(foto: Jože Miklavc) (stran 1 8) Ljubno ob Savinji znova gosti žensko skakalno elito STRAN 21 Commerce II 8@pS® siimi® LMOOUE Muè&tt UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 0 OSO 22 36 www.hjKommeice.si I osrednja knjižnica CE HuzejsKi trg 1 a CELJE 3000 SN00032 I Direktor podjetja Golte d.< Po zelo pesimističnih izgledih za naše sezonsko zimsko poslovanje se nam je ž zadnjim snegom le nekoliko obrnilo na bolje in če bo vse tako, kot kaže, bo do 9. aprila, ko bo na velikonočni ponedeljek smuka zaključena, mogoče nekaj izgubljenega še nadoknaditi. Če bo rezultat poslovanja slab, vsaj ne bo popolna katastrofa. Res pa je, da se veselimo snega tudi zaradi gostov, ki tako pridejo v teh dneh in tednih na svoj račun. ETO XXXIX, 2. FEBRUAR 2007, CENA 1.25 EUR, 299,55 SIT ISSN 0351-8140 9770351 814014 Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga Mozrje z. o. o. Vipotnik Janez s.p., Gotovlje 111 c, 3310 Žalec, tel. 710-23-30 DELOVNI ČAS: pon. - pet.: od 8.00 do 19.00, sob.: od 8.00 do 12.00 MESARSKI STROJI IN PRIBOR V času priprav suhomesnatih izdelkov vam še po posebno ugodnih cenah nudimo velik izbor strojev ter vrečk za vakumsko pakiranje. Pošljemo vam jih tudi po pošti! Pokličite nas na telefon 710-23-30. Yoledinor nz2txzd>2m ' restavracija v Zdraviliškem domu vstopnina in večerja (samopostrežni bife) 20c 4.792,80 SIT na osebo OMEJENO ŠTEVILO MEST iqra „ DUO CMOK Valentinov vikend že od 77 € na osebo •od 9. 2, do II. 2. 2007 •Od 16. 2. do 18, 2, 2007 REZERVACIJE T; 03-78-08-110 lnfoc*terme-dobrna,sl www.terme-dobrna.sl Terme Dobrna _ TRGOVI«6 ' Zadruga mozirje V mesecu februarju akcijske cene dobaviteljev Pekarna Postojna in Kmetijska zadruga Laško ■ Pizza šunka 2,75 EUR (659,01 SIT)/kg ■ Hrenovke 4,32 EUR (1.035,26 SIT)/kg ■ Pariška klobasa 3,55 EUR (850,72 SIT)/ks Mesni sir VP 3,91 EUR (936,99 SIT)/kg - Krof 70g 0,52 EUR (124,61 SIT) - Beli kruh 800 g 1,24 EUR (297,15 SIT) - Savinjski polbeli kruh 1,2 kg l,38 EUR (330,07 SIT) KOKOŠI RJAVE 18 tednov stare lahko naročite v poslovalnici do 7.2.2007 za dobavo 9.2.2007. Cena: 5,20 EUR (1.246,13 SiT)/kos KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE za APOMMA Gostovanje Špas teatra Mengeš ZA ABONMA IN IZVEN Režija: Boris Kobal lgrajo:Vesna Pernarčič - Žunič, Gregor Čušin in MatjažTribušon DOM KULTURE NAZARJE sreda (večer pred praznikom)/ ® || : 7. februar 2007, a ob 19.30 uri J Ste se kdaj vprašali, kaj bi se zgodilo z Romeom in Julijo, če ne bi tistega usodnega večera umrla ... Bi bila onadva po tridesetih letih | zakona še vedno tako zaljubljena kot takrat, ali pa bi se soočila s podobnimi težavami, kot vsak zakonski par. Zopet imate priložnost za ogled izvrstne komedije! Predprodaja vstopnic: Knjižnica Mozirje, Občina Nazarje, Muzej Vrbovec Nazarje, j Trafika Ljubno in uro pred predstavo. INFORMACIJE: 041/787-616 Tretja stran Časopisi danes in jutri Deseto srečanje lokalnih časopisov Slovenije, ki je potekalo minuli petek v Rogaški Slatini, je postreglo z dodatno potrditvijo, da se trg tiskanih medijev pri nas konsolidira in postaja vse bolj podoben ostalim trgom po Evropi. Kot smo lahko slišali s strani strokovnjakov, je prostora na trgu, tudi za morebitne nove medije, še vedno dovolj, seveda pa ne za vse, kajti na tej točki je mogoče zapolnjevati le še tržne niše. Sodelavci Savinjskih novic smo se lahko znova prepričali, da ustvarjamo enega boljših lokalnih časopisov v Sloveniji in da dostojno nadaljujemo tradicijo lokalnega informiranja, ki se je začela s prvo številko zgornje-savinjskega časopisa novembra 1969. Vsakdo, ki dvomi v resničnost prejšnjega stavka, se lahko o tem prepriča sam. To seveda ne pomeni, da smo povsem zadovoljni sami s sabo, pomeni le to, da smo na pravi poti. Osnovno poslanstvo lokalnega časopisa je informiranje lokalnega prebivalstva z lokalnimi informacijami, poleg tega pa mora znati lokalni časopis »pokukati tudi čez domači plot« in izvajati tudi izobraževalno vlogo. Za vse našteto si v uredništvu Savinjskih novic sistematično prizadevamo, ob tem pa skrbimo tudi za primerno grafično podobo našega medija. Tudi na tem področju se v primerjavi z ostalimi slovenskimi lokalnimi časopisi nimamo česa sramovati. A jutri bo že spet nov dan in kar je danes odbčno, bo jutri samo še povprečno, morda niti to ne. Prihodnost lokalnih medijev je v sodelovanju in povezovanju, kar že nekaj časa s pridom počnejo lokalne radijske in televizijske postaje. Področje lokalnih časopisov je po tej plati še povsem neobdelano in morda se bo letošnje jubilejno srečanje v Rogaški Slatini glede tega izkazalo kot prelomno. Tudi v naši hiši si ne delamo utvar, da lahko na dolgi rok preživimo takšni, kot smo. Pogled v prihodnost nakazuje različne možne rešitve, ki jih tehtamo in proučujemo. Zaenkrat so možne še vse opcije, vsaj eno izmed njih, ki bi bila koristna za vse, pa nameravamo predebatirati skupaj s predstavniki lokalnih skupnosti. In ko smo že pri medijih - upam, da ste imeli prvi februarski dan od 19.55 do 20. ure ugasnjene vse luči. Na ta način ste se pridružili svetovni akciji razbremenjevanja Zemlje, če pa o tem niste bili obveščeni, se lahko nad kakovostjo vašega informiranja resno zamislite. Humani papiloma virus: Stroški cepljenja deklic v celoti na račun Občine Mozirje.9 IZ VSEBINI: Aktualno: 10. srečanje lokalnih časopisov Slovenije ...5 Obolenja dihal v porastu: Navadna gripa je pred vrati, nas bo dosegla tudi ptičja?........6 Občina Gornji Grad: Z molkom rešujejo negotovost glede usode Enga .....7 Občina Nazarje: Energetika Nazarje novi distributer toplotne energije.....8 5 Samostan Nazarje: Biser v mozaiku zgornjesavinjske publicitete.....11 Pokaži kaj znaš: Na Rečici ob Savinji razvedrilni večer v znamenju mladosti..........12 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 5, 2. februar 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.0.0. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ČASOPISI V MULTIMEDIJSKIH ČASIH Bo internet izkoreninil tiskane medije? Živimo v času, ko smo vsakodnevno bombardirani s kopico informacij iz celega sveta, še preden sploh lahko vzamemo časopis v roke. Pogled na televizijo med zajtrkom, radio na poti v službo, hiter skok na spletne strani, preden začnemo z delom. In že vemo vse, kar želimo, in še veliko več. Časopis lahko zjutraj, ko so novice res še sveže, berejo večinoma upokojenci, ki so tako in tako največji privrženci navadnega, tiskanega medija in ki se jim sploh še ljubi obračati časopisne strani. Se tiskanim medijem res tako slabo piše? NAKLADA SLOVENSKIM ČASOPISOM ŠE RASTE Že nekaj let naklada tiskanih medijev po celem svetu vztrajno pada, kar glede na multimedijsko ponudbo informacij niti ni presenetljivo. Radio, televizija, internet in najnovejše mobilno novičkanje so vsi mlajši od tiskanega medija in vsi mu presneto dobro konkurirajo. Mladih branje časopisov ne zanima več, vse, kar želijo izvedeti, izvejo na svetovnem spletu, poleg tega lahko na spletu iskanje vsebin prilagajajo povsem svojim željam. Če jih ne zanimajo športne novice, jim ni potrebno kupiti tudi strani s črno kroniko ali gospodarstvom. Poleg možnosti prilagajanja vsebin imajo novičarske spletne strani še veliko prednost v ažurnosti. Kljub vsem slabostim tiskanih medijev pa vsaj slovenski časopisi še niso za v koš. Kot kažejo podatki Svetovnega združenja izdajateljev časopisov, je Slovenija v zadnjem obdobju zabeležila celo 20-odstot-no rast naklade tiskanih medijev, kar je v primerjavi z ostalo Evropo zelo dober podatek, pravzaprav skoraj neverjeten, saj naklada tiskanih medijev v Evropski uniji upada že vrsto let. INTERNETNO BRANJE DOKONČNO PREHITELO TISKANO Slovensko prebivalstvo se stara in največ časopisov berejo prav SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali menite, da je še čas za ukrepe, s katerimi bi lahko preprečili ali omilili klimatske spremembe? Večina anketirancev je prepričana, da je še čas, da s pravimi ukrepi preprečimo grozeče klimatske spremembe. Ne 4% Tokrat vas sprašujemo, kako pogosto berete Savinjske novice? Vaše odgovore bomo zbirali na internetni strani www.savinja.com do vključno torka, 6. februarja 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. starejši ljudje, obisk novičarskih spletnih strani v slovenskem prostoru pa strmo narašča. Zadnje merjenje obiskanosti slovenskih spletnih strani (MOSS) je pokazalo, da seje število rednih uporabnikov interneta v Sloveniji v primerjavi s spomladansko meritvijo pov- Naša anketa Kaj je vaš vir informacij? Biti velik ali majhen, nacionalni ali lokalni medij v današnjem času sploh ni več bistvo. Eni kot drugi poskušamo bralcem podati informacije o dogodkih na korekten način. Pri tem pa se »lokalci« srečujemo s problemi, ki so podobni nacionalnim. Dosti manj obremenjujoče je o lokalnih dogajanjih pisati s sedeža velikih nacionalnih medijev v Ljubljani, kot pa neposredno v okolju, kateremu tudi sam pripadaš in se kot domačin neposredno soočaš z vsemi posledicami svojega dela. Ali smo pri svojem delu prepričljivi, pa ocenjujejo bralci. Številni pridejo do prvih informacij preko televizije, drugi preko tiska. In kje jih dobijo Zgornjesavinjčani? Mirko Jurak, Prihova Informacije o dogodkih pri nas in po svetu dobim predvsem na televiziji, prebiram pa tudi nacionalni in lokalni časopis. V prvem dobim predvsem vpogled v dogodke v širši okolici, medtem ko nas v vašem časopisu obveščate o dogodkih iz neposredne bližine. Jožica Stradovnik, Otok Od časopisov najraje prebiram slovenske tednike, sežem pa tudi po Savinjskih novicah, ampak le tedaj, ko je v njih kakšna posebna zanimivost, ker nisem naročnik. Informacije o vseh dogodkih pa še vedno dobim preko dnevno informativnih oddaj na televiziji. Milan Vajdi, Lepa Njiva Največ informacij mi vsekakor dajo dnevno informativne oddaje na televiziji. Posežem pa tudi po nacionalnih časopisih in po Savinjskih novicah, za katere menim, da dajejo dovolj informacij o dogodkih iz našega lokalnega okolja. Zvonko Berložnik, Dobletina Vse informacije o dnevnih dogodkih dobim predvsem na televiziji, posežem pa tudi po časopisih, vendar le redko. Tudi vaš lokalni časopis le redko primem v roke. Mnenja sem namreč, da bralci ne smemo verjeti vsega, kar je napisano. Veliko je stvari, o katerih pišete objektivno, dogodi pa se tudi, da informacija kdaj ni povsem točna. Gelca Zavolovšek, Mozirje Moje prve informacije o dogodkih so vsekakor v dnevno informativnih oddajah na televiziji, prebiram pa tudi nacionalne časopise. O Savinjskih novicah lahko rečem le, da prinesejo veliko informacij iz našega lokalnega okolja. Marija Pust, Mozirje Dnevno informativne oddaje na televiziji so tiste, kjer navadno dobim informacije o dogodkih tako doma kot po svetu. Prebiram tudi nacionalne časopise, po lokalnem pa redko posežem. Savinjske novice kupim, kadar je v njih kaj zanimivega. Vaš časopis zelo objektivno poroča o dogodkih v naši dolini. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem ečalo za devet odstotkov, kar je slabo za prihodnost tiskanega časopisja, Starejši ljudje še imajo navado prebirati časopis, mladi vse manj. Povprečen uporabnik interneta je star 34 let inje dober poznavalec svetovnega spleta. Obisk novičarskih spletnih strani, ki so v nasprotju s tiskom brezplačne, ga odvrača od prebiranja navadnega časopisa. Slovenski trg je majhen in zato za tisk nehvaležen. Stroški tiska zlahka presežejo pričakovani dobiček. Pri novičar- skih spletnih straneh pa stroška tako rekoč ni. KAKŠNI BODO TISKANI MEDIJI V PRIHODNOSTI? O tem vprašanju so konec minulega leta razpravljali tudi v Bruslju. Evropska komisarka za medije Viv-iane Reding in glavni uredniki osmih evropskih časopisov so na srečanju prišli do zaključka, da lahko tiskani mediji vvsej multimedijski poplavi ostanejo na površju le, čejim bosta zagotovljena tako svoboda govora kot tudi trdni ekonomski temelji. Če tiskani mediji res predstavljajo »enega od temeljev svobode govora in demokracije«, kot trdi Redingo-va, je to treba ljudem oziroma potencialnim bralcem tudi dokazati. V bližnji preteklosti se je že velikokrat dogajalo, da je dober raziskovalni članek razkril marsikatero umazano skrivnost. Zaradi novinarske prodornosti so padale tako državniške glave kot glave svetovno vplivnih ljudi. Seznanjanje javnosti z resnico, ki bi drugače ostala prikrita, kritično vrednotenje lokalnega, državnega ali širšega dogajanja ter predvsem podajanje različnih, ne le enostransko usmerjenih mnenj, to so prednosti tiskanih medijev, ki bijihjavnost cenila in jih tudi denarno nagradila. Ali časopisi te prednosti pred novičkarskimi spletnimi stranmi tudi izkoristijo? So demokratični in ne enostransko usmerjeni? To bomo presodili njihovi bralci in jih nato ustrezno »nagradili«. Tatiana Golob 10. SREČANJE LOKALNIH ČASOPISOV SLOVENIJE Prihodnost je v povezovanju V Rogaški Slatini je minuli petek potekalo 10. srečanje ustvarjalcev lokalnih časopisov iz vse Slovenije. Jubilejno srečanje bi pravzaprav moralo biti že lansko leto, organizatori - sodelavci Rogaških novic - pa so se zaradi jesenskih lokalnih volitev odločili, da termin srečanja zamaknejo v leto 2007. Po celodnevnem druženju so se udeleženci 10. srečanja razšli z ugotovitvijo, da je tudi na področju lokalnih tiskanih medijev napočil čas za povezovanje. Prvega srečanja novembra leta 1997 so se udeležili predstavniki osemnajstih lokalnih časopisov, petkovega srečanja pa se je udeležilo več kot 60 predstavnikov 25 lokalnih tiskanih medijev iz vseh slovenskih regij. Udeležence je uvodoma pozdravil župan občine Ro- SOLCAVA Župan imenoval podžupanjo Solčavski župan Alojz Lipnik je na podlagi zakona o lokalni samoupravi za podžupanjo imenoval občinsko svetnico Katarino Prelesnik, ki bo vodila odbor za proračun in bdela nad porabo občinskih financ. Imenovana podžupanja v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja njegovo funkcijo v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Župan Lipnik je s svojo odločitvijo seznanil tudi člane občinskega sveta, Prelesnikova pa bo funkcijo opravljala nepoklicno. Savinjčan Urednik časnika Večer Tomaž Rane je na srečanju predstavil tudi svoje izkušnje iz časov, ko je bil še novinar na RTV Slovenija (foto: Igor Solar) Družba Cati na osnovi pogodbe s Slovensko oglaševalsko zbornico izvaja projekt Nacionalna raziskava branosti, s katero zajame vse tiskane medije, katerih doseg presega 22.000 bralcev. To pomeni, da večina lokalnih časopisov v omenjeno raziskavo ni zajeta, kar tako oglaševalcem kot ostali zainteresirani javnosti otežuje pregled nad tem delom trga. Kot je povedal Zorko, je družba Cati zainteresirana za izved- gaška Slatina mag. Branko Kidrič, v nadaljevanju pa je sledil referat Andraža Zorka iz podjetja CATI, kije predstavil zadnje rezultate branosti slovenskih tiskanih medijev in trende na tem področju. Katarina Prelesnik je postala podžupanja občine Solčava (foto: EMS) stance predstavil oblikovno prenovo časnikov Večer in Dnevnik, predsednik uprave družbe Infonet media Leo Oblak pa je predstavil koncept povezovanja komercialnih radijskih postaj, ki bi lahko bil model za povezovanje lokalnih tiskanih medijev. Po njegovem predavanju je bila formirana delovna skupina, ki bo v bližnji prihodnosti proučila možnosti za povezovanje in z njimi seznanila vse zainteresirane izdajatelje lokalnih časopisov. V sklepnem delu srečanja je urednik časnika Večer Tomaž Rane urednikom in novinarjem predstavil svoje izkušnje iz prakse, tržniki in lastniki pa so v tem času poslušali predavanje mag. Aleša Lisca, kije predstavil nekatere doslej manj uporabljene možnosti trženja lokalnih časopisov. Franci Kotnik bo raziskave branosti tudi za manjše lokalne časopise, vendarje vprašanje, koliko je ta storitev zanje cenovno dostopna. V nadaljevanju srečanja je Saša Dušan Leskovar iz Studia Sub- SAVINJSKA STATISTIČNA REGIJA Star predsednik z novimi namestniki Na prvi seji sveta Savinjske statistične regije, ki ga sestavljajo župani 32 občin, so za predsednika vnovič izvolili župana Rogaške Slatine mag. Branka Kidriča, ob njem pa še štiri namestnike iz ostalih štirih subregij. Izsavinjsko-šaleške subregijeso izvolili ljubensko županjo Anko Rakun. Z oblikovanjem takšnega vodstva je odpadla potreba po dosedanjem predsedstvu županov iz sedežev upravnih enot, člani novega posvetovalnega telesa pa se bodo morali pred oblikovanjem stališč o posameznih vprašanjih posvetovati znotraj svojih subregij. Savinjčan MIL» ZIM» BO (VERJETNO) POSAMEZNIM OBČINAM PRIHRANIL» KAR NEKAJ PRORAČUNSKIH SREDSTEV Zapletov na cestah zaradi snega ne pričakujejo Mozirsko javno komunalno podjetje izvaja redno vzdrževanje občinskih cest v vseh občinah v Zgornji Savinjski dolini, z izjemo Solčave in Gornjega Gradu. V sklop rednega vzdrževanja sodi tudi zimska služba, to je pluženje in posipavanje. Direktor JP Komunala Mozirje Andrej Ermenc pravi, da so se na zimo dobro založili s peskom in soljo, poleg tega zaloge materiala redno obnavljajo, tako da tudi ob obilnejšem sneženju do zapletov pri posipavanju cestišč ne bi smelo priti. Nenavadno mila zima je bolj kot komunalnim delavcem všeč občinam, ki bodo na račun zimskega vzdrževanja cest prihranile precej sredstev (foto: EMS) Komunala Mozirje izvaja kompletno zimsko službo v občini Mozirje na slabih 32 kilometrih cest, ostalo pluženje pa izvajajo s pomočjo kooperantov. V občini Nazarje komunala oskrbuje sedem kilometrov občinskih cest, dodatnih sedem kilometrov plužijo kooperanti, preostanek, to je 45 kilometrov, pa krajevne skupnosti v občini Nazarje s svojimi kooperanti. V občini Rečica ob Savinji izvajajo zimsko službo z lastnimi kapacitetami na dvanajstih kilometrih lokalnih cest, ostale, pravi Ermenc, pa plužijo drugi izvajalci. »Posipanje cest izvajamo z lastno mehanizacijo na celotni mreži občinskih cest, razen nekaterih izjem, kjer posipanje izvajajo naši podizvajalci. V občini Ljubno izvajajo zimsko službo kooperanti, s katerimi ima sklenjene pogodbe Občina Ljubno. Na območju lučke občine v celoti plužijo in posipavajo naši pogodbeni izvajalci, večinoma kmetje z urejeno dopolnilno dejavnostjo. Zimsko službo izvajajo skrbno, v pomoč jim je naš cestni preglednik, po potrebi lahko vskoči tudi naš plug ali posipalec,« razlaga Ermenc. Na Solčavskem imajo v letošnji zimi bolj kot s snegom težave z zaledenelimi cestišči. Utečen sistem zimske službe urejajo pogodbeno s posameznimi kmeti, ki morajo, po besedah direktorice občinske uprave Mateje Suhodolnik, mesečno poročati o opravljenih urah na 37 kilometrih občinskih cest. V občini Gornji Grad je okoli 90 kilometrov občinskih cest, katerim je treba prišteti tudi javne površine. Z izvajalci zimske službe so po zagotovilih direktorja tamkajšnjega komunalnega podjetja Jožeta Pozniča sklenjene pogodbe, na zalogi je tudi dovolj peska, tako da jih morebitno sneženje ne bi smelo presenetiti. Edini problem je, pravi Poznič, ker lastniki gozdnih parcel, po katerih so speljane občinske ceste, z brežin ne odstranijo vejevje in drobno drevje, kar oračem povzroča precej težav. Savinjčan OBOLENJA DIHAL V PORASTU Navadna gripa je pred vrati, nas bo dosegla tudi ptičja? V sezono različnih dihalnih obolenj smo že krepko zakorakali, na vrata pa trka tudi gripa. Prva obolenja za gripo so v Sloveniji že zabeležena, karje glede na letni čas povsem pričakovano. V Zgornji Savinjski dolini zaenkrat prevladujejo različna virusna obolenja dihal, prave gripe še ni bilo opaziti. Virusi v resnejših oblikah krožijo predvsem med majhnimi otroki, odrasle prizadenejo lažje. Za cepljenje proti gripi še ni prepozno. Madžarski sosedje pa se medtem ukvarjajo z bolj nevarno ptičjo gripo, proti kateri učinkovitega cepljenja še ni. CEPIVO ŠE NA RAZPOLAGO TUDI V DOMAČIH AMBULANTAH Na račun toplega vremena, sicer le po laičnem prepričanju javnosti, močno pokašljujemo ali tarnamo zaradi bolečega grla že dobra dva meseca. Sedaj je zima končno pokazala nekaj svoje ostrine, a tukaj je že gripa. Jo bo mraz pregnal? Po mnenju zdravnikov, tudi splošna zdravnica Ida Pustoslemšek Kramer pravi tako, tega ne moremo pričakovati: » Enkrat, koje obolenje za gripo ali drugimi virusi že začelo krožiti med ljudmi, je prepozno. Bolezen se bo širila s pomočjo ljudi, o tem kakšne razsežnosti bo dosegla, pa še ne moremo soditi.« Vsekakor za cepljenje proti gripi še ni prepozno, sploh glede na dejstvo, da v Zgornji Savinjski dolini še ni bilo zapaziti kakšnega širjenja gripi podobnih obolenj. Važno pa je, da se cepimo še zdravi, ko cepivo še lahko prepreči ali vsaj omili gripozna obolenja. Cepivo je še na voljo, kljub temu, da seje precej ljudi, predvsem tistih, kijih gripa lahko bolj prizadene, že cepilo. Sicer pa se v zgornjesavinjskih ambulantah zadnji mesec spopadejo predvsem z različnimi virusnimi obolenji dihal. Kot je povedala Pustoslemškova, obolevajo predvsem majhni otroci: »V obravnavo sprejemamo veliko majhnih otrok, pri katerih so na različne načine prizadete predvsem dihalne poti. Majhni otroci so za virusna obolenja bolj dojemljivi, pri njih tudi prej pride do kakšnih resnejših zapletov bolezni. Čeprav je virusnih obolenj letos res veliko, o kakšni epidemiji ne moremo govoriti.« PTIČJA GRIPA NAPADLA MADŽARSKO Na evropskih tleh seje znova pojavila ptičja gripa, ki je bila v Sloveniji odkrita skoraj natanko pred letom dni. Tokrat so virus, kot je sporočila evropska komisija gre verjetno za visokopatogeni virus H5N1, odkrili pri naših sosedih na Madžarskem. Nas mora zgrabiti panika? Na Veterinarski upravi Slovenije zatrjujejo, da nikakor. Menda ne obstaja velika možnost, da bi se bolezen razširila ravno z Madžarske, vseeno pa za rejce perutnine veljajo vsi strogi previdnostni ukrepi, ki so bili sprejeti že lansko leto. Možnost širitve bolezni zmanjšuje tudi topla zima, zaradi katere ptice selivke prezimujejo kar v domačih krajih. Tatiana Golob ELEKTROMEHANIKA IN ELEKTOINSTALACIJE Ugovšck Franc s.p. gsm: 041-467-020 Okonina 35 a fax: 03 838 13 97 3333 Ljubno ob Savinji e-mail: franc.ugovsek@siol.net ZAPOSLIMO ELEKTRIKARJA ENERGETIKA ALI EL. TEHNIKA ENERGETIKA Delo na terenu Tri leta delovnih izkušenj Pisne prijave z opisom delovnih izkušenj pošljite na zgoraj navedeni naslov ali po elektronski pošti. OBČINA GORNJI GRAD Z molkom rešujejo negotovost glede usode Engu Svetniki občine Gornji Grad so na redni seji 21. decembra lani sprejeli sklep, s katerim so Holdingu slovenskih elektrarn (HSE) določili enomesečni rok za odločitev odkupa glede 97-odstotnega deleža občinskega podjetja za proizvodnjo in dobavo toplotne energije. V tem času naj bi HSE s Probanko sklenil dogovor o odkupu terjatev, ki jih ima banka do Občine Gornji Grad in zaradi katerih sta blokirana poslovna računa Občine in Enga, celotno občinsko premoženje pa se je znašlo pod bančno hipoteko. Občino Gornji Grad, je realno pričakovati, da bo morala Občina odplačevati tudi obveznosti podjetja za proizvodnjo in dobavo toplotne energije. Andrej Presečnik ne skriva dejstva, da je zadeva zelo problematična, zato bodo zahtevali sklic seje odbo- V Gornjem Gradu intenzivno iščejo rešitelja, ki bi prevzel Engo z vsemi finančnimi bremeni, in upajo, da sistem medtem ne bo ugasnil VPRAŠANJA BREZ ODGOVOROV Ker v Gornjem Gradu v določenem roku niso dočakali ugodnega odgovora HSE, smo na župana Stanka Ogradijo (SLS), kije bil v prejšnjem mandatu občinski svetnik, naslovili vprašanje, koliko sredstev je bilo iz občinskega proračuna izplačanih Probanki za 133 milijonov tolarjev kredita, ki ga je za reševanje Engovih težav najela Občina. Nadalje smo želeli izvedeti, za koliko se je ta dolg zmanjšal in če se je zaradi odplačevanja obveznosti sprostila katera od hipotek. Ker se je župan očitno odločil za molk, smo ostali tudi brez odgovora na vprašanje, ali drži, da so se predstavniki Občine in gornjegrajske Komunale vtem času pogovarjali s kranjsko Energetiko Sava o najemu Enga. Skrivalnice, za katere se je skupaj z občinsko upravo odločil župan Ogradi, so presenetile tudi občinskega svetnika Andreja Presečnika (SLS), ki bo v tem mandatnem obdobju vodil občinski odbor za proračun. Po njegovih podatkih je bilo do konca preteklega leta na račun Probanke nakazanih okoli 80 milijonov tolarjev občinskega denarja. Gre za pokrivanje obresti in ker je Probanka tožila tako Engo kot ra za proračun in po potrebi tudi občinskega sveta. »Dejstvoje, da bo morala Občina najti rešitev. Problem je v tem, ker je bivši župan v pismu o nameri, ki ga je podpisal s HSE, pristal, da Občina prevzame vse obveznosti Enga. Takšno rešitev bi vsak sprejel z odprtimi rokami, vendar gre za diametralno nasprotje s sedanjim stanjem, zato so mi pomisleki HSE logični in razumljivi,« razlaga Presečnik. HSE JE ZAINTERESIRAN V nasprotju z županom Ogradi-jem nam je vodja službe komuniciranja HSE Petra Rijavec takoj odgovorila na naše vprašanje, ali bo holding odkupil terjatve Probanke in vstopil v projekt kogeneracije pridobivanja toplotne in električne energije. V odgovoru je precej dvoumno zapisala, da se HSE zavzema za promocijo obnovljivih virov energije in je zainteresiran za dogradnjo kogeneracije na lesno biomaso na obstoječi sistem. »Naredili smo investicijski program, iz katerega je razvidno, da edino dogradnja kogeneracijske enote za proizvodnjo električne energije omogoča dolgoročno ekonomično poslovanje družbe Engo in povrnitve vseh do sedaj nastalih finančnih obveznosti. Trenutno je podjetje Engo v fazi intenzivnega iskanja finančnega vira, ki bi soglašal s projektnim financiranjem opisane naložbe,«je še zapisala Rijavčeva, ter se tako diplomatsko izognila konkretnemu odgovoru. Savinjčan BO SPREMENJEN NAČIN FINANCIRANJA DRUŽINSKE POMOČNIKE POSTAVIL NA CESTO? Denar iz žepov invalidov Združenje občin Slovenije je s pomočjo nekaterih županov doseglo, da so poslanci uzakonili spremembe zakona o socialnem varstvu, ki so začele veljati z novim letom. Bistvo sprememb je v tem, da posegajo v že pridobljene pravice invalidnih oseb, ki so si družinske pomočnike izbrale še pred sprejetjem zakona, saj bodo po novem morale iz lastnih dohodkov plačati družinskega pomočnika, ki ga je doslej financirala občina. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da gre za nujen poseg, da se zagotovi varstvo načela, po katerem država oziroma občina nista dolžni financirati vseh pravic. V pojasnilu je še zapisano, da s predlagano spremembo načina financiranja družinskega pomočnika postavljajo invalidne osebe v bolj enakopraven položaj z upravičenci do institucionalnega varstva in do pomoči družini na domu. Občine so zahtevale spremembe načina financiranja potem, ko je število družinskih pomočnikov preseglo številko tisoč, neuradno pa smo izvedeli, da naj bi protest občin sprožilo okoli tisoč novih prosilcev, ki naj bi na pridobitev statusa družinskega pomočnika še čakali. S spremenjenim načinom financiranja naj bi po besedah socialnega delavca, ki ne želi biti imenovan, prehajali iz ene skrajnosti v drugo. Po njegovem je pogoj za pridobitev statusa družinskega pomočnika odjava prosilca iz evidence brezposelnih oseb in odhod s trga dela oziroma delovno razmerje s krajšim delovnim časom. Določeni ljudje so pustili službe, da bi lahko skrbeli za invalidne osebe, sedaj pa bodo izgubili status pomočnika, če eden od zavezancev ne bo želel prispevati k plačilu njihovega dela. To naj bi posledično pomenilo, da se bodo spet povečale evidence brezposelnih oseb. V Zgornji Savinjski dolini je največ družinskih pomočnikov, kar dvanajst, v občini Ljubno. V preteklem letu so obremenili občinski proračun za 16 milijonov tolarjev, po novem naj bi občina prispevala samo še desetino lanske vsote. Županji Anki Rakun se zdijo spremembe zakona o socialnem varstvu poštena rešitev predvsem do tistih, ki koristijo institucionalno varstvo. Po njenem bo Center za socialno delo ugotavljal družinske razmere, vključno z dohodki družinskih članov, ki so potrebni za določitev prispevkov invalidne osebe in zavezancev občini, ki financira družinske pomočnike. Savinjčan nJki Vasajrarnost Je naša skrb CIUTAI' Sintal Celje d.d., družba za varovanje SINTAL premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje CELJE tel.: 03/490 77 10, fax: 03/490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE Energetika Nazarje novi distributer toplotne energije Nazorski svetniki so v četrtek opravili tretjo redno sejo, na kateri so osrednjo pozornost namenili oskrbi s toplotno energijo iz sistema daljinskega ogrevanja. Skladno z novim odlokom, ki je bil na seji sprejet po skrajšanem postopku, bo v prihodnje proizvajalec in distributer toplotne energije družba Energetika Nazarje, dosedanji distributer Javno podjetje Dom Nazarje pa se bo osredotočil na svojo glavno dejavnost upravljanja z nepremičninami. Predlog novega odloka je pred obravnavo na občinskem svetu na dveh sejah proučil odbor za gospodarske javne službe, katerega predsednik Matej Pečovnik je svetnikom predstavil niz predlaganih sprememb in dopolnitev, član od- Robi Hudournik je povedal, da je razlog za podražitev oskrbe s toplotno energijo dvig cen biomase, elektrike in vode (foto: Franci Kotnik) bora Bojan Štrukelj pa je dodal, da se bo odlok v prihodnje zagotovo še spreminjal glede na pridobljene izkušnje iz prakse. Svetniki so z večino glasov odlok sprejeli, na podoben način pa se je končala tudi obravnava predloga o povišanju cene oskrbe s toplotno energijo. Po predstavitvi vseh argumentov za povišanje cene s strani predstavnikov Energetike Nazarje je svetnik Cveto Zagorc izrazil nestrinjanje s predlagano višino podražitve in zastavil vprašanje direktorici JP Dom Nazarje Veri Pečnik, ali je podražitev potrebna tudi zaradi domnevno slabe izterjave plačil za toplotno energijo. Pečnikova je zatrdila, da neplačani računi za dobavljeno toploto niso razlog za podražitev, pač pa izključno dvig cen biomase, elektrike in vode, kot je svetnikom pojasnil direktor Energetike Nazarje Robi Hudournik. Svetnika Boštjana Cigaleta je zanimalo, kakšna je predvidena strategija Energetike za pridobivanje novih odjemalcev. Hudournik je povedal, da načrtujejo osebni pristop in uvedbo novih produktov (med slednjimi je omenil daljinsko hlajenje), direktor Inštituta za daljinsko energetiko Miran Zager pa je dodal, da količina dobavljene energije neposredno vpliva na višino cene, zato si bodo prizadevali za čim večji obseg poslovanja. Po Zagerjevem prepričanju se bodo majhni daljinski sistemi, kakršni se gradijo v Mozirju, v primerjavi z nazorskim sistemom izkazali kot cenovno nekonkurenčni. Franci Kotnik DALJINSKO OGREVANJE V NAZARJAH Novi temelji za dolgoročno stabilnost Občina Nazarje je leta 2002 sistematično pristopila k zagotavljanju oskrbe strnjenega dela naselja Nazarje s toplotno energijo iz sistema daljinskega ogrevanja. Zgrajena je bila razvodna mreža z navezavo na obstoječo kotlarno v industrijskem kompleksu Glina in sprejeti pravni akti, ki zagotavljajo nemoteno oskrbo gospodinjstev s toplotno energijo. Distribucijo toplotne energije individualnim porabnikom je prevzelo Javno podjetje Dom Nazarje, industrijskim porabnikom pa je toplotno energijo še naprej neposredno zagotavljal proizvajalec Glin Grif. Stečaj tovarne ivernih plošč je pomenil izpad velikega in konstantnega odjemalca toplotne energije, obseg porabe toplote pa seje zmanjšal tudi na račun negativnih okoliščin, v katerih so se znašle še nekatera podjetja v sklopu industrijskega kompleksa Glin. Vse to je v končni fazi pripeljalo podjetje Glin Grif v rdeče številke, za pomoč pri iskanju izhoda iz nastale krize pa so lastniki, med njimi ima Občina Nazarje tretjinski delež, zaprosili Inštitut za daljinsko energetiko. Kot je na zadnji seji nazorskega občinskega sveta povedal direktor omenjenega inštituta Miran Zager, so na podlagi temeljite analize obstoječih razmer izdelali sanacijski program, katerega izvajanje naj bi proizvajalcu toplotne energije, ki se je medtem preimenoval v Energe- tiko Nazarje, zagotovilo dolgoročno perspektivo, odjemalcem na drugi strani pa stabilno in kakovostno oskrbo. V ta namen je inštitut predlagal tehnološko posodobitev proizvodnje toplotne energije in prehod s parovodnega na racionalnejši toplovodni sistem, prevzem distribucijske funkcije tudi za gospodinjske porabnike, zamenjavo man-agementa, uvedbo kurilne sezone, cenovno konsolidacijo in ponudbo novih produktov oziroma storitev. Prehod na novo tehnologijo, kije omogočil tudi bistveno zmanjšanje števila zaposlenih z osemnajst na petje bil izveden lansko jesen skoraj sočasno z zamenjavo vodstva podjetja (direktorsko funkcijo je prevzel Robi Hudournik), za prevzem distribucijske funkcije za gospodinjske porabnike in uvedbo kurilne sezone pa je bil potreben odlok, ki gaje nazorski občinski svet sprejel na zadnji seji. Sedmi člen omenjenega odloka določa, da sezona za oskrbo s toploto in sanitarno vodo predvidoma traja od 30. septembra do 15. maja, kar pomeni, da Energetika Nazarje od sredine maja do konca septembra porabnikom ne bo več zagotavljala tople vode. Inštitut za daljinsko energetiko je skupaj z dosedanjim distributerjem Javnim podjetjem Dom Nazarje pripravil tudi predlog povišanja cene variabilnega dela toplotne energije na 41,363 EUR/MWh. Cena za fiksni del ostaja nespremenjena in znaša 1,46 EUR/kW/ mesec, kar pomeni, da znaša nova povprečna cena 56,783 EUR/ MWh oziroma 27,6 odstotka več kot doslej. V obrazložitvi podražitve so predlagatelji zapisali, da so se v času od 1. marca 2005, koje bila uveljavljena zadnja podražitev, bistveno zvišale cene biomase, električne energije in vode, nova cena pa je še vedno konkurenčna in povsem primerljiva s cenami ogrevanja v podobnih daljinskih sistemih po Sloveniji. Franci Kotnik Rajko Pintar izstopil iz LDS Po tem, ko je po sobotnem kongresu Liberalne demokracije Slovenije iz njenih vrst izstopilo kar nekaj vidnih članov, seje za tovrstno potezo odločil tudi predsednik lokalnega odbora in podpredsednik regijskega odbora LDS Rajko Pintar z Ljubnega ob Savinji. Pintar je bil kot član Liberalne demokracije tri mandate član občinskega sveta občine Ljubno, leta 2004 pa je bil tudi kandidat omenjene stranke za funkcijo poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. KF HUMANI PAPILOMA VIRUS Stroški cepljenja deklic v celoti na račun Pred časom je v Slovenijo prišlo cepivo silgard, ki po opravljenih raziskavah pred vstopom na svetovni trg zagotavlja 100% zaščito pred virusom, ki povzroča raka na materničnem vratu. Zaradi visoke cene cepiva so se nekatere slovenske občine odločile, da s proračunskimi sredstvi sofinancirajo cepljenje deklic. S tem jim bodo omogočile popolno zaščito pred to pogosto obliko rakavega obolenja. K projektu je pristopila tudi mozirska občina. Na zadnji seji so mozirski občinski svetniki razpravljali o predlogu župana Ivana Suhoveršnika, da tudi občina Mozirje pristopi k projektu delnega ali popolnega sofinanciranja cepljenja mozirskih osnovnošolk. Cepivo je namreč učinkovito, če se cepijo deklice v starosti od devetih let navzgor. Cepljenje poteka v treh fazah. Po prvem odmerku sledi naslednji po dveh mesecih, tretji pa po šestih. Cena odmerkov znaša 350 evrov. Tako visoka cena cepiva bi gotovo zopet izpostavila socialni status posameznih družin, saj si ga marsikatera ne bi mogla privoščiti. Po razpravi so se vsi svetniki strinjali, da se k projektu pristopi, kar pomeni, da se bodo lahko dale cepiti deklice zadnje triade, torej sedmih, osmih in devetih razredov. Po številu bi to znašalo 32, 15 in 20. Cepivo za vse te deklice bi stalo slabih 24.000 evrov v primeru, da bi se vse odločile za cepljenje. Vseka- NAZARJE Varnostna ograja povzroča nevarnost Kovinska ograja tik ob cestišču onemogoča varno pot zaposlenim v BSH Hišnih aparatih, ki na delo prihajajo peš (foto: Ciril M. Sem) Upravljavec regionalne ceste Mozirje-Radmirjeje pri tovarni BSH Hišni aparati v Nazarjah pred iztekom lanskega leta tik ob cestišču postavil kovinsko ograjo, ki onemogoča pešcem varno pot na in z dela. O tem problemu so na zadnji seji na pobudo svetnika Mirka Br-ezovnika razpravljali tudi člani nazorskega občinskega sveta. Župan Ivan Purnatje pojasnil, da je občina takoj po rekonstrukciji križišča pri bencinskem servisu v Nazarjah na pristojne službe naslovila predlog za izgradnjo pločnika od križišča do tovarne BSH. Zadeve so sedaj tako daleč, da je mogoče z gotovostjo napovedati izgradnjo pločnika do letošnjega občinskega praznika, v času do končne rešitve pa naj bi podjetje BSH Hišni aparati omogočilo dostop delavcem, ki prihajajo na delo peš, po poti za ograjo. Franci Kotnik kor pa lahko dejstvo, da bo brezplačno, pripomore k odločitvi. Svetniki so izbirali tudi izvajalca cepljenj. Bili so v dilemi med zdravnikom, ki opravlja šolske preglede, in med lečečimi zdravniki. Odločili so se za slednje. Po daljši razpravi so se sporazumeli, da bo Občina v celoti financirala cepljenje proti humanim papiloma virusom za deklice, ki obiskujejo osmi in deveti razred devetletke v Mozirju in imajo stalno bivališče na območju mozirske občine. Od naslednjega leta bodo v celoti financirali cepljenja deklicam, ki bodo obiskovale osmi razred. In tako naprej vsem generacijam. Sedaj so na vrsti pogovori v okviru mozirske osnovne šole in staršev omenjenih deklic. Na njih je odločitev, ali bodo svoje hčere dovolili cepiti ali ne. V občinskem proračunu bodo rezervirana sredstva za vsak njihov pozitiven odgovor. Benjamin Kanjir JP DOM NAZARJE Veri Pečnik še en direktorski mandat Občinski svet občine Nazarje je na zadnji seji za direktorico Javnega podjetja Dom Nazarje, ki je v stoodstotni lasti Občine Nazarje, za obdobje štirih let ponovno imenoval Vero Pečnik. Kot je v obrazložitvi povedal župan občine Nazarje Ivan Purnat, je Pečnikova doslej uspešno opravljala svoje delo, zato ni razlogov za menjavo. Svetniki so županov predlog soglasno podprli, Pečnikova pa bo direktorsko funkcijo tudi v novem mandatu opravljala nepoklicno. KF Vera Pečnik (foto: EMS) ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE V gozdovih je pustošil žled V gozdovih Črete, Krašice, Strojnika, Menine in Kašne planine je prejšnji teden pustošil žledolom. V torek, 23. januarja,jedež, kije nato prešel vsneg, poškodoval obsežne površinegozdov. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, ki so na terenu in ocenjujejo škodo, poročajo o več tisoč kubičnih metrih izruvanih in polomljenih dreves. Ocena je šele začasna, saj sneg in polomljeno drevje, ki leži preko cest in vlak, močno ovirata prehodnost. Žled je pustošil na severnih, zatiš-nih legah, predvsem v višini od 850 do 1.100 metrov nadmorske višine. Poškodovana so starejša drevesa bukve, ki je rastiščno prilagojena drevesna vrsta. Obsežne so tudi poškodbe mladih sestojev. Nastala je velika ekonomska, pa tudi ekološka škoda, saj je velik del ujme v varovanem območju Natura 2000. Zavod za gozdove Slovenije opozarja vse obiskovalce gozdov, da je gibanje v območju žledoloma zaradi poškodovanega drevja ovirano in nevarno. Zato predlagajo, da se ne izpostavljate nevarnosti ter se ne podajate v poškodovano območje. Zlasti se izogibajte najbolj ogroženim delom, torej večjim skupinam podrtih dreves. Vse lastnike gozdov, ki jim je žled povzročil škodo, pa pozivajo, da pokličejo svojega revirnega gozdarja in ga o tem obvestijo. Marijan Densa SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA Novost no spletu: centralni rezervacijski sistem Slovenska turistična organizacija (STO) je skupaj z Mestno občino Velenje v torek, 23. januarja, v Velenju pripravila Dan odprtih vrat. Srečanja, na katerem so predstavniki STO prikazali delovanje najnovejše programske pridobitve - centralnega slovenskega turističnega rezervacijskega sistema, se je udeležilo preko 60 predstavnikov turističnih organizacij iz vse Slovenije. poceni zagotovi informacije o razpoložljivih zmogljivostih slovenskih ponudnikov turističnih kapacitet in storitev. Prav tako si te lahko udobno rezervira, potem ko si je ogledal, kaj mu posamezni ponud- (Od leve:) Tinkara Pavlovičič, mag. Dimitrij Piciga in Uvija Kovač so predstavili delovanje centralnega slovenskega turističnega rezervacijskega sistema (foto: Silvija Bašnec) V mali dvorani hotela Paka je prisotne najprej pozdravil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in dejal: »Čeprav morda na prvi pogled Velenje turistu nima kaj ponuditi, ta videz krepko vara. Slabosti nekega območja so lahko tudi prednosti. Tukaj mislim na ugrez-nine po rudarjenju, kjer je objezeru v nastajanju velik turistični kompleks, tukaj mislim na industrijsko dediščino, kot je Klasirnica, kiji bomo dali nov pomen, imamo pomembno urbanistično dediščino. Pri nas se trudimo za boljši kos kruha, za katerega pa je potrebno tudi delati. In to znamo!« Direktor STO mag. Dimitrij Piciga je nato v uvodnih besedah orisal pomen centralnega rezervaci- jskega sitema ( CRS ) na svetovnem spletu. Na ta način si turist ali potnik iz katerega koli konca sveta lahko hitro, pregledno in niki lahko zagotovijo. Bolj podrobno sta sistem predstavili sodelavki na STO Tinkara Pavlovič in Livija Kovač. Sistem je sam prepozna, od kod prihaja morebitni obiskovalec in stran prikaže v jeziku njegove države. Želijo, si, da bi sistem koristili prav vsi ponudniki nastanitvenih kapacitet, vendar je za male ponudnike smiselno, da si dobijo skrbnike za opravila na spletu. Cilj vzpostavitve sistema je kar najbolj približati slovensko turistično ponudbo morebitnemu kupcu in povečati prodajo zmogljivosti in storitev. Za zdaj pa preko CRS ni mogoče rezervirati prostorov v kampih. Že v prvih dveh dneh delovanja sistema sta bili realizirani rezervaciji iz Velike Britanije in Francije. V okviru dneva odprtih vrat je bila v Velenju odigrana nogometna tekma med moštvoma Slovenske turistične organizacije in Mestne občine Velenje. Rezultat sicer ni tako pomemben, a vseeno povejmo, da so zmagali gostitelji, izid pa je bil šest proti tri. Marija Lebar VELENJE Prenovljen Mercatorjev Center tehnike in gradnje V Velenju so prejšnji četrtek slavnostno odprli prenovljen Center tehnike in gradnje na Kidričevi ulici, kije največja tovrstna Mercatorjeva prodajalna v Sloveniji. Slavnostni trak sta prerezala predsednik Mercatorjeve uprave Žiga Debeljak in podžupan občine Velenje Bojan Kontič. V nagovoru je Žiga Debeljak poudaril, daje Mercator s 150 prodajalnami drugi največji trgovec s tehničnim blagom vSIoveniji, in izrazil prepričanje, da bodo s prodajalno v Velenju zadovoljnitakodosedanji koftudi novi kupci, kijih bosta pritegnili prenovljena prodajalna in še kvalitetnejša ponudba na 2.627 kvadratnih metrih prodajne površine. Center tehnike in gradnje je prenovljen v skladu z visokimi Mercatorjevimi standardi kakovosti in ponudbe, v njem pa je mogoče najti' vse za gradnjo in dom, od gradbeno instalacijskih materialov, hišnih aparatov in zabavne elektronike do sanitarne keramike in kuhinj. Odprtje prodajalne je s spodbudnimi besedami pospremil podžupan občine Velenje Bojan Kontič, med prvimi pa sije prenovljen prodajni center ogledal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Helena Kotnik Slavnostni trak sta prerezala predsednik Mercatorjeve uprave Žiga Debeljak (desno) in podžupan občine Velenje Bojan Kontič MESEC KULTURE 2007 Iz meseca kulture je nastal kulturni Z današnjim obiskom pesnice Neže Maurer v mozirskem in rečiškem vrtcu se je v Zgornji Savinjski dolini začel letošnji mesec kulture. Gre karza pravi kulturni maraton, saj se bodo najrazličnejše kulturne prireditve vrstile vse do sobote, 24. marca, ko bodo v nazorskem Domu kulture z glasbenim muz- ikalom gostovale Piratke iz Izole. Osrednja otvoritvena slovesnost ob letošnjem kulturnem prazniku bo v nedeljo, 4. februarja, ob 18. uri v kulturnem domu na Rečici ob Savinji, kjer bodo podeljena tudi najvišja priznanja za delovanje na kulturnem področju. Jubilejno priznanje območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti (Ol JSKD) bosta prejela prof. Vinko Šmajs iz Velenja in Mirko Prelesnik iz Solčave. Priznanje Ol JSKD za posebne dosežke na kulturnem področju bosta prejela Toni Acman iz Glasbene šole Nazarje za maraton dolgoletno korepetitorstvo pevskih zborov in Osnovna šola Luče za naziv Kulturna šola 2006 (državno priznanje ZKO Slovenije), priznanje sveta 01 JSKD pa bosta prejeli Olga Klemše iz Glasbene šole Nazarje in Ana Kamplin iz Ljubnega ob Savinji. Franci Kotnik NAZARSKI FRANČIŠKANI DODALI BOGAT KNJIŽNI PRISPEVEK K ZAVEDANJU KRŠČANSKIH IN KULTURNIH KORENIN SAMOSTANA Biser v mozaiku zgorn jesavinjske publicitete Nazarčani in ostali gostje so si z zanimanjem ogledali razstavo o preteklosti in sedanjosti Nazarij (foto: EMS) Založba Brat Frančišek je izdala vsebinsko bogato in tehnično dovršeno knjigo s pomenljivim naslovom Nazarje Slovenski Nazaret. Gradivo zanjo sta zbrala in jo tudi uredila gvardijan nazorskega samostana pater Franci Kovše in brat Ambrož Mušič, s knjigo pa želijo frančiškani zaznamovati 380-letni-co kapele Loretske Matere Božje, ki jo je leta 1625 dal postaviti ljubljanski škof Tomaž Hren in 220 let frančiškanske samostanske šole, ki je v Nazarjah delovala vse do začetka druge svetovne vojne. Vsebinsko bogate predstavitve v nazorski farni cerkvi so se ob številnih domačinih in frančiškanih udeležili ugledni gostje, med njimi nazorski rojak frančiškanski provincialni minister prof. dr. Viktor Papež, celjski škof dr. Anton Stres, publicist Aleksander Ženi Marinki Šimic za 8. obletnico poroke V savinjskem kraju tebe sem spoznal, v trenutku zaljubljen sem postal. Šestega februarja sva se poročila, istega leta, šestega novembra nama sina Roka si rodila. Ura dela tika, taka, čas prehitro nam beži, ko se dva imata rada, pred nogami jima svet leži. Tvoj mož Božidar Šimic Videčnik ter predstavnika političnega življenja župan Ivan Purnat in poslanec Jakob Presečnik. Po besedah patra Kovšeta je treba biti posebno pozoren na zgodovinske dogodke, s katerimi so predniki z velikimi napori gradili in živeli versko in posvetno omiko številnih rodov in generacij. Veliko dogodkov gre v pozabo, zato smo dolžni ohranjati spomin na preteklost in ohranjati bogastvo naših prednikov tudi v pis- tanovitvijo samostanske šole in bogate knjižnice med ljudmi širili tudi narodno in kulturno zavest ter z odprtjem in delovanjem znane nazorske frančiškanske lekarne skrbeli za telesno zdravje ljudi.« Iskreni zahvali patru Franciju Kov-šetu in ostalim sodelavcem za njihov prispevek k izidu knjige je predstojnik frančiškanov na Slovenskem dodal iskreno željo, da bi knjiga okrepila vero in duhovno oboga- Pri predstavitvi knjige so sodelovali (od leve:) p. Franci Kovše, publicist Aleksander Videčnik, celjski škof dr. Anton Stres in frančiškanski provincialni minister prof. dr. Viktor Papež (foto: EMS) ni obliki, je ob besedah zahvaljevanja vsem, ki so prispevali svoj delež pri nastajanju knjige, dodal pater Franci Kovše, ki v knjigi sodeluje tudi kot avtor fotografij. Vso širino in pomembnost frančiškanskih menihov je v uvodnih besedah zajel dr. Viktor Papež, ki pravi, da »bratje frančiškani niso samo evangelizirali ljudi in skrbeli za njihovo zveličanje, temveč so z us- tila kulturo srca, besede in življenja vsem, ki jo bodo vzeli v roke. Po predstavitvi knjige je celjski škof dr. Anton Stres v samostanskem atriju odprl stalno razstavo fotografij, s katero nazorski frančiškani odstirajo časovni pregled tamkajšnjega življenja. Avtor barvnih fotografij je pater Franci Kovše, črno bele fotografije pa je zbral Boštjan Cigale. Savinjčan Tjaši za 7. rojstni dan Naj sc ti zsodi veliko mavričnih dni in novih odkritij! Veliko lupčkov do sončka in nazaj! Marjani Gluk za 60. rojstni dan Iskrena hvala za vse in še naprej obilo zdravja in sreče! mož Alojz ter sinova Lojzi in Marko z družinama POKAŽI KAJ ZNAŠ NA REČICI OB SAVINJI Razvedrilni večer v znamenju mladosti Zabavno glasbena prireditev Pokaži kaj znaš, ki jo je pred petimi leti v gostinskem lokalu v Radmirju prvič pripravil Jože Mlinar, je v naši dolini, kot kaže, postala tradicionalna. Letos so se pod tem naslovom na odru rečiške-ga kulturnega doma zadnjo januarsko soboto predstavili glasbeniki ter pevci iz Zgornje Savinjske doline in širše. Moderatorka večera je bila tudi tokrat Darja Vrhovnik. Medtem ko so vsak s svojo skladbo meh frajtonarice raztegnili sestri Katja in Barbara Kropovšek ter Robi Weiss, seje Nino Štorgelj predstavil z diatonično harmoniko. Plesalci folklorne skupine Kulturnega društva Rečica ob Savinji so navdušili z značilnimi plesi naše doline (foto: Marija Šukalo) Z značilnimi plesi naše doline so navduševali plesalci folklorne skupine Kulturnega društva Rečica ob Savinji. Ubrane glasove pa je bilo slišati iz grl rečiških osnovnošolcev, ki sojih združili vzbor pod vodstvom Darje Goltnik. V gosteje prišla Irena Vrčkovnik s svojo glasbeno skupino Sonce, Korošce so predstavljali Andrej Javornik na frajtonarici in ansambel Škorpijoni. Gorenjske barve in veselje do glasbe so branili najmlajši instrumentalisti, združeni v ansambel Radost, in Vaški muzikanti, s katerimi prepeva Rečičanka Saša Zamernik. Marija Šukalo ČEBELARSKO DRUŠTVO KOKARJE Poskušali bodo pridobiti podmladek Đurđa Ribezi je ob življenjskem jubileju prejela priznanje Čebelarske zveze SA ŠA (foto: Marija Šukalo) to dopolnilna dejavnost kmetij. Člani Čebelarskega društva Kokarje so si bili enotni, da problem postala tudi zakonodaja, ki čebelarjem nalaga vse več administrativnega dela. Neprijazna do pridelovalcev medu pa je, kot kaže, postala tudi davčna politika. Ta čebelarje postavlja v različne kategorije pri plačevanju davka. Tudi v prihodnje bodo v kokarskem čebelarskem društvu delali po zadanih smernicah. Poskrbeli bodo za druženje čebelarjev na pikniku in poučni ekskurziji. Občni zbor je bil tudi priložnost za podelitev priznanj Čebelarske zveze SA-ŠA čebelarjem ob njihovem življenjskem jubileju. Te sta iz rok predsednikov ČZ SA-ŠA in Čebelarskega društva Kokarje, Marka Purnata in Franca Leverja, prejela Đurđa Ribežl in Franc Žehelj. Marija Šukalo Na podlagi zakona o društvih so kokarski čebelarji na svojem rednem občnem zboru v Spodnji Rečici sredi januarja sprejeli dopolnitve svojega pravilnika. Pri tem je največ polemik povzročilo preimenovanje njihove družine v društvo. Vendar so po razpravi sprejeli sklep o imenovanju, na osnovi katerega bodo v registru o društvih na mozirski upravni enoti vodeni kot Čebelarsko drušh/o Kokarje. Kljub številnim problemom, s katerimi so se soočali v preteklem letu, so kokarski čebelarji uspeli opraviti številne zadane naloge. Skrbeli so za zdravje čebeljih družin, kakovost medu in pridelkov ter se izobraževali. Podali so se na strokovno ekskurzijo in gostili čebelarje iz Avstrije. Po besedah predsednika društva Franca Levarja pogrešajo podmladek, ki ga bodo poskušali vzgojiti v prihodnje. Člani so se strinjali z dejstvom, da tempo in način življenja dopušča vse manj časa za vzrejo čebel in pridelavo njihovih produktov, ki ostaja pogos- I E V E C R.L.S. Levec, d.o.o., Levec 56/c, Petrovče Telefon: 03/425-45-22 NISSAN NOTE. ŽE OD 11.900 EUR. SHIFTJamily life Piše: Aleksander Videčnik Kdor prebira stare listine, kaj lahko opazi velike razlike v navajanju imen, tudi krajevnih. Seveda je vse odvisno od obdobja, v katerem je bila listina napisana. Obenem moramo takoj povedati, da so v naših krajih ali, bolje, za naše kraje ohranjene listine le od 12. stoletja dalje. Seveda bi v arhivih našli tudi starejše. Več pisnih podatkov je iz časov, ko so fevdalci pričeli voditi urbarje. V nje so vpisovali podložnike in njihove obveznosti (tlako). Za nas je zanimiv gornjegrajski urbar (urbar benediktincev v Gornjem Gradu). Naj spomnimo, samostan je bil ustanovljen leta 1140, urbar, ki gaje ohranil v svoji knjigi Benediktinski samostan Gornji Grad Ignac Orožen, pa izhaja iz leta 1426. Kot smo že večkrat poudarjali, so take in podobne listine pisali predvsem tujci, zato so v njih imena pogosto popačena do nerazpoznavnosti. Poseben problem so tam zapisana imena podložnikov. Največje takih, ki potrjujejo dejslvo, da tiste čase vsi podložniki še niso imeli rodbinskih imen. Pisarji so si pomagali tako, da so imenu dodali ledinsko oznako, denimo, Johan na peči, kar bi danes razpoznali kot Pečovnike v Robanovem kotu. Prav zanima je navedba Franca Hribernika, ki je veliko pisal zapise zgodovinskih in narodopisnih vsebin, da seje Šmihel nad Mozirjem imenoval do začetka 16. stoletja nemško Sittenbach. Celjska bolnišnica je imela v fevdalni lasti nekaj kmetij v Šmihelu, zato je našel tam to krajevno ime in sicer v navedbi podatka "Siebnick in Sittenbach". Brez dvoma gre za Žlebnika v Šmihelu. Šele ko so postavili cerkev sv. Mihaela, je kraj dobil ime po farnem patronu. Prav zanimivo, da je zgodovinar dr. Pavle Blaznik opisal za Mozirje kar 34 imen od prve omembe kraja Mosiri (1146) pa do končno veljavnega nemškega imena Prassberg po letu 1500. Vmes je dolga vrsta imen kot Prosperch (1231), Wrusberg (1267), Probstperch (1291), Prausperch (1296), Presperch (1359), in Prespergk (1411). Vseh različnih krajevnih imen ne kaže pisati. Že navedeno je dosti zanimivo. Če bi skušali nekoliko komentirati navedena imena, bi lahko rekli, daje prvo iz leta 1146 gotovo slovensko, tudi pozneje se omenja Moziri, kar je seveda prav tako slovensko. Lahko bi si predstavljali, da seje mozirski grad imenoval Prosperch (Prosperg) in so pisarji zaradi nemškega korena imena raje uporabljali navedenega. Saj vemo, da so imela imena številnih gradov Krajevna imena skozi čas končnico "Perg", kar pomeni hrib, grič in podobno. Gradovi pa so bili največkrat zgrajeni na strminah, da so bili bolj varni pred napadalci. Kot naslednji primer lahko uporabimo ime kraja Luče. V različnih obdobjih najdemo krajevno ime takole zapisano: Liwoz (1248); Leuts (1237); Lewtsch (1419); Leutsch (1424); Law-tz (1429) in Leutsch (1495). Kdo bi si mislil, da so nekoč zapisali krajevno ime Kokarij Chappel (1340); Kapellen (1424); Kappeln (1426); Kokriakh (1461) in Koriach (1480). Zad- nji dve imeni sta že podobni slovenskih Kokarjam. Nemško "Kapellen" pa bi lahko tolmačili slovensko kot "kapele", to bi bilo ustrezno, saj sta stali tedaj znotraj obrambnega obzidja dve kapeli. Podobno različnost v navajanju krajevnih imen najdemo tudi drugod. Če se kdo želi bolj seznaniti s starimi krajevnimi imeni, naj vzame v roke benediktinski urbar iz leta 1426, v katerem najdemo vpisane vse naše kraje in zaselke. Ignac Orožen, kot smo že zapisali, je te podatke ohranil in jih ko-likorje bilo mogoče, tudi pojasnil v sedanji obliki. Zaklad človeške modrosti V prejšnji številki Savinjskih novic smo pisali o 120-obletnici izida Kocbekove knjige o rekih, pregovorih in prilikah. Tokrat bomo predstavili nekaj "človeške modrosti" iz navedene knjige. »Ako družine ne bode besna, gostom ne bode hiša tesna; Ako hočeš veliko let štet", moraš od mlad'ga zmerno živet; Ako slepec slepca vodi, padeta oba v jamo; Ako pri kraju ne vidiš do dna, ne bredi čez vodo; Ako srce ni moleče, zaman jezik ti klepeče; Beseda dolg dela; Blagor onemu bratu, ki ima sestrico; Bodi sam priden in ne bo ti treba biti zaviden; Bogastvo človeku smrti ne odpravi; Bogu posojuje, kdorobožcu kaj podeljuje; Bolj bode pridna pozimi predica, dalj bo rožljala pod palcem petica; Boljša pamet nego žamet; Bolje črn kos kruha, kot prazna torba; Bolje dajati, nego jemati; Bolje, da te zavidajo, nego da te žalijo; Bolje dober glas, kot srebrn pas; Bolje poštenje, nego sramotno življenje; Bolje vinar pravičen, nego zlat krivičen; Bolje je s pametnim jokati, kot z bedakom peti; Bolje samemu biti, kot pa poštenje izgubiti; Boljša je kratka sprava, kot pa dolga pravda; Brez glave storjeno, gotovo skaženo; Časje najboljši zdravnik; Čas zaceli vse rane; Častna obleka sramote ne pokriva; Če golob med orle zaide, gotovo smrt najde; Česar polno je srce, rado iz ust gre; Čez trhel most ne hodi brez strahu; Človek kaže v mladosti, kaj hoče v starosti.« Posebno poglavje v knjigi glasi "Za ožje domače". »Dokler imaš mater, imaš dom; Mati želi najbolje, le razumeti jo je treba; V domačem gnezdu je najtopleje; Ptički brez gnezda shirajo in odmro; Beseda materinega srca, je polna zlata; Kje najde otrok boljši odgovor kot pri materi; Ko se življenje nagiba h koncu, postane še bolj plemenito; Meje so za svet, ni pa meja za ljubezen v družini.« V današnjem času redko kdo rad prebere takšne modrosti naših prednikov. Pa bi bilo prav, da bi se zamislili tisti, ki preklinjajo ob vsaki priliki, pa si domišljajo, da so s tem naredili veliko delo oziroma, da so opazni. Žal je vse več slišati na javnih mestih preklinjanje! Če beremo življenje naših prednikov, ne najdemo dobre besede za tistega, ki preklinja in na ta način kaže grobost ali pa neotesanost. Morda bo kar dobro kdaj pomisliti tudi na to! 3ščemo state fotografije Star kulturni dom v Nazarjah. V tem malem kraju so prebivalci že zgodaj kazali veselje do kulturnega delovanja. 0 tem priča veliko slik, ki so sedaj razstavljene v frančiškanskem samostanu. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Vzajemni skladi in davki Prvi mesec leta je že za nami, zato je čas, da zopet pogledamo, kako bomo prijavljali kapitalske dobičke, kamor so z davčno reformo končno uvrščeni tudi dobički tistih, ki so v preteklem letu prodajali točke vzajemnih skladov. Če ste v preteklem letu prodajali točke skladov, morate namreč po novem do 28. februarja oddati »Napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov«, in sicer na obrazcih, ki jih DURS vodi pod oznako Doh-KDVP. Izjeme so le tisti prodajalci, katerih skladi izhajajo iz certifikatskega lastninjenja. Če je bilo prijavljanje dohodkov iz vzajemnih skladov še lani zelo zapleten postopek, kije v dohodninski napovedi zasedal več prostora kot dohodki iz redne zaposlitve, nam je davčna reforma po novem olajšala delo. Dohodke iz vzajemnih skladov po novem prijavljate le v primeru, če ste točke skladov v letu 2006 dejansko unovčili. Vse vrste skladov so končno izenačene in ni se vam več potrebno ubadati z vprašanjem, ali je sklad registriran v Sloveniji ali ne, in prav tako ne z vprašanji, koliko je sklad zaslužil s kapitalskimi dobički, koliko zdividen-dami in koliko z obrestmi. Novost je tudi, da morate dohodke iz vzajemnih skladov prijaviti že do konca februarja v okviru napovedi kapitalskih dobičkov in ne tako kot v preteklih letih konec marca v okviru dohodnine. Sprememba pa ni zgolj v času oddaje, ampak je vsebinsko pomembna, saj so kapitalski dobički obdavčeni po »enotni« 20-odstotni davčni stopnji in ne po progresivnih dohodninskih stopnjah, ki v letu 2006 še vedno lahko dosežejo 50 odstotkov. In kako se najbolj enostavno lotiti izpolnjevanja napovedi? Družbe za upravljanje vam vtem času pošiljajo izpiske, iz katerih bi moralo biti jasno razvidno, kdaj ste kupovali in prodajali točke vzajemnih skladov in koliko dobičkov ali izgub ste pri tem unovčili. Davčno napoved lahko oddate preko internetne strani: www.edavki.du-rs.si, kar je še posebej prikladno, saj vam pomaga tudi pri izračunih dobičkov in izgub. Če imate glede kapitalskih dobičkov kakšna vprašanja, lahko odgovore nanje zelo verjetno najdete na vedno bolj preglednih spletnih straneh Davčne uprave: www.durs.gov.si oziroma bolj natančno na straneh, namenjenih fizičnim osebam in dobičku iz kapitala. Pri ugotavljanju davčne osnove ne pozabite, da vam za leto 2006 država prizna tako na nakupni kot na prodajni strani do največ enega odstotka dejanskih stroškov, kijih torej ne smete izkazovati, če ste v vzajemne sklade vstopili brez vstopne provizije. V zvezi s tem nas že v naslednjem letu čoka nadaljnja poenostavitev, saj vam bo država po novem priznavala normirane stroške v višini odstotka, na nakupni in na prodajni strani, ki vam jih ne bo potrebno posebej dokazovati. Upam, da visoki donosi v letu 2006 niso preveč dvignili vaših pričakovanj za prihajajoča leta, saj takšni donosi niso povsem samoumevni. Na spletni strani www.finan-cna-tocka.si sem namreč našel podatek, da v zadnjih 20 letih znašajo najvišji povprečni letni donosi delniških skladov med 9,7 in 11,7 odstotkov letno. Borut Repše VAROVANJE OKOLJA V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI Ali so ekološki avtomobili zgolj farsa? Berem različne časnike in revije ter se včasih čudim razmišljanju nekaterih avtorjev. V Delu sem, na primer, pred nedavnim zasledil razmišljanje, da so ekološko neoporeč-ni avtomobili v bistvu največji onesnaževalci okolja. Do enakega rezultata so prišli celo »veleumni« Američani, za katere pa vemo, da se požvižgajo na onesnaževanje okolja, saj niti Kjotskega sporazuma iz leta 2005 o zmanjševanju toplogrednih plinov za 5,2 odstotka glede na ugotovljeno raven iz leta 1990 nočejo podpisati. So pač veliki in močni svetovni policaji, ki se »lahko« vtikajo v vse stvari, ne da bi bili za to pooblaščeni. Če prav razumem njihovo ugotovitev, je toyota prius s kombinacijo elektro-bencinskega motorja večji onesnaževalec okolja kot njihovi megalomanski SUV-i, ki porabijo 20 in več litrov goriva na sto kilometrov in nimajo manjšega motorja od štirih litrov delovne prostornine. Hm, res čudno. Čeprav moram biti iskren in priznati, da so bili stari »fičaki« kljub smrdečemu izpuhu morda manjši onesnaževalci okol- ja kot so sodobni avtomobili. Od kod to razmišljanje? Proizvodni proces starih avtomobilov je bil precej preprost. Takratna proizvodna tehnologija je minimalno onesnaževala okolje kljub dejstvu, da takrat še ni bilo zahtev glede ekologije in zato niso uporabljali kakšnih posebnih filtrov in čistilnih naprav. Primerjava s proizvodnjo zadnje generacije avtomobilov, na primer toyote prius, kaže presenetljive rezultate. Toyota prius ima bencinski in ele-ktro motor, kar pomeni, da se v mestnem ciklu vozi na elektriko, na avtocestah in ko zmanjka energije v akumulatorjih pa na bencin. Poraba goriva je na ta način precej zmanjšana, pod pet litrov na sto kilometrov, v praksi celo več, čeprav avto ne izpolnjuje vseh pričakovanj. In kje je problem? Glavni problem je v sami proizvodnji priusa. Proizvajalec mora poleg vseh sestavnih delov, ki so potrebni za klasični avtomobil, proizvesti še specialne katalizatorje in baterijske celice. Seveda je za proizvodnjo teh delov potrebno veliko več energije, kar pomeni več onesnaževanja okolja. Precej več, kot ga avtomobil »proizvede« tekom svoje življenjske dobe. Sledi še zaključna faza, koje treba avto reciklirati. Pri novejših avtomobilih to pomeni tudi reciklažo katalizatorjev, pri priusu pa še akumulatorjev. Vse to pa spet zahteva dodatno energijo in dodatno onesnažuje okolje. So bili torej »fičaki« res bolj ekološko neoporečni avtomobili, kot so današnji jekleni konjički? Nas pehanje za čistočo okolja vodi še do večjega onesnaževanja? Tako seveda ne smemo razmišljati, ker potem za varovanje okolja res ne bi naredili nič, je pa potrebno verjetno najti razumsko mejo, kateri se lahko približamo že sami vozniki z varčnim načinom vožnje. Igor Pečnik !❖>??**-** ? / JI si/j Seti NEKDANJA UČENKA SAMOSTANSKE ŠOLE V NAZARJAH, AMALIJA ŽVIPELJ »Žal šolanja nisem mogla nadaljevati « Amalija Žvipelj (foto: EMS) V preteklem letu smo v Nazarjah obeležili 220-letnico šolstva. O tem, kako je bilo v šoli pred 70 leti, sem se pogovarjal z Amalijo Žvipelj, ki je bila učenka tukajšnje samostanske šole. Takrat sta se lepopis in vedenje še ocenjevala, nadaljnje šolanje pa je bil privilegij le premožnih. Prijaznost in odličen spomin gospe Amalije sta občudovanja vredna, v kar se lahko prepričate tudi sami. - Kakšno je bilo včasih življenje v Nazarjah? Nazarje so bile v času mojega otroštva majhen kraj. Imeli smo žago, zabojarno, trgovino ter pošto pri Bohaču in še kaj. Naši starši so bili delavci v lesni industriji ali pa kmetje, ki jih je bilo zelo malo. Osnovna šola je bila v samostanu. Otroci smo živeli precej drugače kot današnji mladež. Večina je izhajala iz skromnih delavskih družin. Morali smo pomagati staršem pri delu. Za igro in druženje je bilo zelo malo časa. - Kam ste hodili v šolo? Bila sem učenka samostanske šole od leta 1932 do leta 1940. - Je bil na šoli najboljši razred? Imeli smo kombiniran pouk. Tekmovanj za najboljši razred nismo imeli. - Ali so bile ocene takšne kot danes? Naše znanje so ocenjevali od enic do petk. Opisnega ocenjevanja pa takrat nismo poznali. - Kakšni ste bili po uspehu? Bila sem prizadevna učenka. Osnovno šolo sem zaključila z odličnim uspehom. - Ali so bili v šoli enaki pogoji kot danes (prevozi, malice, hišni red, začetek pouka, trajanje pouka...)? Težko je primerjati razmere, v katerih se šolajo učenci danes, s tistimi v času mojega šolanja. Skromno malico (kos kruha in jabolko) smo prinesli od doma. Zelo spoštljivo smo se vedli do učiteljev, okolja in šolskega imetja. Naše pravice in dolžnosti niso bile nikjer zapisane, vendar so nam zelo hitro vbili v glave pravila vedenja. - Kdaj se je pouk začel in do kdaj je trajal? Poukje trajal od osme do dvanajste ali do trinajste ure. Tako kot danes so s poukom prej končali najmlajši. - Ali je bilo na šoli več učiteljev ali učiteljic? Učiteljski zbor so sestavljali sami patri, le ročna dela nasje prihajala učit učiteljica iz osnovne šole na Rečici. - Ali so učitelji imeli redovalnice? Tudi naši učitelji so imeli redovalnico. Bila je skrbno varovana. Nikoli nismo smeli pogledati vanjo. - Katere predmete ste imeli? V nižjih razredih smo imeli predvsem materni jezik, računstvo, verouk, malo telovadbe in še kaj. V višjih razredih pa je bilo število predmetov veliko večje. V zadnjem razredu sem imela ocenjene naslednje predmete: verouk, slovenski in »Osnovna šola je bila v samostanu. Otroci smo živeli precej drugače kot današnji mladež. Večina je izhajala iz skromnih delavskih družin. Morali smo pomagati staršem pri delu. Za igro in druženje je bilo zelo malo časa.« srbohrvaški jezik, zgodovino, zemljepis, račun-sh/o in oblikovanje, poznavanje prirode, praktična gospodinjska znanja, higieno, gospodarstvo in gospodinjstvo, ročno delo, pisanje (lepopis), petje in telovadbo. Na prvem mestu je v spričevalo zapisana ocena vedenja. - Ali so bile učilnice podobne kot danes (ogrevanje, klopi, mize...)? V naši učilnici je bilo poleg table predvsem veliko klopi, saj je bilo tudi učencev veliko. Klop in miza z nagnjeno površino sta bili povezani. V eni klopi smo sedeli po trije učenci. Na vsaki mizi so bile tri črnilke. Razred je ogrevala železna peč na žaganje. Na steni so viseli: križ, zemljevid in slike nekaterih jugoslovanskih pisateljev in slika kralja Aleksandra. - Koliko konferenc ste imeli? Šolsko leto sta sestavljali dve polletji. Ob prvem in drugem polletju so nam ocene zapisali v spričevalo. - Ali je bila kakšna kazen povsem značilna za to šolo? Katera? Lestvica kaznovanj je bila v naši šoli zelo pisana: stanje v kotu, stanje z dvignjenimi rokami, udarci s patrovo vrvico, včasih tudi s palico in se bi še kaj našlo. - Ali so bile učitelji/ce stroge? Učitelji so morali biti zelo strogi in dosledni, če so hoteli imeti red v zelo številčnih razredih. - Ali ste bili kaznovani, če niste pravi čas prišli k pouku? K pouku smo morali prihajati točno. Zaradi zamujanja si bil kaznovan (stanje za tablo). - S čim ste pisali? V prvem razredu smo pisali na tablice s kamenčki, nato smo začeli uporabljati svinčnike. V višjih razredih smo uporabljali peresnike in črnilo. - Kaj bi v tistem času izboljšali? Če bi se dalo zavrteti čas nazaj, bi uredila predvsem prehrano za učence in prevoze v šolo tako, kot jih imate danes. Tudi nekaj učnih pripomočkov bi bili zelo veseli in manjših razredov prav tako. - Kdaj bi se rajši šolali danes ali včasih? Danes imate vsi priložnost, da šolanje lahko nadaljujete in dosežete visoko izobrazbo, če to želite. V mojem otroštvu so se lahko šolali le bogati, vsi ostali ta možnosti niso imeli. Čepravsmo bili uspešni, smo o nadaljnjem izobraževanju lahko le sanjali. - Katera učiteljica vam je bila najljubša? Zakaj ? Kateri učitelj vam je bil najljubši? Zakaj? Večino predmetov sta nas učila le dva učitelja p. Hubert Marolt in p. Akvin Otlovi. Po smrti njega leta 1939 gaje nadomestil p. Kornelij Gorše. Bili so strogi. Učenci smo jih spoštovali. Jaz sem bila vesela, ker smo se veliko naučili. - Vaš najslabši in najboljši spomin iz šole? Najlepši in hkrati najbolj grenak je spomin na zadnji razred. Bila sem odlična učenka, a vendar nisem mogla nadaljevati šolanje, čeprav sem si tega zelo želela. Matic Nareks, 7. b., OŠ Nazarje 90 LET SOLČAVSKEGA KRONISTA VALENTA VIDRA Popisovale« sveta med gorami V nedeljo je devetdesetletnico življenja praznoval znani kronist in popisovalec dogodkov na Solčavskem Valent Vider. Številnim čestitkam sta se pridružila tudi solčavska župan in podžupanja, Alojz Lipnik in Katarina Prelesnik, jubilant pa je v krajšem pogovoru dokazal, da kljub občasnim starostnim tegobam še vedno z zanimanjem spremlja dogajanja v skrajnem kotu Zgornje Savinjske doline. zapisovalec sledil ustnim in pisnim virom, od zgodovinske resnice do pripovedi, kijih domačini izročajo iz roda v rod. Devetdesetletnik je dolga leta opravljal dela tajnika domačega Med prvo svetovno vojno rojeni Valent Vider je življenjsko delo posvetil rojstnemu kraju, njegovi dragoceni zapiski o Solčavi in njeni okolici pa so izšli tudi v knjižni obliki. Viderje bil vedno preprost človek iz Solčave, kakor gaje označil tudi dolgoletni urednik Planinskega vestnika profesor Tine Orel. Njegovi zapiski so nastali iz globoko zasanjane ljubezni do ožje in širše domačije, do rodne grude. Pravje, čejih otmemo izgubi ali pogubi s tem, da jih spoznavamo in doživljamo tudi na obiskih čudovitega solčavskega gorskega sveta. Sterni besedamije profesor Orel povedal skoraj vse o Valentu Vidru, ki je kot pronicljiv Jubilant Valent Vider in solčavski župan Alojz Lipnik sta v prijateljskem pomenku obujala spomine na dogodke iz življenja Solčavanov (foto: EMS) turističnega društva in si z vsem srcem prizadeval za razvoj turizma na Solčavskem. Današnji dosežki so na nek način rezultat tudi njegovega dela in naprednega razmišljanja. Trmasta doslednost mu je omogočala sestaviti vsega spoštovanja vreden mozaik sveta med gorami, kateremu sta zgodovinski čas in geografska umeščenost namenila usodo žlahtne samobitnosti. Valent Vider se je in se še vedno zaveda besed goriškega slavčka pesnika Gregorčiča, saj je izpolnjeval mnogo več, kot mu je veleval stan preprostega Solčavana. Domačini in prijatelji Solčavskega so njegovo poslanstvo in več desetletno zavzeto raziskovalno delo znali primerno ovrednotiti z nazivom častnega občana samostojne občine Solčava. Savinjčan DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE ■% • • • v • I w • Pozimi je cas za izobraževanje Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Slovenije Izpostava Mozirje v sredini januarja za svoje članice pripravilo dve izobraževanji. Članice aktiva Šmihel so pripravljale sadne rezine, na Lepi Njivi pa so se posvetile pripravi domačih testenin in omak. Da so taka izobraževanja še kako zanimiva in potrebna, je potrdilo število udeleženk. Predavateljica Marjana Košmrlj - učiteljica na Kmetijski šoli v Mariboru in čisto »sveža« upokojenka - je dejala, da imajo takšna delovna srečanja več namenov. »Prepričana sem, da vse, ki ste tukaj, kuhate tudi doma. Vendar je pri naših tečajih poudarek na izmenjavi praktičnih izkušenj, ki sijih kuharice pridobimo v letih našega dela. Namen je tudi spodbuditi gospodinje, da bodo uporabljale čim več surovin, kijih imajo doma in tako za svojo družino in morebitne turistične goste pripravljale zdrave jedi, ki jih ni mogoče kupiti ali jih najti v restavracijah. Hkrati pa je taka priprava jedi tudi najbolj poceni.« Ni vseeno, kako takšno kvalitetno in zdravo prehrano nato postrežemo, kako je urejena miza in pribor, kako je dekorirana sama hrana. »Zavedati se moramo, dajemo najprej z očmi in kulturno postrežena hrana spodbuja h kul- turnemu obnašanju pri mizi,« je dejala predavateljica. Pomembno pa je tudi druženje udeleženk, da se po napornem gospodinjskem delu doma sprostijo v družbi sebi enakih. In to je bilo čutiti tudi na obeh izobraževanjih, saj so se udeleženke med praktičnim delom, ki gaje spremljal smeh in klepet, naučile marsikaj novega in uporabnega. Marija Lebar Na Lepi Njivi so se članice društva posvetile domačim testeninam (foto: Marija Lebar) Smihelčanke so se poskusile v pripravi in peki sadnih rezin (foto: Marija Lebar) AKTIVI DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE S srcem in ljubeznijo do kulinaričnih dobrot Zima je za žene, ki se združujejo v aktivih kmečkih žena po Zgornji Savinjski dolini, čas za različna izobraževanja. Tako so se kmetice iz Dol-Suhe in Trnavč zadnjo soboto v januarju učile peči različne kulinarične dobrote. Udeleženci tečaja so spremljali Marijo Prajner pri izdelavi pletenega srca iz kvašenega testa (foto: Marija Šukalo) Trnavčanke so pekle pletenice iz Prajner, upokojene profesorice kvašenega testa. Tovrstno pecivo slaščičarstva in pekarstva, navad-je po besedah mentorice Marije no na mizah ob različnih praznikih UPRAVNA ENOTA MOZIRJE IN OBČINA LUČE Sprejem za upokojene upravne delavce Načelnik mozirske upravne enote Vinko Poličnik je upokojencem bivše občine Mozirje nazorno predstavil potek dela v novem upravnem centru (foto: EMS) Tradicionalno ponovoletno srečanje upokojenih upravnih delavcev nekdanje skupne občine Mozirje sta tokrat pripravila načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik in župan občine Luče Ciril Rose. Gostitelja sta se v imenu županje in županov vseh zgornjesavinjskih občin zbranim zahvalila za prispevek k razvoju in razpoznavnosti celotne Zgornje Savinjske doline, prvenstveno pa je bilo srečanje v Lučah namenjeno prepletanju spominov in druženju nekdanjih sodelavcev. Pred tem so si ogledali nov upravni center v Mozirju, kjerjimje Poličnik predstavil delo državnih organov združenih pod skupno streho. Upokojenci so bili enotnega mnenja, da seje delo državne uprave dejansko povsem podredilo potrebam uporabnikov, predvsem pa se pogoji dela, v katerih so sami delali, v ničemer ne morejo primerjati s sedanjim standardom. Savinjčan kot sta velika noč in božič. Prav tako pa je pletenica dobrodošla kot prigrizek. Pri pletenicah, ki so jih oblikovale gospodinje iz Trnavč, so nastale prave umetnine. Poleg znanja spletanja testa so osvojile tudi izdelavo okraskov. Tako so ob koncu večurnega trdega dela nastali srce, metulj, različne živali in seveda makovke ter pletenice in rože. Skupina trnavčkih gospodinj, ki so se letos zbrale pri Zdenki Pečnik, so bile po besedah Prajn-erjeve prava homogena skupina, kije osvojila veliko znanja. Sicer pa, poudarja Prajnerjeva, če delaš s srcem in ljubeznijo, ti vedno vse uspe. Tudi v Dol-Suhi pri Darinki Bider so kmečke gospodinje delale z ljubeznijo. Le da so se one ustvarjale iz listnatega testa slano pecivo, polnjeno z različnimi slanimi namazi pred ali po peki, in zavitke z raznovrstnimi nadevi. To je po besedah njihove mentorice Marjane Košmrlj dobrodošlo na različnih sprejemih, družabnih srečanjih ali pa enostavno ob druženju s prijatelji. Marija Šukalo Marjana Košmrlj je pokazala, kako se pripravi listnato testo za slano pecivo (foto: Marija Šukalo) V Radmirju je bila leta 1944 ustanovljena štajerska brigada VDV narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Tako so zapisali na po vojni postavljeno obeležje, kar nekomu povzroča težave do te mere, da se je odločil spomenik politi z rdečo, torej revolucionarno barvo. Dejanje bi lahko razumeli kot objestni vandalizem s priokusom ideološkega gneva do takratnega dogajanja. Podpisani niti v sanjah ne pripada nekritičnim zagovornikom »neomadeževane« narodnoosvobodilne borbe, saj je jasno, daje socialistična revolucija pospravila brezštevilne slovenske fante in može. Vsekakor pa je potrebno nestrinjanje s takratnimi dogodki izražati na kulturen in civilizacijski način, sicer bo po obronkih slovenske domovine še naprej odmevalo "isti, isti, isti..." Savinjčan POSLUŠAJTE MAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLD! Savinjski vai www.radio*?ldi.si 106.2 Mhz UDU FREKVENCA ° STARI PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz froling ODI OTA 17 I C C A TOPLOTA IZ LESA BIOMASA ROK SImonoi.NIK Biomasa d. o. o. Krnica 52,3334 Luče ob Savinji tel.: 03 838 40 86 fax.: 03 838 4087 gsm: 041 383 383 ZIMSKI RAJ NA GOLTEH Smučarji in deskarji končno prišli na svoje »Vreme je kralj«, bi lahko dejali smučarji za minule dni, ko je ob dovolj snega sijalo sonce in razvajalo smučanja in deskanja željne množice na slovenskih smučiščih. Tako je bilo tudi na Golteh, kjer so konec prejšnjega tedna pripravili prijeten smučarski vikend. Če bi pozabili na kar obsežno vrsto in čakanje na osrednji trisedežnici Medvedjak, bi ostala le pohvala za lepo urejena smučišča, gostinsko postrežbo, nadzor na smučiščih, dežurnega zdravnika in neprekinjeno obratovanje gondolske žičnice iz Žekovca do hotela. Snega je na Golteh za zdaj dovolj, vsaj 70 cm na podlagi umetnega snega, smučišča pa žičničarji urejajo vsakodnevno. 0 smuki na Golteh smo povprašali tudi nekatere smučarje in deskarje, vsi brez izjeme pa so povedali, daje Golte postajajo eden lepših in priljubljenih smučarskih središč v Sloveniji (foto: Jože Miklavc) bila smuka v tem lepem vremenu zares užitek. Direktor Ernest Kovač je dodal: »Poželo pesimističnih izgledih za naše sezonsko zimsko poslovanje se nam je z zadnjim snegom le nekoliko obrnilo na bolje in če bo vse tako, kot kaže, bo do 9. aprila, ko bo na velikonočni ponedeljek smuka zaključena, mogoče nekaj izgubljenega še nadoknaditi. Če bo rezultat poslovanja slab, vsaj ne bo popolna katastrofa. Res pa je, da se veselimo snega tudi zaradi gostov, ki tako pridejo vteh dneh in tednih na svoj račun.« Letošnji sobotni rekord, ko so z gondolo prepeljali kar 1.600 smučarjev, z avtomobili in iz prenočitvenih zmogljivosti pa še dodatnih dvesto smučarjev, je pokazal na željo po obisku Golt in po smučanju na vse bolje urejenih smučiščih. Jože Miklavc Alenka Žagar, Loke »Na Golteh je po dolgem času brez snega zdaj spet pravi raj za ljubitelje belih strmin in druge zimske rekreacije željnih obiskovalcev. Snega je dovolj, smučišča so urejena, za žejne in lačne je poskrbljeno, zame pa je že nekaj ur smučanja dovolj, saj še nimam prave kondicije. Na Golteh je nekaj novih pridobitev, večja restavracija, vse žičnice obratujejo, opazila sem reševalca na progi, red na parkirišču v Žekovcu zagotavlja prometni redar in še bi lahko kaj pohvalila. Zame je smučanje velik užitek in nikoli ne iščem samo pomanjkljivosti. Raje doživljam snežne radosti in se predajam soncu ter svežini zraka.« Aleš Zvir, Rečica ob Savinji »S smuči sem presedlal na desko, saj se mi zdi deskanje še večji izziv in užitek. Se mi zdi, da je deskanje način za mlade in poskočne. Jaz v tem zares uživam. Tudi in predvsem na Golteh, saj so tu odlični tereni za deskanje. Na Golteh pogrešam »board park«, posebej za to urejeno smučišče, da se ne bi zapletali s klasičnimi smučarji in bi se varnost za ene in druge povečala. Z dijaško smučarsko karto je mogoče smučati, seveda pa so cene precej zasoljene, saj veste, dijaki smo brez »ibržnega cvenka«. O gneči pa menim, da ni problem, če se človek v vrsti za žičnico malce druži, pogovori, saj smo vendar na zraku. Če ljudi ni, pa rečemo, »kak dolgcajt«. Jože Miklavc KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Z veliko prednostjo zmagali doma V 14. krogu 2. SKL - vzhod so nazorski košarkarji dokazali, da se v tej sezoni še ne mislijo predati. Na domačem terenu so z eno izmed najboljših iger letos povsem zasluženo premagali ekipo Lastovke iz Domžal in si podaljšali upanje za obstanek v tej ligi. Že sam uvod vsrečanjeje pokazal, da so se domači odlično pripravili na tekmo in da gostom zagotovo ne bo lahko. Prva četrtina seje končala s prednostjo desetih točk v korist Nazarčanov. S takšno igro so nadaljevali in iz minute v minuto višali rezultat. Tokrat so res prevladovali v Najboljši strelec tekme Danijel Jevič vseh elementih košarke, saj so odlično igrali vobrambi, v napadu pa na krilih domačih navijačev zadeli praktično vse. V prvem polčasu so dosegli kar šest od skupno devetih trojk in na odmor odšli s prednostjo 18 točk. Tretji del so sicer bolje začeli Domžalčani, a so se Nazarčani kmalu zbrali in stvari postavili na svoje mesto. Za povečanje razlike lahko pohvalimo celotno ekipo. Po pričakovanju je ponovno odlično odigral Vodončnik, presenetil je tudi Jevič, ki je bil na koncu s 25 točkami najboljši strelec srečanja. Sicer pa je sekundo pred koncem stotico zadel Gelb in stem postavil končni rezultat ter potrdil zelo pomembno zmago za domače. Že jutri si lahko Nazarčani zagotovijo obstanek v drugi ligi, če na vročem gostovanju premagajo Geoplin Slovan mlade. Rok Tkavc '"GENERALNI SPONZOR^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, ^ 3331 Nazarje________/ KK Nazarje : KK Lastovka - Vistra 100:75 (28:18, 22:14, 20:18, 30:25) Nazarje: Športna dvorana. Gledalcev: 50. Sodnika: David Maguša (Lenart) in Matej Lah (Maribor). Tehnični komisar: Robertino Sevšek (Ruj). KK Nazarje: Ilič, Skočič 6 (2-2), M. Janko 3, Gračner 4, Zadravec, Vodončnik 24 (1-2), Gelb 12 (2-2), Jevič 25 (4-6), Plaskan, Grebenšek 4 (2-2), Valenčak 18 (6-6), M. Zakrajšek 4 (2-5). KK Lastovka - Vistra: Trifunovič 12 (1-1),Čad 2,G. Kastelic 12(2-5),M. Košir 2, Ivačič 23 (5-6), Cerar 9, Šraj 2, Rastoder 2, Vrhovec 11 (3-5). Rezultati 14. kroga: Terme Olimia : Ruše 98:95, Ilirija : Tinex Medvode 86:102, Prebold : Rogaška 71:117, KD Ježica : Geoplin Slovan ml. 102:84. Lestvica po 14. krogu: 1. Tinex Medvode 27,2. Rogaška 26,3. Ilirija 22,4. Terme Olimia 22,5. KD Ježica 21,6. Ruše 20,7. Lastovka-Vistra 20,8. Geoplin Slovan ml. 19,9. Nazarje 19, 10. Prebold 14. PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Jože Svetliču predstavil lepote Laponske Planinsko društvo Nazarje v januarju in februarju že drugo leto zapored organizira četrtkove planinske večere, na katerih različni avtorji predstavijo doživetja na svojih poteh. V tokratnem planinskem večeru, ki so ga pripravili 18. januarja v gradu Vrbovec v Nazarjah, je svoje popotovanje na Laponsko predstavil Jože Svetličič. Gozdar, ki že več kot tri desetletja živi v Nazarjah, seje tja odpravil že trikrat. Prvič pred desetimi leti, nato leto 1999. Zadnji njegov obisk Laponske je bil lansko leto. Vsakokrat seje na Skandinavski polotok odpravil po isti poti konec maja, a so ga spremljale različne vremenske razmere. Njegovo prvo popotovanje, na katerega seje odpravil s prijateljem Tonetom Kladnikom, so spremljali mraz, sneg in snežne padavine. Ob tem pa je Svetličič v svoj objektiv ujel številne zanimivosti pokrajin, pokrite z visokim snegom na sedem tisoč kilometrov dolgi poti. Po dveh letih seje ponovno podal na sever proti Laponski in z avtomobilom naredil osem tisoč kilometrov. Tokrat ga je na poti spremljal Metod Sem. Potovanje je bilo prijetnejše, saj je bilo ob soncu in visokih dnevnih temperaturah vreme bistveno prijaznejše. Obiskala sta številne kraje in se pomudila v naravnih parkih in muzejih ter naredila veliko število posnetkov živali in rastlinstva. Pri tem sta spoznavala jezik in kulturo Laponcev. Na svoji poti sta prečkala tudi polami krog. Ker na Švedskem ni moč kupiti alkohola, je bilo njuno pivo in vino še kako dobrodošlo pri sklepanju prijateljstev in znanstev. Večer diapozitivov in spoznavanje dežele s skrajnega severa Skandinavije so udeleženci zaključili z družabnim srečanjem, v katerem so popotniku Svetličiču zastavili številna vprašanja. Marija Šukalo Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 9. kroga: Pizzerija 902 : Avtokontrol Žalec *20:0, ŠKŽ-ŠDBS Žalec : GG Steklarstvo 93:67, Brglez.com : Restavracija Sajovic 87:91, Odgovor : Firax.si 81:36, Kamnoseštvo Vogrinec : Pivovarna Laško 53:69. (* - ekipe Avtokontrol Žalec ni bilo na tekmo.) Vrstni red po 9. krogu: 1. Celje - Avtokontrol Žalec (-1) 16,2. Restavracija Sajovic Gomilsko 16, 3. Pizzeria 902 Gornji Grad 15,4. Brglez.com Polzela 14,5. Veterani Pivovarna Laško 13,6. Odgovor 13,7. Kamnoseštvo Vogrinec 13,8. ŠKŽ-ŠDBS Žalec 12,9. GG Steklarstvo 12,10. Firax.si Založe 10. UM Jože Svetličič (desno) je predstavil Laponsko, regijo polno zanimivosti, kamor se je odpravil že trikrat (foto: Ciril M. Sem) 8. MEDNARODNO ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU V Velenju prevladali Kitaj« V Rdeči dvorani v Velenju se je to soboto končalo petdnevno 8. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Domačim organizatorjem tega športnega dogodka je uspelo z bogatim nagradnim skladom (100.000 dolarjev), privabiti v Velenje vse najboljše svetovne igralce in igralke namiznega tenisa. V najprestižnejši posamični konkurenci sta zmagi, tako v moški kot ženski konkurenci, po pričakovanju odšli na Kitajsko. Bolj presenetljivo pa je dejstvo, da sta bila zmagovalca ista kot lani, Wang Hao pri moških in Guo Yue pri ženskah. Čeprav so letos na turnirju sodelovali vsi, ki so na svetovni jakostni lestvici tudi pred njima. Kako kvalitetnaje bila igralska zasedba, pove tudi podatek, daje bilo finale moških ponovitevfinala iz zadnjih olimpijskih igerv Atenah. Razlika je bila lev tem, da seje Kitajec tokrat z zmago oddolžil Korejcu Ryu Seung Minu za olimpijski poraz. Zelo dobro se je tokrat v Velenju odrezal tudi najboljši slovenski namiznoteniški igralec Bojan Tokič. Med posamezniki je v posamični konkurenci prišel med 16 najboljših (sicer se nahaja na V kategoriji mlajših članov se je s svetovno elito uspešno spopadel tudi Patrik Rose iz Mozirja (foto: Damijan Kljajič) 67. mestu svetovne letvice) in skupaj s Hrvatom Rokom Tošičem celo v polfinale med dvojicami. V četrtfinalu sta senzacionalno premagala olimp- ijska in svetovna prvaka Wang Haa in Ma Lina iz Kitajske. V kategoriji mlajših članov (do 21 let) seje s svetovno elito uspešno spopadel tudi Patrik Rose iz Mozirja. V svoji kvalifikacijski skupini seje pomeril z Norvežanom Bernerjem in Rusom Golovanovom. Proti Norvežanu je po predaji nasprotnika dvoboj dobil, z ruskim tekmovalcem pa se je enakovredno kosal do sredine dvoboja, kasneje pa so le prevladale izkušnje tri leta starejšega nasprotnika, ki v svoji starostni kategoriji spada v sam vrh evropskega namiznega tenisa. Tudi letos sije ta športni dogodek ogledalo kar nekaj namiznoteniških navdušencev iz naše doline. Vsi pa so si bili edini, da se mojstrovine najboljših svetovnih igralcev namiznega tenisa res splača ogledati v živo. Domači organizatorji so tudi letos vzorno pripeljali to največje slovensko namiznoteniško tekmovanje do konca. Zato se bo večina igralcev in gledalcev gotovo tudi v prihodnjih letih rada vračala na ta tradicionalni januarski namiznoteniški turnir v Velenje. TR 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 12. KROG Blaž Metulj in Jure Šemenc najboljša na listi strelcev Zadnje srečanje 12. kroga 2. slovenske futsal lige na vzhodu se je končalo z rekordno zmago »graščakov« na gostovanju v Mariboru. Gostitelji z Miklavža na Dravskem polju so morali kar petnajstkrat pobrati žogo iz svoje mreže, za kar sta poskrbela predvsem Jure Šemenc in kapetan Blaž Metulj, ki sta skupaj dosegla kar ducat golov. Razlika v kakovosti ekip na igrišču nove športne dvorane v Lukni je bila tokrat res več kot očitna. Razpoloženi Nazarčani so si že v prvem delu igralnega časa priigrali neulovljivo prednost osmih golov, z dodatnimi sedmimi zadetki v drugem polčasu pa so vknjižili rekordno zmago v dosedanjem toku prvenstva. Po prepričljivi domači zmagi v prejšnjem krogu je gostovanje v Mariboru le še potrdilo izredno učinkovito igro nazorske ekipe, kar je vsekakor rezultat dobrih odnosov v ekipi in uigrano ter sistemsko delo. Upajmo, da bodo igralci ta nivo obdržali čim dlje, vsaj do odločilnih tekem končnice, ko bo padla odločitev o vrnitvi ali ne vrnitvi ekipe KMN Nazarje-Glin v prvi kakovostni rang. Naj omenimo, da se je komisija za futsal pri nogometni zvezi Slovenije odločila, da v prvi ligi še naprej nastopa nespremenjeno število ekip, torej deset (predlog je bil zmanjšanje lige na devet). Ob tem je prišlo do novega sistema igranja za vstop v najelitnejši rang in sicer bo prvouvršče- Jure Šemenc - najboljši strelec in najboljši igralec tekme na ekipa iz 2. SFL - vzhod igrala z drugouvrščeno ekipo zahoda in obratno po dve tekmi. Zmagovalca teh tekem se pomerita še med seboj za naslov skupnega prvaka 2. slovenske futsal lige, oba pa sta si s tem finalom že priigrala vstopnico za prvo ligo. Danes je na sporedu 13. krog, v športno dvorano Nazarje pa prihaja Benedikt. Ljubitelji malega nogometa bodo lahko ob odlični formi nazorskih strelcev spet prišli na svoj račun, vzpodbuda s tribun pa je tako ali tako vedno dobrodošla. Franjo Pukart KMN Miklavž : KMN Nazarje Glin 3:15 (0:8) Maribor. Športna dvorana Lukna. Gledalcev 30. Sodnika: Dejan Nikolič in Bernard Avram-ovič. Delegat: Robert Kuzmič. Strelci: 0:1 K. Šemenc (5), 0:2 K. Šemenc (10), 0:3 Metulj (12), 0:4 Metulj (13), 0:5 J. Šemenc (15), 0:6 J. Šemenc (17), 0:7 J: Šemenc (18), 0:8 J. Šemenc (19), 0:9 Metulj (27), 1:9 Tomažič (28), 1:10 J. Šemenc (28), 1:11 Halilovič (28), 1:12 J. Šemenc (31 ), 1:13 J. Šemenc (34), 2:13 Tomažič (36), 2:14 Metulj (37), 2:15 Metulj (38), 3:15 Železnik (38). Rumeni karton: Rudi Vreš (Nazarje-Glin), Iztok Lenič, Miran Tomažič (Miklavž). Igralec tekme: Jure Šemenc (Nazarje Glin). Rezultati 12. kroga: Miklavž : Nazarje Glin 3:15, Benedikt : Martinišče 7:4, Marinci : Cerkvenjak 4:1, Slovenske Gorice : Tomaž 3:5, prosta ekipa - Bioterme. Lestvica po 12. krogih: 1. Tomaž 29, 2. Nazarje Glin 27, 3. Bioterme 21, 4. Marinci 16,5. Slovenske Gorice 16,6. Benedikt 13,7. Martinišče 9,8. Cerkvenjak 5,9. Miklavž 2. Strelci: 1. Blaž Metulj (Nazarje Glin) 34, 2. Jure Šemenc (Nazarje Glin) 23, 3.Ervin Mori (Miklavž) 19,4. Matej Sovič (Bioterme) 17... FIS KONTINENTALNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE Ljubno bo znova gostilo hrabra dekleta Priprava skakalnice je bila zaradi neugodnih vremenskih pogojev zelo zahtevna (foto: Franjo Atelšek) V torek, 6. februarja, bo na Ljubnem ob Savinji po lanskoletnem prvencu nova tekma v smučarskih skokih za FIS kontinentalni pokal za ženske. Kot so na novinarski konferenci v ljubljanskem Vodnem mestu Atlantis povedali predstavniki organizatorjev, je prijavljenih 45 tekmovalk iz desetih držav, kar pomeni, da bo v torek na Ljubnem zbrana vsa svetovna ženska skakalna elita. Tekma na Ljubnem ob Savinji bi po prvotnem razporedu morala biti že 13. in 14. januarja, a je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer prestavljena na 6. februar. Dejstvo, da je mednarodna smučarska organizacija (FIS) Ljubencem zaupala alternativni termin za izvedbo tekme, je še en dokaz več, da najvišji funkcionarji FIS ne dvomijo, da bo tudi letošnja organizacija, tako kot lanska, na vrhunskem nivoju in v zadovoljstvo tako tekmovalk kot obiskovalcev. Organizacijo lanskoletne tekme v smučarskih skokih na Ljubnem so v FIS poimenovali kar »odkritje sezone«, čeprav je bila to za Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC prva tekma na tako visokem nivoju. »Dali smo vse od sebe, letos pa bomo odpravili še nekatere manjše začetniške pomanjkljivosti,«je na novinarski konferenci dejal generalni sekretar Rajko Pintar in malce za šalo, malce zares dodal: »Ko bomo mi 43. zapored organizirali tekmo za svetovni pokal, kot so jo letos organizatorji Zlate lisice v Kranjski gori, bomo tudi mi med najboljšimi organizatorji na svetu.« Trener ljubenskih skakalcev Janez Debelak je povedal, da je bila priprava skakalnice zaradi neugodnih vremenskih pogojev zelo zahtevna, zato so se prejšnji teden zelo razveselili naravnega snega in nizkih temperatur. V teh dneh potekajo na skakalnici finalna pripravljalna dela, po lanskoletni rekonstrukciji radiusa pa so že uspešno opravili serijo poskusnih skokov. Namestili so tudi dodatno razsvetljavo na zaletišču, zato ni nobenih ovir, da torkova nočna tekma pod žarometi s pričetkom ob 18. uri ne bi uspela. Predsednik SSK Ljubno BTC Alojz Murko je prepričan, da imajo ženski smučarski skoki lepo perspektivo in da jih bomo po svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah leta 2009 kmalu videli tudi na olimpijskih igrah. Murko se je zahvalil vsem, ki se angažirajo pri delu v klubu in organizacijskem odboru ter tudi delniški družbi BTC, ki že več kot deset let stoji ob strani ljubenskim skakalnim navdušencem. V imenu generalnega pokrovitelja SSK Ljubno in tekme za FIS kontinentalni pokolje na novinarski konferenci spregovoril član uprave in finančni direktor BTC Andrej Repina. Opravičil je odsotnost predsednika uprave Jožeta Mermala, ki je bil na službeni poti Alojz Murko je prepričan, da imajo ženski smučarski skoki lepo perspektivo (foto: Franci Kotnik) v tujini, in dejal, da so v BTC zadovoljni z ugotovitvijo, da vlagajo sponzorska sredstva v klub, ki z upornostjo in trdim delom dosega vedno boljše rezultate. Repina je Finančni direktor BTC Andrej Repina je zadovoljen z rezultati ljubenskega skakalnega kluba (foto: Franci Kotnik) izrazil pričakovanje, da bo letošnja tekma zaradi večjega števila skakalk še bolj zanimiva za gledalce, zato je k ogledu povabil vse ljubitelje smučarskih skokov iz bližnje in daljne okolice. Franci Kotnik ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Dve zmagi na Koroškem Po nekaj tedenskem premoru so kadetinje OK KLS Ljubno v Črni na Koroškem zopet uspešno stopile na parket. Na prvem letošnjem turnirju skupine B so zabeležile dve zmagi. Ekipo Vuzenice so gladko premagale z rezultatom 2:0, težje je bilo z gostiteljicami -ekipo Črne, ki so prav tako morale na koncu priznati premoč odbojkaric iz Ljubnega, saj so te tekmo dobile z 2:1. Na bližnjem regijskem tekmovan- ju v odbojki, ki bo potekalo v Ljubljani, bo nastopila tudi Selekcija starejših deklic iz Koroško-Savinjske regije. Prvi selekcijski trening je potekal 24. januarja na Ljubnem. V širšem izboru - med 24 odbojkaricami - so tudi štiri igralke OK KLS Ljubno: Katja Matijovc, Sabina Podkrižnik, Aneto Voler in Valentina Založnik. Dokončni izbor dvanajstih igralk bo znan na naslednjem izboru igralk, ki bo na Prevaljah. Franjo Atelšek Na tekmi v smučarskih skokih za FIS kontinentalni pokal na Ljubnem ob Savinji bodo nastopile tekmovalke iz ZDA, Italije, Češke, Kanade, Švice, Nemčije, Japonske, Norveške, Avstrije in Slovenije. V SPOMIN Poslovili smo se od častnega občana občine Gornji Grad Aleksandra ŠTRBENKA iz Bočne (9.7.1932 - 29.1.2007) Ostal bo v našem trajnem spominu. Občina Gornji Grad Zdaj končano je trpljenje, v temnem grobu mirno spiš, srce tvoje večne bije, bolečin večne trpiš. ZAHVALA Zapustil nas je Franc ZAMERNIK Robnikov iz Konjskega vrha (3.12.1927 - 18.1.2007) Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Domači ČRNA KRONIKA • NA STREHO IN NAZAJ Radmirje: 22. januarja popoldan je na koncu naselja Radmirje v smeri Gornjega Grada voznik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste. Na travniku seje z vozilom prevrnil na streho, nato pa nazaj na kolesa. Pri tem seje lahko telesno poškodoval. • VLOM V KONTEJNER Mozirje: V noči na 23. januar je bilo vlomljeno v gradbeni kontejner, last podjetja Vegrad Velenje. Iz notranjosti je neznani storilec odnesel gradbene stroje v vrednosti okoli 250 evrov. • ZAGOREL TELEVIZOR Krnica: 24. januarja okoli pol šeste ure zjutraj je v stanovanjski hiši v Krnici prišlo do požara na televizijskem sprejemniku, kije zgorel do konca. Ogenj so stanovalci pogasili sami. Do požara je prišlo, ker je težak in moker sneg pred hišo podrl električni drog, kar je povzročilo stik in prenapetost. • TATVINA ZAPESTNICE IN VERIŽICE Mozirje: V zadnjih dveh tednih sta bili iz omare v stanovanjski hiši v Mozirju ukradeni zapestnica in verižica. Dragocena predmeta sta bila shranjena v priročni škatli v omari v spalnici. S tem dejanjem je bil občan oškodovan za okoli 400 evrov. • PRETEP MED GOSTOMA Mozirje: V gostinskem lokalu Majerhold v Mozirju je prišlo 26. januarja v večernem času do fizičnega obračuna med dvema gostoma. Pri tem je eden izmed njiju zadobil lahko telesno poškodbo. • TATVINA REGISTRSKE TABLICE Nazarje: V noči na 27. januar je neznani storilec z osebnega vozila CE S5-626, ki ga je imel občan parkiranega pred gostinskim lokalom v Nazarjah, ukradel zadnjo registrsko tablico. Z dejanjem je bil lastnik oškodovan za okoli 10 evrov. • IZPADI ELEKTRIČNE ENERGIJE Logarska dolina, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Mozirje: 24. januarja v zgodnjih jutranjih urah je prišlo zaradi novozapadlega snega do izpada daljnovoda Logarska dolina. Brez električne energije so bili v Podvolovljeku in Krnici. Ob istem času je prišlo do izpada elektrike tudi na daljnovodih Citrija in Rastke. Brez toka so ostali v Planini in Rastkah. istega dne v dopoldanskem času je prišlo še do »izpada« daljnovoda Loke pri Mozirju. Zavoljo tega so brez električne energije ostali na Golteh. Zvečer pa je prišlo zaradi težkega snega in lomljenja vej do okvare na daljnovodu med Gornjim Gradom in Črnivcem. V izpadu je bilo 13 transformatorskih postaj. Delavci elektra so vse okvare odpravili še istega dne. Zahvale, Oglasi \______________________________________________________________________________________________ y___________y ?0gW®NE STOfi,,.^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. j S___________ŠEMPETER, Slarovaška ul. 12_, Kako srčno si želela, da med nami bi živela, a smrt tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Za dobroto tvojih rok, ostala je le beseda hvala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Antonije MAZEJ rojene Hrastnik (23.5.1925 - 23.1.2007) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, pogrebcem, pogrebni službi Morana, govorniku Robiju in Marjanu Podrižniku za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinovi Franci, Janez in Zvone z družinami V SPOMIN 11. januarja je minilo pet let, odkar nas je zapustila Marija KERZNAR iz Nove Štifte Bila si naša svetla zvezda v temnih nočeh, bila naše sonce, ko bili smo na tleh, bila naša mavrica, ko nam je upanja zmanjkovalo, dala si nam vse, kar se je lepega dati sploh dalo. Žena, mati, babica in prababica, še vedno si v naših mislih! Tvoji domači ZAHVALA Tiho in mirno se je poslovila teta Marija BERVAR (1.11.1918 - 17.1.2007) Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem za svete maše in sveče. Posebno g. monsinjorju Vratanarju za opravljen pogreb, strežnemu osebju Doma Gornji Grad in pogrebni službi Anubis in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni Mladosti davna leta, ne kličem vas nazaj; minul si mi brez cveta, življenja mračni maj! (S. Gregorčič) V SPOMIN Andreju VISOČNIKU (30.11.1955 - 5.2.2005) iz Lepe Njive Srečam te na vseh poteh, vidim te v grozi morečih senc, slišim te v tišini, sanjam te v vrtu rožne pomladi; čeprav ujeti v jekleni krik, da je že pred dvema letoma zledenela v očeh poslednja solza slovesa. Z najlepšimi spomini vsi, ki smo te imeli radi. Sestra Marija s sinom Alešem, brat Martin z družino in brat Nandek MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Zmanjkalo nam je vitaminov! "Ko sva z ženo začela skupno življenje, mi je za vsak dober seks skuhala dobro obilno večerjo," pove Solčavan. "Z leti sem se zaradi tega precej poredil." Lučan mu svetuje: "Moral boš na dieto." "Se že dogaja, saj tako debel tudi do dobre obline večerje ne pridem več zlahka." ili sanjati si ne upa "Ati kdaj pomisliš, da bi imel harem?" vpraša Bepo Šimna. "Harem? Kaj je to?" "To pomeni, da imaš na razpolago vsaj 50 žensk." "Ne nori, saj imam samo en par nog. Kdo pa potrebuje 50 žensk za pranje nogavic?" Planšo Tavrl Posebne mte moški "Kakšen moški je to?" Na-zarčanka vpraša Mozirjanko. "Ves čas mi govori, da naj tiščim kolena skupaj!" "Smučarski učitelj." Prijateljici med sabo: "Si slišala, da ženske govorijo okoli, kako dober je moj fant v postelji?" "Kaj pa govorijo?" "Da je romantičen, ljubeč, vztrajen v postelji, da ženske razvaja z darili, jih masira..." "Kaj? Prašeč! Zagotavljam ti, da mene ni nikoli masiral!" Samo Sprožilec Tugo Mernik Radmirčan vidi, da je Reči-čan slabe volje: "Zakaj si tako mrk?" "S taščo se ne razumem." "Vsakemu se to kdaj pripeti. Bo že minilo." "Pri meni bo, kot kaže, trajalo vse življenje." "Nisem vedel, da je tako resno. Kaj pa je narobe, da se ne razumeta?" "Tašča je Švedinja." Hugo Mušnik Nisem mogel priti prej, mojo ledeno goro je potopila ladja. Govorila sem z zdravnikom. Rekel je, da se sezona gripe še ni začela. Mala Tinka joče sredi noči. Ko jo mamica umiri, se uleže nazaj v posteljo in zamišljeno vpraša moža: "Ali se mogoče spomniš, ali sva Tinko delala ponoči ali podnevi?" "Zagotovo ponoči." "Kako, da to tako dobro veš?" "Vem samo, da si takrat nisi približno nisem mogel predstavljati, da bi bil zvečer, ko ležem k tebi, kdaj zaspan." Blenda Tavrl POGREŠANI PREDSEDNIK Anka Rakun, županja občine Ljubno: »Oh, kako dolgočasna je tale konferenca. Samo šport, samo rezultati, samo številke, nihče pa se ne zmeni zame, nihče me ne ogovori, nihče mi ne izkaže pozornosti ... Oh, kako pogrešam vedno kavalirskega Jožeta Mermala...« Andrej Repina, finančni direktor BTC: »Oh, kako dolgočasna je tale županja. Samo gleda po stropu, mi pa smo posebej zanjo na mizo postavili rožico s srčkom, da bi jo spomnili na bližnje Valentinovo. Oh, kako pogrešam predsednika uprave Jožeta Mermala, da bi sedel tukaj namesto mene...« DVA TELIČKA Izak (desno): »Ko bom velik, bom avtoprevoznik. Imel bom dva tovornjaka in če ne bom zadovoljen s svojim položajem, bom skupaj z drugimi avtoprevozniki organiziral štrajk in zaporo Trojan.« Jon: »Ko bom velik, bom kmet. Imel bom dve kravi in če ne bom zadovoljen s svojim položajem, bom skupaj z drugimi kmeti organiziral zamenjavo kmetijske ministrice.« SODOBNA FOLKLORA Klara Tostovršnik, plesalka folklorne skupine KD Rečica ob Savinji: »Marko, ne suči me tako močno, sicer bodo gledalci videli tudi kaj takega, kar ne bi smeli...« Marko Senica, plesalec folklorne skupine KD Rečica ob Savinji: »Eh, Klara, kaj ne bi smeli videti! V primerjavi s kadri v filmih, ki jih televizija predvaja v otroških terminih, so Ivoje spodnjice prava malenkost...« Portal Savinjska dolina MINI SLOVARČEK: ETTAL- Benediktinska opatija na Bavarskem NDJAMENA- glavno mesto Afriške republike Čad SERMEK- Slovenski šahovski velemojster- Dražen ANSKI- Judovski pisatelj- Solomon Zainwil Rapaport SOAR- reka v Angliji Napovednik • Petek (2. februar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Nogometna tekma ■ KMN Nazarje Glin : KMN Benedikt • Sobota (3. februar), ob 10.00. Dvorana Glasbene šole Nazarje Državno tekmovanje citrarjev solistov_______________________ • Sobota (3. februar), ob 12.00. Dvorana Planina, Kranj Košarkarska tekma • Triglav A : Nazarje (kadeti) • Sobota (3. februar), ob 16.00. Dvorana Kodeljevo, Ljubljana Košarkarska tekma ■ Geoplin Slovan mladi : Nazarje (člani) • Nedelja (4. februar), ob 16.00. Telovadnica pri OŠ Sladki vrh Košarkarska tekma • Paloma Sladki Vrh : Nazatje (mladinci) • Nedelja (4. februar), ob 18.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Slavnostna medobčinska otvoritvena slovesnost meseca kulture 2007 s podelitvijo najvišjih priznanj za delovanje na kulturnem področju_______ ____________ • Torek (6. februar), ob 16.00. Fašunova hiša na Ljubnem Izliv Slapov - literarno srečanje članov SLAP-a in gostov • Torek (6. februar ), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Povodni mož_______________________ • Sreda (7. februar ), ob 17.00. Knjižnica Ljubno Pravljična ura za otroke: Sami junaki____________________ • Sreda (7. februar), ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Koncert ob kulturnem prazniku____________________________ • Sreda (7. februar), ob 19.00. Dom kulture Nazarje Gledališka komedija Bil je Škrjanec________________ • Četrtek (8. februar), ob 18.00. Gostišče grad Vrbovec Predavanje - Marijan Penša: Turno smučanje__________________ • Petek (9. februar), ob 18.00. Galerija Mozirje Odprtje razstave likovnih del Marjane Verbuč________________ živali - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 / 533-745. Kupim teden stare bikce, mesnate pasme, ter 200 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833. Kupim telička(o), starega 1 teden; gsm 041/437-726. DRUGO - KUPIM Kupim manjši traktor (ferguson, zetor...) v brezhibnem stanju; gsm 031/607-376. Kupim: kvote za mleko, vrč za west-valiia, nakladalko 26 sip - lahko nevozno; gsm 031/585-735. DRUGO Posodim obleko za 1. sv. obhajilo, za deklico; gsm 031 /674-347. Iščem star "gašper" za kurjenje na drva; tel. 891-53-56 ali gsm 041/ 311-992. DRUGO - PRODAM Prodam štedilnik na trda goriva -kiperbuš - plamtex; gsm 031/ 776-392. Prodam avtoradio - kenwood, cd - 4 X 50 W, sfar 11., za 40 eur.; gsm 041/318-644. Prodam nov mešalec za kruh ali meso; gsm 041/254-417. Prodam podpultni bojler (51) in enoročno pipo armai za pomivalno korito, oboje staro 3 leta, cena za komplet 30 eur; gsm 041/495-363. Prodam kosilnico bes 405 (2,1 m), dobro ohranjeno; gsm 041/793-576 - po 20. uri. Silažne bale - prodam; gsm 041/ 793-604. Prodam nakladalno sip 15 in prikolico za manjši traktor; gsm 041 /853-085. Prodam suha mešana drva, primerna tudi za štedilnik; tel. 03/ 583-24-60. Prodam komb. puško 12/7x57r in rp z risano cevjo, kaliber 243 win; tel. 583-40-67. Prodam kombinezon nes, rdeče-bel in pancerje - Salomon equipe 9, rdeče, odlično ohranjene; gsm 031/393-516. VOZILA - PRODAM Prodam apecar - odprt tovorni tricikel, let. jul. 2001, ugodno; gsm 041/878-303. Prodam pasat tdi confort, 115 Km, let. 1999, cena 7.500 eur; gsm 041/793-651. NEPREMIČNINE V Mozirju kupimo zazidljivo parcelo do 800 m2 ali manjšo hišo; gsm 041/324-345. Portal Savinjska doline SWinsarnom i) MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15. Jani Trans, d.o.o.. Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. SERVIS TERGLAV MILAN Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst, pralni in sušilni stroji, toplotne črpalke. Tel. 03/572-04-06, gsm 041/530-398. Terglav Milan, servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. Tèi.: 03/705-36-36 Faks: 03/705-36-37 GSM: 041/791-754 E-pošta: david.pecnik@volja.net à ANDRAGOŠKI ZAVOD /m CD >o TD TD >o SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA David Pečnik, dr.dent.med. Hotel BENDA, Loke 33 3330 Mozirje V sodobno opremljeni ordinaciji Vam nudimo širok spekter storitev z najsodobnejšimi materiali: - IMPLANTOLOGIJA - vstavitve zobnih implantatov in izdelava protetičnih izdelkov na njih - PROTETIKA - kovinskokeramične prevleke in mostički, brezkovinski mostički, polne keramične prevleke, estetske luske za prekrivanje vidnih površin sprednjih zob,vse vrste delnih snemnih protez, totalne proteze - KONZERVATIVA - zdravljenja z endometrijo, plombiranje z belimi materiali (tudi na zadnjih zobeh), ... - RTG DIAGNOSTIKA - z digitalnim rentgenom - ORTODONTIJA - fiksni in snemni aparati - KIRURGIJA VSI TERMINI SO PO DOGOVORU (tel.: 03/705-36-36). INFORMATIVNI DNEVI NA UUDSKI UNIVERZI VELENJE Vabimo vas na predstavitve naše izobraževalne ponudbe v šolskem letu 2007/2008, ki bodo potekale v prostorih Ljudske univerze Velenje. Titov trg 2, Izobraževalni programi: Petek, 9.2.2007 Sobota, 10.2.2007 OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE ob 10. uri ob 10. uri SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI: trgovec, kuhar, nataka-, kuhar-natakar, «atk, adninistta,ekonomski te^ otrokgcetinskcKurističritehnKprometritet^ ob 10. in 17. uri ob 10. uri VIŠJEŠOLSKI PROGRAMI: Računovodja kot izredni študij. DOBAVsja strokoma šola Mata ob 11. in 17. uri ob 9. uri Poslovni sekretar in Komercialist kot študij na daljavo. DOBA VišiaslrakcMTašolaMator ob 17. uri ob 11. uri VISOKOŠOLSKI PROGRAMI: Poslovanie kot e-študii/študii na daliavo. DOBA Vseka poslovna šola Mata ob 17. uri ob 11. uri Poslovna ekonomija kot izredni studii, EPFMata ob 17. uri ob 10. uri Vabimo vas v zimsko šolo tujih jezikov, program Sobarica, tečaje računalništva, šivanja, kuhanja in peke peciva, digitalne fotografije, usposabljanje za strojnike GM, avto-dvigaliste, viličariste, voditelje čolnov ter varnost in zdravje pri delu (predpisana^). Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje Tel.: 03 / 898-54-50, e-pošta: info@lu-velenje.si, Spletne strani: wvyw.lu-velenje.si Pizzeria IZOIGJ flazctrje A SMUČARSKA _ golte KARTA coin + PIZZACRAT/S O o o , Q_ Q- Q_ Q_ > c/5 tet: 031-892-685 I] Panatop d.o.o.. Šmartno ob Dreti 70, 3341 Šmartno ob Dreti Delovni čas: Od pon. do pet. od 8lAdQx12. in ^od 14. do 18. un?^ sobota od 8. do 14. ure Torek zaprto V POSLOVNEM OBJEKTU ^ IZOLES NAZARJE ^ ^>**4 __ V mesecu februarju ob frizurk brezplačna parafinska nega rok. / j J* L/ Naročila na tel 03/839-52-71 ali 031/740-100 (Jožica). ■ to co co co co Izkoristite u Celje - skladišče D-Per 7/2007 5i Center tehnike in gradnji Kidričeva ulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87 10 Vabljeni v prenovlji prodajni center lil lili lil 5000020039,5 COBISS © izdelkov bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter izdelkov 1 zabavne elektronike, foto in računalniške opreme... ter ponudbo gradbenih - izolacijskih materialov in ostalih izdelkov iz tehničnega programa, ki so na zalogi. Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja od 7. 2. do 27. 2. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje: • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 0960 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.; 02/870 50 35 • MCT Ruj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 * Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in inštalacijski materiali. OSREDNJ« KNJ. CELJE