Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. Štev. 25-52. Letnik VIL kos. V LJUBLJANI, dne 1. januarja 1936. 1. Uredba o združitvi občin Ribnica-trg in Ribnica-okolica. 2. Uredba o ustanovitvi občine Radvanje. i$. Uredba o izločitvi kraja Zagojiči iz občine Markovci in priključitvi k občini Gorišnica. 4. Pravilnik o delu v monopolnih ustanovah. VSEBINA: 5. Ratifikacija konvencij mednar. biroja dela po republiki Čile. (>. Pristop Tankerskega pasu k mednar. konv. o cest. prometu. 7. Pristop Tangerskega pasu h konv. o avtomob. prometu. S. Telefonski promet z inozemstvom. 9. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev. Uredbe osrednje vlade. 1. Na osnovi §§ 6., 10. in 139. zakona o občinah predpisujem uredbo o združitvi občin Ribnica-trg in Ribnica-okolica.* § i. Občina Ribnica-trg in občina Ribnica-okolica se združita v eno občino z imenom Ribnica in s sedežem v Ribnici. § 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 14. decembra 1935; IV. br. 4797. Minister za notranje posle dr. Korošec s. r. m + m> 2. Na osnovi §§ G. in 139. zakona o občinah predpisujem uredbo o ustanovitvi občine Radvanje.** § L Iz občine Studenci, sreza Maribor desni breg, Dravske banovine, se izločijo kraji Gornje Radvanje, Spodnje * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra 1935, št. 302/LXXII/687. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra 1935, št. 302/LXXII/688. Radvanje in Nova vas in se iz njih osnuje nova občina Radvanje s sedežem v Spodnjem Radvanju. § 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 16. decembra 1935; IV. br. 4865. Minister za notranje posle dr. Korošec s. r. ■ - 3. Na osnovi §§ 6. in 139. zakona o občinah predpisujem .uredbo o izločitvi kraja Zagojiči iz občine Markovci in priključitvi k občini Gorišnica.* § L Kraj Zagojiči v ptujskem srezu se izloči iz občine Markovci in priključi občini Gorišnica. §2. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 16. decembra 1935; IV. br. 4866. Minister za notranje posle dr. Korošec s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. -decembra 1935, št. 302/LXXII/689. 4. Na osnovi odstavka (2) § 39. uredbe o samostalni upravi državnih monopolov predpisujem na predlog njenega upravnega odbora naslednji pravilnik o delu v monopolnih ustanovah.* § 1. Monopolni delavci. Monopolni delavci so vse osebe moškega in ženskega spola, ki so zaposlene v monopolnih ustanovah po predpisih tega pravilnika, a ne spadajo pod določbe zakona o uradnikih. § 2. Razdelitev delavcev. (‘) Monopolni delavci se delijo na stalne in nestalne. (2) Stalni so tisti delavci, ki so postavljeni na mesta, ustanovljena od uprave državnih monopolov za opravljanje rednih poslov v monopolnih ustanovah. (2) Število stalnih delavskih mest v vsaki poedini monopolni ustanovi določi uprava državnih monopolov glede na obseg poslov po obrazloženem predlogu starešine dotične monopolne ustanove. (*) Nestalni delavci se sprejemajo na delo za opravljanje izrednih ali rednih poslov, dokler to terjajo potrebe monopolnih ustanov. (s) Oboji delavci se vpišejo v matično knjigo stalnih, odnosno nestalnih delavcev. § 3. Pogoji za sprejem. (‘) Za delavca v monopolni ustanovi se lahko sprejme, kdor izpolnjuje tčle pogoje: a) da je državljan kraljevine Jugoslavije; b) da je duševno in telesno zdrav; c) da je dobrega vedenja; č) da ni mlajši od 16, odnosno 18 in ne starejši od 40, odnosno 50 let, kakor je že ženskega ali moškega spola; d) da je zadostil vojaški obveznosti, če je dovršil 21 let starosti; e) da je opravil pomočniški izpit, če bi rad opravljal strokovno delo. (2) Da so pogoji iz prednjega odstavka izpolnjeni, se dokaže z listinami ali na drug verodostojen način. (3) Pri sprejemanju v monopolno ustanovo je treba posebej paziti na zanesljivost in sposobnost osebe za opravljanje službe; sprejemajo se pa predvsem siromašni prebivalci kraja, kjer posluje monopolna ustanova, odnosno prebivalci okolnih vasi. (4) Izjemoma se sme sprejeti na delo tudi tujec po predpisih pravilnika o zaposlovanju tujih delavcev’1'* po posebni odobritvi uprave državnih monopolov. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. novembra 1935, št. 261/LXV/608. — Besedilo £ 37. in odst. (») § 38. je objavljeno tako, kakor je bilo izpreme-njeno z odločbo upravnega odbora samostalne uprave državnih monopolov M. št. 13.852 z dne 11. novembra 1935, odobreno z odločbo ministrstva za finance št. 45.137 z dne 19. novembra 1935, objavljeno v »Službenih novi-nah« z dne 23. novembra 1935, št. 272. ** »Službeni list« št. 561/83 (565/84) in 678/98 iz leta 1035. Navodila k pravilniku gl. »Službeni list« št. 565/84, 657/94 in 700/99 iz 1.1935. (5) Učenci (vajenci) še smejo sprejemati po dovršenem 14. letu starosti. § 4. Za monopolnega delavca se ne more sprejeti: a) kdor je že delal v kaki monopolni ustanovi, pa je zapustil delo brez odpovedi [odst. (2) § 34.] ali čigar mesto se je izpraznilo (§ 17.) ali kdor je bil odpuščen (§ 35.); b) kdor je bil s sodno sodbo obsojen na izgubo častnih pravic ali bil kaznovan za monopolna kazniva dejanja iz §§ 101. in 102. zakona o državnih monopolih;* c) kdor očituje načelo protipravne izpremembe državnega reda. § 5- Zaposlovanje delavcev. (1) Delavce sprejema na delo starešina monopolne ustanove po predpisih §§ 3. in 4. Vsi delavci se sprejemajo kot nestalni. (2) Delavec podpiše ob sprejemu na delo izjavo, da so mu predpisi tega pravilnika znani in da se bo povsem po njih ravnal. § 6. Pogoji za prevedbo. (*) Nestalni monopolni delavec postane lahko stalen delavec na izpraznjenem mestu, določenem po § 2. tega pravilnika, če izpolnjuje tudi še tele pogoje: a) da je bil zaposlen nepretrgoma 5 let v monopolni ustanovi kot nestalen delavec; b) da ni dovršil 35 let, odnosno 40 let starosti, kakor je pač ženskega ali moškega spola. (2) Ob prevedbi za stalnega delavca mora predložiti delavec listine, predpisane v § 3. tega pravilnika, kakor tudi potrdilo o zakonskem in rodbinskem stanju ter poslovno knjižico. § 7. Prevajanje delavcev. Starešina monopolne ustanove prevaja s pismeno odločbo nestalne delavce za stalne; pri tem upošteva, koliko časa že traja njih zaposlitev, kakor tudi njih sposobnost, marljivost in zanesljivost v službi. § 8. Delovni razpored. Starešina monopolne ustanove razporeja delo sam ali po svojih organih in določi poedinemu delavcu zaposlitev. § 9. Delovni čas. (>) V monopolnih ustanovah traja delovni čas 8 ur na dan, ob sobotah pa 5‘/* ure, izvzemši primere iz § 10. (2) V delovni čas se ne všteva čas, potreben za preživ delavcev ob začetku dela. Preživ ne sme trajati več ko 15 minut. (2) Prav tako se ne všteva v delovni čas dnevni odmor. Ta odmor mora znašati najmanj 1 uro, če pa se dela na prostem pod neposrednim vplivom sončnih žarkov, mora trajati ta odmor poleti najmanj 2 uri. * »Službeni iiat« št. 7.0/6 u b 1935. § 10. Delo v izmenah. (*) V monopolnih ustanovah, kjer ije delo neprekinjeno bodisi zaradi narave posla samega bodisi zaradi povečane proizvodnje ali iz drugih razlogov, traja delovni čas za osebe, zaposlene pri tem delu, 8 ur na dan. (=) Neprekinjeno delo odredi starešina monopolne ustanove po predhodni odobritvi uprave državnih monopolov. § H- Čczurno in nočno delo. (>) Za Čezurno delo se smatra vsako delo, ki se opravlja čez delovni čas, predpisan v odst. (') § 2., kakor tudi vsako delo ob nedeljah in praznikih. (’) Za nočno delo se smatra delo, ki se opravlja od 22. do 5. ure kakor tudi vsako čezurno delo, ki traja več ko 4 ure. (3) Čezurno delo se plačuje za 50%, nočno delo za 100% više od rednega dela. (') Čezurno in nočno delo, ki ga je moči pričakovati, kakor tudi čezurno delo, ki se mora opraviti vsak dan ali občasno, odredi uprava državnih monopolov. Čezurno in nočno delo, ki ga ni bilo moči pričakovati, ki bi pa. če se ne opravi, od njega mogla nastati škoda, odredi starešina monopolne ustanove proti naknadni odobritvi uprave državnih monopolov. (N. pr.: potrebna popravila zaradi nenadne elementarne nezgode, nenadno razkladanje materiala, nujno in neodložljivo popravilo strojev, zbiranje soli, pripravlja se na dež itd.) (5) Določbe tega paragrafa se ne nanašajo na vra-tarje-portirje, čuvaje, služabnike, kočijaže, strežnike, kuharje po odločbi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S C št. 23.565 z dne 19. maja 1931,* in tudi ne na šoferje, če prejemajo nagrado ali potno dnevnico. (') Pri delu v izmenah se smatra za čezurno delo vsako delo čez 8 ur dela, ki pa ne sme trajati več ko 4 ure; za nočno delo pa vsako delo, ki se opravlja čez 12 ur dela v času 24 ur. § 12. Začetek in konee dela. (*) Starešina ustanove določi čas začetka in konca dela po krajevnih razmerah in potrebah ustanove ter delavstva; redno delo pa se ne sme začeti po 8. niti končati po 19. uri. (5) Ob nepretrganem delu določi starešina začetek in konec dela poedine izmene. § 13. Delo žensk. (*) Porodnice ne smejo delati 2 meseca pred porodom in 2 meseca po porodu. Ne more se jim odpovedati delo, če jih zadržuje od opravljanja službe nosečnost ali porod do leta dni po porodu. To okolnost morajo porodnice dokazati z zdravniškim potrdilom. (’) Delavke, ki svoje otroke same dojijo, imajo 6 mesecev po porodu pravico do odmora 15, odnosno 30 minut za dojenje otroka, kakor je pač otrok v zavetišču monopolne ustanove ali pa doma. Ta odmor je treba dovoliti dvakrat na dan in se všteva v dejansko delo. (3) Ženskam je prepovedano delo ponoči in delo, ki traja več ko 12 ur, razen ob višji sili ali važnih druuih potrebah. To velja tudi za učence (vajence). § 14. Prazniki. (‘) Ob nedeljah se v monopolnih ustanovah ne dela. (-’) Tudi se ne dela ob ustanovljenih državnih praznikih. (3) Ob verskih praznikih, določenih po zakonu o praznikih* delajo monopolne ustanove z delavci, ki tiste dni nimajo svojega verskega praznika, če jih je po številu dovolj, da se vzdrži redno in uspešno delo. (*) Če slavi kraj, kjer posluje monopolna ustanova, svojega zavetnika (patrona) in če na ta dan gospodarsko delo v tem kraju sploh počiva, morajo monopolne ustanove ta dan praznovati kakor nedeljo. (5) Razen tega sme praznovati vsak delavec tudi dan svoje krstne slave. (") Ob nedeljah in praznikih (je delo izjemoma dovoljeno, da se varujejo zgradbe, suažijo prostori, spravijo stroji v pravšno stanje, dalje ob višji sili ali iz drugih važnih razlogov. (7) Določbe tega paragrafa ne veljajo za nepretrgano delo v izmenah. Delavec, ki dela v izmenah, ima vsaj vsak drugi teden pravico do odmora 36 ur, če je ob nedeljah zaposlen več ko 3 ure. § 15. Dolžnosti delavca. (‘) Vsak delavec ije dolžan: 1. prihajati na delo točno, čist in trezen. Drugače se izključi delavec od dela za pol dne; 2. lotiti se svojega dela takoj po prezivu v prostorih, odnosno na krajih, ki so za to določeni; 3. opravljati dodeljeno delo vestno, marljivo in natančno po izdanih naredbah; 4. vzdrževati v pravšnem stanju njemu poverjeni stroj, orodje in vse potrebščine, s katerimi ravna, in prijaviti takoj vsako pokvaro; 5. ravnati skrbno z monopolnimi predmeti in ostalim materialom in zlasti paziti na to, da ne zaidejo v izdelke tuje stvari; 6. varovati in ne kvariti imovino monopolne uprave; 7. izdelati določeno najmanjšo količino (najmanjša storitev); 8. natančno se ravnati po navodilih, kako se varuje življenje in zdravje; 9. vesti se pravilno in izogibati se prepirom in svajam; 10. vzdrževati med delom največjo čistoto; 11. spoštovati nadrejene; 12. ne oteževati in ne ovirati delo z neopravičenim in pogostim izostajanjem; 13. biti član gasilske čete, če je za to sposoben in če deluje četa pri monopolni ustanovi; 14. udeleževati se obveznih gasilskih vaj, ki se prirejajo pri vsaki monopolni ustanovi po naredbah uprave državnih monopolov; 15. udeleževati se ob požaru v monopolni ustanovi ali v nijeni neposredni bližini gašenja požara in gasilskih del. • »Službeni list« št. 222/36 iz 1.1931. * »Uradni list« št. 401/100 iz 1.1929. (») Predpisi točk 13. in 14. odstavka 0) se nanašajo na delavce moškega spola. § 16. Delavcu je prepovedano: 1. oditi med delom iz monopolne ustanove brez poprejšnje odobritve starešine ustanove, odnosno.dežurnega uslužbenca; 2. sprejemati med delom obiske brez dovolitve starešine, odnosno dežurnega uslužbenca; 3. udeleževati se zborovanj v monopolnih ustanovah; 4. prihajati med delom v drug oddelek brez službene potrebe in prijave; 5. prinašati na delo orožije, nože ali druge predmete, ki bi se dali uporabiti kot orožje; 6. prinašati v delovne prostore jedi in med delom jesti; 7. prinašati in uživati alkoholne pijače v monopolni ustanovi; 8. prinašati s seboj v delovne prostore stvari, podobne tistim, ki se uporabljajo za delo, odnosno izdelavo v dotični monopolni ustanovi ali ki se tam proizvajajo ali predelujejo. Te stvari morajo pustiti delavci pri vratarju do konca dela, če so jih slučajno s seboj prinesli; 9. prodajati živila ali se baviti s kakršnokoli drugo trgovino v ustanovi; 10. prihajati na delo, če so v rodbini nalezljive bolezni. To okolnost mora delavec takoj prijaviti starešini monopolne ustanove, odnosno šefu svojega oddelka in sme priti na delo samo na podstavi pismene zdravniške dovolitve; 11. zbirati v monopolni ustanovi denarne prispevke in članarino za razna društva, prodajati knjige, brošure, slike, srečke in druge predmete. Med odmorom je delavcem dovoljeno pobirati vloge za dovoljene in priznane delavske organizacije; 12. razpravljati v monopolni ustanovi o političnih in verskih vprašanjih, zlasti pa razširjati letake, brošure in knjige, ki se nanašajo na taka vprašanja. § 17. Tzostauck od dela. Delavci, ki so zadržani, da bi prišli na delo, morajo to takoj javiti starešini, odnosno šefu oddelka, po možnosti pa že dan prej zaprositi za potrebno odsotstvo. Izjemoma, če se že ni moglo drugače storiti, sme delavec zaprositi za odsotstvo naknadno, in sicer v 24 urah; ta rok velja tudi, če delavec sam oboli. Delavcu, ki svojega izostanka od dela v 3 dneh ne opraviči, se proglasi mesto za izpraznjeno. § 18. Dolžnosti nadzornega osebja. (J) Nadzorni organi so dolžni: a) varovati svoj ugled in z delavci dostojno ravnati; b) preprečevati nerednosti in nemarnosti delavcev pri delu in jih ob neposlušnosti ali nemarnem opravljanju dolžnosti prijaviti starešini. (’) Nadzornim organom je prepovedano: a) delavce kaznovati; b) prejemati od delavcev darila v denarju ali v naravi, dajati delavcem ali od njih prejemati posojila in uporabljati delavce2 da jim opravljajo zasebna dela. § 19. Pritožbe delavcev. (‘) Delavci v monopolnih ustanovah imajo pravico, pritožiti se pri šefu oddelka, odnosno pri starešini monopolne ustanove zaradi krivice, ki jim jo stori med delom kdorkoli izmed nameščencev, nadzornih organov ali delavcev monopolne ustanove. (s) Starešina monopolne ustanove mora vzeti vsako pritožbo v delo in jo rešiti v 8 dneh. Če tega ne stori, se sme delavec pritožiti pri upravi državnih monopolov naravnost ali pa preko starešine, ki mora to pritožbo upravi v 3 dneh vročiti. § 20. Kajenje. Kajenje je dovoljeno samo med odmorom v prostorih ali na kraijih, ki so za to določeni. § 21. Preiskava delavcev. 0) Ko se delo neha, mora biti vsak delavec preiskan, preden odide iz monopolne ustanove. Delavcu ni na izvolji, da bi odšel iz ustanove brez poprejšnje preiskave. (2) Vsak delavec se mora dati preiskati. (3) Starešina monopolne ustanove določi osebe, ki naj delavce preiskujejo. Preiskavi prisostvuje vselej dežurni uradnik. (*) Preiskava je lahko navadna ali pa poostrena. a) Navadna preiskava se opravi tako, da se postavijo delavci v vrsto, da odpno in odpro svojo gorenjo obleko tako, da se nadzorni organ lahko prepriča, ali ima delavec pri sebi predmet, ki pripada monopolni ustanovi, odnosno ki je prepovedan (točke 5. do 9. § 16.). b) Poostrena preiskava se opravlja v prostoru, določenem za to, tako, da sleče delavec zgornjo obleko vpričo nadzornega organa in dežurnega uradnika. Ženske smejo poostreno preiskovati samo ženske in moški ne smejo prisostvovati tej poostreni preiskavi. (s) Vsak delavec mora neposredno pred preiskavo sam preiskati svojo obleko, torbo in drugo, in pogledati, ali ni v mjih predmetov, ki pripadajo monopolni upravi, odnosno ki so prepovedani. Če najde tak predmet, mora to dežurnemu uradniku prijaviti. Če tega ne stori in se ob preiskavi pri njem tak predmet najde, se ne upošteva njegova opravičba, da mu je kdo drug predmet podtaknil ali da ga je bil prinesel s seboj. § 22. Zaslužek. Uprava državnih monopolov določi kategorije delavstva po vrsti dela, plačilni sistem, višino, obračun in izplačevanje zaslužka in vse ostalo, kar je z zaslužkom v zvezi. § 23. Človekoljubne ustanove. Delavske kuhinje, dečja zavetišča, ambulance za prvo pomoč in druge človekoljubne naprave ustanavlja in vzdržuje uprava državnih monopolov, § 24. Zavarovanje. (') Glede zavarovanja monopolnih' delavcev za bolezen, nezgode, onemoglost, starost in smrt \reljajo občne določbe zakona o zavarovanju delavcev in uredbe o saniostalni upravi državnih monopolov, za delavce solarne Kreka -Simin Han pa veljajo pravila bratovske skladnice. (-“) Če je delavec odsoten (§ 27.) ali od dela odstranjen (§ 39.) več ko en mesec, ga je treba odjaviti pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Če traja odsotstvo (§ 27.) ali odstranitev (§ 37.) do enega meseca, plača delavec del prispevka za zavarovanje. § 25. Pokojninski sklad. Radi zavarovanja monopolnih delavcev za onemoglost, starost in smrt se ustanavlja pokojninski sklad, čigar pravilnik se izda posebej. § 26. Letni odmor. {') Stalni delavci monopolnih ustanov imajo vsako leto pravico do letnega odmora od začetka dela, in sicer: a) do dovršenih 10 let dela 6 delavnikov; b) do dovršenih 20 let dela 10 delavnikov; c) do dovršenih 30 let dela 15 delavnikov; č) od dovršenih 30 let dela dalje 20 delavnikov. (-') Nestalni delavci imajo pravico do letnega odmora, in sicer: a) od dovršenih 5 do dovršenih 15 let službe 6 delavnikov; b) od dovršenih 15 do dovršenih 30 let službe 10 delavnikov; c) od dovršenih 30 let službe dalje 15 delavnikov. (a) Dopust se mora vpisati v matično knjigo. (4) Za trajanja gorenjega odmora ima delavec pravico do celotnega zaslužka. (5) Začetni dan odmora določi starešina ustanove na prošnjo delavcev tako, da to ne škoduje delu v ustanovi. § 27. Odsotstvo. Starešina monopolne ustanove sme dovoliti delavcu po zasebnem poslu neplačano odsotstvo do 30 dni, uprava državnih monopolov pa do 6 mesecev. Vsako odsotstvo stalnega delavca se mora vpisati v matično knjigo. § 29. Službena potovanja. Službeno potujejo monopolni delavci samo po na-redbi uprave državnih monopolov in jim gre za potovanje povračilo po pravilniku o povračilu stroškov za službena potovanja monopolnih delavcev št. 9038/1 z dne 5. februarja 1931.* § 30. Ocenjevanje. (‘) Stalni delavci se ocenjujejo ob koncu vsakega leta. (*) Ocena se nanaša: a) na izobrazbo v poslu; b) na marljivost; c) na vedenje v službi in zunaj službe. (*) Ocena se glasi: »odličen«, »dober« ali »slab«. Ocena »slab« v vedenju se sme dati samo, če je bil delavec med letom kaznovan z denarno kaznijo ali z odstranitvijo od dela. Če je delavec ob oceni izobrazbe v poslu, marljivosti ali vedenju »slabo« ocenjen, je občna ocena »slab«. (*) Oceno podpiše starešina ustanove in jo priobči delavcu na podpis. Občna ocena se vpiše v matično knjigo. (4) Ocena »slab« ustavlja napredovanje za 1 leto in se to leto vobče ne všteva v leta dela; delavec pa, ki se oceni trikrat zaporedoma ali pa šestkrat za trajanja dela »slabo«, se mora odpustiti. § 31. Delavski zaupniki. Delavci monopolnih ustanov volijo svoje zaupnike po določbah zakona o zaščiti delavcev;** njih pravice in dolžnosti so določene v tem zakonu. § 32. Vštevanje časa, prebitega na delu. (0 Če odpove monopolna ustanova stalnemu delavcu delo zaradi pomanjkanja ali utesnitve dela, mu všteje tudi čas, ki ga je prebil prej na delu, samo, če se sprejme iznova na delo v 3 letih. O tem odloča uprava državnih monopolov. (*) Odslužitev kadrskega roka razdere delovno razmerje; čas pa, prebit prej na delu, se všteje, če se delavec v 6 tednih po odslužitvi roka javi monopolski ustanovi, kjer je prej delal'. (*) Vojaška vežba ne razdere delovnega razmerja. Delavcu gre zaslužek za največ 4 tedne, če je trajalo njegovo delovno razmerje nepretrgoma leto dni in če od vojaških oblastev med vežbo ne prejema ustreznega povračila. Čas vežbe se všteje v čas, dejanski prebit na delu. (*) Letni odmor (§ 26.), bolovanje (§ 17.) in odsotstvo do enega meseca (§ 27.) ne razdere delovnega razmerja in se všteva ta čas v čas, dejanski prebit na delu. (5) Čas, prebit na odsotstvu, daljšem od meseca dni (§ 27.), ne razdere delovnega razmerja; vendar se ne všteje v dejanska leta dela. (') Če se delavec odstrani od dela iz razlogov, navedenih v odst. (') § 39., se mu všteje čas, ki ga je prej prebil na delu, samo, če bi bil oproščen. »TŠluIbeni list« št. 505/69 iz I. 1931. in št. 641/100 iz 1. 1933. •* Liliadui lili« It, 211774 iz j, 1922. § 28. Premeščanje delavcev. 0) Delavec se sme premestiti iz ustanove v drugo po službeni potrebi ali na prošnjo. Na prošnjo se sme delavec premestiti v drugo ustanovo samo, če ga je v dotični ustanovi moči zaposliti; zato se mora obrniti preko svoje ustanove do ustanove, v katero želi priti. Če ga ta sprejme, mu dovoli starešina odsotstvo, potrebno za selitev, in mu izroči vse njegove listine in izpričevalo o njegovem delu. (2) Selitveni stroški ob prošnji iz odstavka (*) tega paragrafa se ne povračajo. (•’) Glede selitve delavcev, premeščenih po službeni potrebi, veljajo predpisi uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev,* in to tako, da so stalni monopolni delavci izenačeni s služitelji. * »Službeni list« št. 46/4 iz 1. 1930. in št. 747/95 iz 1. 1932- § 33. Prestanek delovnega razmerja. Delovno razmerje prestane: 1. s smrtjo; 2. z vstopom v državno ali samoupravno službo; 3. z upokojitvijo; 4. z izpraznitvijo mesta (§ 17.); 5. z odslužitvijo kadrskega roka (točka 2., § 32.); 6. z odpovedjo [odst. (*) § 32. in odst. 0) in (2) § 34.]; 7. z odpustitvijo [odst. (5) § 30. in odst. (*) in (*) § 35.]; 8. s sodno sodbo, ki ima za posledico izgubo častnih pravic, in z obsodbo za monopolna kazniva dejanja iz §§ 101. in 102. monopolnega zakona; 9. s sodno obsodbo na kazen na prostosti. § 34 Odpoved. (*) Starešina monopolne ustanove sme delo odpovedati: 1. stalnim delavcem, če niso že pridobili pravice do pokojnine, v odpovednem roku enega meseca, in sicer: a) samd, če postanejo odvisni zaradi utesnitve ali izpremembe dela v monopolni ustanovi in jih ni mogoče v drugi ustanovi sprpjeti na delo. Taki delavci imajo predstveno pravico, iznova biti sprejeti na delo, če se razmere izpremenijo, in se jim v takem primeru šteje prejšnji čas službovanja za stalnost [odst. (‘) § 32.]; b) če po opominu ne dosežejo najmanjše storitve in se v enem mesecu ne poboljšajo; 2. nestalnim delavcem v odpovednem roku 14 dni brez vsake nadaljnje obveznosti. Ce je nestalni delavec sprejet na delo za neki določen posel, prestane njegovo delovno razmerje, ko se ta posel opravi, V teh primerih se smatra, da je bila dana odpoved že ob sprejemu na delo. (*) Roke iz točk 1. in 2. odstavka (') morajo upoštevati tudi delavci, če odpovejo delo. (3) Stalnemu delavcu je po odpovedi na njegovo zahtevo dovoliti, da odhaja občasno, da si poišče delo. (4) Vsako odpoved stalnega delavca je treba takoj sporočiti upravi državnih monopolov. § 35. Odpustitev. (‘) Delavec mora biti odpuščen: a) če se najdejo pri njem ob preiskavi predmeti, omenjeni v odst. (5) § 21.; b) če je obsojen zaradi zločinstva ali prestopka na kazen, ki ima za posledico izgubo častnih pravic, ali na kazen iz §§ 101. in 102. zakona o državnih monopolih; c) če nadrejene uslužbence telesno napade ali hudo razžali; č) če namerno meša tuje stvari v tobačne izdelke ali v druge predmete, ki jih dotična monopolna ustanova izdeluje; d) če je bil sprejet na delo na podstavi lažnih izjav ali listin; e) če zboli za nalezljivo boleznijo, ki je ugotovljena z zdravniškim potrdilom; f) če izda kako delovno tajnost ali tajnost ustanove; g) če odreče nadrejenim pokorščino] h) če druge delavce telesno hudo poškoduje. 2. Delavec se lahko odpusti: a) če se vda pijančevanju in je bil zaradi tega trikrat v letu kaznovan; b) če se bavi brez dovolitve s kakim postranskim ^ poslom, ki bi posredno ali neposredno utegnil škodovati koristim monopolne ustanove; c) zaradi namernega nespoštovanja nadrejenih, če je bil zaradi takega kaznivega dejanja že enkrat v letu kaznovan; č) če druge delavce namerno razžali; d) če kljub opominu v monopolni ustanovi neoprezno ravna z ognjem ali z drugo zapalno tvarino; e) če zboli za boleznijo, ki povzroča stud; f) če se po svoji krivdi za daljši čas onesposobi za delo; g) zaradi dejanja ali opustitve, ki bi utegnila povzročiti upravi državnih monopolov znatno škodo; h) če ne ravna skrbno z imovino uprave državnih monopolov ali je ne shranjuje vestno; i) zaradi pogostnega neopravičenega izostanka od dela (§ 17.); j) zaradi vseh kaznivih dejanj po tem pravilniku, če je bil v letu že kaznovan z odstranitvijo od dela. § 38. Kazenski postopek. (‘) Kazni izreka neposredni starešina monopolne ustanove vpričo delavskega zaupnika na podstavi predloženih pismenih ovadb ali poročil po preiskavi kaznivega dejanja, ko poprej zasliši obtoženca. (’) Odločbe o ukoru in o denarni kazni so takoj po priobčitvi izvršne in zoper nje ni pritožbe. Zoper kazen odstranitve od dela do enega meseca in kazen odpustitve iz službe je dopustna pritožba na upravo državnih monopolov v 8 dneh po priobčitvi odločbe. Pritožba se predloži starešini ustanove, ki jo mora v 2 dneh vročiti upravi državnih monopolov z vsemi kazenskimi spisi vred. Delavci so v tem disciplinskem postopku oproščeni takse. § 39. Odstranitev po službeni potrebi. 0) Ce se postavi delavec v preiskovalni zapor ali pod obtožbo zaradi zločinstva ali prestopka, ki ima za * Pač tudi: § 250. — Op. ur. § 36. Izdajanje izpričevala. Na prošnjo izda monopolna ustanova delavcu, čigar delovno razmerje prestaja, izpričevalo o trajanju in vrsti dela, ki ga je opravljal. Če delavec želi, se mu izda tudi izpričevalo o nravstvenem vedenju in o sposobnosti ter izobrazbi, ki jo je pokazal pri delu (§ 249* zakona o obrtih). § 37. Kazni. Kazniva dejanja po tem pravilniku se kaznujejo: a) z ukorom; b) z denarno kaznijo v znesku do Vs enodnevnega zaslužka; c) z odstranitvijo od dela do enega meseca; č) z odpustitvijo iz službe. posledico izgubo častnih pravic, odredi starešina monopolne ustanove njegovo odstranitev z dela; sme ga pa odstraniti tudi že med preiskavo o teh dejanjih, če je to v korist službe. (2) V primerih, navedenih v odstavku (*), ne pristoji delavcu nikakšna nagrada od samostalne "Uprave državnih monopolov, čeprav bi bil oproščen obtožbe ali bi se obtožba zoper njega zavrnila (§ 275. kpp.). § 40. Razvidnost kazni. Kazni stalnih delavcev se vpišejo v matično knjigo. O kaznih nestalnih delavcev se vodi spisek; vanj se vpisujejo poleg imena tudi kazni. § 41. Dohodek od kazni se steka v pokojninski sklad. Prehodne in končne določbe. § 42. (*) Dosedanji stalni delavci ostanejo stalni, začasni in sezonski delavci pa postanejo nestalni. (J) Vse pravice dosedanjih začasnih delavcev, pridobljene po pravilniku Kom. št. 918 z dne 2. januarja 1926, ostanejo še dalje v veljavi. § 43. Vse vloge delavcev radi ureditve delovnega razmer-ija po tem pravilniku so oproščene’takse. § 44. Starešine monopolnih ustanov morajo skrbeti, da se določbe tega pravilnika natančno uporabljajo. § 45. Uprava državnih monopolov predpiše potrebna navodila za uvedbo in izvrševanje tega pravilnika. § 46. (l) Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga odobri minister za finance, obvezno moč pa dobi dne 1. novembra 1935 in tedaj prestane veljati pravilnik o delu Kom. št. 918 z dne 2. januarja 1926. Prav tako prestanejo veljati predpisi delovnih pogojev za delavce v solarni Kreka-Simin Han št. 46.832/1 iz 1. 1933., ki se nanašajo na vprašanja, urejena s tem pravilnikom. (s) Naredbe in navodila, izdana na podstavi pravilnika Kom. št. 918 z dne 2.' januarja 1926, ostanejo v veljavi, kolikor ne nasprotujejo temu pravilniku, dokler se ne izdajo nove na podstavi tega pravilnika. (s) Ko se ob uveljavitvi tega pravilnika prevedejo delavci državne markarnice za stalne, sme uprava državnih monopolov tem delavcem izjemoma všteti v leta dela tudi neki čas, ki so ga prebili prej na delu v monopolnih ustanovah. V Beogradu, dne 19. julija 1935; št. 29.988. Minister za finance Letica s. r. 5. Ratifikacije konvencij mednarodnega biroja dela.1 I. Ratifikacija naslednjih konvencij, usvojenih od mednarodne konference dela dne 9. julija 1920, po republiki Čile. Generalni tajnik Društva narodov je obvestil z okrožnico C. L. 169. 1935. V. z dne 7. novembra 1935 ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala vlada republike Čile dne 18. oktobra 1935 naslednje konvencije, usvojene od mednarodne konference dela dne 9. julija 1920: 1. konvencijo, s katero se določa najnižja starost za otroke, ki se pripuščajo za mornarsko delo; 2. konvencijo o odškodnini za brezposelnost v primeru brodoloma; 3. konvencijo o nameščanju mornarjev. Prva teh treh konvencij je razglašena v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« št. 95/XXII z dne 30. aprila 1927, ostali dve konvenciji pa sta razglašeni v »Službenih novinah« št. 44/XVI z dne 25. februarja 1930.* Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 24. novembra 1935; Pov. br. 27.131/1. II. Ratifikacija naslednjih konvencij, usvojenih na mednarodni konferenci dela dne 11. novembra 1921, po republiki Čile. Generalni tajnik Društva narodov je obvestil z okrož-1 nico C. L. 170. 1935. V. z dne 7. novembra 1935 ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala vlada republike Čile dne 18. oktobra 1935 naslednje konvencije, usvojene od mednarodne konference dela, dne 11. novembra 1921: 1. konvencijo, s katero se določa najnižja starostna doba mladine za delo kot premogarji ali kurjači na ladjah; 2. konvencijo o obveznem zdravniškem pregledu otrok in mladeničev, ki so zaposleni na ladjah. Obe konvenciji sta razglašeni v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« št. 95/XX z dne 30. aprila 1927. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 24. novembra 1935; Pov. br. 27.135/1, 6. Pristop Tangerskega pasu k mednarodni konvenciji o cestnem prometu.3 Kraljevsko poslaništvo v Parizu je obvestilo z dopisom Pov. br. 1167 z dne 20. septembra 1935 ministrstvo za zunanje posle, da je notificiral generalni komisar rezident republike Francije v Maroku kot minister za 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. decembra 1935, št. 285/LXIX/661. J Prim. »Službeni list« št. 641/84 iz 1. 1934. • »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. decembra 1935, št. 285/,LXIX/656. zunanje posle Nj. V. maroškega sultana dne 10. maja 1985 skladno s členom 11. omenjene konvencije pristop Tan-gerskega pasu k mednarodni konvenciji o cestnem prometu, podpisani v Parizu dne 24. aprila 1926 in razglašeni v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« št. 99/XL z dne 27. aprila 1929.1 Za svojo oznako je izbral Tangerski pas skupino črk >M. T.c. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 2. novembra 1985; Pov. br. 24.608/1. 7. Pristop Tangerskega pasu k mednarodni konvenciji o avtomobilskem prometu.2 Kraljevsko poslaništvo v Parizu je obvestilo z dopisom Pov. br. 1167 z dne 20. septembra 1935 ministrstvo za zunanje posle, da je notificiral generalni komisar rezident republike Francije v Maroku kot minister za zunanje posle Nj. V. maroškega sultana dne 10. maja 1935 skladno s členom 11. omenjene konvencije pristop Tangerskega pasu k mednarodni konvenciji o avtomobilskem prometu, podpisani v Parizu dne 24. aprila 1926 in razglašeni v »Službenih novinah« kraljevine Jugoslavije št. 99/XL z dne 27. aprila 1929.» Za svojo oznako je izbral Tangerski pas skupino črk »M. T.<. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 2. novembra 1935; Pov. br. 24.603/1. 8. Telefonski promet.4 Upostavljen je telefonski promet: 1. Rogaška Slatina—Gazini, Verria, Florina, Edessa, Sidirocastron, Serrai, Drama, Cavalla, Xanti, Comotini, Alexandropolis, Castoria, Nausa, Salonique, Volos, Larisa, Athenes, Pirše in Patras, izza dne 5. novembra 1935; taksna enota za navadni triminutni pogovor znaša 7-20 zl. fr. za kraje v prvem pasu, 7-80 zl. fr. za kraje v drugem pasu in 9 zl. fr. za kraje v tretjem pasu; 2. M a r i b o r—K r u m p e n do r f in Pottendorf in Konjic e—W erndorf, Steiermark, izza dne 5. novembra 1935; taksna enota znaša 2-70 zl. fr. za Maribor—Krumpendorf in Konjice—Werndorf, 3-45 zl. fr. za Maribor—Pottendorf; 3. Celje, Ljubljana, Maribor in Rogaška Slat ina—Castoria, Sidirocastron, Comotini, Xanti, Alexandropolis in Florina, izza dne 1. decembra 1935; terminalna taksa imenovanih 1 »Uradni list« št. 292, 11/69 iz 1. 1929. 3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. decembra 1935, št. 285/LXIX/655. 3 Prim. »Službeni list« št. 619/90 iz 1. 1935. 4 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. decembra 1935, št. 294/LXXI/684. grških krajev znaša l-50 zl. fr. Potemtakem je taksna enota seštevek, ki se dobi, če se doda gorenji taksi znesek naše terminalne takse, ki znaša l-50 zl. fr. za kraje v prvem pasu, 2-10 zl. fr. za kraje v drugem pasu, 2-70 zl. fr. za kraje v tretjem pasu itd. Taksna enota se zviša za 0-60 zl. fr., če je kak kraj v bolj oddaljenem pasu; 4. Jesenice na Gorenjske m—M i 11 s t a 11 in Kitzbuhel, izza dne 25. novembra 1935; taksna enota 2‘70 zl. fr. za Millstatt in 3’45 zl. fr. za Kitzbuhel; 5. C e 1 j e—R ad e n t h e i n, izza dne 20. novembra 1935; taksna enota 2-70 zl. fr.; 6. L j u b 1 j a n a—K a t s c h b e r h o h e bei S p i t -tal, Maribor—Gleinstatten in P u c h bei Weiz, izza dno 25. novembra 1935; taksna enota 1-50 za Maribor—Gleinstatten, 2'70 zl. fr. pa za progo Ljub-ljana—Katschberhohe bei Spittal in Maribor—Puc h bei Weiz. Banove uredbe. 9. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na oodročiu Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odločbo kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1935, I. No. 10.484/1, je bila premeščena po službeni potrebi Mastnak Helena, sestra pomočnica uradniški pripravnik za X. pol. skupino iz zdravstvenega doma v Murski Soboti, v zdravstveni dom v Mariboru. B. Banovinski uslužbenci. Z odločbo kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. decembra 1935, I. No. 11.331/1, je bil Gerčar Ivan, banovinski pisar IX. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ljubljani, po službeni potrebi premeščen h kraljevski banski upravi v Ljubljani. Z odločbo g. bana Dravske banovine z dne 15. decembra 1935, I. No. 11.025/1, je bil upokojen dr. Kollin Ignacij, zdravnik združene zdravstvene občine Dobrovnik (srez dolnje-lendavski), s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih. Z odločbo kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. decembra 1935, I. No. 11.532/1, je bil Likovič Josip, banovinski sekretar VI. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ljubljani, premeščen po potrebi službe h kraljevski banski upravi v Ljubljani. Z odločbo kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 24. decembra 1935, I. No. 11.442/1, je prestala z dnem 31. decembra 1935 služba Nemcu Ivanu, banovinskemu ekonomu v. d. sreskega kmet. referenta pri sreskem načelstvu v Konjicah. Z odločbo g. bana Dravske banovine z dne 15. decembra 1935, I. No. 11.031/1, je bil upokojen dr. Voves Jan, zdravnik združene zdravstvene občine v Radovljici, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih. Izdaja kraljevska banska oprava Dravska banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Elska in nalaga Tiskarna Maskot i, i, t. Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mlhalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 1. kosu VII. letnika z dne 1. januarja 1936. Razglasi osrednje vlade Tečaji za mesec januar 1936. Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne 23. XII 1935, br. 16.000/VIII.: Za čas od 1. do 31. januarja 1936 veljajo nastopni tečaji, po katerih se morajo radi Pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in odrejanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto: I napoleondor.......................Din 303'— 1 zlata turška lira........................................ 344'— 1 angleški funt ... „ 246‘aO 1 ameriški dolar .... „ 43-70 1 kanadski dolar .... „ 43'40 1 nemška zlata marka . . „ 17'60 1 zlat zlot ............................................ 8-30 1 avstrijski šiling ... ., 82)0 1 belg ..................................................... T-10 1 pengS..............................„ 8'95 1 braziljski milreis . . „ 2'30 1 egiptovski funt ... „ 217-— 1 uruguaiski pezos ... „ 18*— 1 argentinski pezos . . „ 12‘— 1 turška papirnata lira . .. 35' — JOd albanskih frankov . . _ 1390'— 100 zlatih francoskih fr.................................... 1426'— J03 francoskih frankov . . .. 290'— 100 švicarskih frankov . . _ 1426'— 1'kl italijanskih lir . .. 810'— 100 nizozemskih goldinarjev _ 2975'— 100 romunskih leiev ... „ 30‘— 100 bolgarskih levov . . . 45' — 100 danskih kron .... „ 938'— 100 švedskih kron .... „ 1119' — ‘"O norveških kron ... _ 1090'— 100 pezet.................................................... 000'— 100 drahem . . ..... 41'— 100 češkoslovaških kron . . .. 182'— •00 finskih mark .... _ 95'— 100 letmiskih lat .............................. 1000'- Tem tečajem je že prištet pribitek (. prim) . 'Porabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih: . 1 ko se sprejema kovano zlato — napo-m>tidori in zlate turške lire — pri državnih ■“Stajnah ob plačevanju davkov in drugih Qr«avnih dohodkov; v 2. ko se pobirajo pristaniške takse, o mner izda oddelek za davke potrebna na-v°dila; • 3- kot obračunavalni tečaji za angažiranje potrošnje po proračunu za leto 1935./36. , ‘ vseh državnih izplačilih v tujih valu-'a[h in n.*'..1'0 se sprejemajo za kavcijo obveznice zi„, Povoinih državnih zunanjih posojil v š",tu. 7%no in 8%no Blaire & Comp. in '® Državne hipotekarne banke, emitirane Newyorku. za preračunavanje dolarjev v 'barje. 16.000/VIII. — Iz bančnega in valutnega “•Idelka ministrstva za finance v Beogradu. ' Služb, nov.c z dne 28. dec. 1935, št. 302.) Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 1100/46. 3658 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 8. dec. do 14. decembra 1935. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez • Ostali o o « c o •■s £ ° D > r° 'O o Umrli O — n 58 o - Skupina tifuznih bolezni. Brežice j 1 j — j — 1 Celje 1 — — — l Celje (mesto) ) J ! — 2 Kočevje 1 1 — Krško 2 — — 2 Laško . I — — 1 Ljubljana (srez) 1 - 1 Ljubljana — 2 Konjice 1 — — — 1 Krško 4 8 — 3 9 Laško 9 5 3 1 10 Litija 3 2 — — 5 Logatec 2 2 9 — 2 Ljubljana (srez) . . . 13 3 0 — 11 Ljubljana (mesto) .... 22 15 14 — 23 Ljutomer — 1 — — 1 Maribor desni breg . . . 4 3 2 — 5 Maribor levi breg .... 7 — — — 7 Maribor (mesto) 8 3 5 — 6 Murska Sobota 2 - 2 — — Novo mesto 2 _ 1 — 1 Prevalje 9 1 4 — 6 Ptuj 5 3 2 — 6 Ptuj (mesto) 1 1 1 — 1 Slov mjgradec si — 1 1 — Šmarje pri Jelšah .... 3 2 - — 5 Vsega . . . 174 68 69 6 167 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica. Gornji grad 1 1 - Vsega . . . — I 1 - Dnšljivi kašelj. — - Pertussis. Črnomelj 33 _ 20 - 13 Ljubljana (srez) .... 16 40 39 1 16 Ptuj 8 •> 5 - 5 Ptuj (mesto) 5 3 2 Vsega . . . 62 42 67 1 36 Šen. — Br.vsipelas. Brežice 2 — - 2 Celje 1 2 3 Celje (mesto) 2 1 - 3 Kamnik i 1 1 1 Kočevje 2 — — 2 Konjice I — — 1 Laško 1 2 — 1 Litija . . ’• 1 — — — l Logatec 1 — — — 1 Ljubljana (mesto) .... 5 1 — — 6 Ljutomer 1 — — — 1 Maribor desni breg . . . 1 — 1 — — Maribor levi breg .... 2 1 1 — 2 Maribor (mesto) 3 2 2 — 3 Murska Sobota 3 2 1 — 4 Prevalje o — — — 2 Ptuj (mesto) — 1 — — 1 Vsega . . , 29 13 6 1 35 Štev. 1. Srez Ostali 0_ §5 a 0 »-s z 0 Ozdravel Umrli Ostanejo v oskrbi Krčevita odrevenelost. - - Tetanus. Dolnja Lendava 1 - 1 1 — 1 1 - Vsega . . I- 1 — 1 1 - Otrpnjenje tilnika.— Polyomyelitis acuta Maribor (mesto) 1 - — — i Vsega . . . 1 1- — — i Otročniška vročica. - - Sepsis puer peralis , Krško — 1 1 Murska Sobota 9 3 12 Ptuj 1 1 Vsega . . . 10 4 — — 14 Vnetje priušesne slinavke — Parotitis epidemica. Celje 30 — 30 Ptuj 56 28 41 43 Šmarje pri Jelšah .... 119 — — 119 Vsega ... . 205 28 71 162 Norice. — Varicellae. Ptuj 3 — 31 _ Ptuj (mesto) 6 — 4 — 2 Vsega . . . 9 — 7 1 — 2 Liubljana, dne 17. decembra 1935. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. * III. No. 11.036/1. 3669 Izkaz živalskih kužnih bolezni na področju Dravske banovine po stanju z dne 25. decembra 1935. Opomba. Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Črnomelj: Črnomelj - okolica (Tušev dol 1 dv.). Svinjska kuga: Brežice: Artiče (Dolenja vas 7 dv.), Blanca (Blanca in Čanje po 1 dv., Žigar-ski vrh 1 dv.), Brežice (Brežice 1 d v.), Dobova (Vel. Obrež 10 dv.), Rajhenburg (Kališovec 1 dv.), Sevnica (Drožanje 2 dv., Ledina 4 dv., Orehovo 2 dv., Orešje 5 dv., Sevnica 5 dv., Šmarje 5 dv., Žurkov dol 2 dv.), Boštanj (Okič 7 dv.), Radeče (Radeče 1 dv.)t Velika dolina (Jesenice 2 dv.), Škocjan (Dobrava 1 dv.). Ljutomer; Gornja Radgona (Podgrad 1 dv.), Sv. Jurij ob Ščavnici (Janina 1 dv.), Križovci (Boreči 1 dv.), Mala nedelja (Bodislavci 1 d v. in Mala nedelja 2 dv.), Veržej (Veržej 1 dvorec). Maribor desni breg; Limbuš (Limbuš 1 dv.), Pobrežje (Dogoše 1 dv.), Polskava (Zg. Polskava 1 dv.), Rače (Hotinja vas 1 dv.), Studenci (Studenci 1 dv.). Maribor levi breg; Sv. Marjeta ob Pesnici (Ruperče 1 dv.), št. Ilj v Slovenskih goricah (Selnica ob Muri 5 dv.), Voličina (Zg. Voličina 2 dv.). Metlika; Gradac (Gor. Dobravice 1 dv.). Murska Sobota; Tišina (Petanjci 1 dv.), Teša-novci (Tešanovci 2 dvorca). Dravograd: Dravograd (Dravograd 1 dvorec). Ptuj: Breg (Sp. Breg 1 dv.), Gorišnica (Gorišnica 1 dv.), Leskovec (Zg. Leskovec 2 dv.), Pobrežje (Pobrežje 6 dv.), Rogoznica (Spuhlja 4 dv. in Budina 1 dv.), Središče (Obrež 1 dv., Središče 1 dv.), Vel. Nedelja (Soseska 2 dv.). Slo ven j-gradec: Topolšica (Topolšica 1 dvorec). Celje-mesto: Celje (Celje 1 dv.). Svinjska rdečica: Brežice; Globoko (Globoko 1 dvorec). Konjice; Vitanje (Zgor. Hudinja 2dv.). Krško; Krško (Trška gora 1 dv.). Logatec; Cerknica (Cerknica 2 dv.). Maribor levi breg; Pesnica (Vajgen 1 dv.), št. Ilj (Ceršak 1 dv.), Voličina (Šetarova 1 dv. in Zg. Voličina 1 dv.). Metlika; Gradac (Kapljišče 1 dv.). Slovenjgradec: Velenje (Podkraj 1 dv.). Šmarje pri Jelšah: Ponikva (Okrog 1 dv.), Rogaška Slatina-okolica (Cerovec 1 dv.). Perutninska kolera: Maribor desni breg: Pobrežje (Marija Devica v Brezju 1 dv.). Kuga čebelne zalege: Ljutomer: Križovci (Lukavci in Vučja vas po 1 dv.). Ptuj: Rogoznica (Spuhlja 1 dv.), Juršinci (Dragovič 1 dv.). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. decembra 1935. * V-No. 206/86—1935. 3638 3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo sodobnega cestišča (tlak z drobnimi kockami) na državni cesti št. 2 od kin 620.878 do km 625.500 (Ljubljana-Št. Vid) 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. januarja 1936 ob 11. uri dop. v prostorih sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Slomškova ul. 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: I. za dela na račun države 3,765.174-40 dinarjev; II. za dela na račun mestne občine ljubljanske Din 738.400-—; skupaj Din 4,503.574-40. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. decembra 1935. Razglasi sodišč in sodnih oblastev V O 12/35—16. 3673 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Ribič Franc, trgovski zastopnik iz Maribora, Tattenbachova ul. št. 19, je umrl dne 1. decembra 1934 v Celju. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 25. januarja 1936 ob desetih v sobi št. 7 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, ni-kake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zbog plačila napovedanih terjatev pošla. Sresko sodišče v Mariboru, odd. V., dne 26. decembra 1935. * I II 178/35-2. 3650-3-2 Amortizacija. Na prošnjo Retzer Franca, zasebnika v Sv. Lenartu v Slov. gor., se uvaja po* stopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev, počenši dne 16. decembra 1935 svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči. Oznamenilo: Hranilna knjižica Glavne hranilnice r. z. z n. z: pri Sv. Lenartu v Slov. gor. št. 262 z vlogo dinarjev 2704-—, glasečo se na ime Retzer Franc, otroci. Sresko sodišče v Sv. Lenartu v Slov. gor., odd. I., dne 16. decembra 1935. * I 676/35—17. 3651 Dražbeni oklic. Dne 17. februarja 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (hiša št. 16 v Starem gradu z gospodarskim poslopjem, svinjaki, vrtom, 8 njivami, vinogradom, gozdom, travnikom, 2 pašnikoma in pritiklino ter 1 travnik): zemljiška knjiga Stari grad, 'A vi. št. 111, zemljiška knjiga Kostanjek, V? vi. št. 261. Cenilna vrednost: po odbitku bremen, ki jih je prevzeli brez zaračuna, Din 30.720-—. Vrednost pritikline: Din 497-—, polovica tedaj Din 248-50, ki je že zgoraj upoštevana. Najmanjši ponudek; Din 20.480-—. Varščina: Din 3072—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Brežicah, dne 22. decembra 1935. A 1 1230/35—8. * 3504 Dražbeni oklic. Dne 13. februarja 1936 o b d e -v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška kojiga Sv. Rupert, vi. št. 29. Cenilna vrednost: Din 5 666-50. Najmanjši ponudek: Din 3.777-66. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-oenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Laškem, dne 5. decembra 1935. Va I 6102/34—14. ’ 3677 Dražbeni oklic. D n e 6. februarja 1936 o b 6 o a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiša na Cojzovi cesti št. 1, skladišče, drvarnica, lesena lopa, vrtna lopa, ograja): zemljiška knjiga k. o. Krakovsko predmestje, vi. št. 3. Cenilna vrednost: Din 443.987—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 221.993-50. Vadij: Din 44.400-—. , Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, •!e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 7. decembra 1935. Hi Va I 3440/35—7. 3582 Dražbeni oklic. Dne 13. f e b r u a r j a 1936 d o p o 1 -dne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (njive, pare. št. 540/13 v naravi pot [last občine]): zemljiška knjiga k. o. Moste, vi. št. 441. Cenilna vrednost: Din 5.600—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 3.732—. Vadij: Din 56-—. , Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-nenem naroku pred začetkom dražbe. s,cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 7. decembra 1935. I 734/35-9. 3645 Dražbeni oklic. Dne 10. februarja 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stari dvor, vi. št. 242. Cenilna vrednost: Din 51.325—. Najmanjši ponudek: Din 34.217—. Varščina: Din 5133'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 23. decembra 1935. I 575/31—32. 3630 Dražbeni oklic. Dne 12. februarja 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 zopetna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slivnica, vi. št. 15. Cenilna vrednost: Din 2.200-75. Najmanjši ponudek: Din 1.100-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 12. decembra 1935. I 525/35. 3659 Dražbeni oklic. Dne 4. februarja 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin (hiše s trgovskim lokalom št. 17 na Vranskem z gospodarskim poslopjem, vrtom v izmeri 468 m2): zemljiška knjiga k. o. Vransko, vi. št. 16. Cenilna vrednost: Din 69.744-—. Najmanjši ponudek: Din 35.496-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V o-'ta!em sp opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Vransko, dne 21. decembra 1935. •j; I 515/35. 3614 Dražbeni oklic. • Dne 11. februarja 1936 ob devetih bo na mestu samem v Borovnici v gostilni Petrič dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Borovnica, vi. št. 82, 83, 63, 896 in 615. Cenilna vrednost: Din 85.273-—. Vrednost pritikline: Din 1.110-—. Najmanjši ponudek: Din 49.815-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d-raž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski legi sodišča. Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 14. decembra 1935. Konkurzni razglasi 1. Por 31/35—2. 3678 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Karo Antonije, neprot. trgovke v Motniku. Poravnalni sodnik: Grum Josip, starešina sreskega sodišča v Kamniku. Poravnalni upravnik: dr. Potokar Ivo, odvetnik v Kamniku. Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Kamniku dne 29. januarja 1936 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 25. januarja 1936. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. decembra 1935, * 2. Por 32/35—2. 3679 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Koserja Svetozara ml., trgovca v Ljubljani, Mestni trg 11/12, registro-vanega pod firmo Koser Svetozar, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani, Mestni trg 11/12. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: dr. Modic Ivan, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140 dne 31. januarja 1936 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 28. januarja 1936. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. decembra 1935. * 3. Por 18/35—2. 3672 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Vrenko Josipa, trgovca z mešanim blagom v Brežicah. Poravnalni sodnik; dr. Hočevar Vojteh, starešina sreskega sodišča v Brežicah. Poravnalni upravnik: dr. Zdolšek Josip, odvetnik v Brežicah. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 4. februarja 1936 ob 10. uri. Rok za oglasitev do 30. januarja 1936 pri sreskem sodišču v Brežicah. Okrožno sodišče v Celju. odd. I., dne 24. decembra 1935. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 12.322/1. 3660 Razglas. Sresko sodišče v Kranju je s sodbo Kps 704/35—5 z dne 10. decembra 1935 po § 55. k. z. prepovedalo Slemen Antonu. roj. 8. julija 1906 v Gradu, srez Kranj, po poklicu kovaškemu pomočniku, bivajočemu v Dvorjah št. 51, zahajati v krčmo za dobo 1 leta. To se objavlja v smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Služb, nov. kraljevine Jugoslavije« z dne 23. januarja 1930, št. 17/VI). Sresko načelstvo v Kranju, dne 23. decembra 1935. Sreski načelnik: dr. Gregorin s. r. •j* Štev. 515/1935 Preds. 3662 Razpis. Mestna občina celjska razpisuje mesto gradbenega tehnika. Zahteva se; dovršitev gradbenega odseka tehniške srednje šole in po možnosti daljša praksa. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z rojstnim in krstnim listom, diplomo o dovršitvi tehniške srednje šole, domovnico, zdravniškim izpričevalom, nravstvenim izpričevalom in izpričevali o praksi, je vložiti najkasneje do 10. januarja 1936 pri predsedništvu mestnega poglavarstva celjskega. Plača po dogovoru. Mestno potilavarstvo Celje, dne 21. decembra 1935. Predsednik: Mihelčič s. r. H1 Štev. 7173/1935. 3661 Razpis. Na podstavi § 8. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931 (»Služb, list« štev. 84/7 iz leta 1932.) v zvezi s čl. 2 uredbe za izvrševanje določb zakona o lovu z dne 20. februarja 1935 (»Služb, list« štev. 100/22 iz leta 1935.) razpisujem javno dražbo za oddajo v zakup lovske pravice v občinskem lovišču mestne občine celjske za dobo 12 let, to je od 1. aprila 1936 do 31. marca 1948. Dražba se bo vršila v torek, dne 14. januarja 1936 na mestnem poglavarstvu v Celju v sobi štev. 2 ob 10. uri dopoldne. Lovišče obsega okoliš katastralnih občin: Košnica, Lisce, Medlog, Ostrožno, Sp. Hudinja in Zagrad ter meri po odbitku površine samolastnega lovišča mestne občine celjske z osredki in pol-osredki, ležeče v k. o. Zagrad, 3.398'040t hektara. Izklicna cena znaša Din 3.701'—. Pred pričetkom dražbe mora vsak udeležnik položiti varščino v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki jim je uradno priznana sposobnost za varščino (§ 8./7. z. o 1.), in sicer v višini izklicne cene. Ako se pri določeni izklicni ceni ne javi noben ponudnik, se ponovna dražba vrši brez posebnega oklica čez 8 dni, to je dne 21. januarja 1936, na istem kraju in ob istem času eventualno tudi pod izklicno ceno (§ 9. cit. uredbe). Podrobni dražbeni pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami pri mestnem poglavarstvu v Celju, soba štev. 2. Mestno poglavarstvo Celje, dne 21. decembra 1935. Predsednik: Al. Mihelčič s. r. •g. Štev. 3026/35. 3670 Razpis. Občina Slovenja vas, srez Ptuj, razpisuje pragmatično niesto občinskega delovodje-pripravnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina Din 5000-—. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Slovenja vas, dne 28. decembra 1935. * Krajevni Šolski odbor štev. 675/35. Mestni gradbeni urad štev. 5037/35. 3668 Razglas. Krajevni šolski odbor mestnega poglavarstva v Ljubljani razpisuje dobavo 140 kom. kraljevih slik za mestne š»le. Ponudbe je vložiti v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje XX. septembra, do dne 15. januarja 1936 do 11. ure dop. Razpisni pogoji so na vpogled v gori imenovanem uradu med uradnimi urami. V Ljubljani, dne 15. decembra 1935. Krajevni šolski odbor mestnega poglavarstva v Ljubljani. Predsednik: dr. J. Adlešič s. r. Razne objave 3664 Objava. Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 24. oktobra 1935, štev. 480/V—34, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo: 1. ojllog plačil za 5 let od 24. oktobra 1935 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 3. januarjem 1934; 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2 'A %, računajoč od 3. januarja 1934 dalje. Hranilnica in posojilnica Sv. Tomaž pri Ormožu, r. z. z n. z. Poziv upnikom. Ker je tvrdka »Centrala za staro železo, družba z o. z. v Ljubljani« na izrednem občnem zboru z dne 10. decembra 1935 sklenila razdružitev in likvidacijo družbe, se pozivljejo družbini upniki, da prijavijo svoje morebitne terjatve napram družbi podpisanemu likvidatorju do 31. januarja 1936. Maks Schneider, likvidator. •j. 3663 3-1 Poziv upnikom. Gospodarska zadruga v Kokrici, r. z. z o. z., je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavijo svoje terjatve. Kokrica, dne 10. novembra 1935. Likvidatorji. ❖ 3667 Vabilo na 14. redni občni zbor, ki ga bo imel Akademski kolegij, stavbena in konsumna registro-vana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani, v sredo 8. januarja 1936 ob sedemnajstih in 30 min. (pol šestih) v pisarni Akademskega kolegija v Ljubljani, Kolodvorska 22. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Poročilo tajnikovo, 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo nadzorništva o računskem zaključku za minulo poslovno leto. 5. Odobritev bilance in podelitev absolu-torija načelništvu. 6. Čitanki zadnjega revizijskega poročila. 7. Volitve načel-ništva in nadzorništva. 8. Slučajnosti. Opomba: Ce bi ob napovedani uri občni zbor ne bil sklepčen, se otvori po § 25. zadružnih pravil pol ure kasneje občni zbor z istim sporedom, ki pa je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih članov. Ljubljana, dne 28. decembra 1935. Za Akademski kolegij stavbena in konzumna registrOvana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani; Adolf Ribnikar s. r., Fran Jeran s. r., predsednik. tajnik. * 3676 Objava. Izgubil sem evidenčno tablico bicikla 2/14312/5. Proglašam jo za neveljavno. Koiar Bernard s. r., Dobrna pri Celju. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga Tiskarna Merkur v. Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani,