajalni SAMOPOSTREŽNA CMD in KEKEC s PRAZNIKA ŽETVE NA POLENŠAKU Tradicionalni 21. praznik žetve z razstavo kruha in pogač, ki so ga minulo soboto in nedeljo pripra- vili prizadevni člani turističnega društva Polenšak, je tokrat prvič namočil dež. Sicer ga je organizatorjem zagodel šele ob koncu vseh pripravljenih tekmo- vanj, ko je bila na vrsti le še ve- selica. Nekaj obiskovalcev je dež sicer pregnal, drugi pa so ostali in nadaljevali z zabavo v prostorih tamkajšnjega gasilskega doma. Že v soboto popoldne so v prostorih OŠ Polenšak odprli bogato in skrbno pripravljeno razstavo kruha in pogač, oprem- ljeno z razstavljenimi predmeti in pripomočki, s katerimi so si včasih pomagali pri pripravi domačih pekovskih mojstrovin. Vse razs- tavljene dobrote je pripravilo 65 gospodinj; oči in nosove obisko- valcev paje i:azburjalo več kot 15 vrst kruha, pečenega v domači krušni peči. pa razni kolači, poti- ce, pouače in gibanice. Vse to je bilo tudi na prodaj. V soboto po- pnjo nedeljo /večer, okoli 22.10 je na regionalni cesti pri avtobusnem postajali.^ču Lovrenc na Dr. polju neprevidno obračal svoj osebni avtomobil Miro Bosilj iz Maribora. Pri tem je zaprl pot vozniku kolesa z motorjem, kije pripeljal iz nasprotne smeri. PriSlo je do trčenja, pri čemer je bil mopedist Anton Vidovič hudo ranjen, njegov sopotnik na mopedu pa lažje. ZALETEL SE JE V DREVO Prejšnji ponedeljek, 9. julija okoli 21.40 je peljal po cesti v Hajdini Igor Weingartner iz Ptuja. Pri vožnji je izgubil oblast nad svojim kolesom z motorjem, zapeljal je na levo s ceste in pri tem trčil v drevo. Pri trčenju seje hudo poškodoval. SPET PADEC MOPEDISTA Tretja nezgoda na našem območju, v kateri je bil težje poškodovan mopedist, seje v nedeljo. 15. julija zgodila na lokalni cesti v Bresnici. Janez Megla iz Kukave v KS Juršinci seje peljal na kolesu z motorjem, v desnem ostrem ovinku je zapeljal na desno stran z asfaltiranega cestišča na gramozirano. Pri tem je izgubil ravno- težje, padel je in se huje ranil. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. STRELA ZAŽGALA GOSPODARSKO POSLOPJE Med neurjem, ki se je v nedeljo pozno popoldne razdivjalo nad našim' območjem, je okoli 17.10 udarila strela v gospodarsko poslopje Franca Vogrinca v Zg. Hajdini 58. Poslopje seje vnelo. Nastalo škodo ocenjujejo na okoli 300.000 dinarjev. TUDI NA VRTILJAKU NI VARNOSTI Pri Ruški koči na Pohorju so se med drugimi vozili na vrtiljaku 25-letni fant in dve mladoletni dekleti, vsi iz Mezgovec v KS Dornava. Pri vrtenju sta se na vrtiljaku zagozdila dva zobčenika, vrtiljak seje nenadoma ustavil, med potniki je prišlo do verižnega trženja in med lažje poškodovanimi so bili tudi trije naši občani. - u NEKAJ O MDB JOŽE LACKO" PTUJ v soboto, 23. junija smo še zadnjič pozdravili Ptuj in krenili proti! našemu brigadirskemu naselju v Bistrico ob Sotli. Večina novopečenih brigadirjevje komaj čakala, da prispemo v naselje, nekatere pa nas je bilo kar malo strah, kako bo. Čas je že, da opišem našo brigado. Štela je in še seveda šteje 36 ljudi, od tega 34 Ptujcanov in 2 Bizeljčana. Če še natančneje razdrobim našO' strukturo: 15 punc, 21 fantov, od tega 3 delavci 1 nezaposlen, ostali so- učenci. Naša povprečna starost je 15,94 leta. In vodstvo brigade — mlado, neizkušeno. No, malo sem vas zamotila z našo strukturo. Prispeli smo. Prvi stiki s štabovci, ustvarjanje mnenj o ljudeh okrog sebe, o naselju. RazdeUtev brigadirk, razporeditev po spalnicah in nato žoga in koš. Prihoda brigad iz Radelj in Ljubljane. Prvi stiki z njimi, pravzaprav poskušnja — navezovanja prvih stikov, saj so bih Ljubljančani zelo zaprti vase (po dveh dneh se nam je posrečilo prebiti led in smo postali dobri prijatelji). Tako sta minili sobota in nedelja. Nedelja je bila še posebej naporna, saj j je bila uradna otvoritev, nekaj novega za novopečene brigadirje. Ponedeljek, prvi delovni dan. Vstajanje ob 5. uri, jutranja telo- vadba, pospravljanje prostorov, dviganje zastave, zajtrk, odhod na traso in končno ali na nesrečo srečanje s traso. Prvi dan smo kopali jarke za odtok vode v vinogradih Slovina na Bizeljskem. Naslednje lepe dneve pa smo postavljali betonske stebre v vinog- radih in se trudili, da bi odpravili grozotne posledice toče iz leta 1982. Da vam natančno opišem delo. Skopati smo morali luknje, pripeljati 40 kg betonske stebre, jih natovoriti, postaviti v luknje, nameriti in dobro zatlačiti. Če niso bili dobro namejreni oz. zatlačeni, so kar leteli iz lukenj in vse na novo. Da vam ne pozabim povedati, daje to delo zelo naporno, čeprav se ne sliši tako, in da smo po dogovoru s štabom akcije in predsednikom RC za MPD Tonetom Andrličem dogovorili in organizirali 3 mladinske delovne skupine in 1 pionirsko. Pionirska delovna skupina je delala na lažjih deUh v vinogradih. Popoldanske aktivnosti so bile v 1 dekadi slabše organizirane, vendar so se v drugi dekadi popravile. Jaz in Ceko sva na lastno pobudo tudi vodila svoje krožke za vse tri brigade (OZN in likovni). Bilo je organiziranih nekaj predavanj, CPP, PP. OZN, likovni, plesni, radio- amaterski. Rezultati naše brigade: vsak brigadir je obiskoval eno in- teresno dejavnost, stenčasi, biltena ... Hitro seje bližala zadnja sobota in parčki, ki so nastali v teh treh tednih, so postajali vse bolj žalostni in se stiskali. Vsega je bilo naenkrat konec. Uradni zaključek, podelitev udarniških značk, pobratenje brigad, prihod našega avtobusa, natovarjanje, solze in zadnji poljub ter odhod. Žalost še nekaj časa na avtobusu. Ob pogledu na dravski most pa so se nam vsem nasmejala srca in nehote smo si priznali, da smo težko čakali ta trenutek. Na Ptuju nas je čakal topel sprejem. Pozdravili so nas naslednji gostje: Feliks Bagar, Diana Bohak in Emil Mesaric. Še zadnji dogovori, ki so bili v večini nemi in so govorili: »Vidimo se prihodnje leto na akciji!« In za iconec: Z—D—R—A—V—O, zdravo, zdravo, zdravo . . .! Anita Peklar Brigadirji MDB »Jože Lacko« Ptuj ob vrnitvi pred ptujskim magistratom. ............^. ......______________________....................Eftte;.S^osi- Gobe rastejo po dežju Gobe rastejo po dežju, tako me- nijo tisti, ki se z gobarstvom ukvar- jajo že več let. Vinko šorli iz Rot- "mana 13, KS Juršinci, pa je druga- čnega mnenja. Namreč v prejšnjem tednu je v našo redakcijo prinesel ogromnega gobana. Tehtal je 2,10 kg, premer klobuka je bil kar 37 cm, premer kocena pa 15 cm. Pra- vi, da ga je našel ob iskanju poletne soparice v rotmanskih gozdovih, in da je to do sedaj največja goba kar jih je doslej sploh našel. Torej, če bo le koHčkaj časa, podajte se na sprehod po gozdu, ki bo morda za marsikogar tudi koristen. J. H. Vinko Šorli s svojo 2,10 kg težko gobo. Foto: Kosi osebna kronika Rodile so: Ana Majhen, Dolane 26/a — dečka: Marica Kocuvan, Rjavci 8/a — Danijela; Metka Duh, - Dravinjski vrh 28 — Nino; Olga Šmigoc. Trdobojci 20 — deklico; Anica Planinšek, Pleterje 34 — dečka: Katarina Peršoh, Pleterje 48 ■— deklico: Bogdana Starki. Miklošičeva 6 — Ano; Magda Krajnc. Kajuhova 7, Kidričevo — Jana: Vesna Fehratovič. Sp. Haj- dina 76 — deklico; Marinka Krajnc. Levajnci 29 — deklico; Milena Toplak. Janežovski vrh 36 — deklico; Metka Kelenc, For- min 30 — Nejca; Marija Galinec, Sp. Hajdina 34 — dečka; Silva Kline. Spuhlja 67 — dečka; Marta Pernat. Župečja vas 1 /b — Leona; Majda Lipuš, Ruška 8, Selnica ob Dravi — Matjaža; Marija Sok. Formin l/a — Marka; Kristina Pernat. Pleterje 16/a — dečka; Danica Mihelač. Draženska 7 — deklico; Darinka Majcenovič. Slov. trg 11 — deklico; Alenka Ferk. Greg. drevored 8 — Lelo; Dragica Jaušovec. Moravci 151 — Kristijana; Zdenka Lašič. Breg 19, Središče ob Dravi — Matejko; Terezija Hameršak. Bukovci 35 deklico: Marija Kurež, Stojnci 73 — dečka; Nadica Jerenec, Popo- vci 6/a — deklico; Karolina Ke- lenc. Ormoška 92 — Katjo; Ma- rija Klemenčič. Cvetkovci 107 — dečka; Milada Bojanič. Dolga Lesa 4 — dečka: Irena Anušek. Miklavž 49 — dečka: Božena Živčec. Dolga Lesa 10 — dečka; Angela Sagadin. Sp. Hajdina 18 — Matejo; Anica Štuhec, Sp. Ključarovci 18 — deklico. Poroke: Darko Drčič, Zagreb, Aleja pomoraca 17 in Danica Vaupotič, Trdinova 7; Branko Jerman, Ob Grajeni 11 in Ljubica Began, Po- brežje 14; Marjan Ozvatič, Ločki vrh 1 in Milena Toplak, Janški vrh ' 36; Janko Gojkošek, Gerečja vas I/e in Štefka Kampl, Zg. Hajdina l04/c; Franc Hriberšek, Prešer- nova 27 in Kristina Kelc, Sp. Jablane 28; Jožef Gaiser, Dra- vinjski vrh 60 in Branka Peršuh, Medvedce 19. Umrli so: Janez Rožmarin. Žamenci 1, roj. 1914, umrl 7. julija 1984; Franc Kelc, Korenjak 28, roj. 1923. umrl 8. julija 1984; Katarina Peternik, Cankarjeva 9. roj. 1911, umrla 8. julija 1984; Angela Vaj- da. Vel. Nedelja. 27, roj. 1916, umrla 6. julija 1984; Janez Lebar, Polenci6, roj. 1956, umrl 30.junija 1984; Jožef Milek. Vareja 57/a, roj. 1913. umrl 12. julija 1984; Marija Cafuta. Dom upokojencev Ptuj. roj. 1907. umrla 12. julija 1984; Alojzija Krajnc, Ul. Jožefe Lacko 45. roj. 1909. umrla 15. ju- lija 1984.; MarijaČernivec. Strelci 1, roj. 1898. umrla 14. julija 1984. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko delavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, novi- narji: Jože Bračič, Nevenka Dob- ljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneber- ger. Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 750 dinarjev, za tujino 1.360 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Napodlagi zakonao obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.