IsfcaJa in dail J Usucd d»y> ROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradni fki Ia upr.mlikl prostori tWt 8» Lawo*ale Ava. orriaa af Pablkatlaei 2667 So. Laarndal« Ava. To)«phon« Hockw.ll 4904. boj ZA POTEKAJO žen in otrok - ZAHTEVA SB ZNIŽANJE DE LAVNIH DR Izgledi so tukaj, da se delavni čas v državi New York omeji na 48 ur v tednu. Albany, N. Y. — Glede skrajšanja delavnega Časa za žene in otroke se vrli ostra debata pred skupnim odsekom državne zbornice. In prvikrat so . znamenja tukaj, da se delavni čas za žene in otroke v tednu omeji na osem in štirideset lir. Ns razprav! so ta vprašanja: 1. Predloga, ki prepoveduje otrokom in ženam delati v tednu več ko osem in štirideset ur.. 2. Predloga samo za osem in Štirideset ur dela v tednu brez vsakih izjem. 3. Predloga, ki dovoljuje določati državni industrijski komisiji, da določi delavne ure za žene in otroke po pravilnem preiska-vanju razmer. 4. Štiri in štirideset ur dela v tednu za žene in otroke. Tretjo predlogo, ki daje državni induatrijski komisiji moč, da določi delavne ure za žene in o-troke, podpirajo podjetniki, nasprotujejo ji delavske strokovne organizacije. Zastopniki Ameriške ^delavske federacije se bojujejo za skrajšanje delovnega časa vseh delavcev, toda oni podpirajo izredne zakone, ki znižajo delavni Čaa ženam in otrokom. Liga volilk zahteva zaščito za žene in otroke. Zastopnice Narodne ženske) rešiti živ snsk pa nc nrosfv ouvemn najorz jim Chicago, IIL, torek 8. marca (March 3), 1025. •"HCJ UM STEV.-NUMBER 62. far «a mcUn 1166. Act af Oc(. t, 1617, aatkarlse* aa teaa 14. 1616. togM dneviih do- t godkor; _ • | mmmmmmmmmm Amerika. < Predsednik Coolidge je podpisal predlogo o povišanju plač poštnim uslužbencem in povišanju nekaterih poštnih pristojbin. Taktika izterjavanja dolgov z oboroženo silo. Boj se vrši za zaščito žen in otrok. Predloga v New Yorku za cenzuro knjig pade v vodo. i Iz Moskve je prišla vest, da bo senator Borah vodil v Evropi pogajanja za priznanje sovjetov. Po svetu. Pogreb nemškega predsednika Eberta.se vrši jutri. Mussolini ima misterijozno bolezen. Kemalove čete so ustavile vstaške.Kurd* Nadaljne podrobnosti o katastrofi v Braziliji. Indijanska revolta v Panami je končana. • NOVI UMORI IZ USMILJENJA Zdravnik ubil svojo pohabljeno hčer. — Sestra ubila duhovna samomorilca. Denver, Colo. — Dr. H. E. Blazer, star 61 let, zdravnik v Denver ju, leži / tukajšnji bolnišnici in umira za strupom, katerega je sam vzel zadnjo soboto. V mrtvašnici pa leži truplo njegove 32-letne hčere Hazel, kronične pohabljenke, kateri je dal strup, da jo reši nadaljnega trpljenja. Drugi zdravniki skušajo .........e dr. BUzerju, a posebnih zakonov za žene, one zahtevajo, da se Žene ravno ta-kot moški, dokler niso znižane delavne ure za delavce. Na krmilu te organizacije so bogatinke in profeaijonalne političarice. Ameriško-riska konferenca bo v Evropi Borah se snide s sovjetskimi zastopniki v par mesecih, se glasi vest iz Moskve. London, 2. njarca. — Ruski poročevalec "Morning Posta" citira sovjetsko glasilo "Izvesti-ja" v Moskvi, ki poroča, da pride ameriški senator William E. Borah v Evropo v par . mesecih, morda Že v marcu, kjer se eeeta-ne s sovjetakimi zastopniki. Borah prinesf seboj pogoje ameri ške vlade za priznanje Unije sovjetskih republik. Leicester, Anglija, 2. marca.— Rev. William Bettiaon, vikar iz Hungertona, je v soboto prišel iz cerkve, kjer je obhajal, nato e šel v svojo sobo, iz katere je bilo kmalu slišati strel. Njegova sestra, ki je bila gospodinja v farovžu, je tekla v sobo in našla duhovna v njegovi lastni krvi na tleh. Pognal si je kroglo v glavo, toda mrtev še ni bil. Sestra je tekla na pošto, kjer je po telefonu poklicala zdravnika in potem se je vrnila v farovf. V par minutah je počil drugI strel v sobi. Sestra je prišla ven in izjavila: "Vprašala sem gs, če hoče živeti, on ni odgovoril. Videls sem, kako strašno se je mučil, ps sem vzels puško in mu ustavila trpljenje z drugo kroglo. Zdaj je mrtev." MO- BORGLUM Si UNIČIL DELOV. Modelov sploh nI bilo. Kaleigh, N. C. — Gutzon Bor-Klum, odpuščeni umetnik, ki je imel izklesati na Skalnati gori spomenik, je izjavil, da rajše se-Knije v ječi, preden on Izroči ključ do njegove risbe za konfe-dorirani spomenik eksekutivne-mu odboru Spomeniškega dru Atvs Skalnate gore, ki je odpusti umetnika. Horglum izjavlja, da ni uniči modela za spomenik ker ga sploh ni bilo. Delo je bilo izvršeno prosto roko. i LADJA V PLAMENU. Moštvo je je zapoatllo. Halifas, N. C. — Na davčni ladiji "Sagamore" se je ogen tako hitro razširil v velik požar je moštvo, obstoječe iz petnajst oseb komaj ušlo. Ladija je t'ila nekoč privatna jahta. TŽ-I.ETN! DEČEK IZVRŠIL SAMOMOR. s»oaz (lty. tora. — I24etni Wilbur Wright je ustrslU ga neba, ko kega iztir jan je dolgov 2 oboroženo silo zaslišanje O TEM JE VOdil senatni PODODSEK. Cei 1000 oseb ranjenih. — Razstrelim je uničila ladjo in pometala vozove In avtomobile s ceste. Akcije o tem vprašanju ne fes najbrž v tem zasedanja. a Washington, D. C. (F. D.) — I'red senatnim pododsefcom za zunanje zadeve so priče izpovedale, da je državni department »e poslužil armade, mornarnite mornariške pehote, da je lah-o gospodaril v Latinski Ameriki, medtem, ko se je vršil boj v Franciji za potlačenje militarizma. Zaslišanje je trajalo dva dni in je končano. Zaslišanje se je vršilo, ker je bila v senatu sprejeta resolucija senatorja Ladda iz Severne Dakote, ki izjavlja, da naj bo politika Združenih držav tajca, da se ne vporabijo državne naprave za iztirjanje denarja, ki so ga Američani vložili privatno v tu-jezemstvu. V pododseku so bili senatorji Shipstead, pripadnik farmarske delavske stranke is Minnesote, senator Willis iz O-hija in senator Pittman iz Nev«. de. Pooblaščeni so bili, da vodijo zaslišanje. Dr. Ernest Graening, bivši so. prednik lista "Nation", dr. wis Gannet od lista "Nation" in m rs. Alma Weed iz Nonvalkat Conn., so bili tožitelji, di se je državni tajnik Hughes poslužil vladnih naprav, ko so bančni interesi vložili denar na Haitiju in San Domingu. Dr. Gsnaet je pri zaslišanju i pripovedoval, kako je drjfcvni »{department iztrgal vajeti od začetka domačinom na v zamor- skih republikah in je po njegovem mnenju vzpostavil dlktatu-rp v interesu National Citjr ban ke v New Yorku. "Začelo je," je rekel dr. Gannet," s koncesijami, ki jih je tam prejel ameriški kapital in vaak korak je potegnil amerilko vlado bolj globoko v politiko imperija-lizma, proti kateremu se je ravno takrat bojevala v Franciji." Dr. Graening je preiskal razmere na Haitiju in na San Domingu za list "Nation". Pripovedoval je o akvizaciji železnic, katere so tam zgradili ameriški kapitalisti. Priče proti rezolucljl niso bile zaslišane in najbrž tudi ne bodo. Ampak značilno je, da so bile med senatorje in kongresnike razdeljene brošure pred zaslišanjem, v katerih je bil natisnjen govor Otto H. Kahna, newjrjor-škega bankirja od tvrdke Kuhn, Loeb in Co., v katerem je bankir dejal, da sploh taka reč ne postoji, ki se imenuje amsrišld imperij al izem. V tem govoru je bankir nagla-šal kot odgovor zaradi napadov na ameriško vlado glede politike v Južni Ameriki, da ameriška vlada izvršujs samo svoje dolžnosti in obveznosti napram ameriškim vlagateljem, da pNpreči konfisclrsnje teh vlog od Strani drugih vlad. Splošno ae sodi, da ne pride do akcije o resoluciji v tem zaaeda-nju, ampak podporniki resolucije Imajo namen, da zahtevajo izjavo glede politike, kot jo o-pisuje rezolucija, ko se salde novi kongres. 600 MRTVIH V BRfl- de Janeiro, Brazilija. 2. marca. — Novejša detajlirana poročila o nesreči, ki se je pripetila v petek na otoku Cajus, tri milje od tukaj, ko je eksplodira lo 88 ton dinamita in 816,600 litrov gazolina, pokazujejo, da so posledice katastrofe veliko etraš-nejše kot se je isprva domnevalo. Število mrtvih je narastlo na £23 in ranjencev je okrog 1900. Dvesto oseb je popolnoma oglu-Šilo in najmanj sto drugih oslepilo. Bolnišnice v Rio de Janelru ao polne nearečnežev. Eksplozija je prišla, ko sta 6e užgali dve mali ladji s 8000 zaboji gazolina in goreča tekočina je dosegla otok, na katerem ima brazilska vlada vzkladiščen dinamlt in smodnik. Rasstrelba je stresla zemljo 30 milj naokoli in podrla 88 hiš popolnoiha, druge pa tako demollrala, da se zdaj polagoma podirajo. Ena ladja je udarila ob pomole na bregu in se razbila, telegrafake Žice so vse potrgane, tramvaj je razdejan, železniški vozovi ao se prekucnili it* avtomobili so bili vrženi cest na stranske hodnike. PRflfl^M^ltNflMi mm* ~ Muljava balazan Kaj Ma kaifras J., > (28. februarja.) SENATi Borahova zahteva, da se predloge o povišanju plač članom kongresa in kabineta amendira, odklonjena. — Predloga o izboljšanju pristanišč in regulaciji rek, ki določa v U namen vsoto 141,000,000, sprejeta. Razne druge predloge sprejete. Člani Coolidgeve agrarne konference kritizirali pred senatnim agrarnim odsekom predlogo o farmaraklh tržnih kooperativah, katero je sprejels po-slanska zbornica. — Načrt apro-prijacij za oddelek notranjih za-dev poslan nazaj odseku. POSLANSKA ZBORNICA: — Rszne manj važne predloge sprejete. — Debata o poročilu konferenčnega odseke glede apropri-jacij za oddelek notranjih zadev. — Predloga o ustanovi jen ju zdravniških zborov v veteran-1 ^^ 2 n^. _ OrindelJ akem biroju aprejeta^-- Pore*- |utthew, rnjini odkritij "de-lo konferenčnega odseka o ,mon(lk|h Urkov", 0 katerih trdi, logi gledehelija ^^J^ da bodo revolucijonlrali vojsko-„1 tajnik W.*ks je b« u»\iU* ^ in mortU prebili vsako pred odsekom, ki F**aje eto-1 tuMjno vojho> * ja včersj vrnil plansko zadevo v S^l to mer-1 |kom *Aqultania'*iz Ame-narici. - Demokratski kongrea-1 Jg^ ^^a, da je žarke pro niki so Imeli konferenco e izvo- ^ Am,riUnom fcio so kupci lltvi svojih ursdnlkov zs prinoa-; ^ ^^ m ^ nji kongres._________________1 AMERIČANI KUPILI MONHKE ŽARKE". 'DE- predloga 2a cenzuro knjig je pod kritiko pobožna Zelja nazad- njakov je luknjičava. Kajti vsdržatl ne more kritike. odprte Italijanski censor prikriva resnico. FaŠistovskl diktator al bolan na inflsencl, pač pa .iMpai drug«si» Park, 2. marca. poročim Iz Italije se glase, da Be-nlto Mussolini ni bolan na influ enci, kakor javljajo uradno v Ri mu, temveč na nečem drugem. Kakšno bolezen Ima MUseollnl, se samo ugibljs, ker Italijanska cenzura ne pusti resnice v javnost, znano pa js toliko, da Je Mussolini težko in morda aeo-zdravljlvo bolan. Iz gotovih virov poročajo, da je Mussolinija zadel mrtvoud; drugi pfavljo, da ima krvavenje is črev. Ker se pri njem vsčkrat ponavlja omedlevlca, je mogoče, da Ima uljesa v Želodcu. Neka vest s%glael, da je njegov mladi lev, s katerim se je navadno igral v kletki^Mussolinija opraskal ln mu poskočil zastrupljanje lcrvl. Poročila se najbolj strinjajo v tem, da j* Mussolinija zadela paraliza, kak r A no Je imel Lenin. Fskt js, da nihče v Italiji ne verjame več, da ima Mussolini influenco. Postopanje italljansks vlade potrjujs resnost Mussollnljevs bolezni. Zborovanje senata in zbornice se odgsja od dne do dne, dasi ima vlada zelo važne zadeve na dnevnem redu. Mussolini ima najboljše zdravnike v Italiji. Celo papež mu Je posodil svojega najboljšega zdravniškega svetovalca. Vsi ti zdrsvniki nočejo dovoliti diktatorju, da bi se vrnil na delo, kar Je dokaz, da trpi na nevarni bolezni. Ženitven zakon Izpremenjea jr Rusiji. Moakva, 2. mafea — Sovjetska vlada je odredila, ds se iz-premeni točka v Ženitveni postavi, ki regulira minimalno starost novoporočencev. Nova točka do-ločs, da as deklica lahko poroči v starosti 16 in pol leta, mladenič pa v 17 letu. To je bilo odrejeno i namenom, da se legalizirajo mnoge poroke, ki so bil« Jfvrše-oe v omenjeni starosti. Albuny, N. V. — Poboina želja nazadnjakov in prijateljev dušovne teme bo za enkrat epla-vala najbrž po vodi. Predloga za prodajo takozvanih "člatlh knjig", ki daje sodiščem fnravioo vzeti s trga vsako knjiga ki krši javno moralo ali ki s« ae strinja a javno morido, je najbrž ob-sojena na smrt, ker 66 umešava V IH>8le kajlgotržcev. i 1'milogo priporoča fenator Love Iz Brooklvna. ITijateljl svobodnega tiskS ln gotors ao nastopili proti pprsdlogi. Oni na» ulaAujo, da bi se predloga Izrabila proti knjigam, ki bi prekoračile po svoji vsebini konvencijo-nalno mero ln ki bi>je pečale tudi drugimi vprašanji kot o spolnimi. Knjige, ki bi ae pečale s na prednimi socialnimi in gospodar skimi vprašanjf bi zapadle osn /uri sodnikov, državnih pravdni-kov ln porotnikov. Senator Love je v svojem zadnjem'argumentu pristal, da številne knjige, katere miall on Navesti kot dokaz, da je oensu«s potrebna, niso po vsebini ničešar zagrešile po sedanjih določbah snu umazaao Čtlvo. NaglaŠal je, da bi njegova predloga pooetrtla sedanjo cenzuro. Ampak advokat WllUam A. De Ford je dobro ^oevetll temu zagovorniku cenzure, ki zaatopa T Pr,JvaI'1ri* mVs^eSvS^ stopal je tudi knjlgotržce. Na pr. Stric Tomova Koča, Id jo je splsaJs Harriet Beocher, bl se prodajala v Južnih državah EBERTOV POGREB SE VRSl V SREDO J 7 i % Kampanja metanja blaU na mrtvega predsednika. — Francozi so v strahu, da monarh Is t naalvdl Eberta. |Berlin, S. marca. — Pogreb predsednika Eberta se vrši v sr*' do po(x>ldne, in alcer Iz palače v VVUhelmatraase, v kateri je bil pndsiHlnik nastanjen ln kjer. zdaj leži njegovo truplo na javnem mrtvaškem odru. Kanoelar Luther bo edini govornik. Verskih ceremonij ne bo. Nato polo-še kr6to 6 pokojnikom na vlak, ki jo odpelje v Heidelberg, njegov rojstni kraj, kjer Ik> pokopan. Na tiaoče ljudi je včeraj poae-tilo palačo, v kateri vlada evečan molk. dtlrje vojaki narodne garde, ki se menjajo veako uro, delajo častno atrašo. Ebert )ešl v priprosti črni kniti s nlkljaatiml okraski, katera je na viaoko otf-tožena s venci. Predeednlk Coolidge je poslal eožaljno brzojavko. Izraz eoša-Ija so poslali tudi angleški kralj, predsednik Francije, Muesollai ln celo rimekl papež. Medtem pa, ko republikanska stranke v Nemčiji žalujejo sa prvim predsednikom nemške republike, ne morejo se monarhist! vsdržatl, da ne bl metali blato na mrliča, ki m še ohladil ni. Bres malega vei nacionalistični llatl pišejo zaničljivo in deloma na* ravnost sovražno o umrlem E« bertu. lato delajo tudi komsnl-«ti. "Die Hote Patino", glavno glaailo nemške komunistične stranke, piše: "Strahopataka navada, da J« treba o mrtvih eamo dobro govoriti, ne drži pri nas, slasti aa ob tem grobu. Frie Ebert je bil personifikacija iz-dsjatv* ln kontrarevoluciji". Pariš, 8. marca. — It francoskih uradnih krogov se poroča, da bodo zavezniki mogoče prlja- VREME. Chkagp in okollcs: V iMOo in gmiu!jše. Uh^J^ za ftatelefctnak« v Španiji. Madrid, 2. marca. — Tu ae j« ustanovila banka za iateiektuai-ce. katera bo IK letalo bres pllofa leUlo sls milj. Pariz, 2. marca. — Avijatlškl entuzljaati v Parizu si šepetajo o velikem uspehu novega letala, ki je bilo poslano v zrak brez pi- , — _ 1. - «--.---1 - mm Jl<« lota in le pon Kmitrmo ritoij* Letalo je letelo tm sto milj daleč Mi se zopet vrnilo. Poskušnja je bila izvršena v veliki tajnosti. Nov pred vojno," Je rekel po Ford. "Koliko časa bi vzelo poroti na pr., da bi njo obsodili v JšČo, ker je obelodanila nedostojno ln nejevoljo povzročajočo knJi|o?" "Meato, da potlačite umazano literaturo, ee skuša, da lefielatu-ra omogoči pribiti literattfro na križ tercijalatva." Zastopniki orgnni/iranlh tiskarjev, Liga pisateljev ln Ollda umetnikov so M pridružili boju proti tej predlogi. •1,1 1 Indijanska rovolti v Panami k koMana Marsh aa ameriški križarkl. — Poglavarji ladljaacev sahte-vajo neSdvlaaost. Colon, Panama, 2. marca. — Indijanske rsvolte je bilo konec, ko je priplula ameriška križar-ka "Cleveland" v vode San Illa-sa, kjer so indijanske naselbine. Vstaj s je bila zaključena brez boja. Voditelji Indijancev eo se dsii pregovoriti, da se naj mirno pobotajo s panamsko vlado. Pro-feaor R. O. Marsh, smerlški eks-plorer in odkritelj "belih" Indi-Jane/«v, se nahaja na križarkl, na kateri gs odvedejo v Združene države, ako se zadovolji s tem panamska vlada. Marsh je obtočen, da je organiziral Indijansko revoIto. Marsh js največ pripomogel, da je prišlo do miru. Ko Je nekaj časa konferiral s . predstavniki Paname ln ameriškim poslanikom Hogthom, Je posetll Indijanske poglavarje ln Jih prepričal, da bl bilo bojevanje brez uspeha. Nato je aranžiral konferenci med štirimi najvišjimi poglavarji in zastopniki Paname ter tol-mačll obema strankama. Poglavarji ao izjavili, ds udlože orožje, toda otoki, ns katerih žive, morajo biti neodvisni in Indijanci ne m*i'*M> v svoji sredi španskih tol, niti španskih cerkve. jOlfvfaHkSiJii^pihiMi* M«**ieo citv. marra. — Blv-š! mehiški (mm^Jt_ m na teljsko sugestirali voditeljem političnih Strank v Nemčiji, naj gledajo, da republikanec nasledi Kberta. V slučaju, da pride monarhist na čelo nemške republike, bo to Imelo elabe učinke na odnošaje med Nemčijo ln entefr to. 8ugestija, ako eploh pride, pojde na naslov socialistov, demokratov in katoliškega cestnima. Poluradno francosko časopisje pravi, da bo Franeijs zadovoljna, če je dr. Mira Izvoljen. Psrlz je iivedel včeraj, da nemški nacionalisti nameravajo kandidirati bivšega kronprlasa zs predsednika. ■stavila robolo Rasstrslba munlcije rssdjsla vetsško postojanko I polici js strašila mošeje Ia aretirala a- giUtorje. Carigrad, 2. marca. Vollks eksplozija js včeraj rasdejsls skled išče m uniči Je v 11 srpu tu, turška Armenija, ki je v rokah vstašklh Kurdov, Sto Kurdov ia SO domačih prebivalcev je bilo u-bltlh vsled razstrslbe. Carigrad, 2. marca. — Turška vlada potoka, da so njene čete stavileifCurda in reokupirale mesti Harput in Klasid v Armeniji. Itabelno prcKliraaje proti severu In zapadu Je tudi ustavljeno. Kljub temu Je V teku mobilizacija petih letnikov rezervistov la glavna operacija proti Kurdom se prično enkrat ta teden. Vlada je storila draatlčas korake napram hodšam (duhovnom) in drugim reakcijonaralm agitatorjem, ki posivajo ljudstvo na vetajo v Imenu kdlfs tn vere. V Carigradu Js policija včeraj obiNkala vse mošeje (turške cerkve) In poslušala pridige duhovnov. Kjerkoli je Mla Mitična pridiga. Je bil duhoven aretiran na temelju novega zakona, Id o-značuje proti vladno propagando pod masko vere u izdajstvo. N*|mjj v »l.t^i k, Um močns klerikalna Konije proti zapadu ln ruma proti s«veru, ss al PROSVETA GLASILO HI.OVKNSKE NARODNI PODPORNE JKDNOTR LASTNINA MI.OVKNhKK NARODNE PODPORNE JEDNOTR Cw ogl—o* »o dogovoru. Rokopisi m no Ttolajo. Naročnina: Zodiajaae driov« (lim Chleoro) UM m loto, loto in m tri moooco; Cbicogo te Oteoro fSJO m loto. $US as pol 1146 u tri motoco. te m Loolnozemstvo $840. ---u^MaMMMaMPMMMHi Naslov m vn, kar lat stik a i-PROSVETAw US7-M Bo. Lovodolo Avoaoo. Cfcfeago, "THE ENLIGHTENMENT" Orgaa of Ubo Sloroak Natlooal Boaoftt Sodoty. Oirood br UM Slov«ate Notioaol B«aofit Sodotjr. Adrortioin* ratoa o« Subocription: U nI tod Statoo (oxeopt Cbicogo) foar; Chfeojro $6.80, and foroffn eoontrioa I*, o o por MKMBRR of Tho PKDERATED PRESS" MOMNaMHManr-- -t-uft—ar-. - -----« ■ .. UNION LABEL APPLIED FOR Dota« v okloMia a. da raa |o a toai « M aoUri Ust. (Joa. 3I-im>. poleg r Om |M*trkla i ORGANIZIRANA "FJSHTARUA". 1111 1 j ftko človek »topi v tovarne' in delavnice v New 01-leansu, tedaj mu pade v oči plakat, na katerem je tiskano: "Naši uslužbenci so darovali enodnevno mezdo v občinski sklad, da pomagajo drugim, ki si ne morejo pomagati Za-radi tega smo mi 100-odstotno milosrdni." Delavski listi poročajo, da so v mnogih slučajih odtrgali eno dnevno mezdo delavcu, ne da bi ga vprašali, da kaj takega dovoli. Tudi delavkam se ni godilo nič bolje. Štiri in štirideset miloščinskih družb se je združilo skupaj in so nabrale na ta način tri četrt miljona dolarjev, da jih enako razdele med seboj. Iz severnih držav so dobili čiu-nikarja, ki je znal delati dobro reklamo in ki je bil seveda izredno dobro plačan. Najel si je dobro opremljen glavni stan in najete so bile stenograf istke s plačo petdeset dolar jev na teden. Delavstvo se naj vpre proti taki organizirani "fehta-riji", ki ne prinaša delavstvu najmanjše koristi in ker nima delavstvo najmanjše Mtotrole glede vporabe denarja. Delavska mezda je že tako nizka, da komaj zadostuje za vsakdanje potrebe.. Ako je podpora revežev potrebna, je dolžnost občine, da jih podpira. Ako so tukaj privatne miloščinske družbe, tedaj nsj družbe vprašajo za prostovoljne prispevke pri onih, ki kaj imajo. Velika krivica je, da se pritiska na delavce, da so primorani proti njih volji podpirati privatne miloščinske družbe. Taka organizirana "fehtarija", kot js bila izvršena v New Orleansu, ima namen odvzeti butaro za podpiranje reveiev imovitemu razredu in jo, naložiti delavskemu razredu, ki je sam podpore potreben, akoravno dela. Tovarnarji so tudi ta namen spoznali in so radi privolili, da se od delavcev v podjetju pobere ali odtrga po enodnevni zaslužek. ZAMORCI SO ŽE POSTALI SPOSOBNI ZA IZKORIŠČANJE V TOVARNAH. Dolgo časa js prevladovalo * Ameriki mnenje, da zamorci niso za tovarniško delo. Pripovedovali so, da so zamorci dobri za delo na polju, v hiši, sa raznašanje časnikov, čiščenje čevljev itd., ne ostanejo pa v tovarnah. Industrijski podjetniki se niso ozirali na take govorice. Kadar je kje izbruhnil* stavka, so poslali po zamorce v južne države, ako niso mogli kje drugje dobiti stavkoka-zev. Zadnja leta so iskali delavce, ki delajo po ceni. Dobili jih niso v severnih državah in poslali so po samoros v južne države. Izseljevsnje v severne držsve je bilo tako obširno, da so se plantažniki v južnih državah bali, da nastane pomanjkanje delavcev na bombažnih in tobačnih nasadih. Posledica t* bojazni je bils, da so nekatere zakonodajne zbornice v)užnih državah sprejele postave, ki so določale precej ostre kazni za agente, ki pridsjo vabit zamorce v severne države in jih nagovarjajo k izseljevanju. Industrijski podjetniki v severnih državah so se prepričali, da so zamorski delavci ravnotako sposobni sa izko- P BO S V IT H I1L — Oglašam aa, ker Že dolgo ni bilo dopiaa iz,te naselbine, da ne bodo rojaki mislili, da amo vsi pomrli, sli pa šli v ataro domovino podpirat Psšiča in Prfbičeviča, da bi lažje držala jugoslovsnski narod pod svojo železno vlado. Delavske razmere so tu bolj nestalne. Delamo aamo po tri do štiri dni aa teden in zaslužek je različen, odvisen od delavca in prostora, v katerem dela. Dostikrat ne zadostuje sa življenjske potrebščine, ki so ravno pri nas viije kakor po sosednjih naselbini*. Tu na primer stane 100 funtov aladkorja $9.25, v 17 milj oddaljenem mestu Litchfieldu pa $7.06, kar js velika razlika. Kdor ima avtomobil, si lahko pomaga, bolj težko je pa za tiste, ki ga nimajo. V minulem predpustu smo i-meli dve svatbk V zakonski stan so se podali dne 3. januarja Anton Blatnik in gdč. Alojzija Zora, na kateri svatbi smo se zabavali celo noč, do ranega jutra, a dne 10. februarja pa Matt Plutt z gdč. Rozi Lipovi iz Stauntona, TSti Novoporočencem želim obilo sreče v zakonskem stanu. Rojaki na Panami smo postali nekoliko bogatejši, ko so nam postavili katoliško cerkev, v katero so od začetka ljudje še prav pridno zahajali, zdaj, ko se bere maša, pa ao samo še otroci notri. Reverent Krolly se pritožuje, kje da so odraščeni. Mislim, da mu premalo pride v bisago. Ako koga veseli basati duhovnov žep, lahko pride sem, se bo že iznebil denarja, če ga ima preveč. Saj delo bo bolj težko dobil. , Pozdravljam rojake, posebno čitatelje Prosvete, ki naj bi zahajala v vsako slovensko hišo. — Fnuik Goličnik. da ae držite proč od tu za nedoločen Čaa. Ko se bodo razmere izboljšale, bom še poročal v Prosveti. Pri vsej stvari trpi tudi naše društvo v veliki meri. Največ članov se je izselilo, drugi pa so razkropljeni na vse strani. Gotovo pa se bodo razmere iz- boljšale in dništvo bo zopet pri- ^ ^^ v Ljubljjmi M šlo na stopnjo kot je Wto. 'je stevflo vo!ncev dvignilo od Ofcenem prosim/ da ae mi priglasi sobrat Mihael Bečaj radi društva. Naprednim delavcem lep pozdrav. — Frank Pekač. Mullan, ldsks — Pred par tedni je bil priobčen v Prosveti dopis nekega poročevalca iz te naselbine o delavskih razmerah. Poročevalec je pisal, da se tu delo lahko dobi, kar pa ne odgovarja resnici. Resnica je, da se delo zelo težko dobi, tako tu kakor v bližnjih rovih. Vsi vemo, da je sedaj mnogo delavcev brez dela. Mnogi, ki so čitali dotični dopis, so pisali na društvenega predsednika in tajnika nebroj pisem, če se delo v resnici lahko dobi. Pisec teh vrstic je šel celo dalj, namreč da sem kar naravnost sem prišel in si s tem napravil nepotrebne stroške. Poročevalca opozarjam, da drugič piše resnico, ako ne pozna razmer v naselbini, naj se o istih informira. Pisal je tudi o nekem rojaku v bolnišnici, da ni pri nobenem društvu in da ga nihče ne obišče. Res je, da oni rojak pripada k dvem društvom in je (jobro preskrbljen. To naj služi v odgovor vsem, ki želijo priti sem, oz. ki so že pisali. — Prizadeti. Philippi, W. Va. — Poročati hočem nekoliko o delavskih razmerji, bolje povedano šikaniranju, ki ga vršijo baroni premaga nad delavstvom. Dela tukaj sploh ni in kar je, je vse odprta delavnica. Ako nočeš delati, kakor zapovedujejo mogotci, si pa gotovo boljševik in nevaren dr žavi, oz. kompanlji. Meni ntČ tebi nič, te naženejo iz stanovanja, če imaš kam iti ali ne, to je baronom vseeno. Ako si pod milim nebom, ni mogotcem nič mar. Tako se godi nam po zapadni Vir-giniji. | V tukajšnji naselbini je začela prva Meriden Coal Co. z odprto delavnico. Obžalovanja ~ vredno je, da je največ pripomogel do tega naš rojak Sam. Kakor-hitro se je obneslo imenovani družbi, so jo kajpada posnemale druge. Tako je bila Bar Jay Co. začela in še danes obratuje stavkokazi. Da ta drufba ni nič boljša od drugih je Ablcaz, ker nas je porinil^ iz stanovanj dne 18. februarjajfo smo dobili za plačilo, ksr amo jI toliko Časa garali za profit. Za zahvalo nam tudi daja]o vsakovrstna imena, kakor lenuhi in boljševiki. Teh imen sem bil še v največji meri deležen sam. Osumljen sem bil celo streljanja na 16. februarja, Park Falls, Wis. — Z delom gre tu pomalem. Sicer je dela za vsaki dan, ampak plače so tako malenkostne, da si oče družine ne more kupiti niti dosti suhega , kruha, da bi ftasitil številno družino. Navaden delavec ima po tri dolarje na dan za deset ur dela. Kako naj torej delavec preživlja družino? Kdor mora še"plačevati visoko stanarino, za svstljavo in vodo ter drva, vse iz tistih mi-zernih treh dolarjev zaslužka na dan, mora v resnici previdno stiskati, da prihrani za asesment vflkki mesec, ki gre društvu. Sa; se tudi precej nabere, Če je treba plačevati za moža in ženo, potem pa Še zs otroka v mladinskem oddelku. Samci, ki delajo po gozdovih pri lesu, imajo po 86 dolarjev na mesec. Imajo tudi hrano, zato še nekako izhajajo. Tako so se razmere Je poslabšale, kar smo dobili KuUČa za prezidenta. Tako. je živež poskočil v ceni za dvaj set procentov, plače pa so znižal ša 10 procentov, ponekod pa kar za 20 odstotkov. Kapitalist že lahko dela z nami, kar hoče, ko nismo organizirani in nimamo u-nije. — Član društva št. 436. (Razprava o iniciativi je prenehala po preteku 90 dni, kar je bila prvič objavljena. — Ured.) VaaS h J^nlavija K volilnim izidom v Sloveniji. Ce primerjamo izid zadnjih volitev v Narodno skupščino z izidom v 1. 1923, moremo predvsem konštatirati, da ae je volitev udeležilo nekaj več volil- iz primotja Poskus saatomora radi mate riae smrti. — Uradnica nemške riščanje v tovarnah kot belopoltni. Nekateri podjetniki}*© ni bilo nikakih Mokazov proso bili celo navdušeni za zamorske delavce, kajti pronašli so, da so bolj potrpežljivi in z manjšim zadovoljni kot belopoltni. Ali postave, ki so grozile njih agentom s ostrimi ksznimi, sko jih zaaačijo pri izvabljanju zamorcev v severne države, ao podrle njih upe, da dobe človeško delavno moč po selo nizki ceni. Industrijalci msgnsti pa niso bili dolgo v zadregi. Mislili so, ako gora ne more k preroku, mora prerok k nji. In odločili so se, da zgrade tovarn? na jugu. Carnegie Steel kompanija v Pittaburgh« se j« odločila, da zgradi v Eaton Rougu, La., jeklamo, za katero bo potrošila dva miljona dolarjev. Iz te tovarne bo zalagala južne kraje in republike v Južni Ameriki s jeklom. Dobila bo človeško delovno moč zelo poceni, poleg si bo tudi precei prihranila n* fcfnsportnih stroških. Tekstilni baroni so že pred jeklarsfo družbo pridali asliti svoja podjetja na jug. Zdaj je prišla na vrsto velika jeklarska dnifba. Nji bodo sledili drugi Mustrljski ma- kajU ki obetajo velike profIte, visčejo pri streslo v okolici/ Poškodovan ni bil nihče, strahu je pa bilo dovolj, posebno najeteži so držali pokonci ušesa. Takoj je prišla na mesto garda pretepačev s vsakovrstnim orožjem. Stoječemu med njimi se mi je zdelo, kakor da bi se nahajal pred Verdunom. Drugi dan so prišli s krvnimi psi. Res so šli Z njimi čez hrib in v mesto Philippi ter tam vzeli v zapor nedolžnega starega mofttt-ka. Drugi dan je bil mož prost, ti njemu. M udje upravičeno dvomijo, da se ni 11 družba nama posluži-la streljanja, da bi na tak način dobila državno milico in pobojnl-ke — na državne stroške. Take reči se namreč neprestano dogajajo proti naprednim rudarjem, ker na vsak način hočejo podjetniki uničiti U. M. W. of A. Deloma ae je družbam še posreeilo, a zdaj pa so slssti v tej okolici naštele na velik odpor. Rudarji stojijo čvrsto v svojih vratah, koliko časa bodo vztrajali, bo po-kazala bodočnost. Da so rudnišld baroni tudi Is v škripcih, je do-kas. ksr ne morsjo obratovati rovov s atavkokaai in tako sanirajo rudnike aa asdoločen Čaa — drug sa druftm. Take so resnične razmere v tej okolici, pa ae kakor pišejo kspi- Otth da ss Ijenje in je izpila s tem namenom večjo dozo solne kisline. Ko je dospel na mesto nesreče zdravnik rešilne postaje, se mu je dekle ponovno upiralo. Stanje nesrečnice ps je kljub zdravniški pomoči opasno. Slovenščina mera izginiti tndi s nagrobnih apomenikov! — Namestnik goriškega župana Ver-zignassl js izdal odlok, kateri za-branjujo napiae na nagrobnih spomenikih v kakem drugem jeziku, izvzemši v italijanščini in latinščini. Tekom letošnjega leta, se morajo popraviti vsi nagrobni napisi v tem smislu. Slo-vend torej nimsjo na Italijan skih tleh miru niti po smrti. Clgnn-merllee. Lani v jeseni je neki cigan umoril posestnika Antona Ivančiča iz Materije v latri. Cigan je po zločinu zbežal. Oblasti so ga tekale in izdale sa njim tiralnico. Sedaj je prišel pravici v roke. Piše se Major, vjela pa ga je orožniška postsjs v Postojni. ; Nov poštni erad je dobila Go-rica. Njegovi prostori se nahajajo v Gosposki ulici (via Carduc-ei). Smrtna kesa. V Trstu je umrl v starosti 72 let sdravnik-prima-rij tržaške meatne bolnišnice Pjof. dr. J. Nlkslič. Pokojnik js bil eden itmed najboljših urtfca gov Italije ~ 8874 na 10,114, kar je vsekakor precej znaten prirastek. Toda mora se npglssiti, da je to še vedno samo 79.8% volilnih upravičencev, kar se mora vsekakor označiti kot slaba udeležba, oso-bito za mesto. V ljubljansko - novomeškem volilnem okrožju je tslo 1. 1923 oddanih glasov 72,227, dne S. februarja 11. pa 76,711, kar zna-či pač le neznatno večjo udeležbo. Ker je volilnih upravičencev v tem okrožju 112,396, znaša volilna udeležba samo 68% celokupnega števila upravičenih; abstiniralo se je tedaj nič manj kot cela tretjina volilcev. V muriborsko-celjskem volilnem okrožju je znašalo število oddanih glasov 1. 1923 97,484, 1. 1936 pa 99,720, kar je pač dovolj skromen prirastek. Število vseh Vplflnih upravičencev znaša 139,-146, volilna udeležba tedaj le 71.7%. V ljubljansko-novomeškem volilnem okrožju je bilo predlanskim za klerikalce oddanih 48, 497 glasov, to je 67%, letos pa «47,939 glasov, to je 62.6%. Relativno so tedaj klerikalci še precej bolj nazadovali nego absolutno, kar pač pomeni, da se 1. 1923 volitev niso. udeležili naj več baš neklerikalni volilni upravičenci, to se, pravi, da so vslsd večje volilne' udeležbe pridobile ntklerikalne stranke. Morda bi se smelo na temelju tega sklepati, katerim strujam se nagibajo volilci, ki so letos ostali doma? V mariborsko-celjskem volilnem okrožju je 1. 1923 glasovalo za klerikalce 56,665 volilcev, to je bilo 58% oddanih glasov. Le tos je dalo kroglice klerikalni listi 52,682 volilcev, to je 52.8% vseh oddataih glasov. Tu sp torej klerikalci nazadovali absolutno kot relativno in komaj da še dr Žijo absolutno večino ; le razcepljenost neklerikalnlh list jim je dala nesorazmerno visoko število mandatov, to je 73.3%. V Ljubljani so dobili klerikalci leta 1923 28.14 glasov, to je 32% oddanih kroglic. L. 1925 so dobili v Ljubljani 4365 glasov, to je 43% vsieh glasovalcev. To znači sicer absolutno in relativ no napredovanje, toda kako je taksirati ta napredek, o tem smo si pač že popolnoma na jasnem. V vsej Sloveniji je 8. februarja glasbvalo 186,545 volilcev. Od tega so dobili klerikalci 104,-986 glasov, to je 56.8% vseh oddanih kroglic. Mandatov* pa so dobili od 26 — 20, to je 77%. L. 1923 so dobili klerikalci od celokupnega števila 178,593 kroglic, kar je predstavljalo 60% vseh glasujočih volilcev. Mandatov so imeli zadnjič 21 od 26, to je Sl%. Vseh volilnih upravičencev je v Sloveniji sedaj 265,142. Ako bi šli vsi volit pfotiklerikalno, bi imeli klerikalci le 39.6% glasov, ali z drugimi besedami: klerikalci ao zbrali za svoje liste 39.6%, to je dve petini vseh volilnih u-pravičencev v Sloveniji. Imrtna kosa. V Dobrini pri Zetalah v rogaškem okraju je u-mrl Anton Pekli*, posestnik. — V Slov. Bistrici je umrl v starosti 27 let Alojzij Pintar, edini sin trgovca Pintarja. ■»ektrtfikarija Ptuja bo kmalu dovršena. Glavni kablji so večinoma Že položeni. Sedaj so v tiru instalacijska dela v posameznih hišah. Kakor vse kaže, Ik) težko pričakovana električna »vetljava začela funkcijonira-ti le v drugi polovici prihodnjega meseca. Tragičen slučaj. V neposredni zvezi s požarom v Hraatju dne 12. febr. se je zgodil v sosednji vssi istega dne tragičen slučaj. V hiši št. 20 v Smartnem stanuje vdova Frančiška Podbor-*< k, mati dveh otrok, ki hodi na delo v tovarno sa klej. Mlajšega, 2 letnega sinčka Tončka, je pu-Ačaln vedno pod nadzorstvom 14-etne hčerke Helene. Dne 12. feb. * j* Helena, ko je zaznala za "genj V Hrast ju. hitela tjakaj, loms pa etročička. ležečega v zi-1wlkl, zaklenila. Tekom popol-dneva se je močno zakurjena peč TOREK, JL MARCA 1925. ZARKOMET naai i Prod nekaj dnevi so bile ob. črnske volitve v Čhicagu lzvo. ljenih je bilo 36 dol^jev. #00 Znamenje v Beli kuči. Prezident Kulič je polomil e lektričnega konjička, na kute rem večkrat telovadi v Beli hiši Kdor verjame v znamenja, naj naredi križec na levi strani svo-jega notesa. e e e n? »v "r;\ i | • i JL V; ; Pertineptno vprašanje. Dragi K. T. B.! — Prosim te vprašaj javno Hugota. kdaj amo ga mi delavci in delavke poobU. stile, da govori v našem imenu o naših družinakih zadevah. — Zuljava roka. ____^ 0 0 0 Kdor dela, naj bo plačan. Gospodje v kongresu so si po. višali plače, in sicer za $2500 kolikor ne zasluži povprečno no! ben tovarniški delavec v Ameri. ki. Ampak gospodje v kongresu nisq delavci, zato hočejo imeti letnih $10,000. Nekaj pa le delajo. Postave ^delajo. Zato naj bodo plačani, po. šteno plačani, da bodo manj -graf tali. • so Nekaj žarkov na Collinwood. Cenjeni K. T. B. I — Cujte, ljudje božji, kaj je pri nas! I. mamo silno strogo katoliško izobraževalno društvo. Člani tega društva so tako izobraženi, da od same izobraženosti tielajo tole: primorani so prodati svoje hiše, drugim ženice pokažejo hrbet, •tretji so ob kotliček itd. — Ima-mo tudi slovenski dom na Uol-mes ave. Ljudje pripovedujejo, da se tamkaj gode čudeži. Imajo mašino, ki Šiva raztrgane žepe brez šivanke in brez niti, celo nov žep naredi, če je treba. Ti-bet se'naj gre solit! —- Spokor-'niča, Collinwood, O. o o o Hip, hip, h«ra! Se bo luštno! Frančiškansko listje šelesti, da bo dalo Prosveti zopet popra. Kaj pa mislijo z besedo "zopet"? .a*, rti. r» o Ali so ali niso. Lafollettovci nočejo delsvske stranke. Oni hočejo le "tretjo" stranko. To je jasno. Ljudje, ki niso delavci, ne marajo za delav. sko stranko. Za lafollettovce sploh ni vprašanja stranke./Biti ali ne biti -to je vprašanje, kakor je rekel Shakespeare. • « * Zdaj je gospa štorklja na vrstL Cenjeni Žarkomet! — Dopisovalka v Prosveti pravi, da bi se ji ne zdelo čudno, če bi Štorklja obiskala kakega pečlarskega Janeza. Ona M se morda ne čudila, ampak Janez —, se bi. Sicer pa štorklja ni najbolj kunštna stvar, da bf ne ukanil je pečlar. — Huntington, Ark. oso Kdo je cenzor? Cenjeni Žarkomet! Prosim te, posveti malo tam doli na 23. cesto in poglej, kakšna, cenzura je tam, posebno za pisms, ki nosijo znak S. N. P. J. Stvar je sledeča: Poslal sem članu tamkaj prestopne tiste, dobil pa sem pismo nazaj z opombo, da ga ni tam, dasi jaz redno dobivam njegova pisma. Čudno je to, da jaz dobim njegova pisma, on p« ne mojih. — Radovednež, Philippi, W. Va. o o e Cvetka is frančiškanskega vrta. Editor Jerič pravi, da so dopisovalci v Zarkometu barsbe. Zlasti je jezen na "Neispoveda-nega grešnika". Toda jaz vem. da mr. Jerič tega ne misli; to se mu je le tako zareklo, ko je bil jezen. Kako bi drugače mogel veliki žentleman uvaževati in pridno pohiastati vse, kar spišejo barabe!? E. T. B. stopila v sobo, ji je udaril v obraz am radi ji v dim, v zibelki p« je našla avojega otroka mrtvega, zadušenega od dima. V petek sta se podala na lice mesta policijski zdravnik dr. Avramovič in koncipist Jože Pole, ki »U u«o- A __ • i 1 ___ti _ A__H.. tovtta dejanski stan. trnootw kova se bo morala poleg nssrefr zagovarjati sedaj Ae pred sodi- t* U fa TOREK, marca ites. RAZNE VESTI. b^Ni^JlJgr^ UENO HRBTK HAMBE. OB- ve| do H Tako izjavlja admiral Slms. \\ashington, D» C. — Podad liral vVilliam S. Sims, ki se na-».ja v pokoju, je pred zborničnim odsekom za avijatične zade zagovarjal enotno eronavtič-; službo, kot jo j«v priporočal neral Mitchell. Admiral je zagovarjal, da Združene države zgrade močno tracno sik) in je izjavil, da bo v ,odoči vojni igralo letalo glavno vlogo. Admiral je menil, ako se »veže zračno brodovje s potap-jačami, da sovražno brodovje ne l^ore uteči pogubi, ako ne križa- semintje. Kongresnik Perkins je dejal, kakor jaz /ažurnem poročilo mornariškega odbora, ostane bojna jdija hrbtišče mornarice. Ali je to pravilno? "Da, res je, toda zlomljeno je," je odgovoril admiral.______ ■ "Ali bi bila naša mornarnica najboljšem bojnem stali ju, ako j pravimo mehurje in elevira-mo topove?" je vprašal Perkins. "Mislim, da ne," je odgovoril idmiral in temu dodal, ako bi se jabili naboji za globočino, kot se je to zgodilo pri ladiji "Wash-ington", tedaj bi bili mehurji razstreljeni. Ko je bil admiral vprašan, kaj on smatra najbolj važno za mor-uarnico, je odgovoril: j "Letala iri potapljače, ako jih podpirajo ladije plavajoče na vrha vode." ("Ali bi vi imeli bojne ladije v ipornarici?" je vprašal kongres-nik Perkins. "Ne," se je glasil odgovdr. "Torej,smatrate bojne Radije za zastarele?" ("Da," je na kratko odgovoril admiral. "Kaj bi jih nadomestilo?" "Nosilke letal.", ("Tedaj se vi ne strinjate ' z mornariškim splošnim odborom, da je bojna ladij a najbolj važna v brodovju?" ("Ne", je rekel admiral. l"Ali bojna ladija lahko dandanes kontrolira morje?" ("Ne proti brodovju, ki ima tailke letal." Admiral je na to razložil, da se imcrisko brodovje ne more me-iti , ko ima eno samo nosilko letal, z britskim brodovjem, ako ga spremlja šest nosilk letal. I "Ako brodovje prlpluje na-iproti našemu brodovju z yeč no-lilkami letal in lahko zapovedu-e v zraku, tedaj ne vem, kako laj zmagamo," je dodal admiral. Menil je, da je prava slepa sre-b, ako topničar s topom zadene letalo. Ko so vprašali admirala glede poročila, da ostane bojna ladija žot najboljše obrambno ared-itvo, je admiral menil, da poroči-o ni nanj napravilo nobenega vtisa. OBRAVNAVA GLEDE TEA-( POTSKEGA DOMA ODLOČENA NA 9. MARCA. ■ - / Cheycnne, Wyo., — Sodnik T. Blake Kennedy je odredil, da se vrši obravnava zaradi razveljavlja pogodbe, po kateri je bila kapot.ska mornariška rezerva oddana v najem Mammoth Oil kompaniji, dne 9. marca. V torek je odvetnik, ki zastopa vlado, zahteval, da se obravnava odloži za šestdeset dni, da to lahko zaslišan H. 8. Osler, Prednik slamnate kanadske družbe, ki je služila zs transakcije, da dokaže, kako sta spletena v afero Harry F. Sin-^ in Albert B. Fall, bivši taj-®ik za notranje zadeve. nnody je pri odklo-dejal, da odvetnika vlade [»"ta zadostila legalnemu pravi-lu u obravnavo, ko sta stavila ta pr.nli«^ jn nisU vladna odvetnika dokazala, da bo vlada preje-» "d Onlerja in drugih dokaze, želi dobiti. FEVDALNA MA&KERADA V AMERIKI. Asheville, N. C. — Zvonili so zvonovi na Biltmoru, posestvu kapitana John F, A. Cecila, ki je bil prvi tajnik britskega poslanika, dokler ni poročil hčere mrs. Edith Vanderbiltove, in naznanjali vaščanom, da se je rodil sin /gospodarju. Vaščani so nato hiteli zgodaj zjutraj v gradič, ki ima 860 sob jn ki je zgrajen na Vanderbilto-vem posestvu, obaegajočem petnajst tisoč akrov sveta. Na tem svetu tudi stoji vas. Vse delo je prenehalo, kajti vaščani in slu-žinčad so se klanjali novemu gospodarju. Bila je ponovitev komedije z dne 20. aprila 1924, ko so vaščani in služabniki hiteli klanjat se nevesti in gospodarici in so ob priliki držali v rokah vejice zelenja. Tiidi zdaj niso opustili nobene šege in navade iz fevdalne dobe. Vse je vršilo po strogo določeni etiketi iz srednjega veka. ■ Američan se smeje: takim prireditvam. To je dobro! Ampak še bolje je, da ameriško ljudstvo izve, za kakšne nepotrebne prireditve se troši denar, da mora na stotine delavcev garati, da ljudje igrajo etiketne komedije iz srednjega veka tako resno, kot da živimo v srednjem veku in kot da je Amerika podjarmljena provinca kakšnega kronanega samodržca. DESETLETEN DEČEK UBIT V BOJU NA PESTI. Posledice napačne vzgoje. Chicago, 111. — 15-letni Flo-rian Babovski je imel navado, da je rad izzival mlajše dečke in jih klical na boj s pestmi. Domišljal si je, da je velik junak, ako podere mlajšega in bolj slabotnega dečka na tla. Iskal je prepiri in našel je prepir tudi z 10 letnim Walter S|rogatapi, zaradi šhfet-Ije za svinčnike. "Bojuj se zanjo, ako nisi strahopetec", je dražil Florian mlajšega Walterja. Drugi dečki so pa malenčka podžigali: "Bojuj se, ako nisi ftolt." Mali Walter si je slekel jopič in postavil nasproti proti velikenfb za-bavljaču. Menjala sta par udarcev in mali Walter je padel na tla in pri tem udaril z glavo tako nesrečno ob hodnik, da mu je počila lobanja.Deček je bil mrtev, ko je dospela policija. Veliki in močni zabavljač pa zdaj plaka na policiji. TKALCI NA STAVKI, PROTI ?NI2ANJU MEZDE. F108V1TI ugodno POROČILO DELAVCE. ZA Concord, N. H. — Delavski odsek državne zbornice je priporočil predlogo, po kateri se uvede «a žene in otroke oeem in štirideset ur dela v tednu. Justični zbornični odsek ni pri izročil industrijskega zakona, ki je izdelan po razglašenem kansaškem industrijskem zakonu. Ta zakon so v Kansasu uvedli, da razbijejo rudarsko organizacijo, ki je bila trn v peti Železniškim družbam, ki lastujejo rudnike v Kansasu. BREZPOSELNOST V TOLEDU Toledo, Ohio. — V mesecu februarju je letos za 60,000 delavcev manj dela, kot lani v tem mesecu. Tako poroča društvo podjetnikov. V avtomobilski industriji dela letos samo 207,107 delavcev, lani jih je pa delalo 241,402. Število delavcev se jo znižalo za šestnajst odstotkov. |V splošnem se pa dela v industriji 18 odstotkov manj delavcev, kot jih je bilo lani v mesecu februarju. Vojaški punt v Chilu. Buenos Aires, 2. marca. — Iz Santiaga je prišla sem Uradna vest, katero je benzor pustil nedotaknjeno. Glasi se, da se je uprl polk chileanske armade v Santiagu in dva častnika sta bila ubita. Vstajo so organizirali politični elementi. Branting slovesno pokopan- l&tockholm, 2. marca. — Hjal-mar Branting je bil včeraj pokopan s takimi častmi, kakor še noben Šved pred njim. Več.,ko stotisoč ljudi je prisostvovalo pogrebu. Švedski kralj z vso svojo družino je bil tudi med po-grebci. Avlosngestlja Idi, nočjo Pittsfield, Mass. — Tkalci v Noradovi tovarni so zastavkali zaradi znižanja mezde od kosa. PredHnica se nahaja v Braytin-villu. Springfield, Mass. — Delavski organizaciji, ki vodita stavko v tovarni Dwight Manufacturing kompanije v Chicopeeju se najbrž združita za sktipno akcijo. John 0'Connel iz Salema, tajnik organizacije Američan Federa-tion of Textile Operatives, izjavlja, da postoji upanje za ustanovitev splošnegs stavkovnega odbora, ki bo vodil stavko tkalcev, prejcev in mehanikov za popravljanje tkalskih stolov. » PLANTAŽNIKI OBTOŽENI PIJONA2E. Jackson, Misa. — Trije tukajšnji plantažniki so bUi postavlje-ni pod poroštvo na obtožbo, ds so nekega zamorskega kaznenes pridržali v pionaži. Justični de-pertment obtožuje W. C. Tayk>r-ja, da je s pomočjo Walter Pri-na in James Audings s silo odve-del Primus Allisa, kaznenca, na svojo plantažo, da je na nji delal. Taylor je bivši šerifv Mlllerandevs kampanja. Pariz, 2. marca. — Bivši francoski predsednik Millersnd je včeraj otvoril ksmpanjo za svoj povratek v parlament na čelu novega nacionalističnega gibanja, ki nosi ime "Narodna republikanska liga". Bila je parada in javen shod. Socialisti In komunisti so organizirali protidrmon-strscije in afcode. toda Millersnd se je zavaroval rtisoč zamorskimi vojaki In nemirov ni bilo. kupoval je pijačo na — polic*j-akl postaji. rhia,K0. Policijska postaja Ka*t Sivatl na možgane z naraščajočo silo v nasprotni smeri ter premaga.tako nekatera bolesti in jih preiHie iz naše zavesti. Nasprotno ps deluje neprestano bojazen pred kako boleznijo, n. p., ki jo še pospešujejo rasni zunanji vplivi, na organizem včasih tako usodcpolno, da uniči velik del odporne sile in često oboli osebe vsled tega zares na domišljevsni ali na kateri drugi boleZBL Marsikoga je že spravil na sprehodu skozi gozd v nejevoljo domišljevsni ostanek pejčeviar na obrazu, ki se gs nikakor ni mogel »znebiti. Včasih postanemo e* vznemirjeni radi doniš-(jevanega nadlegovanje nečednega mrčesa Itd. Tudi to so vač-jldel pojavi svtosugestije. Ctm Tudi obljube niso nič drugega nego i>osthipnotlčne avto*un< sti-je. Vsled naše vzgoje smo se su-gestivno priučili, jia moramo to, kar amo obljubili tudi livršiti. Ko pride čas izvršitve, se spomnimo na dano obljubo in jo izpolnimo, čeravno smo se ^ned tem časom nemoteno ukvarjali raznimi drugimi mislimi in smo se spomnili obljube le redkokdaj ali pa sploh nič. Na avtosugestiji temelji nadalje možnoet.hipnotizovatl samega sebe. Ce se želimo hipnotiso-vati z avtoeugestijami, je potrebna popolna konoentracija misli na spanje, združena s voljo, da se prebudimo ob določenem Času in uri. Malokdo je, ki ne bi posnal moči in uspeha tako koncentrirane volje. V koliko primerih smo šli spat s trdno voljo, da se zbudimo v svrho udeležbe kakšnega izleta drugega jutra zgodaj ob določeni uri in uspeh ni nikdar izostal. Iz teh malo primerov, ki naj na kratko objasaijo pojem avto-sugestije, je povsem razviden dalekosežen pomen tega zanimivega pojava, ki igra v Človeškem življenju tako važno vlogo. Celo hipnotične sugestije ostanejo brez vpliva, ako oseba, na katero hočemo vplivati ne verjame našemu prigovarjanju, ali če odvrača sugestijo. Vsaka sugestija mora postati naj poprej avtosugestija, prodno more imeti u-speh. Sila avtosugestije ima svoj izvor v mislili. Misli, ki jih zbudimo ter skušamo po možnosti o-sredotočiti in jih okrepimo s voljo, so žive, silne moči, ki delujejo vedno tako, kakor jih uporabljamo. "Vsak j« svoje sreče kovač r pravi star pregovor, ln res! Vsak je sam gospodar svojih mislih, rasvija po lastni volji svoj značaj ter si določa usodo. Davno so že spoznali ljudje, kakšna sila leži v mislih in kakšna je moč volje, a Šele v novejšem času so začeli uvidevati, kako koristno in potrebno je tudi smotreno gojenje misli ln volje. — Ad. V iz Jak. • | Slivmfcj Ktrtdai *— bi Aaiariik« lavna kalliilaa Javne ali ljudske knjižnice (Public Libraries) v Ameriki so prosvetne ustanove, ki dopolnju jejo ljudske šole, in so kakor te vzdržujejo iz javnih sklsdov. S pravico jih zovejo "ljudska vseučilišča", ker nudijo vsakemu mogočnost izobrazbe ns enaki stopnji, kot ono ki jo nudijo vss-učilišča. Knjige, ki si jih lahko vsakdo Izposoj uje iz knJUnic, pokrivajo vse polje znanosti in njih vsakdo z dobro volje do* 1 ono znanje, ki ga želi. Vse, kar ae zahteva od človeka, ki si hoče izposojevat! knjige, je to, da je odgovoren in vesten človek. Kdorkoli bočs vpo-rsbiti prostore knjižnice za či-tanje in učenje, ne potrebuje ni-kakega priporočilnega pisma niti nI treba, da se komurkoli pred' stavi Knjižničarji pomagajo odraslim v Izbiranju fttiva in pripo-ročujejo vrsto knjig, ki so najbolj enostavne, za ta ali oni poduk. Oni tudi nasvetujejo, kakšne knjige naj kdo kupi, ako želi učiti se doma ali ako hočete kaj čitati za svojo zabavo ali ako hoče podariti komu kako primarno knjigo. Knjige se navsdno izposoj u-jejo izven knjižnice navadno za dobo dveh tednov, a ta doba se more kasneje na zahtevo podaljšati za nadaJjna dva tedna. Jako popularne knjige pa se navadno ne Izposojujejo za več od 14 dni, v nekaterih slučajih le za 8 dni. V knjižnici Je tudi mnogo knjig, ki se sploh ne izdajejo za vpo-rabo izven knjižnice; take knlge imenujejo "reference books". M. d te spadajo zlasti enciklopedije, slovarji, Itd. Večina javnih knjižnic ima dva oddelka, za odrasle in za otroke. Za knjižničarsko delo za deco so nastavljeni posebno Iz-vežbani uradniki. V malih knjiž-nicah oddelek za deco morda obstoji Is malega kotička, ali v velikih knjižnicah Je to velik, popolnoma organiziran oddelek. Aktivna in dobro organizirana knjižnica skušs ustragati vsem rlojem prebivalstva v svojem o» Miš«. V to svrho posadile dostikrat tudi knjige mesto. Kjerkoli so 4>irke Uje jezičnih knjig, ona navadno rastejo po oni brzini, s m*. 17. j»«Ua I ser, v *«•*< r CLAVm STAN. SeST-SS ta LAWNDAIJt AV*„ CHICAGO. ILUNOl* Izvrševtlni odbor: UPRAVNI OMRKi ** M Prišstdslk VtMMk« Calakart Minlnlnlk Aiutre* VMrlsk, B. t. & V, ki lftl, J«fcMtowB, Pa. t sl. tajnik MatO»w Tur k; ta)«* blacajalk laka Vogrlrk; uradnik flaslk Ješe No?»kf (L upravitelj clMlto MM» G4 ia)u"ni ti dseva. VI rabita Mvlianako moi Jn «s«nrij« ss v«4a vaakdaaja ZivljanJ«. VI jat« moja Mata aalJI4no vasi vra« a4s»Ž> k» SMi. BskaJ M •a a« pola ti II 10 da M l«t mlaJMf l»» pralaeata bltro problad, b we-n Sotearaki aaMUal Isj, 4aa>tkv4 »vujo aaeo. Bogati mtk tog« laj«. VŽI-te mrka*« prodno Jošate apel, vam naravi pr»sn«U «trwpe Is ve-bl«4ao krt, ojad« tok krvi la 3. MARCA 1 KONGRESA dvornega kaplana, kateremu je Magdalena perilo prala. Pa ae ni nič gotovega izvedelo. Gotovo je bilo aamo to, da je bil Jakec na avetu. Mati Magdalena ae nI mnogo pečala z njim: re-atel je, kakor raate trpotec na tnalu ali murva •redi gozda. Zategadelj je bil pristno poulično zelilče ljubljansko. , Prodno sta stopila v šolo, sta dognala Jakec in Janezek vsako jutro poseben program, nekak veselični načrt, ki je bil enak od dneva do dneva. Najprej sta si povedala, kaj sta zajtrkovala, potem sta razpravljala ie o kaki drugi važni novici, ki se je morda pripetila pri Topolščakovih ali Komarjevih. Nato sta brzih korakov krenila pred frančiškansko cerkev, kjer je ob istem Času na stopnicah sedela stara beračica Mina, ki jo je po imenu "Pasja čevca" poznala vsa Ljubljana. Stara ženska, ki je bila ravno toliko prismojena, da je smela biti skrajno hudobna. Vsako jutro je sedela na frančiškanskih stopnicah, glasno je molila rožni venec ter beračila prf kmeticah, ki so mimo prihajale. Po Sv. Petra cesti je priskakljal Komarjev Jpkec in za njim kakor nekak repek TopolŠčakov Janezek. Deset korakov pred beračlco je obstal Jakec ter pričel: "Pasja čevca! Pasja čevca 1" "Ježei, ti meni pomagaj!" In Mina je zade-gala molek na stopnici, a z roko je pričela iskati po globokem žepu, dokler ni«izvlekla iz njega debelega kamena, ki ga je jutro za jutrom v ta namen s sabo primešala. Vstala je, podobna fu-riji, in a krikom in vikom jo je udrla ža šolar-Čkomu Čez Frančiškanski most, kjer so imeli mali trgoVci vse polno svojih lesenih lop, katere so se pozifeje prestavile v Slonove ulice. Končno pa je Mina vrgla svoj kamen, a vrgla ga je vselej tako, da je, če le mogoče, zadel tega ali onega kramarja, ki je stal pred svojo lop6 ter se smejal. Potem se jO Mina zadovoljno odpravil« na svojo stopnico, vzela zopet v roke molek ter molila J "......kateri je za nar krvavi pot potil. Dajte no kaj, babnice t Ne bodite tako grde! Da bi vam crkala teleta! Ceščena Marija......!" Nato sta Jakec in Janezek obiskala berača Saaa, ki je imel svoj kvartir pred ljubljanskim rotovžem. Tam je stal na tlaku, molU roke predse ter kričal: "Dajte, ljudje božji, dajte! Sa! Sa!" Odtod njegovo ime. Ce ga je kaj raztogo-tilo — in raztogotila tfa je najmanjša reč — se je meUl po zemlji, tulil muje od zveri ter se penil da ga je bilo groza gledati. Vsa nižja Ljubljana je bila prepričana, da je U človek obseden od hudiča, in mladi pater Kalist je tudi že nekaj poakušal, da bi izgnal hudobo iz njega. Pa že ni vedel prave molitvice, ker Saaa je ostal od hudiča obseden, kakor je bil prej. Tudi tega al je izbral Komarjev Jakec za svoje vsakdanje jutranje veselje. Kadar je obstal pred njim, je samo zašepetal: "Hudič te je obaedel, Saaa! V peklu boš gorel, Saaa r Pa je zadostovalo. Saaa je zavrtel oči, da je belo gledal, stiskal je pesti in tulil je, kakor da mu je kdo s sulico prebodel trebuh. Nato ja pedal po tlaku, suval z nogami in zvijal roke, do-klor ae mu niso nabrale pene okrog ust Gledal-oev se je v h,ipu nabralo in glaano se je smejala tolpa božjastnemu revežu, ki ae je zvijal na tleh. Ce je prišel policaj mimo, se je tudi smejal. Na šenklavškem stolpu je udarilo tri četrti, Jakec in Janezek zdrkneta proti učilnici. Ko sta stopita v razred — bU je to Imenitni Kapusov razred —, je višji vzorni dijak — obermuster-schueler — še kraljeval na podiju pred črno desko; v predzadnji klopi pa je stal njegov namestnik. da bi opazil še tieto neprevidnoet, ki bi morda ušla višjemu vzorniku, daal je ža ta pretal kot jastreb iz višin. Ob notranjem koncu vsake klopi je imel vzorni dijak pred sabo bel košček papirja. Tudi U ni trpel v svoji klopi najmanjšega nepokoja, in če se Je le s trepalnico mignilo. Je zgrabil za pero ter zaznamoval do-tičnika z debelo piko v svojem protokolu. Jakec in Janez sta sedla v svojo klop ter polotila roke predse kakor val drugi. A mlado kri Je teftaVa krotila: tu Je eden pogledal drugega, tam Je U nekaj zaznamoval, oni nekaj bleknil Anton Pengal. višji vaornik, Je napiaal na I deako: "Die ganae". Začul ae Je tenak glasek: "Danes bodo pri nas ocvrte piške, ker Je atov god." Smeh. katerega so se udeležili še oefto nekateri vzorniki. Aiilen 1'engal Je na deelri doetavil: "Schule Me. Njegov namestnik — Melhior Strek —So svljal roke. Takoj ga Je ume! Pengal in s delali mi črkami Je spodaj zapisal: »Sin* aulg mm* Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivaa Tavčar. (Dalja.) "Kaj Je bilo potlej?" Je vprašala, da ga Je izvabila na drugo polje. "Kaj je hotelo biti 7 Stol mi Je ponudil in dejal: Sedite, gospod Pintar! In sedel sem. Vedel Je, da sem bil topen, ker sem pri Piškotu jedel za svoj denar. Pravim ti, k Piškotu od tistih dob ne zahajam več. Naj živim do sodnjega dne, Piškotulja me no bo več videla pod svojo zakrpano streho. No, pa na sodišču so ms prijazno sprejeli in povedali so mi, da je sam cesar •vedel o krivici, ki se mi Je bila zgodila. Ko Je vse zvedel, Je bil tako jezen, da kar Jesti ni mogel. Zdajci Je poklical svoje ministrpnte — ali kako se že imenujejo tisti ljudje, ki gs izpodje-dajo — in zauluzal jim js: Dajte pravico Urbanu Pintar ju!" "Ali res?" se je začudila deklics. "Res, res! Zdaj pa poslušaj! Rekli so mi, da ceear želi, da se ml izkaže pravica in da naj glodam, kako se ml Izkaže pravica. Peljejo me na dvorišče. Prvo, kar ugledam, je dolga klop. In tik nje je čedna palica prislonjena ob steni. Malo sa mi js dozdevalo. In zares jih pripeljejo tiste zlate in srebrne gospode, ki so me pri Piškotu tolovajsko napadli. Tudi danes so bili v zlatih in srebrnih oblekah, pa so jih morali sleči. Nato se je drug za drugim ulegel na tisto klop, in palica je glaano zapela. Meni pa ss jo duša emejala, da ti ne vem povedati kako. Dobil je vaak deset izbranih, da so morto in dio kričali in da sem mialll, zdajinzdaj se ti izluščijo iz tiste rumenkaste laike kože. A najbolje Šele pride! Kaj meniš, Marička, kaj?" "Neverni" "Poalušaj! Naenkrat se odtrga od nekod tisti policaj, ki straž! po Dunajski cesti in ki Je tisto jutro tako grdo ravnal s mano. Vrag ga naj pozoblje! Sam nisem vedel, odkod se je vzel. Nič mu ni pomagalo: na klop je moral leči. In tisti, ki Je palica delil, je vprašal: A z zabelo, a brez zabele? Odgovorilo se mu jei Z zabelo! A ta zabela je meni prav dobro dišala, Marička!" "Na umejem te!" 'Takoj se prižge luč v temačnih tvojih možganih. Tudi Tomaž Raznožnik jih je dobil de. sat, pa z zabelo. To se pravi, padale so na nagoto, kakor jo Je Bog ustvaril! Ko pa sem šel od sodišča, sem se od smeha kar tresel. In sam sebi sem govoril: Tak mors cesar biti in nič drugačen t" Ko je nekaj Časa molčal: "Poglej, tako me ftaste cesarji in kralji! Pa kaj ti čem govoriti, sem te itak predolgo pri tebi! Mudi se ml! Nekaj poeebnega imam v mestu. Tam v Gosposkih ulicah so odprli novo kaao. Nekaj sem jim pri-nesel, ker je Škof zraven. Ne vsega. Se veliko več Imam pri poštenih ljudeh; osemsto sem jim pa vendar dal, ker je škof zraven. Ta je gotovo pošten, a vmes so kaki drugI pisači in plsač ni navadno nič prida. Marička! Nekaj U sapiše, pa al ob svojih osemsto, da ne veš kdaj! Pa Urban Pintar ni tako neumen, kot misliš ti in drugi. Prijatelj me čaka v Gosposkih ulicah, ki pregleda knjižico, če je v njej vse prav zapiaano in tako, da ae nič ne izgubi!" Is šopa je potegnil hranilno knjižico ter jo polotil predse na mizo. "Kdo bi al mislil, da Je to osemsto vredno, Če bi škofa sraven ne bilo!" Spravi! Je knjižico: "Kakor vidiš, denar Imam! Ce boš moja goepodinja, da ga boš tudi Imela! Takih mož, Marička, ni od hiše poditi! Odpreti jim vrata, da se s parlzarjem lahko pripeljejo skozi njs!" Segel Je a debelo roko v žep pri hlačah in pričel Je rotljati s srebrniki. Izvlekel Je polno poet ter dejal: "Tu Je dvajsetica. pa jo daj fantku, kadar pride iz šole!" Dvajsetleo je položil na mizo. Se pri vratih ee Je obrnil ter izpregovoril osorno: "Očetu pa le povej, da naj pripravi denar, če me ne vza-meš!" Kar oddahnila se je, ko so se zaprli duri za nJim. • TopolŠčakov Janezek jo je bU o polosmth v šolo pobrisal, dola aa Je pričela sicer šele ob oemih. ali pol ure poprej je bil naš učenčok Že vedno na poti. Ta pot mu je dajal največ kratko-čaaja. katerega itak ni premnog ulil v kratkem svojem življenju. Pafc mamenju na voglu Je vselej pretal nanj Komarjev Jakec. nezakonski sinček nate znanke Komarjeve Magdalene. Nekdaj v prejšnji mladosti ga Je bU* pobrala, da j sama "I vedela kje ln odkod Ljudakl gtaa,kini ^ tMgyi ALI CITATE dobre knjige? Tedaj naročite knjige Književne matice S. N. P. J. Človeku je potrebna duševna hrana kakor telesna. Največje zle za delavca je neznanje. Čimbolj Je delavec neveden, tembolj ga izkoriščajo od vseh strani. Dobra knjiga je naj-včji sovražnik nevednosti in duševne teme. Delavec se mors učiti; vzeti si mora sam, česar mu ni dala revna šola. Citati mora dobre knjige. Ako ste ukaželjni, če hrepenite po izobrazbi in dulev-nem razvedrilu, ako želite čitati povesti iz delavskegs itv-Ijenja, spoznati nekatere naravne resnice in če se hočete se-inanitJ , temeljnimi pogoji angleškega jezika, naročite si sledeče knjige: Slovenako-angleika slovnica .........$2.00 Zajedale! ... ....______v............. 1.75 ; Zakon biogenesije .....................1.50 Jimmie Higgina....... ., ............1.00 Plter Malaventura ,. ................. 1.50 Kdor naroči Zajedalce in Zakon biogenesije skupaj, dob! obe knjigi za tri dolarje. Vse te knjige so lično in trpežno vezane. Poštnina j« všteta. Naročilu priložite denar. Naročila sa vse gori omenjene knjige prejema (Glasovi Banov S. N. P. J. In čiUteljev Proevete.) Co»nwood. Ohio. — Nekako po nesreči mi je prišla v roke patrova flika. ki vaebuje dopis iz naše naselbine. Dopisniku, ki je podpisan s polnim imenom, samo rečemo, da on ni pisec omenjenega dopiaa. Kajti v ozadju se skriva druga oseba, hujskač, ki je svojedobno služil kot c. kr. tandar v stari razsuli Avstriji. Ds je resnica, konstatiramo iz patrove flike same. No, da se ne bo delala krivica gospodu žan-l darju, citiramo direktno njegov izraz, katerega ae je poelužil vodoma ali nevedoma z izposojenim imenom: "Počakajte dne razpo-l roke ln vedelo se bo, ako je kateri od naše strani." Ta značilni izrek je pokazal na pravega lastnika dopisa, ki se boji prinesti masleno glavo na svetli dan pred solnčne žarke. Edini mož. ki ima uhrteno tožbo za raz|»roko, je namreč bivši c. kr. tandar iz stare Avstrije. Torej je resnica, da Je on spisal dopis sa patrov listič. Da si ogledamo dopis nekoliko