Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 10. maja 1957 štev. 104. leto Ki. (KVill.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 3U otMfibo Afttaur.uth ol.aLo Kronan!ske slovesnosti so se že pričele Murska Sobota, 9. maja. : o. maja so je vršilo veliko učiteljsko zborovanje učiteljskih društev za sreze Ljutomer, Ormož, Lendava in Murska Sobota v Sokolskem domu v Murski So boti. Velik del zborovanja je bil posvečen ženskemu vprašanju. V središču sporeda je bilo zanimivo in s podatki podprto predavanje učiteljice ge. 'Dltri-hove o učiteljici ženi jn narodni prosveti. Predavateljica je bila nagrajena s toplim priznanjem za zanimivo podano snov, v kateri so se odražale sledeče vodilne misli: Delo v razredu po učiteljici je lahko tako ko delo učitelja ali pa še boljše. Treba je le volje do dela, pa je vseeno, ali je to moška ali ženska učna moč. Zakaj se učiteljici zabranjuje ustvariti si svoj lastni dom? Številčno je dokazano, da delni celibat ne bo rešil brezposelnosti učiteljskega naraščaja. Učiteljici se ne bi smele kratiti naravne človeške pravice. Pri vzgoji mladine so učiteljice prav tako sposobne ko moški. Prenatrpani razredi naj dobijo še nove nčne moči. Učitelji, ki so dosegli polno službeno dobo, naj se upokoje, predpisana službena doba naj se zniža. V debati so poudarjali, da učitelji ne Korejo sami vzdrževati svojih družin, tar imajo premale plačo, zato jim mo-rajo s svojo službo pomagati tudi že-ne. žena ima danes vedno manj socialah pravic, kar je krivično, ker imajo !ste sposobnosti kakor možje. Sprejeta ie bila resolucija, da se ukine delni celi-tat učitelHc. O. Kumelj je poročal o organizacijskih zadevah. Učiteljska organizacija ta drži svoje deklaracije, kakor se jo lsta držala 1 .1933. Vse članstvo odobra-Va to pot. Omenil je tudi poset vodstva ar'_ prosvetnem ministru, kjer so tolmači učiteljsko težnje, med drugim vpra-Sanje učnih načrtov, brezposelnost na-^asČaja, stalnost in druge pereče zade-e- Organizacija zahteva razpis vseh ®r°stih slabših in boljših mest. Organi-•acija in učiteljski stan sta bila oklcve-ans. klevetniki pa s« bili amnestiranl. 2rečctia je bila zaupnica vodstvu JUU delo Pa Prošnjo, da vodstvo nadaljuje svoje v prid učiteljskega stanu. Na tapet Je prišlo tudi vprašanje kontraktual-ki.8® danes dnevnlčarjl. Kot pred-bo )c predaval K- Vrane iz Mari-vaf!,° strnjenem šolskem delu. Predata! j je nazorno in.priorosto ter zani- ‘VO T>Of1nl d ,a-isano obzirno postopanje z ta p,.-'!11’1 fTdSinami In da je potrebno, "lcl? do izraza koristna pos>Iedlca slovenskega sporazuma. viSe brnatcljskih odnošajev pa je od-°d načina, kak* se bo izvajal. \VASHINGTON. 10. maja. Reuter poroča: V vprašanju vzroka kathstrofe »Hindenburga« je postavljenih več teorij. Med temi teorijami je tudi zanimiva Odkriti žarki nevidnosti DUNAJ, 10. maja. DNB poroča o velikem uspehu dveh graških tehnikov, ki sc jima je posrečilo, da sta odkrila žarke, s pomočjo katerih je mogoče napraviti gotove predmete nevidne. Znanstve domneva, da je bil v zadnji del Hindenburga« postavljen, tempiran peklenski stroj. To mnenje izrekajo tudi številni ugledni krogi. no raziskovanje tega odkritja na Dunu-ju je dalo doslej izvrstne rezultate. Aparati bodo zaenkrat služili zlasti reklamnim svrhain. Filmski zveidniki in zvezdnice stavkajo HOLLYWOOI), 10. maja. Prvokrat v zgodovini ameriškega filmskega mesta se bodo filmski zvezdniki in zvezdnice udeležile splošne stavke. 75% igralcev In igralk se je izreklo za stavko, ki se prične v ponedeljek 10. t. m. Igralci vztrajajo pri tem, da morajo podjetniki brezpogojno in takoj ustreči njihovem zahtevam. Vedno prepozno VVASH1NGTON. 10. maja. Havas poroča: V zvezi z eksplozijo »Hindenburga« je senatni vojni odbor odobril načrt, s katerim se olajšuje prodaja helija, na katerega imajo Združene države ameriški monopol. Ni pa še gotovo, če bo za izvoz dovoljena količina helija osigurala nemški zrakoplovni promet preko Oceana. Komisija je želela olajšati položaj Nemčije, ker ne more žrtvo vati napredka človečanstva vojaškim vprašanjem. Zaostritev napetosti in novinska vojna med Anglijo fn Italijo PARIZ. 10. maja. Havas poroča: Pariški listi sc mnogo pečajo z odpoklicem vseh dopisnikov italijanskih listov iz Anglije. »Kclio de Pariš« piše, da sc zdi, kakor da hočejo Nemci sprotno potiskati Italijane v nepomirljivo stanje naprani Angliji, dočini zavzemajo sami mnogo nejasneje stališče. Gospa Ta-bouis pa piše v »L’ Oevru«, da je odlo- čitev italijanske vlade za odpoklic novinarjev sbudila najpreje razburjenje, ki mu je pa kmalu sledil smeh in zabava. Spričo zaostrene napetosti med Londonom in Rimom bo zastopal Italijo na kronanjskih svečanostih samo laški poslanik v Londonu, dočim, bodo laški listi v smislu informacij kronanje v Londonu popolnoma bojkotirali. SK Železničar bodoči prvak LNP! Glavna športna dogodka včerajšnje nedelje sta bili dve nogometni tekmi za podsavezno prvenstvo, od katerih je eno »doživel« Maribor. Na igrišču SK Železničarja sta se' mučila za dve prvenstveni točki SK Železničar in SK Olimp iz Celja. Kdor je tekmo videl, mu je jasno vse. Kdor pa ni bit navzoč, se bo zaman čudil trdim besedam, ki smo jih morali zapisati na račun obeii nastopačih moštev. Na gre za to, kdo je pospravil tisti dve točki, ni najvažnejša okolnost, da je bilo na »zelenem« travniku nogometno moštvo kluba, ki naj v bodoče zastopa slovenski nogomet pri izločilnem tekmovanju za vstop v ligo. Nedvomno pa dajeta mnogo misliti »višina« in način igre, ki sta ga pokazala predstavnika našega najboljšega razreda. Če naj bo to prvi razred v slovenskem nogometu, potem ne vemo, kakšen »aj bi bil drugi razred. Kaj pomaga večno tarnanje o praznih blagajnah, kaj pomenijo obupni klici za čim večji poset in izdatnejšo materialno in moralno podporo naših nogometašev, če se pa takrat, ko jih gre gledat vsaj nekaj ljudi, pokažejo v formi, ki more zbuditi kvečjemu pomilovanje. Za igro. kakršno smo gledali včeraj na Železničarjevem igrišču, je naša publika vendarle prezrela in ji bo v bodoče lahko in gotovo pokazala hrbet. Vse ostalo ic pa stara pesem... V Celju je SK Celje odščipnil Amaterju iz Trbovelj dve točki in to po razburljivem poteku igre. Stanje v prvenstveni tabeli je sedaj naslednje: SK Železničar 4 4 0 0 13:5 8 SK Amater 4 2 0 2 9:8 4 SK Celje 4 2 0 2 6:8 4 SK Olimp 4 0 0 4 2:9 0 Kakor je iz tabele razvidno,- vodi SK Železničar krepko z 8 točkami. SK Železničar mora odigrati še dve tekmi in sicer proti SK Celju ter Amaterju. Ker je 99% sigurno, da bo Železničar obe tekmi odločil v svojo korist, lahko ga žc sedaj smatramo za prvaka LNP. V naslednjem naša poročila: SK ŽELEZNIČAR:SK OLIMP 5:1 (4:0). Malokatera drugorazredna tekma bi bila slabša kakor včerajšnja tekma, za katero tudi ni bilo pravega zanimanja. Nabijanje tjavendan, brez premisleka, brez vsakega smotra. Se sreča, da ni bilo dosti ljudi. Igrišče je zevalo praznote. Domača enajstorlca je igrala dobro le prvih 25. minut. Ko pa je dosegla stanje 4:0, je bilo vsega konec. Najslabši del moštva je bil napad, ki je igral skrajno indoientno. Razen omenjenih 25 minut si je ta formacija sicer izdelala terensko premoč, toda te premoči ni znala izkoristiti. Napadalci so sicer zabili 5 golov, toda to število je zelo pičlo, če pomislimo, da je bila včeraj lepa prilika za dvoštevilčni rezultat. Tudi krilska vrsta je igrala brez vsake požrtvovalnosti in elana, razen tega pa je ta forma cija pokazala obupno nerazumevanje svojih nalog. Ožja obramba je bila še najboljši del moštva, le vratar je bil zopet neslguren. Na dobljenem golu sicer n| kriv, saj izvira iz 11 m, toda če bi iKispretni napad malce več streljal na gol, bi gotovo zadeva drugače izgledala. Od Celjanov ni bilo mnogo pričakovati. Moštvu manjka vse, kar bi ga kva lificiralo za prvi razred. Tako klaverne vloge, kakor jo je Olimp včeraj igral, Mmbm z m jskeUške Movke K a ko naj se obnašamo v družbe K predavanju režiserja prof. Šesta v Ljudski univerz; Predavanje g. prof. O. Šesta, režiserja ljubljanske opere, o temi »Moderna družabnost je privabilo v Ljudsko univerzo številne obiskovalce, kar je znamenje, da si je predavatelj s svojim živahnim ter iz samih najbolj markantnih primerov iz sodobne družbe sestavljenim predavanjem ustvaril stalen kader svojih zvestin poslušalcev, ki kaj radi prihajajo k njegovim predavanjem. Po uvodni in pozdravni besedi predsednika Lj. univerze g. inž. Kukovca je odlični gost predavatelj nanizal v številnih primerih žalostno sliko sodobne družabnosti v izbranih in na zanimiv, rekli bi originalen način iznesenih primerih. Iz vseh okoliščin današnje družbe zamore-mo ugotoviti nerazveseljivo dejstvo, da nam vsepovsod manjka vzgojnega odnosa. ki naj bi vladal med starejšo in mlajši. še doraščajočo generacijo. Še vedno se nas drži navlaka skromnosti in boječ-nosti, ki ni in ne more biti dika posameznih značajev. Čas drvi s hitrim tempom dalje, na nas samih pa je, da se čimprej otresemo predpotopnih manir ter poiščemo v vsakem človeku sočloveka. Mladi ljudje stopajo v ospredje, pokažimo jim iz sedanjo moderne pot nazaj k Prešernu, Danteju in Petrarci in jih odenimo v čednosti, ki bi morale biti temeljna načela moderne družabnosti. To je jas nost. vedrost in odkritosrčnost. Predavatelj se je v svojih izvajanjih dotaknil naših sodobnih zakonov, ki so verno zrcalo naše dobe. Nešteto imamo zakonov, kjer ne moremo trditi drugega nego, da so to skupine ljudi, ki ne žive drug z drugim temveč samo drug poleg drugega. Pred domom imejmo'spoštovanje, saj je to pojem, za katerega se nikdar ne bo mo mogli dovolj žrtvovati in ki je za vsakega izmed nas bil žarišče prve in najčistejše ljubezni do naših mater. Od tu naj nas vodi pot do ustvaritve pravilnega odnosa do družbe. Upoštevajmo okol-nost in živo dejstvo da potrebuje mlad človek svetovalcev, ki naj ga privedejo na pravo pot. Tu leži jedro bodočnosti doraščajoče generacije. Človek lahko živi v mirit in sreči tudi če nima vsega v izobilju, imeti pa mora krog sebe soljudi, ki malo zabavljajo ih več svetujejo. Zlasti velja to za mladino, ki polje v žilah vzburkana in mladostna kri, ki je stalno izpostavljena kritiki in zabavljanju, ki pa gotovo ne zasluži. Da pa bomo imeli sočloveka ob naši strani, moramo najti pravo pot, ki vodi od srca k srcu. To so glavne misli Šestovega predava .nja o moderni družabnosti, ki je bilo kakor smo že uvodoma povedali, dobro obiskano in za.katerega je žel predavatelj obilo priznanja in toplega aplavza. Iz banovinske službe. Imenovati je za banovinskega uradniškega pripravnika pri kmetijski poskusni in kontrolni po*. staji v Mariboru inž. Albin Nerima. Himen. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Kelc Karol, pivovar, Koroška cesta 2, in Gavez Ljudmila, hotelska kuharica, Koroaka cesta 6. — Gačnik Valter, ključavničar, in Kolar Olga, delavka, Meljski hrib 47; Piščanc Anton, ključavničar, in Penič Zofija, krojačica, Klavniška 2; Črnko Viktor, delavec, in Jernejšek Frančiška, delavka, Aleksandrova 53; Nudi Anton, mizarski pomočnik, Pobrežje, in Poplatnik Karolina, tovarniška delavka, Pobrežje; Pungračič Maksimilijan, pekovski pomočnik, Studenci, 111 Petelinšek Terezija, tkalka, Pekre; Vrešak Franc, premikač d. ž., Pobrežje, in Mesareč Ana, tov. delavka, Pobrežje; Podgoršek Ivan, tov. delavec, Studenci, in Majhen Antonija, tov. delavka, Studenci; Zemljič Anton, čevljarski mojster, Ščavnica, in Horvat Ana, služkinja. Tržaška cesta 13. — Bog daj srečo! Smrtna kosa. V Jan Kolarjevi ulici 5 je umrla v 46. letu svoje dobe žena strojnega delavca držav, železnic Elizabeta Kosarjeva. Žalujočim naše toplo sočutje! že nismo zlepa videli in se nam zdi sko-ro neverjetno, kako se je moštvo sploh kvalificiralo v prvi razred. Človek pride v zadrego, če bi hotel koga v moštvu vsaj omeniti, če že ne pohvaliti. Igre niso pokazali skoro nobene, najmanj pa kakšno tehnično izvežbanost. Sodil je g. Miljan iz Zagreba. Bil je objektiven, toda malce preveč pedanten sodnik. — Njegova zasluga je, da je bila tekma ze- lo fair. Med odmorom sc je sredi igrišča vršila mala slovesnost, in sicer so funkcio narji SK Železničarja z agilnim preds. g. inž. U rano rn na čelu čestitali igralcema Francu Antoličiču k svoji 150 tekmi, ki jo je odigral za svoj klub, ter Ladu Lešniku, ki je absolviral svojo 100. tekmo za SK Železničar. Ob tej priliki je inž. Uran obema igralcema izročil lepi spominski darili. Čestitamo! V prvi predtekmi sta sc srečali mladinski moštvi SK Železničarja in SK Ra pida in se je igra končala z rezultatom L L V drugi predtekmi pa jc rezerva SK Železničarja porazila rezervo SK Rapi-da v razmerju 1:0. SK CELJErSK AMATER 3:2 (2:1). Po poročilih je bila tekma zelo ostra, kar gre predvsem na račun sodnika g. Pečarja iz Ljubljane, ki je bil naravnost nemogoč. SK SLAVIJA (Pobrežje):SK PTUJ 7:1 (6:0). Na igrišču ob Magdalenskem parku je včeraj popoldne Slavija s hazenskim rezultatom odpravila SK Ptuj, ki je predvajal zelo slabo igro. Zmaga Slavije je bila zaslužena, toda izkupiček bi bil lahko še večji, če bi napadalci znali izkoristiti zrele pozicije. Sodil je g. Bergant. Ostale nogometne tekme Budimpešta: Jugoslavija LMadžarska I 1:1 (0:1). Beograd: Jugoslavija II:Madžarska II 3:0 (0:0). Ljubljana: Austria (Celovec):SK Ljubljana 2:1 (2:0)!! ZagTeb: Hašk:Budai 3:1 (0:1). Dunaj: Avstria: Škotska 1:1 (0:0). Iz finančne službe. Premeščeni so: podpoverjenik Franc Tominc iz Celja v Šoštanj, Krištof K. in Bogomila na Preva lje, Franc Pogačnik iz Savnika v Radence, podpregledniki Anton Fras iz Djevdjelije k Sv. Juriju ob južni železnici, Ernest Senekovič iz Prištine v Maribor, Edvard Turnšek iz Kačenika k Sv. Juriju ob Ščavnici, Josip Tušek iz Prilepa v Črno. Prisrčna vojaška slovesnost je bila včeraj dopoldne v Putnikovi vojašnici 32. topniškega polka v zvezi s slovesno zaprisego vojaških novincev tukajšnjih vojnih formacij. Obred zaprisege so izvršili prota Simon Ivoševič za pra^ vosktvno veroizpovd, kaznilniški duhovnik Zavadlal za katoliško veroizpoved in vojaški jiman Mehmed Ahmeta-ševie za muslimansko veroizpoved. V vznešenih in izbranih besedah je mestni poveljnik general M. Milenkovič poveličeval ljubezen do kralja in domovine ter pozval novozaprisežene vojaške obveznike, da se z vso toploto oklenejo svojega vladarja kralja in ljubljene domovine. Gromko je zadonel iz grl vojaških novincev trikratni »Živijo« ob za ključku generalovega govora, nakar je vojaška godba intonirala državno himno, s čimer je bila prisrčna vojaška slovesnost zaključena. Ljudska univerza. Drevi ob 20. uri se vrši drugi literarni večer treh slovenskih literatov gg. Bogomirja Magajne, Edvarda Kocbeka in Boža Vodušeka, ki bodo čitali lepe proizvode proze in poezije iz, svojih nenatisnjenih del. Ustanovnega občnega zbora ni bilo. Včeraj v nedeljo dopoldne bi se ime! vr-,! šiti pri »Novem svetu« ustanovni občni zbor mariborske podružnice »Napred-' ka«. Številnim v Mariboru bivajočim' Hrvatom, ki so prispeli na občni zbor, so naznanili, da ni oblast dovolila ustanovnega občnega zbora, nakar so se razšli. I Zaposlitev tujih državljanov. V smislu uredbe o zaposlitvi tujih državljanov je izdal minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sledeča navodila: Tuji državljani, ki so dobili dovoljenje za zaposlitev za nedoločen čas, so dol-; žni vsako leto meseca maja predložiti Svoja zadevna dovoljenja krajevni dr-' žavni policijski oblasti. Če oblast ugo-' tovi, da ni več razlogov, radi katerih je bilo izdano dovoljenje za zaposlitev, i je dolžno o tem obvestiti isto oblast, ki je izdala dovoljenje za nedoločen čas, da ukrene, ali takšno dovoljenje še nadalje ostane v veljavi. To je storiti najkasneje do 15. junija vsakega leta. Nova navodila stopijo v veljavo po razglasu v »Službenih Novinah«'. Zaključek protituberkuloznega tedna v Mariboru je bil v soboto zvečer v Unionu ob priliki krasno uspelega »Ja-dranovega« koncerta, o katerem bomo izčrpneje poročali v eni prihodnjih številk. Med odmorom jc govoril o pomenu borbo proti jetiki, tej največji morilki našega naroda, predsednik tukajšnje Protituberkulozne lige bivši sreski načelnik dr. M. Ipavic. Včerajšnja nedelja je prešla v znamenju tihe družinsko-zaključno proslave materinskega dne v zadovoljstvo cvet-Učarjev, ki so razpečali toliko cvetja v poklon njej — osišču življenja, veličini in žrtvi; njej, ki tajno snuje neprecenljive dobrine družini in narodu; ki občuti v največji meri današnje stiske, a ne terja za to niti odlikovani, niti spo- menikov ter se zadovolji ie z iskrico oriznanja in ljubezni. — Sonce, ki P pogrešamo že toliko tednov, nam jc vrnilo dobro voljo in razpoloženje, -da smo pozabili na prvo polovico pomladi in pohiteli v oživljeno prirodo. Bolj planinsko navdahnjeni so se že spustili na Pohorje in Kozjak. Upamo, da bo ledena trojica — Pankracij, Servacij, Bonifacij — pregnala jug in zvedrila nebo in nas. Tako bo mogel kmet nadoknaditi zamujeno delo na polju, v vinogradu in sadovnjaku ter bo pospešena rast razbremenila 'tudi meščane, ki moramo plačevati one kupčke na trsu vedno dražje Vsi v Maribor pristojni rekruti dijaki ki želijo, da bodo že letos jeseni vpoklicani na odsluženje vojaškega roka, se pozivajo, da se javijo najkasneje do 18. t. m. v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg U. Na poznejše prijave ne bo ozira. Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva lekarna v Gosposki ul. in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti. Proslava Kraigherjeve 60 letnice v gledališču v soboto zvečer je lepo uspe* la. Ob tej priliki so uprizorili slavljenčevo »Školjko«. Pred predstavo je spregovoril o Kraigherjevem literarnem pomenu ter njegovem književnem delovanju pisatelj R. Rehar. Mariborski doživljaji in dogodivščin«*. Neki trgovec iz Sv. Lovrenca na Drav. polju je pripeljal na zadnji svinjski sejem v Mariboru 10 svinj, ki jih je prav dobro prodal. Dobil je za nje okoli 3000 dinarjev. Iz veselja, da je napravil dobro kupčijo, si je zve&er poiskal na Glavnem trgu neko Venerino častilko, ki jo je povabil na majhen izlet v okolico Maribora. Toda nenadoma je dekle izjavilo, da ne mara sama ž njim in da jo čaka njen »zaročenec«. Trgovec 2 dežele pa je povabil še »zaročenca« in družba se je naposled odpeljala z avto-izvoščkom v neko gostilno na Teznem-Tam so vsi pridno popivali, dokler «i trgovec z dežele pri mizi zaspal. Kaj se jc potem vse zgodilo, se trgovec ne more več spomniti, ve le to, da mu je naslednjega dne pri pregledu denarnic® manjkalo okoli 2000 Din. Trgovec je zadevo prijavil policiji, ki sedaj poizveduje za dotično nočno ptičko ter njenega »zaročenca«, ki sta osumljena, d^1 sta izpraznila denarnico ljubeznive?3 pogostitelja. Za 8000 m erevja — 8 mesecev zapora. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se .'e vršil epilog tatvin pri črevarju Štefan'1 Pavešiču v Kamnici in se je moral p od obtožbo, da jo v septembru, oktobru j11 novembru leta 1936 ukradel Pavešieu 8000 m črevja v vrednosti 6000 dinar' jev, zagovarjati 40 letni Milan Gatolim ki je bil radi omenjenih tatvin obsojen na 8 mesecev strogega zapora ter n» izgubo častnih državljanskih pravic dobo 2 let. Razstava malih živali. Društvo RcjeC malih živali Maribor priredi v dneh 3-4., 5. in 6. junija veliko razstavo tnali1’ živali, produktov, literature in predme' tov, katere se uporabljajo v reji n13' živali. Razstava bode v prostorih Union' pivovarne. Čisti dobiček jc namenjen nabavo živali, katere deli popolnoma brezplačno med revne člane in s tem pospešuje rejo malih živali za naprede' gospodarstva malega človeka. §m$ska kiei Vsak človek ima svoje muhe. Tudi vsako mesto. Tudi Maribor jih ima. Kolikokrat sem si ob primerjavi Ljubljane in Maribora mislil: oh, kako bi Ljubljančani tuneli to vse drugače izkoristiti. In v Ljubljani zopet sem si nemalokrat mislil: io in lo bi pa znali Mariborčani izdatneje in lepše izrabiti. Ob takšnih lazmišljanjih pa mi pozornost nemalokrat obstane ob tukajšnji Grajski kleti. Bogve, koliko Mariborčanov je, ki bi se za v , dali, kaj ima prav za prav Maribor s to Grajsko kletjo. Malo jc mest — ne samo pri nas, ampak v vsej Evropi —, ki bi se lahko ponašala s tako svojevrstno, izvirno zasnovano ter urejeno klet io. kle*jo ne samo po zvoku besede, ampak po vsej resničnosti, intimnosti, domačnosti, ki so zapopadene v tem poji mu. Oboki, mogočni stebri, kapelica, udobne lože. Klet, da ji ni kmalu para. In vendar je Maribor ne obrajta tako, kakor bi jo najbrže Ljubljančani, Zagrebčani, Beograjčani itd., če bi se ta klet, takšna, kakršna jc, v sklopu masivnega mariborskega gradu, nenadoma in po posebnem neumljivctn naključju znašla v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu itd. To bi bilo življenja in vrvenja. Grajska klet v Mariboru je privlačita gostinska ustanova, ki povsem ustreza stopnji sodobnega gostinstva in ki zadošča lahko tudi najbolj razvajenim okusom. Kuhinja Grajske kleti je vsestranska in združuje vse elemente kuharske umetnosti in sodobnega okusa. In če uva-žujemo visoke režije, s katerimi jc nujno združeno vodstvo takšnega obrata, potem je treba priznati .dit je postrežba cenena in dobra, kakor si je je le želeti. Prijetno udobnost poživljajoči zvoki glasbe, ki sveže in živahno napolnjujejo prostore »Grajske kleti«, intimno domačnost pa poglablja skrbna postrežlji-vost, vljudna prijaznost gazde Grge Bas~ letiča, odličnega strokovnjaka in mojstra v svoji stroki, ki ume ustrezati željam in okusom svojih gostov. Mariborska Grajska klet pač zasluži, da postane družabno shajališče in zbirališče Mariborčanov, saj sc v tem doinačnostnem okolju počuti Človek kakor doma v rodbinskem krogu ter povzdiguje vse to prijetno ter udobno počutje solidna ustrežljivost in promptna postrežba iz sijajne Basletičeve kuhinje, posočnjene z žlahtno, dobro kapljico. S preureditvijo gradu, kamor se, kakor znano, preselijo muzej. Študijska knjižnica in druge kulturne ustanove, bo v Grajski kleti spričo številnih vsakoletnih obiskov riborskega muzeja pripadla še posebn naloga gostinske okrepčevalnice, ki n nudi gostom, posetnikom naših kulturn ustanov, v preurejenem gradu P‘ okrepčila in posvečila. Ime Grge Bas tiča, vrlega gazde naše lepe Qra3®Ini kleti, jamči, da bo Grajska klet v P ^ meri ustrezala tej novi nalogi, ki do • tujskoprometni in gostinski sloves na-^ ga obmejnega mesta velike važnos i.■ okolnost pa bo nedvomno podnetna riborčanc, da posvečajo tej gostins stojanki več pažnje in zanimanja- g] kokrat sem na primer v Ljubljani j0 da Maribor ne ume, oziroma da P ceni to svojo postojanko. Jaz P^ . fp ial: Mariborčani izbijte Ljubljančanom očitek iz usti — Onazovalec- ^ Ne pozabi naročnin®- Maribor^? -V e J o r n ' **BWS.v:»r- :=r.. . sp-vr. ■ ■HHM * Predlog obmejnih vinogradnikov i Maribor Daj dobi ekspozituro kmetijske zbornice Mnogo bolj ko marsikatera našega gospodarstva v našern llem ozemlju, čuti potrebo po gospodarno in stanovsko cim močnejši organizaciji naš vinogradniški stan, ki vodi težko borbo za svoj obstanek. Da se vi-l,0gradniki tega v polni meri zavedajo, [e pokazal včerajšnji občni zbor tukaj-snfe podružnice Vinarskega društva, ko s° se v predavalnici tuk. Vinarske šole z^'ali številni vinogradniki iz našega obmejnega ozemlja. Prišli so iz Maribora. Limbuša, Pekr. Sv. Petra, Jarenjne, lija, Svečine, Sv. Jurija ter Sp. in Kungote. Občni zbor je otvoril in v»di! zaslužni podružnični predsednik vPok. dvorni svetnik dr. Kron vogel, njegovem predsedniškem poročilu sledilo obširno in v vse detajle podružničnega delovanja segajoče tajniško 1,1 blagajniško poročilo vestnega tajnika Prof. Pečovnika Konrada. Iz njegovega poročila je razvidno neutrudno panoga , preteklem poslovnem letu Din 3.003 pro-obmej- meta, ki se nanaša na članarino in pod- pore. Po soglasno sprejeti razrešnici se je razvila živahna debata in razprava o vseh perečih vprašanjih našega vinogradništva. V debato so posegli v po k. ravn. Andrej Žmavc, višji kletarski nadzornik Zabavnik ter vinogradni-ga gg. Zupančič iz Jarenine in Šer-b i n e k iz Svečine. Pri volitvah, ki so potekle v najlepši slogi, je bila izvoljena naslednja nova uprava: preds-ed. vpok. dv. svetn. dr. Kronvogel, podpredsednik banski svetnik Šerbinek Ivan, tajnik in blagajnik prof. Pečovnik Konrad. Odborniki: vpok. šolski uprav. Godec Ant. iz Limbuša, Kurent Vladimir Maribor, Pavlinič Franc iz Sv. Petra, Šiker Al. iz Sv. Marjete, Sdnvarzbach Avgust iž Bistrice ter Zabavnik Josip in Zemljič Franc iz Maribora. Za občni zbor Vinarskega društva, ki se bo vršil dne 13. ju- Limbuš, Schwarzbach Avgust, Bistrica, Zupanič, Jarcnina, Pavlinič Fr. Sv. Peter, Verlič Franc, Zabavnik Josip in Šmarčan. Pri samostojnih predlogih naših obmejnih iuogradnikov se je med drugim sprožil predlog za vpostavitev ekspoziture kmetijske zbornice v Mariboru, ki je pravzaprav čemer • vinarstva in sadjarstva, kar bi bilo za Maribor in za vse obmejno ozemlje velikega pomena. V okvir letošnjega obanega zbora je uvrstilo tuk. Vinarsko društvo zanimivo predavanja o zatiranju peronospore. — Pred hvaležnimi poslušalci je o tej temi v skrbno zasnovanem in sestavljenem govoru razpravljal prof. Pečovnik. Za flmmkts §£mk§me NARODNO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, K), maja: Zaprto. Torek, u. maja ob 20. uri: »Školjka*. — Red A. Sreda, 12. maja: Zaprto. Četrtek, 13. niaja ob 20. uri: »Dolarska princesa«. Red B. Prva ponovitev ob premieri z odobra vanjem sprejete Kraigherjeve drame bo jutri, v torek. 11. t. m. »Školjka«, za red A. »Bela bolezen« na mariborskem odru. Naslednja dramska novost bo senzacionalna drama češkega dramatika Karla Capka »Bela bolezen«, ki je zbudila splošno pozornost v evropskih umetniških in znanstvenih krogih. Čapek je s to deloma utopistično, deloma pa kruto realno dramo segel v osrčje naših dni in V njej na izredno učinkovit način obravnava konflikt med čisto demokracijo in delovanje mariborske podružnice. Fi-jnija t. 1. v Slovenski Bistrici, je bilo do-nančno stanje podružnice izkazuje v'ločenih 7 delegatov in sicer Godec Ant.. svoja izvajanja je bil deležen toplega priznanja. Po predavanju so si zbrani diktaturo. Režijo vodi Peter Malec. vinogradniki ogledali vzorno urejene za vodove naprave, ki niso samo v ponos zavoda samega, ampak predvsem ponos našega obmejnega ozemlja. MišsM Lokomotiva visi nad nasipom v Pii-narniskj ulici. Z ozirom na naše zad-"ie tozadevno poročilo smo prejeli dodatno s prošnjo za objavo: Strojevodja del v Dravo. Ko pa so ženo odpremili vso beti prehrano in event. prenočišče, pro-žalostno domov v Studence, pa je bil mož simo, da se prijavijo refliktanti vsaj do že doma. Ko je namreč strmoglavil po na- 14. t. m. v pisarni Združenja, Jurčičeva sipu, sc mu je posrečilo, da je zagrabil ul. 8 II, kjer dobe tudi nadaljnje toza- !n kurjač, ki sta upravljala premikalni za nek° drevo ter se tako rešil padca v.devne informacije. Združenje trgovcev vlak. sta ostala do zadnjega trenutka na. Dravo. Nato se je pobral ter odšel proti za mesto Maribor, lokomotivi, ker sta še- vedno upala, da kosta zamogla preprečiti nesrečo. Ostala sta na lokomotivi vse dotlej, dokler se ni 'Okomotiva zarila v zemlji in nagnila dravski brvi, od koder je nadaljeval svojo | Kot gost zdravniškega društva v Ma-pot domov. K sreči je ostal pri padcu ne- riboru predava šef internega oddelka poškodovan. i ljubljanske bolnišnice docent dr. Matko šolske prispevke je poneveril. Orožniki o diagnosi primarne sekundarne in ter- proti nasipu, ker sta morala izvršiti vse, so ovadili državnemu tožilstvu 36-letnega cijarne kaverne. Predavanje se vrši v kar za take in podobne slučaje predvi-! Josipa Cehnerja iz črneč pri Guštaniu,' torek dne 11. t. m. ob 18. uri v splošni 'leva tehnično policijski predpisi. |ker ic leta 1929 poneveril 2000 dinarjev, bolnišnici. Vabljeni vsi gg. kolegi. Premislil si Se. Mali kazenski senat je katero vsoto je dvignil pri občinski upra-j Društvo za zdravstveno zaščito otrok Kin« Union. Danes zadnjič izborni film »Njena ljubezen — njena bol«. Torek »Dama s kamefijami«v nemškem jeziku. Atovim Še enkrat »Postojnska jama«. Skrajni čas je, da pošljete prijavo za »Puini-kov« poseben vlak v Postojno. Binko-štna nedelja je pred vrati. Pohitite, da dobite udoben prostor. Cena vožnje, viza in vstopnine je malenkostna in stane samo Din 13.1. Pian«r*e s© zopet ug?abi§e mlado življenj® V soboto dopoldne je pri smučanju nad po- jfoues dopoldne obsodil 46-letnega tesar- v' v Guštaniu na račun šolskega prispev- ;n mladine v Mariboru je na svojem ob- Sedmimi jezeri strmoglavil v 20 m doto Antona Receka iz Večeslavcev na 6 'iaza osnovno solo v črnečah. Cehner je čn€nl zboru dne 2. V. 1937 izvolilo sle- bok prepad mladi ljubljanski zdravnik dr. Mesecev strogega zapora, kei je dne 9.1 pri zaslišanju svoje grehe priznal ter de- odbor: Predsednika Marija Mai- Marijan Bukovec in obležal mrtev. Nic- Jovembra v Večeslavcih zažgal gospo- j ial>.da jc omenjeni znesek uporabil za steri vdova generala; podpredsednik: govo smrt obžalujejo vsi, ki so ga barsko poslopje posestniku Alojziju Ma- SV0JC svrhc- _ _ : dr. Josip Vrtovec, šef Zdravstvenega znali. feru ter mu povzroči! 15.000 dinarjev) Telovadni nastop mariborskih srednje- doma: tajnik: Ivan Womer, upravnik [ .y,„,,, .■■■m............... ^odc. Recek jc pri razpravi odločno ta- šolcev bo v sredo, 12. maja ob 15. uri na. t)an. dečjega doma; blagajničarka: Ant J ' vsako krivdo in je (udi proti sodbi letnem telovadišču Sokola Maribor Mati- j Ptnter, soproga veletrgovca; blagajnik: vložil priziv, toda očividno si je premi- ca- Sodeluje vojaška godba. j Ivan Robnik, strokovni učitelj; gospo- L_______m-TnTWTB|nrmM slil in pol ure po sodbi sporočil sodni-! Trije mladi reaiisti v Ljudski univerzi, darica: Olga Ballon, posestnica; gosp. j _ . . ItOui. da sprejme kazen. S V letošnji sezoni je nocoj oh 20. uri dru- ( namestnik: Ivan Lukman, šolv upravit.; *'* FtaCSajjltjje ZfiVe nHjiliCiOtt- om, Nova tihotapska afera je na vidiku. in zadnji literarni večer. Nastopijo tri-j Odbornice in odborniki: Ana Majcen,' 0 tem se po Mariboru mnogo razprav- ie mladi moderni. Pripovednik sonetov | soproga profesorja v p.; Ivanka Lipold, to. Z ozirom na govorice bi bilo bolje, izdajo oblastva zadevni komunike, “a se javnost lahko obvesti, koliko je lasnice na stvari in koliko ne. burgove" katastrofe BERLIN, 10. maja. Ker so podlegli po- Bogoniir Magajna nam v realnih podobah soproga odvetnika; Ela Senkovič, so- škodbam še trije člani posadke »Hindcn- pokaže svet takršen, kakršen je. Magajna, proga šol. nadzornika v p.; Marija Ra- burga«, se je zvišalo število žrtev na 38. < ri A fl 1* A/l \ r i i AirA/l M i l/ » i '/ V /11' ' M M I. a i ’ n ^'il ii a a a . I ^ Afl r I a ^ a a « . V zdravstvenem stanju kapetana Prussa so se pojavili znaki zboljšanja, tako da je je med jedkimi pripovedniki iz zdravni-. poe, ravnateljica Vesne; Dr. Viktor Kac, škega poklica in je znan po socialni po- zobozdravnik; dr. Šiška, sreski načel- ---------------_ vesti »Gornje mesto«, po novelah »Bratje . nik; dr. Alfonz Wankmuller, mestni unaVi »a* 'iiipmm UlUE 3B A. B^RMO sestre«, »Primorske novele« in dr. Pe- zdravnik; Viktor Grčar, šolski uprav.; ^ 3 njeg°V° okrevan>e- snik »Zemlje Edvard Kocbek nas bo po- [ng. Baran, mestni gradbeni svetnik; najceneje pri FJBureš, Maribor Huda prometna nesreča na Dravskem globil v širino svojega duha, a mi bomo f Franc Bezlaj, gradbeni oficijal; Josip skušali dojeti njegovo zamotano snov, po-j Hutter, tovarnar; Ivan Prijatelj, prof.; dano v obliki najnovejšega formata. Koc- Alojzij Juranovič, korni vikar; Anton , bek, nekdanji mariborski študent, je lilo- Krejči, ravnatelj tvornice. Ruše PoUu. Sinoči okoli 18. ure se je pripetila zof ’ . >>stražnjh jiK je cest. med St. Janžem in Ptujem pro- jdeo, ,jsta >>Križ na j<<; sporcdno s l(;tna nesreča. Na omenjeni cesti jc nani-^ neki l°rno Trenotne represalije — ati konec geniJennan agreementa LONDON, 10. maja. Angleški Usti šeic sedaj komentirajo najnovejši italijanski Simon Jagodič, mestni zdravnik v Sl. ukrep Slede odpoklica vseh italijanskih Bistrici; dr. Pučnik, advokat v Slov. dopisnikov iz Londona in prepovedi uva- zania angleških easooisov z izicmo treh otroilo- 1 K > /raAvL, r Božo Vodušek pa nam bo v zanimivih pri- j zorni odbor: Dr. Janko Kovačec, ravn. ff"1? VSI n,sn F* na kem i , ka1r*mbol“ JCftrg0ve,c Y. . i spodobah odgrnil zastor moderne lirike, Hran. dravske banovine. Irma Schelligo da bo bodočnost pokazala, cc gre 'ni toku padel v obcestni jarek, kjer je . ^ katere sc nam docela razgali vsa trp < ■ - .----------- - —- « u,czal s strto nogo, docim sta zena in SJ ***** RcKcrilen obisk „a bila ista sredstva Vsi listi pa nagiašajo, v zvezi ravnateljica II. dekl. mešč. šole, Herma J *(ra!iey>ni kronanjern odstran: Italije sa-.... ka satira. Vodušek je izšel iz katoliške Bračič, strokovna učiteljica. I110 .z? trenotne represalije, ali pa za de- moderne, je izrazit lirik s satirično pri-1 Wekcrden ohisk na pohor}u. Včeraj- j""?' kr'Ll0£eŠk«°1-aliianKkega Ft ^Premili So Ul. 1 oKiicam rutvciiu su ouieiia mesj0 zadnje čase se preusmerja, se m i v mariborsko bolnišnico, dočim * opredeljen. Sodeluje pri »Modri pti-to motorno kolo naložili na voz . ... „ , 7vnnu<>' r3zbito Prepeljali v Maribor. tatovi na pohodu. Tovarniška delavka , . f^tina Drobnerjeva, stanujoča na Melj- magdalenskem okraju bo dne 6. junija cesti 10, je prijavila policiji, da ji je t. 1-, na kar opozarjamo vsa crustva. ^°slej neznan uzmovič izmaknil iz kov-■««a 400 dinarjev gotovine. V Vrbanovi Ulic ci« m v »Ljubljanskem Zvonu« Velika tombola Sokola Maribor 1. v velika veselica šnja prvokrat lepa letošnja nedelja je iz vabila na Pohorje številne avtomobilske lcman agreementa, s čimer bi nastopila nova faza angleško-laških zaostritev. »Daily Mail«, »Evening News« in »Obser- . 1 4 pa je zmanjkala delavcu Juriju Lo-kl lSt}m k, prahu. Kljub ogromnim kompleksom sta bila Pohorski dom, kakor Mariborska angleškim tiskom v odklonitvi italijanskega stališča. V .vladnih krogih izjavljajo, , v , ., da nima vlada s tem nikakšnega opravka, koca natrpana avtomobilov m motor- ker se v AngiljJ od stranl vlade ne fflore. jev. Številni turisti m prijatelji narave l so krenili tokrat na Ruško kočo, Klopni vrh, Pesek in drugam, kamor avtomobilisti še zaenkrat ne morejo. Borza dela išče 2 livarja, 2 krojaška pomočnika in več služkinj z daljšimi spričevali. Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam v mesecu aprilu pri predstojništvu mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljenih najdenih predmetov obsega sledeče predmete: 1 ženska srebrna zapestnica, 1 pes (bernardinec), 1 jo dajati tisku nikakšni predpisi. V splošnem pa pričakujejo v Londonu, da bo Nemčija sledila laškemu zgledu. 1 par naočnikov, 1 palica, 1 šal, 1 poročni prstan, 1 vreča z raznimi predmeti, 1 de- 1 narnica z 18 Din, 1 nalivno pero, 1 lesen kovčeg za rekrute, 1 zlat prstan, 1 rjava ( čepica, 1 ročna torbica, 1 denarnica z 29 Din, 1 srebrna ženska ura. j Na noge mu je pomagal. — »čul sem, da je baron i. tako v dolgove zabredel, da se jc bati katastrofe, žal mi je zanj, ker je bil prav prijeten družabnik. Ko bi imel jaz premoženje, gotovo bi mu pomagal na noge!« — »Saj mu je že včeraj eksekutor po-magal na noge, ko mu jc zarubil — avto- zračna sesalka, niobil.« Mo talke Stran 4. Mariborski »Večernlk« Jutra V Mariboru, dne 10. V. 1937. 1: tktmU jemgtodi Gospodarsko socialna struktura limbuške občine Cenj. g. urednik! Pod gorenjim naslovom je priobčil neznani dopisnik v »Ve-černiku« z dne 3. maja t. 1. nekako poročilo o predavanju, ki sem ga čital jaz dne 24. aprila t. 1. pri zborovanju Učit. društva za srez Maribor d. br., ki se je vršilo v dekl. šoli na Studencih. Ker poročilo nezn. dopisn. ne odgovarja mojemu predavanju niti po duhu niti po vsebini ter slika nekatere gospodarske, družabne in moralne strani limbuške občine v popolnoma drugi luči, kakor sem to povedal v svojem predavanju jaz, Vas prosim, .da priobčuje v »Večerniku« naslednjo popravo: Neznani poročevalec piše: »Številke so prikazale strašno nesorazmerje, ki obstoja v posestnem oziru med občani omenjene občine . . . Več ko polovica zemljiških »posestnikov« ima zemlje manj od 1 ha. To ne more zadostovati za preživljanje in je torej jasno, da morajo iskati ti ljudje krilim drugod . . . Največ je potemtakem posestnikov, ki žive v težkih, slabih in obupnih razmerah, saj tvorijo večino s svojimi 90°/o«... Prav zavoljo posestnega razmerja so prisiljeni zapuščati občani grudo in iskati zaslužka — kruha drugod. Sploh pa je značilno, da je med 459 družinami na »področju občine samo 59 čisto kmetskih družin . . .« i. Kako je prišel neznani poročevalec do tega »strašnega, obupnega« stanja teh 90% posestnikov, mi je neumljivo, kajti jaz sem zapisal in čital: »Tedaj, 90®/° posestnikov nima niti po 5 ha zemlje . . . Pri tem je tolažilno to, da tvorijo teh 90% v prvi vrsti železničarji, tovarniški delavci in drugi, ki njih obstanek ni odvisen od zemlje«. — Teh 90% tedaj ni bežalo z grude, temveč, prišlo na grudo, do vrta, do njivice, celo do kravice! Kje je bilo tu govora o »težkih, slabih in obupnih razmerah« t&h 90%? Zakaj se čudi neznani dopisnik temu, da je izmed 495 (ne 459) družin (prosim, ne posestnikov) samo 59 takih, ki se docela žive od svoje kmetije, ne razumem, saj je povedal, da tvori 80% vsega prebivalstva delavstvo. Dalje poroča nezn. dopisnik: »Dninarji imajo za svoje delo prosto stanovanje, hrano, včasih košček zemlje in 2.50—3 Din dnevno. Njihova stanovanje so večinoma slaba, nehigijenska, hrana za običajno številne družine ni zadostna . . . Se slabše je z viničarji, ki imajo skoraj cigansko življenje, ker se po večini ne ustalijo pri enem gospodarju (radi prevelikega izkoriščanja). Jaz sem bil o tem za svoje predavanje zapisal in sem čital: »Za to dobe stanovanje, kurivo, kos njive in še po 3—5 Din dnevno, kot pač dobe na dan več ali manj hrane in pijače.« K temu sem pripomnil, ker sem bil pozabil zapisati, še sledeče: »Viničarji imajo tudi mleko gospodarjevih krav. za katere mora dati krmo in steljo gospodar sam«. — O kakem Izkoriščanju viničarjev in o »njihovem skoraj ciganskem življenju« ni bilo nit; govora. Kje je to neznani dopisnik iztaknil, mi je uganka. In v »poročilu« navaja dopisnik dalje: »Skrajno slabe socialne prilike imajo za posledico mnogo nezakonskih otrok. Izkoriščanje teh je že v mladih letih brezobzirno.« Ko sem to čital v »Večerniku« Črno na belem, sem se prijel za glavo, kajti jaz sem čital pri svojem predavanju o tem vprašanju to-le: »Zaželjene, iskane so družine z delazmožnimi člani. Nezakonski otroci so dobrodošli, saj bo črez 10 do 12 let ena delovna moč več. In ni redek slučaj, da vzame družina, ki ima že sama deco, za svojo siroto, ki uživa v hiši enakopravnost in materinsko ljubezen. V tem oziru — vsa čast!« Bože mili, kje je tu le namig o kakem »brezobzirnem izkoriščanju nezakonskih otrok?! Dalje navaja neznani poročevalec iz »mojega« predavanja še sledeče: »Gospodarsko stanje se močno odraža v telesni in duševni razvitosti otrok ... K vsemu temu doprinašajo svoj delež še slabi in neprikladni šolski prostori, ki izdaleka ne odgovarjajo zdravstvenim zahtevam 20. stol.« Kje je iztaknil neznani »poročevalec« ti dve trditvi, pač res ne vem. Šolskih stavb v svojem predavanju niti omenil nisem, kar se tiče šolske dece, pa sem poročal sledeče: »Le malo dece je, ki bi bila s 6. ali s 7. letom, za delo v šoli, duševno dovolj razvita. In kef se mora porivati te ljudi dalje od leta do leta, je pouk, radi prenatrpanosti razredov in učnega načrta silno težek in težko uspešen.« Pekre, 7. maja 1937. Filip Podgornik, učitelj. Vtsti a——mm Bratom v Mariboru v posnemanje. Ker se učitelj br. Šalda Leopold iz Košakov radi bolezni ni mogel udeležiti uprizoritve tezenskih diletantov Reboljeve drame »Ko umira sreča« v Narodnem gledališču, je poslal mesto vstopnine za kritje stroškov primerno vsoto. Bratje, posnemajte učitelja br. Šaldo! Sreča v nesreči. Te dni se je pozno zvečer vračal z Remšnika proti Maren-bergu preglednik finančne kontrole g. Krapušek Jakob. Hodil je ob potoku, ki je radi zadnjega deževja zelo narasel. Na nekem mestu, kjer je voda odnesla brv, je Krapušek nameraval prebresti potok. Pri tem pa mu je spodrsnilo. Voda mu je odnesla dežni plašč, kapo ter nekaj aktov G. Krapušek bi bil lahko utonil, da se ni v skrajni sili oprijel neke veje, ki ga je rešila. Siovo. V soboto zvečer je bil poslovilni večer poštnega uradnika g. Hočevarja Kuna, ki je bil premeščen v Beograd. Na poslovilnem večeru so se od njega poslovili njegovi ožji prijatelji. Bil je zelo priljubljen in znan športnik. Želimo mu na novem službenem mestu mnogo sreče in napredka. Komandir Irgolič odhaja. V torek se je preselil v Prevalje, kamor je bil premeščen, dolgoletni komandir tukajšnje orožniške stanice narednik g. Irgolič Matija. V času svojega službovanja v Ma-renbcrgu si je pridobil med Slovenci mnogo simpatij in spoštovanja. Svojo službo je vršil strogo, korektno in v zadovoljstvo vsem. Želimo mu iz srca na novem službenem mestu mnogo uspehov in da bi se tam tudi tako hitro vživel, kakor se je v Marenbergu. S Tomšičevega drevoreda. Kdo pa je bil oni gospod, s katerim si se sinoči sprehajala po Tomšičevem drevoredu?« »Ob kateri uri?« Ptujske Movite Iz mestne posvetovalnice. Soglasno se je sklenilo, ugoditi prošnji združenja trgovcev v Ptuju za pavšaliranje občinske uvoznine, ker se s tem kontrola poenostavi. Nadalje se sklene, v.nekaterih delih mesta, ki so bili priključeni, razširiti cestno razsvetljavo. Predlog upravnega odseka, da zgradi v Ptuju večjo zgradbo, v kateri bi se namestile razne socijalne ustanove, kakor šolska poliklinika, delavci azil, posredovalnica za delo itd. in da se v ta namen najame posojilo v znesku Din 500.000.—, se soglasno sprejme. Istočasno naj bi se skušalo najti sredstva za zgradbo posebnega Zdravstvenega doma v Ptuju. Ker so obč. poti in ceste v krajih, priključenih k mestu, deloma v zelo slabem stanju, se sklene, da se popravilo izvrši s kulukom. Direkcija drž. železnic v Ljubljani se zaprosi, da dovoli javno uporabo poti od banovinske ceste Bregt-Turnišče proti hajdinski postaji. Soglasno se nadalje odobri računski zaključek mestne hranilnice ptujske v poslovnem 1. 1936. Sledilo je poročilo pravnega odseka. Soglasno se je sprejela glede gimnazijskega poslopja v Ptuju in inventarja v njem posebna da-rilno-prevzemna pogodba, s katero odstopa mestna občina brezplačno dravski banovini v last in posest gimnazijsko poslopje v Ptuju s pridržkom, da velja odstop pod pogojem in tako dolgo, dokler bi se poslopje in inventar uporabljali za potrebe ptujske gimnazije. Telefon Ptuj-Vurberg. Dne 7. maja je bila otvorjena pri pošti Vurberg pri Ptuju telefonska centrala z javno telefonsko govorilrtico. Novi telefonski naročniki so sanatorij za pljučne bolezni na Vur-bbrgu, uprava veleposestva grofa Herbersteina in trgovec Kostajnšek pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Potom telefona g. Kostajnška je doseglo tudi prebivalstvo pri Sv. Martinu telefonsko zvezo, ki jo je hudo pogrešalo.______________ Državno klubsko prvenstvo v tenisu Tudi v Mariboru so se spoprijeli t‘2' niški igralci v borbi za državno klubsko prvenstvo. Žal je večina igralcev nastopila brez primerne predpriprave in zato ni čuda, da je odnesel zmago zopet SK Rapid, ki se je s pomočjo inozemskega trenerja pridno pripravljal, in sicer proti ISSK Mariboru in proti SK Železničarju. Dočim je ISSK Mariboro-va skupina, ki je morala nastopiti brez Mešička in inž. Fabjana podlegla po hudi borbi s 4:1. je SK Železničar moral kloniti s 5:0. Rezultati: SK Rapid:ISSK Maribor 4:1. Alba-neže (M):Leyrer (R) 9:7, 10:8, Holzin-ger (R):Škapin (M) 4:6, 6:3, 6:0, Oton (R):Bergant (M) 6:3. 6:0, Hitzel (R): Tončič (M) 6:2, 6:3. Hitzel-Holzinger (R):Albaneže-Škapin (M) 6:1/ 6:1. SK Rapid:SK Železničar 5:0. Leyrer (R):Masi (Ž) 6:2, 6:4. Holzinger (R): Simčič (Ž) 6:0, 6:0, Oton (RhPaul (Ž) 6:0, 6:0, Ernest (R):dr. Cijan (Ž) 6:2, 6:1, Hitzl-Holzinger (R): Masi:Simči2 (Ž) 6:0. 6:2. Jugoslavija :Ronmnija 5:0. V tekmovanju za Davisov pokal jev Zagrebu porazila Jugoslavija Rumunijo v razmerju 5:0 in se tako kvalificirala za nadaljnje tekmovanje. Jugoslavija bo igrala svojo naslednjo tekmo v Zagrebu, in sicer proti zmagovalcu iz tekme Južna Afrika:Nova Zelandija. Joco. Obrekovalec Udari ga in obrekuj, Ostalo bo že nekaj li v glavi črne misli snuj, V srce mu rane vsekaj. Li mar mu bližnjega je boU Z veseljem jo uživa. Če vzameš pa v roke nikoi Grenke solze preliva. Kriči: »Pomagajte mi vi. Oh kakšna je krivica. Ta lopov mene je zadel. Li vlada še pravica? Posest LEPO POSESTVO 15 oralov, od tega 5 oralov vinograda najboljših sort, 3 hiše radi delitve premoženja naprodaj za satno Din 130.000 Dopise pod »Slovenske gorice« na upravo 2469 HIŠA z dvema parcelama v mestu na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 2459 Prodam PISALNI STROJ »KANZLER« dobro ohranjen, z vidno pisavo in štirivrstno tastatnro za Din 800.— naprodaj. — Vprašati Tattcnbačhova 5, lokal. 2462 Razno GOSPA ZINKA VOLAVŠEK prekliče in obžaluje vse žalitve napram družini Čelano-vi. 2461 Stanovanie 2 ali 3 sobno STANOVANJE išče mirna stranka brez otrok na desnem bregu. Apostollč Slovenjgradecl 2431 so bo~ kuhinjo” shrambo, klet. drvarnico in malo gredo takoj oddam. Go stilna Sande Sv. Peter pri Mariboru- 2458 Sprejmem GOSPODA sostanovalca, Vrbanova 4. 2465- Sobo odda LEPO OPREA1L.IENA SOBA solnčna in zračna z razgledom na Pohorje in Kozjak, sc odda. Uporaba kopalnice. Strossmajerieva 28, II. nadstropje, 9. vrata. 2306 Oddani takoj OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo. Gregorčičeva ul. 8-11. • 2464 Službo dobi ČEVLJARSKEGA VAJENCA sprejmem. Naslov v upravi- ’ 2400 GOSPODIČNO začetnico, sprejmem za pi. no. Naslov v upravi »Več nika«. 2' DON J 97 »Kako je vendar prišel semkaj? Kaj jc tod iskal? In ponoči. Kdo ga je napadel?« je spraševala radovedno Herinio-na. »Nikar ne sprašuj sedaj«, je odvrnila Katinka. »Ni časa sedaj za to. Moramo mu pomagati. Brž pojdi v sobo in mu pripravi vse potrebno — pri nas, da bo ranjencu bolje.« Katinka je takoj dala navodila tudi služinčadi, ki je težko hropečega kneza Voroncova dvignila ter ga prenesla v Andriksonovo izbo. Tam na oni strani pri Glinarjevih pa ni bilo niti najmanjšega šuma. Ko je Vetu iz svojega okna s pestjo žugala tja proti sosedovim, se je tam nasproti nenadno pojavil na oknu bled obrazek, dvoje malih, nežnih ročic, dvoje oči brez svetlobe življenja. Uboga, bleda Marta, ki jo je hrup in šum prebudil . . . Ran-cova se je ob tem umaknila z okna. Voroncova so medtem že spraVili na ležišče. Takoj so pozvali zdravnike, da preiščejo njegove rane in poškodbe. Ugo tovili so več vbodljajov z nožem v prsa. Preko čela pa je zijala globoka in široko zasekana krvava rana. Težko je Vera Rancova čakala izjave zdravnikov, ki niso izključevale vsakega upanja. Vera Rancova je mnogo verovala v organizem kneza Voroncova, ki bo že prestal za-dobljene poškodbe in rane. Naslednjega dne zjutraj se je pojavil pri Andrikosovih Rovvland. Pravkar je prispel iz Carigrada na otok. Predno mu je Andrikos utegnil povedati, kaj se je bilo ponoči pripetilo, jc že spregovoril Ro-vvland: »Prispel sem pravkar z g. dinarjem s poslaništva. Hotel je svojo soprogo presenetiti, pa ni telegrafiral. Kako težka naloga mi je pripadala, da ga pripravim na — Martino nevarno očesno bolezen. Potrt, silno potrt je bil. Bil je samo obveščen o lažjem očesnem vnetju. Ubogi milionar.« Andrikos je nekam začudeno upiral svoj pogled v Rovvlauda, ki je po kratkem odmoru nadaljeval: »Sedaj vam lahko povem. Konvencija med Turčijo in Anglijo je sklenjena. Anglija bo upravljala Ciper. Glinar jc tamkaj nakupil medtem veliko zemljišč, ki jih bo sedaj po mastni ceni prodajal.« Andrikos je takoj razumel situacijo. Zi vahno so mu vzplamtele oči. tlesknil je z rokami in nato vzkliknil: »»Mi pa nismo prodali. Urezal: bi se» temeljito bi se urezali. Pa nam niste takrat ničesar povedali, niti namignili.« »Saj veste, gospod konzul. Predpostavljam, da se v polni meri zavedate tega, kar navadno označujemo kot službeno dolžnost.« »Vem, razumem. Nisem mislil s tem kaj očitati. Le mimogrede sem takole omenil«, je mirno odgovoril Andrikos. Andrikos je zatem poklical v sobo Ka-tinko. ki jc Rovvlanda odpeljala k Hcre-mioni. Rovvland je čutil v sebi velik0 razburjenje. Zavedal sc je, da se bližajo odločilni trenutki v njegovem 'življenju-Mar ni kaj vmes prišlo, kar bi mu utegnilo njegove lepe namene prekrižati? 1a strah je vseskozi razjedal njegove notranjost. ________(Konec sledi)- ^ Darujte za azilni sklad PfU Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni de! odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.