. KUPUJTE
BONDE!
tCrORY
"1
buy
•Tati"
War
JONDs Rsumps
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
'	ic
Oglasi v tem listu so uspešni
LETO xxvm.
stanje ; general Nomljen vrat
10. decembra. 3e bilo danes uradno
£'aw"°' ^ si.je gen. Pat-ji ^^obilski koliziji v ne-in da je njego-kritično.
V zlomljenih dvoje ^^tenici v bližini vra-i;, gg ^atu navzdol parali-tO(j zdravniško poro-je ^JGgovo splošno sta-™ano kot zadovoljivo.
Frankfurt so odlič-',{/*' iz Anglije in Zed. -■<111 ^	hiti k njego-
b, -^oierike njegova so-
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
KUPUJTE
VOJNE BONDE!
The Oldest Slovene Daily
in Ohio ★
Best Advertising Medium
ictory buy
UNITCD •TATBM
WAR
BONDS MAMPS
''' škandal z 'iškim blagom v Italiji

'j. Italija ^'"'ki	pišejo
(O.N. A.)
."Skrite
n-''J
plašč
J® prišel na dan, ko
velikopotezne iki ® Pi^i prodaji avto-
■ev na črnem tr-
H
d
0
^	hom. Njegov načrt, da bi vlada
Meseci je podpisala obsegala vseh šest strank, je ® ■ ■	propadel. Liberalci, ki je seda-
nja italijanska konzervativna stranka, so trmasto vztrajali na svojem stališču tako, da bo tudi de Gasparijevega vlada obsegala le 5 strank.
v .	puupisaiči
^0	dogovor z
H	glede prodaje
<5^ Surplus" predmetov, tVo^^^^*^™obilskih potreb-V	J® imela, zače-
'^ktobra.
ie i.-,
presenečenje, " prodaj nič avto-^ iia	Preiskava je
zavezni-hitro sklenila ;Hgj^ omenjenim ro-^ v^+ jonsko družbo, svrho ustanovlje-
^rak- .
' ]e bilo prodanih
'V ^cph-	plaščev, in
" \%^k 900 lir komad, kar
Umetnine, vredne $80,000,000, ki so jih naciji naplenili v Evropi, dospele v Ameriko
I
y
Približno $9. Blago čmi trg, kjer
>>'0 -.......
l^ližn^^^^^^obilske plašče lir komad,
to
jJULi cue Li -
^ in	j® nastal
y^	V -"i. j\.>^iixci\a.y
ife-j $500. Izkupiček 'Ha kot 55krat večji
J
Qciw. transakcij je bi-% in potrebe tr-"■ ^ujn
riO K"''	j® prisili-
« N'i	vmes.
J" predsednik '-.4 Lt '-'staic
A Sti. nista imela ča-jih je našla ^ javnih skladi-
^	Piazza sta mo-
°®talo je 22,000
W Ki ustreljen
rt'l^^era. .
) 22. ^^J^traj je mlad Richard W. druge svetovne ftl-elij ^ ^o^benimi zvez-,23-letnega črnca ■	Chagrin Falls,
'VI	puško iz po-
' (f ]^\}n g. in jo skril i«3' L^%di	neke hiše
1,/Nai našli je hn ,

bil skrit tudi
)> J® bilo ukazano A.ef



pa je hotel po-
jCO
& ... .
^ Charity bol
Zakaj je v resnici prišlo do vladne krize v Italiji?
RIM, 9. decembra (O. N. A.) — Zdaj, ko sta minila dva tedna, tekom katerih je bila Italija takorekoč brez vlade, se je po rešitvi krize začelo vpraševati mnogo Italijanov in tujih opazovalcev, čemu je bila kriza sploh potrebna.
Liberalna stranka je prisilila*-———-
izredno sposobnega in dinamičnega prvaka stranke akcije, Fer-rucio Parri-ja, junaka italijanskega partizanskega gibanja, da poda odstavko kot ministerski predsednik. Dosegla je to na ta način, da je izstopila iz vlade,
nakar je stranka krščanskih demokratov tudi zapustila vlado, češ, da brez koalicije vseh šestih strank ne gre. Krščanski demokrati so odbili vse predloge, da naj koalicija petih strank nadaljuje izvrševanje vladni poslov do volitev.
Alcide de Gaspari, prvak krščanskih demokratov, ki je bil v Parri-jevi vladi zunanji minister, je dobil mesto novega predsednika vlade, najbrže zato,
ker je znal tako zgovorno zagovarjati potrebo koalicije šestih strank . . .
De Gasparo se je lotil svoje naloge, da sestavi vlado, z veliko energijo, a le z malim uspe
Cl^VELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 11, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 287
V bistvu je torej danes politična situacija natančno taka, kot je bila v trenotku, ko so liberalci izstopili iz kabineta predsednika Parri-ja. Italija ima vlado 5. strank mesto 6. — razlika je le ta, da je malce usmer, jena na desno, za malenkost bolj kot Parri-jeva vlada. Togli-atti, komunist, in Nenni, socialist, ter Pa ni, avtionist, so še vedno člani vlade.
Cemu je bilo torej toliko hru-šča, se sprašujejo Italijani. Cemu je bilo treba izzvajati vladno krizo v tako nevarnem času? Ogorčenje med političnimi prvaki je veliko, a mnogo pametnejših Italijanov smatra, da so strankarski interesi resno omajali pozicijo Italije v svetu.
(Pri . presojanju novih, političnih organizmov v povojni Evropi, je treba imeti pred očmi dejstvo, da so imena raznih strank zavajalna. Liberalci in krščanski demokrati v Italiji danes predstavljajo najbolj reakcionarne elemente v deželi; v teh dveh strankah so našli zavetje ljudje, ki so bili pod Aus-solinijem navdušeni fašisti. — Op. ured.)
NEW YORK. — Na krovu armadnega transporta "James Parker" je dospela dragocena ^birka umetniških slik, o kateri se domneva, da je vredna $80,-000,000.
Medtem ko častniki, ki imajo v oskrbi umetniško pošiljatev, o nji sploh niso hoteli govoriti, pa se je zvedelo, da. so to slike, katere so naciji odnesli iz raznih evropskih dežel. V Beli hiši je bilo že pred dvema mesecema naznajeno, da bo taka pošiljatev dospela v Zed. države, ki se bodo slike hranile, dokler se
ne ugotovi njih legalnih lastnikov.
Oskrbo celotne zbirke bo imela National Gallery of Art, katere predsednik je predsednik najvišjega sodišča Harlan Fiske Stone.
Vojaške oblasti so podvzele izredne korake z namenom, da bi pošiljatev umetnin ostala tajna. Tekom noči, predno se je umetnine izložilo, je bila pošiljatev skrbno zastražena.
Kakor se razume, je dragocena zbirka dospela v Zed. države v več kot 40 velikih zabojih.
Svarilo pred ponarejenimi čeki
Berry Construction Co., 7704 Carnegie Ave., je naznanila, da so koncem gadnjega tedna vlomilci vdrli v njih urad in odnesli večje število praznih čekov, katere znajo v imenu družbe kje vnovčiti. Številke od čekov, ki so jih odnesli so od 7350 do 7462. Odnesli so tudi strojček za pisanje čekov.
Za spremembo zoning ordinance
Tenth Ward Neighborhood Betterment Ass'n so včeraj na- ^ . -prosili councilmana Edwarda L. Pucela, da naj predloži v mestni zbornici spremembo za mestno zoning ordinanco. Tozadevno se je vršila velika seja v nedeljo zvečer te organizacije v St. Michael dvorani, na E. 36 in Superior Ave.
I	POZURITE SE!
I Opozarja se vse tiste, ki želite ali mislite darovati obleko, obuvalo, ali jestvine za Jugoslavijo, da blago prinesete čim preje. V Collinwoodu je p6sto-janka, kjer se odda darovano blago, na 15616 Calcutta Ave., nasproti E. 157 St., in sicer je prostor odprt vsak večer od 7. do 9. ure razen v nedeljo. V slučaju, da pripeljete čez dan, ko je prostor zaprt, povprašajte pri Mrs. Zaic na vogalu E. 157 St. in Calcutta Ave. Zdaj je čas za spraviti skupaj čim več za ubogi stradajoči narod. Ne odla-
AMERIKA PREIZKUSI ATOMSKO BOMBO NA BOJNIH LADJAH
WASHINGTON, 10. decembra. — Vodstvo armade in mornarice je da neg na/naniio, da se bo v kratkem napravilo eksperimente, ki utegnejo odločiti usodo bojnih ladij, in sicer se ho bojne ladje bombardiralo z atomskimi bombami.
Ako se odkrije, da je mogoče bojne ladje z atomskimi bombami z lahkoto potopiti, potem so bojne ladje izgubilye svojo \eljavo v vojni
Dr. Leo T. Szilapd, cikaš k i znanstvenik, ki je igra! važno vlogo pri iznajdbi atomske bombe, pa je danes pred senatnim odsekom pričal, da bi bile Zed. države lahko že spomladi 1. 1944 rabile prvo atomsko bombo, ako bi ne bila silna opreznost, s katero je armada obdala vse znanstveno delo, zadržala razvoja tozadevnih eksperimentov.
Jutri se pnoio p^ajaiga med avtno unijo in Fordovo družbo
Hurley priča, da so Angleži zlorabljali lend-lease
WASHINGTON, 10. decembra. — Gen. Patrick J. Hurley, bivši ameriški poslanik na Kitajskem, je danes tekom pričevanja pred senatnim odsekom izjavil, da so Angleži arjjeriško blago, ki so ga dobili iz Amerike na podlagi lend-lease zakona, razpečavali v Iranu in 17 drugim državam na tak način, da so podprli angleški trgovski monopol in izpodkopavali tla ameriškim trgovskim interesom.
Hurley je rekel, da si Je prizadeval napraviti temu početju konec in da je imel pri tem podporo predsedniko Roosevelta, da pa je njegove načrte prekrižal tedanji pomožni držovni tajnik Dean Acheson, ki je sedaj podtajnik državnega depart-menta.
Letalsko polje v Clevelandu se bo moderniziralo
Je "oiic
Konvencije WOW
V Carter hotelu se je vršila policaj ustrelil državna konvencija podporne organizacije Woodmen of the World, katere se je udeležilo nad 150 delegatov. Poročano je bilo, da so podružnice pridobile tekom letošnjega leta v organizacijo 15,000 novih članov v državi Ohio, •
K vn . Čez kake tri trdi, da je bil 6] .. licijski karakter rekord še kot
Avtomobilske žrtve se množijo
Število od avtomobilov ubitih ljudi v Clevelandu je poskočilo na 97, ko so bili koncem tedna zopet ubiti trije moški. Lansko leto ob tem času je bilo samo 85 žrtev, torej letos jih je več in sedaj šele nastajajo v resnici nevarni dnevi. Zato bodite zelo previdni, kadar greste preko ceste, da vas kdo ne zadene.
Čitajte par zanimivih dopisov na drugi in tretji strani današnje Enakopravnosti.
PODR. ŠT. 14 SMZ
V sredo ob 8. uri zvečer se vrši glavna seja podr. št. 14, SMZ v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. članstvo je vabljeno
dev ter volitev novega odbora Po seji bo prost prigrizek,
MARŠAL ROKOSOVSKI PREVZAME POSLE MAR. ŽUKOVA NA POLJSKEM
I Unija je pripravljena dati Fordu i garancijo proti "divjim stavkam;" I General Motors preklicala kontrakt
I	_
DETROIT, 10. decembra — Richard T. Leonard, ravnatelj CIO unije avtomobilskih delavcev v obratih Fordove družbe, je nocoj naznanil, da je Ford Motor Co. sprejela unijsko ponudbo za pogajanja glede 30-procentnega mezdnega zvišanja.
General Motors Co., ki je slišno unijsko zahtevo zavrnila, nakar so delavci v njenih tovarnah odšli na stavko, ki traja že 20 dni, pa je danes formalno preklicala kontrakt z unijo.
Ford Motor Co. je pristala na predsednikovega programa in je pogajanja z unijo, ko je slednja rekel, da bo šel pričat pred kon-izjavila, da je družba pripravlje-1 grešni odsek v svrho njegove bo maršal Konstantin Kokosov-1 na dati garancijo proti neavto- j odobritve.
oki prevzel posle maršala Zuko-1 riziranim ali "divjim" stavkam, i p *« ■
va v Pomorju. Rokosovski je i ako pride do sporazuma za novo ! " . '
daven kza &u;a obrambe A&hlkolektivnoixgcdbo.	I**	pnivilUmr*
Bkve in osvoboditve Stalingia-
LONDON 5. decembra (O.N. A.) — Posledica nedavnih pogajanj med Rusi in Poljaki, katerih cilj je bil, da se olajša odnošaje mel Poljsko in Rusijo, bo glasom zanesljivih poročil ta, da bo prišlo do važnih sprememb v vodstvu ruskih okupacijskih čet.
Novi sporazum baje predvideva, da bo omejena oblast maršala Gregorja Žukova, kije predstavnik Rusije v medzavez-niškem kontrolnem svetu za Nemčijo in vrhovni komandant ruskih sil v Pomorju, pokrajini, ki je bila nedavno priključena Poljski, na Nemčijo samo, dočim
ostri kritiki, katero je delavstvo izreklo za predsednikov delavski program v obče.
Delavski tajnik Sschwellen-bach, ki se danes mudi v De-jtroitu, je nastopil v obrambo
Mestni uradniki, ki imajo v oskrbi mestno zrakoplovno polje na zapadni strani mesta, poročajo, da bo to popolnoma preurejeno in povečano v eno največjih pristajališč za zrakloplo-ve v Ameriki. Modernizacija in preureditev bo trajala tri leta.
Štiri velike zrakoplovne dražbe se poslužujejo tega zrakoplo-višča za pristajanje in še več se jih obeta v bližnji bodočnosti.
Naznanjeno je, da bo v bodoče več priletov in odletov iz tega polja. Zato se potrebuje istega razširiti. V teku so že nakupi parcel zemlje v bližini letališča.
Preureditev in povečanje bo stalo do deset milijonov dolarjev. V prilog novemu povečanemu zrakoplovišču bo moralo zapustiti svoje domove 175 hišnih
^	vu,jnin. ouvjcLnn-C 6VC/.C
imseabiikov. Raauna da bo ddavsldh uny, % opozwa da non^srakopbvno	dičiu angk,-80vjeb,l» in fnm-
' akrov zemlje.	cosko - sovjetski delavski odbo-
ri že obstoje iz 1941, oziroma 1945.
da. Njegov glavni stan se nahaja v mestu Gliwice v šleziji, na ozemlju, ki je tudi prešlo iz nemških v poljske roke.
Poročila iz notranjosti Poljske pravijo, da vrše Rusi in sovjetske vojaške oblasti izvrstno svoj posel kot zveza s civilno administracijo Poljske, ter da je njihova navzočnost neobhodno potrebna v teh predelih, skozi katere se vale v neprestanem toku ogromne množice vojakov
Rdeče armade.
- \
Kratke vesti
LAUSCHE DAL DELO POHABLJENEMU VETERANU
COLUMBUS, O., 10. decembra. — Danes ja gov. Lausche dal delo 22-letnemu veteranu John Pierce-u iz Columbusa, ki je v Belgiji izgubil eno roko. Zaposlil ga je. v oddelku za javna dela, kjer bo zaslužil $150 na mesec. Veteran se je obrnil na governerja, ko v privatni industriji radi pohabijenosti ni mogel dobiti dela.
* * •
AMERIŠKI INDIJANCI SO DOSPELI IZ AZIJE«
LONDON, 10. decembra, — Sovjetski znanstveniki na polotoku Cukotki ob sibirski obali v Beringov! morski ožini so napravili odkritja, ki potrjujejo, teorijo, da so severo-ameriški Indijanci prvotno prišli iz Azije. Sovjetska ekspedicija je izvršila prvo antropologično študijo namodskih naselbin na Cukotki, pravi poročilo, ki ga je objavila sovjetska agencija "Tass."
* * *
ZBLIŽANJE MED RUSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIJAMI
MOSKVA, 10. decembra. — Danes je bilo tu naznanjeno, da so v teku pogajanja za organiziranje ameriško - sovjetskega odbora strokovnih unij. Mihal Tarasov, tajnik sovjetske zveze
LETNA SEJA CITALNICE
Celotno članstvo Slovenske čitalnice SDD na Waterloo Rd. d^ pride polnoštevilno, ker na se vljudno vabi na letno sejo, ki dnevnem redu je več važnih za- se vrši jutri, 12. decembra ob
8. uri zvečer, v čitalniških prostorih.
To bi pomenilo, da bi imela družba pravico odsloviti delavce, ki bi šli na stavko brez pooblastila od strani unije.
Leonard je rekel, da bo unija v pogajanjih z Fordovo družbo morda pripravljena nekoliko popustiti od svoje mezdne zahteve, ako bi bila družba v zameno pri«-pravi jena pristati na druge koncesije.
Truman ignorira kritiko od strani avtne unije
WASHINGTON, 10. decembra—Iz Bele hiše je bilo danes naznanjeno, da bo šel predsednik Truman dalje s svojim načrtom za imenovanje komisije, ki ima "ugotoviti dejstva" v sporu med unijo in General Motors Co., navzlic temu, da je unija odločno odklonila njegov predlog, da bi se delavci med tem vrnili na delo in navzlic
WASHINGTON, 10. decembra—John L. Lewis, predsednik premogarske unije, je, danes pred kongresnim odsekom podal izjavo, v kateri je udaril po vladi, General Motors in CIO uniji avtomobilskih delavcev.
Lewis je rekel, da bi bila vlada sposobna stavko pri General Motors izravnati v desetih dneh, ako bi dovolila družbi ceno, ki bi ji omogočila dobičkanosno obratovanje.
Nato pa je stališče General Motors Co. označil kot "nepošteno," glede unijskih voditeljev, ki vodijo stavko, pa je rekel, da so "bedasti."
Kar se tiče Trumanbvega načrta za odpravo stavk potom ar-bitracije, je Lewis rekel, da je poln "lukenj" in nepraktičen, in da se z njim očividno hoče pomiriti peščico milijonarjev, katere obhaja strah pred rastočo močjo delavstva.
Naši fanfje-vojaki
Častno je bil odpuščen od vojakov Sgt. Leo Bostjančič, sin Mr. in Mrs. Leo Bostjančič, na Shawnee Ave. Preko morja se je nahajal 25 mesecev, v službi pa 32 mesecev. Prijatelji ga
lahko obiščejo na domu!
*
Od vojakov je bil častno odpuščen S/Sgt. Jack Samsa, sin Mr. in Mrs. Jack Samsa, E. 128 St. Dodeljen je bil 37 diviziji. V vojaški službi se je nahajal štiri leta, in od teh se je 37 mesecev nahajal na Japonskem.
v
Častno je bil odpuščen od vojakov Cpl. John Jagodnik, sin Mr. in Mrs. Jagodnik, 20750 Tracy Ave. Služil je pri inženirskem oddelku dve leti in devet mesecev, od teh je prebil dve leti na evropskem bojišču. Udeležil se je več bitk ter ima pet bojnih zvezd.
MacArthur odtedil razbitje velikih japonskih posestev
DOBILI NAGRADE
Prošlo nedeljo se je vršila letna seja. krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v Slovenskem delavskem domu. Po seji se je oddalo tri dobitke in sicer je prvega dobila oseba z imenom J. Oblak, ki pa ni navedla svojega naslova; drugo nagrado je prejela Mrs. Angela Kalin, E. 146 St., tretjo pa Mrs. Jennie Obhak, Lucknow Ave.
TOKIO, 10. decembra. — Gen. MacArthur je danes podvzel korake, za osvoboditev japonskih kmetovalcev, ko je izdal ukaz za razbitje fevdalnega sistema, ki je skozi stoletja držal velike mase japonskega ljudstva v stanju gospodarske sužnosti.
Japonski vladi je bil dan ukaz, da takoj podvzame korake za uvedbo agrarne reforme. Načrt, po katerem se bo reforma izvršila, mora biti predložen zavezniškemu kontrolnemu svetu do 15. marca 1946.
Gen. Mac Arthur je podvzel akcijo, ker reforme, katere je predlagala japonska vlada v tem pogledu, niso bile dovolj ši-rokopotezne.
V smislu navodil, ki so bila dana japonski vladi, se morajo vsa velika posestva, na katerih ne živijo lastniki, razdeliti med kmete, ki bodo plačali za zemljo na lahke obroke.
POBIRA OBLEKO
Mr. Anton Malnar, 1001 E. 74 St., sporoča, da če ima kdo obleko ali druge predmete, ki jih želi oddati za Jugoslovanski relif, ter nima sredstev za prevoz, naj pokliče EN. 4371 in bo on prišel iskati s svojim tru-kom .
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
^ENAKOPRAVNOST''
__Owned and Published bj
[ Bn ilOaUOAS IVGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. OU BT. OLAIR AVENTTE - HENDERSON 6311-1)
IMued Krery Day Except Sunday« and Holiday# BUBSORIPTION RATEa.(OENE NAROČNINI*
By Carrier In Olerelsnd and by Mail Out at Town;
(Po nmiaialcu r Cleveland In po pošti tsven mesta);
for One Year — (Za eelo leto)____40^
For Hall Year — (Za pol leta)___________ |iO
For S Month« —. (Za I meaece)______________j.OO
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico:
iPo pofitl V Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) _____
For Hall Year — cZa pol leta)______
Por f Month* — (Za I meeec#)______
-17^0 .. 4.00
_ ije
Cor Europe. South Ainerlcc and Other Foreign Countries: (Za Evropo. Jufcoo Ameriko In drugo Inoaemake drteva):
For One Year — (Za celo leto)____
For Hall Year ~ (Za pol leta) _t___________________
_W.OO . 4LfiO
totered m Becond Claw Matter AprU aeth. 101* at the Post Office at Cleveland Ohio, under the Act of Congrew of March trd, U79.
1U4
Harold J. Laski (O. N. A.);
Atomska doba in svetovni parlament
Profesor Laski, predsednik izvršnega odbora angleške delavske stranke, je bil ravnokar na kratkem obisku v Zedinjenih državah, in je bil eden poglavitnih govornikov na shodu v New Yorku, ki se je bavil s problemom civilne uporabe atomske energije.
$ v *	*
Angleški zunanji minister Ernest Bevin je nedavno v teku debate v angleškem parlamentu stavil predlog velike važnosti, o katerem pa je poudaril, da je njegovo osebno mnenje — ki se torej ne tiče celokupnega ministrstva. Poudaril je, da je njegovo prepričanje, da potrebujemo danes, v dobi atomske energije, nekakšen svetovni parlament, izvoljen od narodov sveta na neposreden način, kateremu naj bi bila poverjena ena sama naloga, namreč skrb za mir.
Jasno je, da ni nobena stvar tako lahka, kot ugovarjati temu predlogu in pokazati ovire in težave, na katere bo naletel. Pred vsem je to, da je bistvo ideje pokopati načelo suverenosti. Juristična hipoteza enakosti držav bi bila tudi odpravljena. Pojavlja se tudi zapleteno vprašanje, kakšni naj bi bili odnošaji med svetovnim parlamentom in društvom zedinjenih narodov. Varnostni odbor tega društva je predstavnik narodnih vlad in je dominiran od velikih sil.
Dalje — v zvezi s svetovnim parlamentom bi neizogibno prišla na razpravo zadeva svetovne vlade, kajti temeljna misel svetovnega parlamenta je, da društvo, v katerem se nahajajo le vlaSe vseh narodov, še ne zadostuje. Bevin trdi torej, da se izjazim nekoliko drugače, da je treba iti še korak dalje od onih, ki imajo vlado v rokah, prav do ljudstva, ki je edino zares suvereno.
Jasno je, da je zadeva, katero je predložil javnosti sam zunanji minister velike sile, prenehala biti predmet akade-mičnega ugibanja in postala del javne debate.
Kakorkoli pogledamo na stvar, je Bevin povsem oči-vidno povedal resnico, ako gledamo v daljno bodočnost. Trajen mir je nemogoč, ako ostane ustvarjanje zunanje politike prikrito narodu, tako, da se zavede njenih posledic šele takrat, ko je razpravljanje končano in se začne akcija.
Prepričan sem, na primer, da je pretežna večina britanskega naroda ogorčena nad politiko skrivanja v zadevi atomske energije. Narod je uverjen, da je sporazum Att-lee-Truman-King popolnoma nezadosten in skrajno nezadovoljiv kompromis, ki se le ogiba vseh onih zadev, katere bi imel razrešiti.
Angleški narod je prepričan, da je imela politika skrivanja, ki je prevladovala vse od dneva zmage nad Japonsko naprej, skrajno neugodne posledice na polju mednarodne politike. Sejala je nezaupanje in povzročala napetost, bnemogočila povratek medsebojnega zaupanja in nas ogroža s tekmovanjem oboroževanja, v katerem si bodo vse države prizadevale, da dobe v roke prvo mesto v atomskem orožju. Tekmovanje na polju atomske energije pa utegne biti mnogo pogubneje kot vse tekme oboroževanja, katere smo imeli na tej zemlji dozdaj. In vendar je v sedanjih razmerah izražanje javnega mnenja onemogočeno.
Prepričan sem, da bi Bevin sam takoj priznal, da njegov predlog začasno še ni zrel za razpravo na mednarodnem polju. Prav iz tega vzroka je po mojem mnenju tako modro naglašal, da moramo storiti vse, kar le moremo, da ojačimo in pospešimo razvoj organizacije zedinjenih narodov. Obenem pa sem prepričan, da je v pravem, ko trdi, da je trajnost miru odvisna od tega, ali bomo znali najti pot -do ljudstev izza njihovih vlad.
Države so po svojem bistvu organizacije sile. Njih cilj jo, da si ohranijo in po možnosti se razširijo polje oblasti, na katerem izvajajo svojo suverenost. Cilj suverenosti pa je, spraviti v čim popolnejši meri ves narod v službo oblasti vladarjev. Ako so vladarji zlobni in njihovi cilji in namere zle, je vzpričo moderne organizacije vlade skoro neizogibno, da bodo njihovi narodi postali njihove žrtve, dokler imajo vladarji v rokah policijo in kontrolo prometnih sredstev in propagande.
Radi tega je tako važno najti pot do ljudstev samih. Način pa mora biti ta, da se pokaže ljudstvom, da je njihova najvišja državljanska dolžnost,, da se prepričajo, da oni na vladi smatrajo mir kot svoj najvišji cilj in odklanjajo nasilnost kot sredstvo narodne politike.
ZAHVALA IZ SLOVENIJE
Oče in hci se zahvaljujeta za dobljeno obleko iz Kanade od Hrvata in Hrvatice
Tednik "Edinost," ki izhaja v Torontu, Ontario, Canada, pri-obča sledeče:
"To pismo nam pošilja Paul Takach, Hrvat iz Welanda. On ga je dobil od Franc Hribarja iz vasi Kal, št. 2, pošta Zagradec na Dolenjskem. Pismo govori samo za sebe, glasi se:
" 'Dragi mi prijatelj!
" 'Sporočam vam, da sem jaz dobil ta komad (suknjo), v ka. teri je bil listič na vaš naslov. Zatorej se vam prav lepo zahvaljujem, ker mi je jako prav prišel. Vem, da vas zanima, če sem ga bil potreben, zatorej vam povem, kako smo prestali to vojno. Dragi toVariš, pri nas je bilo strašno. Jugoslavija je bila po-zorišče krvavih bojev z okupatorjem.
" 'Najprvo so prišli k nam Italijani, ter so nas strahovali in naše ljudi pošiljali v internacijo—in v smrt. Po kapitulaciji Italije so prišli Nemci in so zopet vršili iste posle kot prej Italijani. Ravno to pomlad 18. marca so prišli v našo vas in napravili tu postojanko. Bile so neprestane borbe. Prišli so avijoni in so nam vse požgali. Zgorelo nam je vse orodje, obleka ter živina, na moje poslopje je padlo 14 min, je vse porušeno.
" 'Žena je umrla radi bombardiranja, pustila mi je 10 otrok, najstarejši je 16 let star. Imam še tudi očeta, ki jQ pa 75 let star, vseh skupaj nas je 12. živeža že itak ne bi imeli, ker spomladi nismo mogli sejati vsled borbe, katera je divjala pri nas. Kolikor smo pa obdelali, nam je pa toča potolkla.
" 'To nas prav veseli, ker se nas tudi vi spominjate iz tujine. Naše oblasti nam tudi lepo pomagajo, ali ne morejo vse, ker nas jc preveč, je vse porušeno.
" 'Pri nas se za sedaj ne dobi §e obleke, če bi se pa tudi dobi-
la, ni denarja—nas je 12 bosih in nagih—je pa vsaki dan boljši.
" 'Sedaj se vam še enkrat lepo zahvalimo vsi skupaj ter vas prisrčno pozdravljamo. Prosim odgovor, ker s tem bi nas prav razveselili.
" 'Želimo vam vesele praznike in srečno novo leto!
"Hribar Franc." *
Naslednje pismo je dobila Terezija Polič, Hrvatica iz Sault Ste Marie, iz Slovenije od Hribar Marije, pošta Zagradec na Dolenjskem. To posmi se glasi: "Draga tovarišica!
"Prejela sem obleko, kjer je bil notri listek na vaš naslov. Prav lepo se vam zahvalim za njo. Vprašam, kako se kaj imate? Pri nas je bilo do pomladi slabo, ker so v tem okraju gospodarili Nemci. Prišli so 18. marca tukaj v našo vas in tu naredili postojanko. Mi jih nismo bili prav nič veseli.
"Meseca aprila so prišli dvakrat avioni in so nam vse požgali. Zgorelo nam je vse poslopje in živina. Potem so se Nemci umkknili in jih nisftio več videli. Mati so od strašnega bombardi-I ranja umrli. Nas je skupaj 10 otrok, jaz sem najstarejša, 16 let stara, najmlajši je bil star komaj 10 dni, ko so mati umrli.
"Pa če so prav nam vse pobrali in požgali Nemci, vse to bi pozabili, ali naše dobre mamice ne moremo pozabiti. In kako smo bili veseli, ki vidimo, da se nas spominjate dobri ljudje in ste nam poslali obleko. Kako naj vam to poplačamo, kar smo od vas prejeli? Drugače ne moremo, kakor spominjali se bomo vas v našem življenju.
"Še enkrat se vam prav lepo zahvalimo vsi skupaj za obleko, ki ste nam jo darovali. Prejmite najlepše pozdrave od naše cele
družine. "Alojzija Hribar."
Eden izmecl številnih jugoslovanskih herojev
Prijatelj, prečitaj kaj piše 18-letni mladič
Rojak T. Cimprič je nedavno poslal tedniku "Edinost" v Toronto, Ontario, Canada pismo, ki ga je pisal sin očetu, Jožetu Štajerju iz Loke. Pismo je bilo napisano 23. avgusta 1945 in je sledeče vsebine: ,
"Dragi oče!
"Tudi jaz, najmlajši otrok. Tvoj sin, Ti hočem napisati to pismo.
"Dragi oče. Bil sem star komaj devet mesecev, ko si šel Ti od doma. Sedaj sem pa že 18 let star. 03 časa do danes, se je mnogo izpremenilo. Bili so težki časi pri nas. Veš oče, mati je nas izšolala in izučila. Vsi trije smo hodili v meščanske šole in vsi trije smo se izučili. Jaz sem mehanik in šofer.
"Potem me je poklicala domovina. Poslušal sem njen glas, čeprav mi je bilo komaj 16 let. Odšel sem med borce, ki so se borili za boljšo bodočnost slovenskega naroda.
"Bil sem povsod v jurišu ta pfvi. Kjer je bolj pokalo in bilo bolj nevarno, sem bil jaz prvi. Postal sem Titov podoficir. Bil sem komandir čete in dobil sem odlikovanje za hrabrost, dasi sem bil komaj 16 let star. Bil
sem trikrat ranjen in ko sem bil v tretje ranjen, postal sem.invalid. Ranjen sem v glavo pod sence, izgubil sem vid na desno oko.
"Prav nič ne žalim očesa, še ponosen in čast,mi je, da sem postal v naši domovinski vojni invalid. Jaz se nisem šel boriti za denar, ampak za boljšo bodočnost slovenskega naroda.
"V tem času, ko sem se jaz boril, sem slišal, da si Ti dobro zaslužil. Prosim Te, da nfii kaj pošlješ in da mi pošlješ tudi Tvojo sliko. Ako mi pošlješ kaj denarja, se bom dal tudi jaz slikati in Ti bom poslal svojo sliko, da boš videl, kakšnega sina imaš, velikega in močnega. Pravijo, da sem močan kot stric 2ane, saj tudi njega ne poznam.
"Prosim Te, da kaj pošlješ Tvoji hčerki Micki, ki se bo sedaj poročila in da bo rekla, 'to mi je dal moj oče.' Za mene pač ni važno. V prvi vrsti naj bo vse tisto, kar bi meni poslal, raje pošlji njej.
"Te pozdravlja Tvoj sin
. "Jože."
, "P. S. Oprosti bolj slabi pisavi, ker moje roke so bolj vajene mitraljezu, puški, avtomobilu in mehaničnemu delu."
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Vasi okrog Iga pri Ljubljani so požgane
Mr. Ignac Kukovic, 1164 Norwood Rd., je prejel pismo od svojega sina Viktorja iz Iga pri Ljubljani, ki je mnogo prestal v koncentracijskem taborišču, ko je bil v ofenzivi, ki so jo Italijani napravili zoper partizane v gozdovju, zajet.
Pismo je bilo napisano 17.,
.septembra 1945, in je sledeče vsebine:
"Dragi oče in Lojze!
"Sporočam Vam, da smo prejeli Vaše pismo, katerega smo bili zelo veseli.
"Ko je stara Jugoslavija propadla, sva bila še doma, nisva bila nič še poklicana k vojakom.
Bilo je pa tudi dobro, da sva bila doma, drugače bi pa bila gotovo tam v ujetništvu. Predno smo v vojno stopili, sem bil tudi jaz odločen, da pridem nazaj v Ameriko, pa me je prehitelo, nisem vedel, da je tako napeto.
"Ko so Italijani zasedli naš kraj, so začeli takoj vse tako kot da je poitalijančeno in kdor da je z njimi in proti njim. Domači izdajalci so se jim takoj ponudili in tako se je začelo tudi sovraštvo med ljudmi.
"Meseca maja, 1942 se je pričelo veliko podvigi, vse k partizanom. Italijane je postalo strah in so se morali omejiti le na najglavnejše postojanke, drugo pa vse zapustiti. Takrat je cela Slovenija zaživela v gozdu, vse v hribe; Italijani niso imeli nič več obstanka tu, zato so morali napraviti na nas partizane velike ofenzive in to je bilo v začetku avgusta 1942. Navlekli so vseh vrst topov, tankov in to od italijanske meje pa do hrvaške. Po ravninah so bili samo topovi zakopani in to je vse v gozd bruhalo. Po Ižanskem polju je bilo vsepolno topov in avi-jonov in vse v gozdove so obmetavali izstrelke. Italijani so mislili, da bo konec partizanov po ofenzivi. V ofenzivi so Italijani zelo veliko ljudi pobili na Igu, v Breslu, Tomišlu in vse povsod. Skrile golo, Zapotok, Krvava peč, tu je zelo malo moških ostalo. Iška vas, Skrile golo, Krva peč, Zapotok in še vse druge vasi po hribih, so vse dotal požgane, po dvakrat, celo po trikrat. Tudi na Igu je kakih 30 hiš poškodovanih, nekaj do tal ^ožganih, nekaj pa od bomb porušenih. Kar se tiče porušenih, je naša najbolj, sta padla dva topovska izstrelka vanjo in je zelo poškodovana.
"Lojzetova prijatelja sta tudi mrtva, Avancetov Lojze in La-pajne. Tudi Mici povejte, telegram smo tudi oddali nazaj.
"V ofenzivi sva bila tudi midva ujeta in odpeljana v Italijo. Jaz sem bil v Padova, Rudolf pa ! na otoku Rabu in tudi Francka | in Valentina. Z Rudolfom sva bila do konca, dekleta 10 mese-' cev. Samo mati je ostala doma. ■ Že med ofenzivo so nam vse Ita- ■ lijani pobrali in tudi drugim; ži-' vino so kar odgnali, prašiče kar na mestu poklali in kuretino. i Hišno opravo pa so odpeljali ali pa sežgali, tako, da uničiti so morali.
"Nadvse so se pa odrezali naši domači izdajalski domobranci. Pred temi je bil pa pravi trepet ljudstva, oni so pa morili kot pobesneli volkovi.
"Sedaj bom še malo opisal našo internacijo. V Padavi je bil logar za 3,000 ljudi, vs^ki dan smo dobili pet do osem de-kagramov kruha, zajtrk mala šeflica kave brez vsega, opoldne pol litra neke vrste juhe, po par makaronov, po dva centima dolga, zvečer pa ravno tako. V dveh mesecih smo bili že tako sestradani, da nismo mogli dosti hoditi. Še vsak ni mogel iti po 'minažo.' Tako je bilo do konca
"Na Rabu je bilo pa še slabše. Tam so pa še pod šotorom spali in na goli zemlji, tam jih je pa 5,000 ljudi pomrlo od gladu. Ljudje, ki so morali lakoto pretrpeti, so zelo oslabljeni, nismo več tako odporni.
"Sedaj smo vsi doma, za silo še dosti zdravi. V naši novi državi se zelo obnavlja, da bomo preje zaživeli, ker je vse zelo trpelo, se vidi povsod pomanjkanje. Kar se tiče življenjskih pogojev, so se zelo zboljšali od vojne. Vaše pismo je hodilo več ko dva meseca. Lojzeta zelo pričakujemo, saj on bi lahko prišel. Te naše vojne borbe se ne da popisati, ker je bila prestraš-na. Velikokrat moram prenehati pisati, ker se človek jie sme spomniti na dtgodke, ki so se dogajali.
"Vas pozdravljam in strica in moje stare znance. "Viktor."
"Rudolf, Valdka, Francka, Marija."
XI. dečembr^j^i ^
Domov se vračajo iz internacije
Mr. Joseph Ostroška, ki vodi gostilno na 6406 Superior Ave., je prejel pismo od brata H. Ostrouška iz Dutovlja, ki mu sporoča novice od doma. Skoro vsi prebivalci ondotne okolice v Trstu so bili izgnani iz svojih domov in poslani v internacijo. Do sedaj so se po večini vrnili vsi domov, onih, katerih pa še ni, jih domači tudi več ne pričakujejo, kajti veliko jih je bilo v internaciji sežganih.
Pismo je bilo pisano v vasi Skopo, pošta Dutovlje pri Trstu 22. oktobra 1945, in je sledeče vsebine:
"Predragi vsi skupaj!
"Predno Vam pišem par vrstic, sprejmite vse najlepše pozdrav^ od cele naše družine. In Vam sporočim, da smo še vsi živi, zdravi pa ne prav preveč, in vsi prestrašeni.
"Jaz in Milan sva bila v Nemčiji. Milan je prišel pred dvema dnevoma domov, jaz pa je tri mesece, odkar sem doma. Milan je prišel po 37 mesecih domov. Jaz; pa sem bil vsega skupaj 27 mesecev, šest mesecev v Trstu in ostalo dobo v Nemčiji. Nas je bilo 30 iz Skopega v Nemčiji. In vsi se še niso vrnili, ker nas so mučili z delom in lačni smo bili in trpeli toliko, da smo prišli komaj še živi domov.
"Po naših krajih je bilo zelo hudo, da Vam ne morem opisati. In je vse uničeno. Nimamo več avta, ne motorja, ne koles, vse
so pobrali in še drugo oN ... - ^
(
in vasi so požgane in v ^
'11 "'"o; .. j^up-tako, da so nas pokonča" čij ni več, je malo živine
,sW''
I
nah, tako da Bog ne daj takega. In sedaj je še, da
: mo nobenega gospodarja _ se lahko vsega, ali vse je s drago, olje in sladkor P® i lir kilogram.
Dobrega va®
slabeg»r
naf
"Tako je!
mam kaj pisati,
smem. V Seljanu je po samo Maksa ni še Nemčije in se mi zdi, da , sežgali, kakor'dosti ker sedaj so prišli taza tistega, ki ga ni še, tudi g® ^ da ne bo več, so jih union in sežigali v pečeh,
Gorje mu je bilo tisteffli^' je zadela taka nesreča. še precej naših mlade'^' vsake vasi.	,
"Tukaj ne vozijo ne 2® ne pošta, moramo samo
ali pa s kakim vozom, je malo. Na Baču je tud' vse uničeno, kakor
"Tukaj je bil pred secema eden iz Clevelan vse popisal, kako se je ^ ^ nami in nas tudi slikal i da bo Vam poslal slike ^
pisal in poslal po ^ra pa ne vem, če Vam je
dobili. Pišite nam še
"Končam in Vas še^^ srčno pozdravimo j&^ družina. Zbogom!
"H.
Ljuds+vcr Evrope v letošnji zim'
Ameriški korespondenti«poro-[ kanja, dasi zaradi	^je

čaj o iz raznih delov Evrope, kak-j polj ni bilo obdelanih- '^'u9 šni so izgledi za tamkajšnja Ijud-jpa bodo velika mesta m '
stva v prvi povojni zimi. Glad-; manjkanja premoga win Hill poroča iz Poljske, da! tudi vsled porušenih ."j
so izgledi tamkajšnjega prebi-; Češkoslovaška je
bila P"
------ ---------
svojem vzhodnem de Slovakiji, kjer so se
to i b" riOl
valstva slabši kot katere koli resno prizadeta večin^ .v druge dežele v Evropi, vključno poraženo Nemčijo. Preko Poljske je dvakrat divjala vojna in razdejanje je tako silno, da že zdaj biva do 800,000 oseE v luknjah, izkopanih v zemljo. Živilska situacija v poljedelskih kra-
jih dežele ni preveč slaba, toda Slovaška.
transportacijska sredstva, so po-j Italija bo za silo p^oi 4
ki boji. V ostalem P® " prilično dobro izhaja	i
bili pridelki priličn® ^ ker razdalj evalni sis
----1. J	-..T	pf"
4i|
posluje. Največji
aH)
vs ja Pc
be
ril
Ha
da (ti Pr; bo,
sil
iej jo j ki kjf le,
%. »i C. k
,0
h
%
'»d leti
a "din
\'c '■orr ^iat •-foti
\
'je s ^0 \
leg
'«Jr V
manjkljiva in ni mogoče dostav-1 sebno, ker je dobila Ijati živil v mesta. Pomanjkanje, {noči od zunaj,	,
""»'•i
premoga je občutno, bolezni je i južno od Rima se P® zelo veliko, posebno jetike, i pravljajo. Živil sic®'^' jj zdravnikov in zdravil ni dovolj ^ obilici in morda bo in 70 odstotkov bolnišnic je voj-, prezebanja, toda "3
razmere v deželi bolJ
na uničila.	' razmere v deželi bolJ
Jugoslavija bo po mnenju ko-1 V Franciji bo respondenta Enderisa mnogo tr- znatno boljša od	K'*''!,
pela v tej zimi, največ zaradi po- ponekod primanjko^ ■ škodovanih t r a n s p o r t a c i j-i Živilska situacija
skill sredstev za živila, obleko: izboljšuje.

in kurivo. Letina je bila po ne- V Nizozemski riG kod dobra, drugod pa slabša za-'pomanjkanja, dasi radi suše. Produkcija premoga .premoga, obleke in v j
ne bo zadostovala za potrebe Belgiji bo prebivaj^^^ prebivalstva, toda temu se bo za ozirih dosti na boljš^'^
silo odpomoglo z lesom. Vojna lo lansko zimo.
j« j %
V; 'fa in 1 .^at
?iira

:^o
Vf

je razdejala mnogo mestec in va- vilskem pogledu P ,^„io si in zasilna bivališča bodo na brem stališču,
zimo težka preizljušnja za prebi- premoga. Norveška
fi
valstvo.	; voljne količine živij' ^
Bolgarija nima velikega sta- ka ji obleke in	b"'
novanjskega problema, razen v Anglija je dosti glavnem mestu Sofiji. V mestih kot so dežele na	\
bo tudi primanjkovalo kuriva, da racioniranje

na deželi pa si bo ljudstvo po- in živil je v magalo z lesom. Živil bo za silo, strožje kot je bil® . Tpfr kljub temu, da je bila letina za- Tudi glede stanova radi suše slabejša kot običajno, težkoče.	'
V	Grčiji primanjkuje stano-j Tako poročajo am ^ vanj, obleke, kuriva in živeža, ter j i iz Evrope.
Zunanja pomoč deželi je znatna, i toda bo posebno pozimi težko;
dosegla mnoge kraje. Komunikacije so bile že prej nezadost-j ne, in tiste, ki so bile, jih je voj -,
na razdejala.	'
Rumunijo, ki je v glavnem poljedelska dežela, je močno prizadela huda poletna suša. V mnogih krajih bo manjkalo živil in kuriva, posebno, ker je ves transportacijski sistem iz
V	Avstriji bodo posebno priza deta velika mesta, ker tam je bi
1 "
'Nova Dobtt) »
PRVI JUGOS^
V
Kdo so bili »mC'''!'!
Ani'-
ki so se naselili * »lat ,
.'A
ne veste, čitajte	^
Nations," knjigo,
še literarno delo	J,''
ško-slovenskega r ija
eves v,	oisatG'-i gw
Adamiča. Za vsa-ali tu rojenega goslovana je zelo
'■A Slo^^'^T ^ '
va
lo vojno razdejanje največje, in ^	Ena
lahko nabavite.
materiala za poprave manjka. Tudi dovoz živeža in kuriva v velika mesta je otežkočen zara-di poškodovanih transportacij. j
Madžarska je poljedelska de- « žela in na kmetih ne bo pomanj-1
Oglašajte ^
ot >1
a
■ju '•Ja %
%
11, •■>t St
&i' a
mi.


SI
10
'»o i.
f ^ih

jsflj
in
0
pis"* f
če
IJO,

iza' le< ye**
,!#■ 0
il. decembra, 1945
Metod Mikuž:
v ■
Preisci
zločin in povej zločinca
Ne
pokajo več puške in topo-
V| f 11J • .
' "01 ni vec ranjencev, ne mr-Sovražnik pa je še vedno ^želi. In to domač človek.
so včasih naši pradedje
,0
jiA
1'
[9 (j|»
ti ;v' jpif'
Kot
škodljivca, tatu, ropar-nasilneža poleg obsodbe l^tavljaii tudi ob sramotni ste-pred vso srenjo, bomo sto-'Sto tudi z našimi sedanjimi ""Ornimi škodljivci in zločinci.
so ti ljudje ? Ne samo iz-^Jaici in skrunilci narodne ča-' po katerih danes že pada
Niii
1(1
'ena in poštena roka svo-'®&a naroda, tudi ne zločin-v stari in gnili Jugo-,'Ji prišli pred sodišče. Po-'Vrste ljudje so to. isti, ki poleg vseh svojih zločinskih še domišljajo, da zasluži-^Poštovanje in častne pravice ^Uanov in ki so na zunaj ^ navdušeni za nove ča-
iHlf
'bol
(sili celo
jJsi in pravičnejši svet. Iz-
so tudi zastave, pripeli zvezdo s kladivom in sr-so celo v krajevnih od-• In vendar so zločinci prav vrste.
^ . ®®danji zamenjavi denar-vsak pošten državno	dvoje: vkljub postav-® očenemu ceniku, so neka-5 postavili "svoje" ce-so poskrili blago, s ka-So poprej zalagali trg. pošten državljan ne to oboje sovražno 'laperjeno v prvi vrsti kijr 'Nosilcu narodne oblasti, lemu in delovnemu Ijud-P^oti ugledu države. To ^^služi pošteno in pravič-
H
torej vse te pijavke in i obogateti na račun last-•e . ^^roda, tistega naroda, ki i	boril, si priboril
s tem tudi polno do poštenega, so-' f	delavnega in zase in za
j,ri V koristnega življenja.
ceniku, ki se ga leC ' ^vj. ^P°Sojno držati vsak so cene v novih dinar-novega dinarja pa 'pgof katerega koli koristne-dela, zato morajo ijiS f	in brezpogojno odgo-
V f* 'tišini dohodkov, kar poji	kdor pošteno in resno 1#" ^ zasluženimi dinarji ''Hi, ceniku tudi pošteno ,ja Xe(h tega je in mora biti jaP, ^ državljanu razvidno, jiii""* \ ^^Potenitakem vsi navi^alci ^qW h ^J^^borzijanci in prav tako današnji skrivači neob-življenjskih po-^,3nj. ' Ravadne in prostaške zločinci in da v *'] . z&služijo, da jih narod ®'vojega občestva.
1''	zločin je • da-
[lO 1 It, ^ 'Govern dinarju dvigati 10 L '% J Samo, ker s tem pridejo
če storiš to, ne boš ovaduh in ne grešnik. Če pa tega ne storiš, si podoben človeku, ki misli, da le takrat trdno sedi na veji, če si jo žaga.
Enako bo storil vsak pošten državljan tudi z zločincem, ki danes skriva življenjsko potrebno blago, ker se mu zde cene prenizke. Nenadoma je v teh dneh izginila s trga celo zelenjava, dočim jo je tam, od kjer je prihajala do sedaj, še dovolj. Naj se ne šalijo vsi ti brezvestni zločinci.
Danes, ko je in bo v najkrajšem času dokončno zmagala pravica in poštenost, danes, ko stoji pred narodnimi sodišči ves gnoj in nesnaga, ki jo je moral mirno prenašati pošteni slovenski narod, danes ni greh in zločin, samo rop ali tatvina, temveč tudi odtegovanje in skrivahje za življenje in delazmožnost potrebnega blaga. Res je, vso pravico ima zelenjava, da mirno raste na vrtovih in njivah, nima pa nihče pravice odtegniti pomoč in je zato ne prodati človeku, ki jo za življenje potrebuje.
Največje težave smo partiza-
ni imeli takrat, ko smo se z našimi slavnimi brigadami kretali po izrazito belogardističnih krajih. Če si prosil, si bil ozmerjan. Če si prepričeval, so se ti smejali, če si hotel plačati, so ti dejali, "kaj nam bo denar." Uspešno je bilo samo to: naši slavni inten-danti so znali iztakniti vse, pa če je bilo skrito na še tako nemogočem kraju. Potem je dejal: "Po ceniku je to toliko in toliko, to bomo vzeli, tu je denar," ali "danes enako vredna prizna-nica."
In mislite vi, brezvestni zločinci, da bi si danes mi, partizani, ne upali tega? Močno smo že nestrpni, ko moramo še vedno gledati izčrpane in bledične ljudi in vsi skušamo čim prej doseči, da bodo ljudje dovolj in zdravo jedli.
Poštenim ljudem pa samo tole: povejte in javno razglasite imena vseh teh skrivačev-zločin-cev. Plačali jim bomo, a za vas in zase tudi vzeli. In to ne bo ne rop, ne tatvina. Delo naše poštene partizanske pameti in dobrega in nesebičnega srca bo to.
UREDNIKOVA POŠTA
človeka je popolna brezposelnost, otopelost, v kateri se človek brez potrebe res zelo hitro stara. V brezposelnosti in brez-delnosti začne marsikdo bloditi s svojimi mislimi, ker ga žene v obup in — smrt. Zmerno delo nikomur ne škoduje, ne glede na starost, pač pa vsakomur le
Evict OPA Director

,d»

G' , oJ''

A.'"«
^''ezgodaj ob denar, tem-ker" je to golo izi-V ^^oi^aba osnovne de-'\ ^^dnosti—poštenega, tr-^®fistnega dela. S tem pošteni denar v roke ^blj^^tskega delomržneža in ' J	svoji veliki vredno-
,\§|. ^^Sublja s tem pomen in
in koristni
resnično
m >
A V
W.'^^^teni in delavni ljudje
'i'" š, iiikdar dopustiti. Ne

iV.
!<
y.
tem vse te neštete j lenobni oderuhi pri-in onemogočajo po-
(iO<
.v'
MIKLAVŽ
......
JE PRI
HOME EQUIPMENT SALES CO.
712 EAST 152 ST. — MU 4111
Frank C. Perme
VIDITE GA lahko vsak večer od 6.30 do 8. ure in vsak petek popoldne od 3.30 do 5.00 ter vsako soboto od 2. do 4. ure.
v

zaradi tega, ker kaj ^{)(,v Jkdar in nikakor ne mo-visoko poštenost in /njihove delavnosti. Za-\ ^"".^zpogojno razkrinkali
Nepo
So	zločinca.
1	šušljanje
debate ali neuspe-
grožnje po cestah ^	^'"Gpričaj se naj-
! potem sedi in zapiši ^^^hčevega imena vse, V j ^j^govem zločinu.
koristno je, da Ijud-^^ive ^ te zločince, ti pa, svojo prvo sra-bo v kratkem sledi-obsodba in kazen. In
V BLAG SPOMIN
prve obletnice smrti moje ljube soproge
Justine Cermelj
katera je preminila 11. decembra 1944
Draga, odšla si od mene tja, kjer ni nadlog in ne trpljenja.
Ali v mislih si še vedno'pri meni, in ostaneš, dokler ne pridem za Teboj in ostanem ob Tvoji strani za vedno.
Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja!
Žalujoč ostal
JOHN CERMELJ, soprog.
Cleveland, Ohio, 11. decembra, 1945.
ENAKOPRAVNOST
stran 3
Kakšen je vaš "Hobby?"
Cleveland, O. — Kako bo z nami, ameriškimi Slovenci po vojni? V splošnem tako, kot z drugimi Amerikanci. Starejši bomo najbrže kmalu izgubili dela po tovarnah, potisnjeni bomo na stran. Naša mesta pa bodo zavzeli vračajoči se veterani drage svetovne vojne. Pa tudi mladina, ki sedaj še obiskuje šole, bo kmalu dorastla in dozorela za delo v tovarnah in majnah.
Kaj naj počnemo v naši brezposelnosti ah v slučaju delne brezposelnosti ? Skoro sleherni naš človek si lahko pomaga na en ali drug način iz zadrege.
Predvsem moramo biti pogumni; Si neglede na to, kakšni časi na- i stanejo. Prilagoditi se bo treba bolj skromnim dohodkom. Upo-11:
rabiti bo treba svoje znanje in določiti si kakšen "hobby" ali postransko delo, ali delo samo za zabavo in kratek čas. Marsikateri starejši človek zna de-, „ „ , _ „, . , , , ,. , . .	. Ben W. Koepkc, OPA rent control
lati stvari iz jDrejsnjih izkušenj, ; director for the Los Angeles area, to in ono. Znano je tudi, da člo-' receives his eviction notice from
vek v nntrehi mar^ikni i7naHrlp '	apartment house where he
P _ marsikaj iznajae. wves in Los Angeles. Apartment
Najbolj nevarno za vsakega owners are striking against OPA,
yjW)	X

koristi, da telo ob delu ohrani ^vojo gibčnost, veselo razpoloženje in zdravje.
Starepši človek je navadno bogat na izkušnjah iz življenja in more ; ustvarjati na starost še velike reči, zelo važne reči, z rokami in umom. Le križem rok ne držati, ne pijančevati. Cemu bi zapravljali zlate ure časa s postopanjem in zapravljanjem svoje energije, ko imamo še toliko nalog pred seboj za rešiti!
Zgodovina priseljencev v Ameriko je zanimiva. Zanimiv je potek življenja vsakega posameznika, kako smo delali, da smo iz nič ustvarili to, kar imamo danes.
Zanimivo bi bilo zbrati skupaj čimveč je število življenjepisov slovenskih priseljencev in pionirjev, naših ljudi po celi Ameriki. Kako zanimivo bi bilo to in kolikšne važnosti bi bilo, recimo čez 50 ali 100 let. Danes imamo v Clevelandu Slovenski narodni muzej, ki želi zbrati in ohraniti za poznejše ro'dove take spise in podatke.
Vsi naši priseljenci iz Evrope, QdnqsuQ iz Slovenije, Jugoslavije^ znajo dovolj dobro pihati. Kako zanimivo bi bilo, ako bi, kolikor mogoče točno in detajlira-no opisali svojega življenja, razne dogodke, slabe in dobre, skozi katere smo morali iti v starem kraju in tukaj v Ameriki. Navedli bi v takem spisu, kar po domače, kako je eden ali drugi prevedril kritične čase in kako je bilo takrat, ko je kdo užival najlepše čase svojega življenja. Take spise bi se shranilo, na željo četudi zapečatene v za-lepkah za gotovo število let, v našem Slov. nar muzeju, do katerih bodo nekoč imeli dostop študentje iil drugi, ki bodo nekoč proučevali našo zgodovino.
Razmišljal sem že tudi, da bi bilo zelo zanimivo, ako bi se potek cele konvencije katere izmed naših bratskih podpornih organizacij rekordiralo na gramofonske plošče. Tako bi ohranili za rekord našo sedanjo govorico, bistroumnost in glasove delegatov, govornikov, in glav-
nih odbornikov. To ne bi stalo tako veliko denarja. Marsikje bi radi. slišali debate o tem in onem, ki se odigravajo na konvencijah. Vse take reči se danes v moderni dobi da izvesti, če se hoče.
Treba je, da povsod in ob vseh prilikah zbiramo skupaj zgodovinsko blago. Vsakdo lahko k temu nekaj pripomore. Marsikdo hrani še stare številke ali cele letnike raznih listov in revij, katere posamezniku več ne koristijo. V Slov. nar. muzeju se pa s tem lahko izpopolni dosedanja zbirka in letniki listov, ki še niso popolni, če imate kaj takega, pošljite v Slov. nar. muzej, 6411 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Erazem Gorshe.
Dr. Kernovo
Anglesko-Slovensko berilo
(English Slovene Reader)
Dobi se v naši tiskarni
BUBBLES PRAVI-

■ Ali veste kaj je karakter? čiščenje po kotih, katerih nihče ne vidi! In govoreč o čiščenju — to je'posebno težko sedaj, ko primanjkuje mila. Mi vsi lahko pomagamo s tem, da oddamo RABLJENE MAŠČOBE, ki jo pomagajo narediti. še nadalje hranite, ali boste?
Peru, 111. — Zadnji petek ponoči se je v avtni nesreči ubila Alberta Kopach, uslužbenka v tajništvu SNPJ Stara je bila 23 let in članica SNPJ. Bila je edina hči Antona in Katherine Kopach.
''Jaz... Jaz bom ostal v Armadi!
ZA TO JE DOVOLJ VZROKOV...IN TUKAJ SO!"
J "Prvič bom obdržal svoj čin. To mnogo pomeni.
2 "Z zopoinim vstopom za tri leta si lahko sam izberem vrsto službe v Zračni, Kopni ali Službeni sili in qe hočem, si lahko izbei^em katerikoli kraj onstran morja.
3^ "Za zopetno priglasitev dobim bonus $50 za vsako leto, ko sem bil v armadi. Dobim tudi odpustno plačo. Moji odvisni dobivajo družinsko podporo za ves čas moje službe. In opravičen bom za dobrote GI Postavnih Pravic, ko pridem iz vojaščine.
^ "Hrana, obleka, stanovanje, zdravniška in zobna postrežba mi je na razpolago. In naučiti se morem katerokoli od 200 poklicev in strok v Vojaški šoli.
5 "Vsi, ki se bomo zopet priglasili bomo imeli 30 do 90 dni dopusta doma s. polno plačo in naša vožnja na obe strani plačana. In vsako leto bom imel dopusta 30 dni s polno plačo.
0 "Vsak čas po 20 letih morem iti v pokoj s polovično plačo, ki bo vsako leto narašjčala do tričetr-tine pokojninske plače po 30 letih vojaške službe. In čas, ki sem ga doslužil pri vojakih ali mornarici mi je vštet za pokojninski čas. V pregledu — re-enlistment meni zgleda dober!"


PAY PER MONTH-ENLISTED MEN
In Addition to Food, Lodging, Clothes and Medical Car«
Master Serjeant
or First Sergeant Technical Sergeant Stafi^ Sergeant . . Sergeant ....
SforNag Jkiie Pay P#r	MONTHLY RETIREMENT INCOME AFTER: 20 Year«' 30 Yaors' Scrvlea Sarvfc*	
#138.00	#89.70	#155.25
114.00	74.10	128.25
96.00	62.40	108.00
78.00	50.70	87.75
66.00	42.90	74.25
54.00	35.10	60.75
50.00.	32.50	56,25
for Scrvico	Overseas.	(b)~Plu»
Master Serjeant
or First Sergeant Technical Sergeant Stafi^ Sergeant . . Sergeant ....
Private First Class .
Private . . . <
(a)—Plus 20% Incrc 5Q% i( Member of Flying Crew:, Parachutist, ctc. (c)—Plus ya Increat« iq Pay for Each 3 Yea« of Service.

see the job through
us. Army
be a
..euabdian of victory
31. JANUARJA, 1946
POMEMBEN DAN ZA MOŠKE V ARMADI
Moški, ki so sedaj pri vojakih, ki se nanovo priglasijo pred 1. februarjem, bodo zopet sprejeti s svojim sedanjim činom. Moški, ki so bili častno odpuščeni, se morejo nanovo priglasiti v 20 dneh po odpustu s činom, ki so ga imeli ob času odpusta, pod Qogojem, da se nanovo priglasijo pred 1. februarjem 1946.
Priglasite se lahko VSAK ČAS za d,obo IVi, 2 ali 3 let. (Eno letni priglas za vojake v armadi, ki so služili najmanj 6 mesecev!)
RE-ENLIST ZDAJ NA VAŠI NAJBLIŽJI U. S. ARMY RECRUITING POSTAJI
AIR FORCES
WW#. F01.0ES. ««»'«j«"« 1268 Ontario Street
RfRA-N i
ERSKOPRAVNOST
II. fTecefnbra
TEREZA ETIENNE
JOHN KNITTEL
(Nadaljevanje)
"Ah! Strašno!"
"Beži!" je dejal osorno. "To mora biti pač lepa skrivnost."
"Veš," je pojasnila, "prav za prav sem ti jo že včeraj povedala, toda ti si tako trdoglav!"
"Kdaj?"
"Ko sva govorila — o namišljeni nezgodi."
"Izražaj se bolj jasno, deklica, ne spoznam se na te laške navade. Reci da ali ne, ne pa toliko nemara in mogoče."
"No," je dejala, "še vedno ne uganeš?"
"Strela božja!" Govori!"
"S tvojo staro najljubšo željo je v zvezi. Pogosto si mi zadnja leta očital. In nekoč, ko te je minilo potrpljenje, si celo dejal, da vsaka krava izpolnjuje bolje dolžnosti kakor jaz. Torej za to gre, Tone."
Drastična sprememba občutkov mu je spreletela obraz. Strmel je v njo, kakor bi bila kako čudo. Solza mu je kanila iz očesa.
"Zdaj pa imam vraga!" je zaklical in se naglo stegnil preko mize za njenima rokama.
"Deklica, deklica! Česa mi ne poveš! Da, prav zares! Ne, ne! Ali veš zagotovo? Ne, česa mi ne poveš!"
Odkimala je z glavo. Počasi, hladno. Takoj je zamrl žarek veselja v njegovem obrazu.
"Ne? Ne?" je vprašal skoraj s prosečim glasom.
"Še ne, toda kmalu."
Izpustil je njene roke.
"Nove skrivnosti!" je godrnjal in lotil se je svojega zajtrka divje kakor sestradan pes.
"Sploh si ne upam govoriti, če si take volje," je dejala,
"Sploh nobene volje nisem."
"Potem poslušaj, kaj ti bom povedala," je nadaljevala in se sklonila:, da so se pritiskala njena prsa na rob mize. Stari je gledal kakor vol in roka, v kateri' je držal žlico, je obstala v zraku.
"Ali se spominjaš stare ciganke na razstavi?"
"Da, toda kaj ima ta opraviti z nama?"
"Nič, toda za en frank mi je prorokovala z roke."
"Ja, beži, vendar ne boš naenkrat verjela v take neumnosti?"
"O, pač, verjamem. Bodočnost je vedno pred nami in nekateri ljudje jo lahko vidijo, četudi smo mi nesposobni za to."
"In kaj je rekla?"
"Najprej je mislila, da nisem poročena."
"No, to imaš s svojo prihodnostjo! Saj ni uganila niti preteklosti!"
"Počakaj vendar minuto. Na vsak način je vedela, da nimam otrok. Potožila sem ji to."
"V tem primeru je seveda lahko vedela."
"Potožila sem ji šele, ko mi je naravnost povedala, da nimam otrok," je nadaljevala Te-reza; zdelo se je, da izgublja ravnotežje. "Nazadnje imam vendar pravico, da se potožim, ali ne? Saj nisi ti edini človek, ki se pritožuje. Nemara trpim še več kakor ti!"
"Lepo, naprej!"
"SČara ženska mi je prisegla, da pozna sredstvo proti temu!"
''Kaj je rekla?"
"Rekla je in to so natančno njene besede: 'Od danes naprej pa do osem in dvajsetega dne po prihodnjem mlaju ne smete dovoliti vašemu'možu, da bi se vam približal. Ko bo mlaj vzšel, si morate ogrniti temen pajčo-lan in sesti k oknu ter nepremično gledati v luno, dokler ne zaide. Poleg tega morate osem' in dvajset dni izpiti kozarec mrzle vode vsako jutro, ko se prične daniti. Vsak večer, pre-
den greste spat, si morate položiti desno roko na srce in šteti do sedemnajst. Nato pa, točno na dan, štirikrat sedem dni po mlaju boste prosti in očiščeni. Želja se vam bo izpolnila in moško dete bo.' "
Tereza se je drznila v dokaz svojega pripovedovanja kazati kos surovega papirja, na kate-r^m si je zapisala vse te namišljene nasvete. Anton Jakob je odložil žlico in začudeno strmel. Nato se je zagrohotal.
Tereza je prebledela. Oči so se ji zožile od besnosti.
"Kako se me predrzneš zasmehovati!" je zaklicala. "Ali misliš, da bom res ostala vse svoje življenje neplodna deklica? Pazi se!"
Poskočila je in mu zagrozila s stisnjeno pestjo.
Še vedno se je smejal. Ter^a ga je zgrabila za suknjič in ga stresala.
"Ne smej se!"-je besno kričala. "Zdaj hočem jaz otroka, četudi ga ti ne maraš več. Poslušala bom ukaze te stare ciganke. Ali pa se bom končala."
Anton Jakob, ki je zdaj začutil, da misli resno, je zamišljeno pogledoval.
"Saj menda ne boš trdila, da vse to zares verjameš?" •
"Do zadnje besedice verjamem."
Od zanimanja so se mu zasvetile oči.
"Kdaj pa je mlaj?" je vprašal.
"Čez devet dni."
Pogledal j^ v strop in skomiz-gnil z rameni.
"Bodi zadovoljen, da ti stara ciganka še toliko zaupa!" je dejala Tereza z grenko ironijo. "In zdaj veš zakaj sem bila včeraj zvečer taka do tebe. To je bil razlog ..."
Utihnila je; nato je s spremenjenim glasom nadaljevala:
"Ne vzemi mi te možnosti. Tone! Ne! Bodi dober z menoj! Pomagaj mi! Poskusi in drži se bolj prijazno! Le pomisli, kaj bo to nama dvema pomenilo!"
Medtem ko je govorila, jo je potegnil stari na svoja, kolena.
"Deklica," je rekel, "mnogo zahtevaš od mene, zelo mnogo. Da, zelo mnogo. Ali misliš resno s to zadevo?"
"Seveda!"
Čemerno je stresel z glavo.
"Kakšnih čudnih reči se ve ženske včasih ne lotite! Skoraj tesnobno je. V čudeže verujete. Polne ste nenavadnih muh. Poljubiti te pa vendar smem, ali ne? Tega ni prepovedala, kaj ne?" 1
"Ne," je dejala.
Prisrčno jo je poljubil.
Pred njenimi pogledi se je iz-nenada nakopičilo njeno življenje v zmedenem kaosu. Kam gre pot? Kakšna temna sila jo poganja? Vendar je olajšano vzdihnila. Priborila si je oddih.
"Zaklepala bom svoja vrata. Če ti je prav ali ne. Tone. če hočeš biti ljubezniv, mi boš stvar olajšal," je dejala Tereza istega večera.
"Naj bo po tvojem, deklica," ji je resignirano obljubil.
Od te noči dalje je Tereza redno zaklepala svoja vrata.
Nekaj dni kasneje se je povrnil iz Berna Gottfried. Anton Jakob slučajno ni bil doma, ko je prišel, marveč je bil pri "Medvedu" in tako je Tereza lahko nemoteno sprejela svojega Gott-frieda. Njuni poljubi so bili kakor požar; toda Tereza se je kmalu spametovala.
"Nikar ne v hiši," je rekla in strah se ji je svetil iz oči.
"Častna beseda, srce moje, nikdar v hiši!"
Okleval je z odgovorom. BUa je olajšana. Življenje jima je teklo zdaj po starih tirih. Nikdar se nista izpozabila in tudi naj-
ostrejše, najbolj nezaupljive oči ne bi mogle opaziti v njunem življenju ničesar nenavadnega. Pri mizi je sedela Tereza poleg svojega moža in Gottfried na nasprotni strani.
Anton Jakob je imel vtis, da teče zdaj vse laže kakor prej. Prepričan je bil, da sta Tereza in Gottfried našla nazadnje prijateljski odnos drug do drugega. Če sta se pogovarjala, sta se pogovarjala lahkotno, svobodno in Gottfried je bil nasproti Terezi na nek način muhavo viteški. Zdelo se je, da se zaveda, kaj ji pritiče. Obraz je imel veder in zadovoljen, Anton Jakob si je domislil, da si je Gottfried našel v Bemu dekle in mislil je celo, da je primoran pripraviti Terezo na tako presenečenje.
"Le čakaj, deklica!" ji je dejal zaupno. "Gottfried ima neko skrivnost za bregom! Noče še z besedo na dan, čaka še, da jo bo imel zatrdno."
Tereza se je smehljala zamišljeno.
"Misliš, da je res? Kdo ve, če imaš prav?"
"Trdno sem prepričan o tem."
To namigavanje jo je naskrivaj nekoliko zbegalo; vendar se je temu smejala.
Nekega dne se je zdelo Terezi potrebno, da odslovi hišno deklo Matildo, ker je že spet razbila lep star krožnik za juho, ki je bil vreden precej denarja. Anton Jakob je ugovarjal Ma-tildini odslovitvi. Vzljubil je to dekle (često mu je stregla v njegovi bolezni) in dokazoval ji je svojo posebno ljubezen s tem, da jo je včasih ščipnil v lice ali da si jo je, če ni bilo nikogar blizu, posadil na kolena in jo ljubkoval kakor pravi poznavalec.
"No? Razbit krožnik, to je vendar malenkost?" je dejal Terezi.
Očisfimo naše šole
Pod gornjim naslovom prinaša ljubljanski tednik "Mladina," list za vzgojo in vzpodbudo slovenske mladine z dne 24. avgusta sledečo zanimivost:
"Naši sovražniki, tuji in domači so hoteli iztrebiti zdrave narodno sile, mladi rod pa zastrupiti z 'vernimi' učitelji. Nič čudnega torej ni, če se je kot posledica tega našla na 'Učiteljišču' prav pisana družba: gillov-ci, fašisti, švabobranci, sami izdajalci in ubijalci, sami narodni izrodki, ki so našli zaslombo pri takrat aktualnih, sebi enakih udih te družbe. To so bili reakcionarni profesorji z gospodom Prijateljem na čelu, ki so skupno odgovorni za dejanja na šoli.
"Hoteli so 'vzgojiti verne učitelje, ki naj bi narodu koristili' —iniciativa Slaparja. Na račun teh besed in gesla gospe Lavren-čičeve 'divjake iz šole' so romali profesorji in dijaki v internacije zaradi svojega prepričanja in hotenja, koristiti posameznikom i nskupnosti.
"Čutimo za svojo dolžnost, da pri izvrševanju pravice in resnice ne pozabimo tistih, narodu škodljivih elementov, ki so nam v naši narodno osvobodilni bor-
bi kopali grob. Opirajoč se na to, enoglasno izjavljamo: Ne moremo videti na zavodu pro-jesorja in ne učenca, ki je na ka-kr.šen koli način omadeževan, ker tak ni vreden hiti vzgojeva-ielj naroda, ki je toliko dal za svojo čistost—svobodo!
"Zavedamo se svoje dolžnosti, ki jo bomo dosledno izvedli.
"Ne več šole izdajalcev, temveč šole vzgojiteljev! Te besede naj bodo geslo novih moči napredne mladine, ki ni pri izvrševanju dolžnosti poznala nikakih meja!
"Tovariš Gorazd, 4. letnik."
Znanje je blagostanje!
V knjigi "A Nation of Nations" je veliko podatkov o Ameriki in Amerikancev. Kdor se želi resnično prepričati, naj prečita. oziroma si nabavi omenjeno knjigo. Spisal jo je nas marljivi, poznani in spoštovani ame-riško-slovenski pisatelj Louis Adamič. Knjigo si lahko preskr-bite pri nas, v uredništvu Enakopravnosti.
Oglašajte v Enakopravnosti
r
TRIBUTE TO SERVICE WOMEN


.: S ■■ '.	^


Mali oglasi
Perko Electrical Appliances
9213 Union Ave.—DI 0025 Oddajte vaša naročila za radio aparate, pralne stroje, čistilce, ledenice, šivalne stroje, likal-nike, svetilke, itd., sedaj.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
VAŠI ČEVLJI
bodo zgledali kot novi, ako Jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clair A\p.
Kerruish Jewelers, Inc.
818 E. 152 St. GL 2007
Popravljamo in prodajamo vsakovrstne ure, zlatnino, srebrnino, darila, itd.
ZA PRIHRANEK
PRIMERJAJTE NAiE CENE
S M E R D A' S
Pohištvo, preproge, elektriini predmell, radio aparati, ploiče—godbenl initru-mentL
5800 BROADWAY MI 2525
IVANHOE RADIO SALES & SERVICE
ELEKTRIČNI PREDMETI
994 Ivanhoe Rd. LI 5277
blizu 5 Points Ob večerih PO 5192
Warehouse—War Relief Fund of Americans of South-Slavic Descent, 161 Perry Street, New York, N. Y.
OSicial Navy Photo WWO MEDAL GIBL, first to receive the Legion of Merit, Lt. Ann Agnes ;B«mfttltu«, Navy nurse, of Exter, Pa., also Mined Army Distinguished tTnit Bsdg* for work at Bataan, Corregidor. Show her we care by buying Victory Bonds.
V. S. Treasury. Deptrtmtat
POZOR,
DELHICARJI SLOVENSKE DELAVSKE DVORANE,
NA 10814 PRINCE AVE.
Prošeni s+e, da se udeležite letne delničarske seje, katera se vrši v soboto, 15. decembra ob 7. uri zvečer. Prost prigrizek po seji.
Za direktorij—JOE KNAUTZ. tajnik.
POPRAVIMO FORNEZE
in BOILERJE. Postavimo nov« forneze na plin in boilerje. American Radiator Co. produkti, itd. 4(-Ietna Izkuin]a.
SANDBERG HEATING 3125 E. 93rd St. — RA 5198
PTAK'S
Božična darila
Krasno pohištvo Otroške igrače Frigidaire ledenice Plinski in električni štedUniki Bendix in Maytag pralni stroji
Svetilke, slike in ogledala
Nizke cene — lahka odplačila
PTAK'S
5416 Broadway MI 8050
Japanese Object to Strict Food Control Program



m

Imate zdravniške predpise
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam. Za revmatizem, arthritis, živčno trganje, simus in hrbtobol, si nabavite
Mandel Drug
Lodi Mandel
PH. G., PH. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland, Ohio
Lekarna odprta; Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
Zaprta ves dan ob sredah.
A huge throng of Japanese face a bannered platform in Hibya park, Tokyo, during a demonstration against the current food shortage. The park is in downtown Tokyo, adjacent to the palace grounds. The Japanese objected not only to lack of food, but to any control over their food supplies.
Cleveland Orchestra
Vladimir Golschmann, dirigent SEVERANCE Četrtek, 13. dec. 8.30 DVORANA soboto. 15. dec. 8.30 Program vključuje dela Mozarta,
Debussy in Brahms Vstopnica v Severance avoranl CE 7300
Zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam
itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
«208 SCHADE AVE.
POKLIČITE:
ENdIcott07l8
Oglašajte v Enakopravnosti
Za delavce
PRODAJALKE
ZA RAZNE ODDELKE
Poln ali delni čas začasno do božiča Plača
Zglasite se v Wm.TaylorSon^Co.
DELAJTE V ^ MODERNEMU THE TELEPHONE CO* potrebuje
ŽENSKE M
delavke hišnih o®
Downtown poslopij Stalno delo—Dobre Polni ali delni ž®®
6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj-Zglasite se na Employment 0#%* ggi 700 Prospect Ave., soba od 8. zj. do 5. pop., razven ob nedelja^
THE OHIO TELEPHONE^
Išče se
KARPENTABJS
se
Delo stalno Dobra plaČa
Kdor se zanima, naJ oglasi na
960 E. 185 St.
ŽENSKE ZA
Poln dnevni ČaS od 6. zjutraj do Plača — Stalno del"

Zglasite se v
Office, 5. nadstropJ
WM. TAYLOR SON ^
Mali ogias'

6^
Išče se
3 ali 4 sobe v okolici Ave. in E. 65 St. Za ^,3^ no dvojico. Pokliči^® P uri zvečer. EN 7853^
'H
B. J. RADIO SBif
1363 E. 45 St.	,
Prvovrstna popravil® ^ vrst radio apa^
C;
V
Opremljeno^,
se odda v najem	^ S®
tu. Prost vhod. Za naS izve v uradu tega li^ta
Dvojicci
tri 8^^ (*' želi dobiti v najeJti ^ ^
be v okolici St. Clair p" .
V"
A
I k
kojšnjo vselitev. uri zvečer HEnderso^^^^, vprašajte za Adele^^
Harmonike
nemškega izdelka, ^ ^ v dobrem stanju, , pO, Kdor želi. naj se zSfg, \1' uri popoldne na St.
S-
Dvojici'
ki je zaposlena. Želi jem stanovanje s 3 Pokličite KB. 6038
doi ali
goV
KUPUJTE
VOJl^

k