STEV.—NUMBER 220. rad alarmiran vsled novega koraka Italije Pregled dnevnih de tgidkn. *rli (Urini konte porote, < polorUo drfara ji T rokah Bkirtlia. Wyo. — Tridaaot pol atr onega jo podU t okolišu Dobo Loko, UtoriHa v gorah Bi« Horn. V dragih gorahlh krajih j« sa podal dra torija dobri aneg. > toliko CkUofO ki okoliot: V HraJraTS^T&niji. m drlomo oblačno io kladoo Zop*. kplača potrositi pat milina do ni ratrori Tm^ratora t-dnjlh THka Mri Uta aapruiobi- arah t ■ajTiijaTI, ■ t////'//;/,/// jeti morejo biti morilci 0«0ea KAfc POTOVALNI IA1TOP aorja kakor teb dveh moL Kiti ¥Ho Strinjam ss popolaaam s «0 asdaj na potovanja sa nabira-VolsUsdovim zakonom, toda tre aje narolnftov sa list ProtveU; ba je, da aa aakoni izpolnjevani y državi Colorado bo obiskal in polletja mora to apefcavati Ur fcouie Tisokler vse tamkajšnje rose dosledno posluževati ovoje mo- jAke in noše stare narofazike, Ur li, da potlaiimo guerilsko pobija- prodajal kajife Književne mati-d je med Ubotapei in munlajnar- c6> m" Cbriatina Omahne bo okiskaU Daljo je le rekel Dever, da ne rojake «n naročnike v Waukega-bo miroval, dokler na bo izlitte- no> chicagu, Kacinu, MUirau-no tihotapstvo, a predvsem tudi keeju, Weet Alllsu ia Shebojrga-pohcijv f kolikor si f tihoUpsi nu, Wia. i druži ia jim tako aa slepazaki na- jUlton M Bradlsj bo obiskal na-iin omogols n*poeUvno msnipu- rofnike in T državi Ohio, laeijo. Zapretll je, da bo odpravil w Virgmiji ia doloma v Pean-tihotapatvo, pa le ims zapreti j-^if sadnji sslum ' ' 1 ■ , ; * > ■ - VOJKA • TIKOTAPCI SS KA-/ DAUVJE t 'j (Nadaljevanje s prve strani.) ta. Meeghan js vasU in uatovfl pri Osrfieldovrm traleverdu ia ka je VOSU polagoma preko ia Um zopet uaUvil radi aignala. Na U so, kakor js videti, dobro rsža-aali morilci g drugega avtomobila, ki so za vozili sa avtomobilom bal, kot js prvi svtomobfl ustsvil v dragU. V zelenem vosu, is katerega ao streljsM, so sedeli trijs, prvi js vafil, druge dva strsljala. Nskdo, ki je stal ob teza šeeu polog bulevarda ln zrl vee prizor, pripoveduje, kako ja bile. Pravi, da ja bil teko prestrašen, da ni mogsl opaziti, kam js odpeljal avtomobil, a ve pa, da je kili nje-na-licenčna Številka «»7,390. Policaji so e tem novo nit k o d m o tavanju zagonetnih ti-hoUpakih band. Ta licenčna številka je bila izdana nekeAu Kanu in policija je IU Ukoj na le* za njim. Polieija je še £Jje na lovu, a ustreljena dva ODonnellova pristaša, sodijo, da sU lat vi ti-hoUpeev od Torrijeve bsads. Ko je župan Dsvsr izvedel vss podrobnosti a zadnjem poboja V med tihoUpski vojni, je tsksts "To posUjs šs strašno in prisiljen bom, pooluHti ss vseh zsko-nov Ur polieija po vsem ametn bo morala poslnžiti ss vss enerži-je, da satremo zlikovea ia Mlatimo njih gnezda. Brutalna tundra, Id sU se izniiU U pot, je drugi nezakoniti lin ki kršenj* zakonov, ki ogroža is vss oblana." , "Treba bo upozUviti red in mir, pa naj stane kar kole in pir- VABILO NA VESELICO --- M«l«Aill r KAVmiO pnrCui > j' " 1 > Prukvo "Slomnoka Gorica" U. 287, S. N. P. J. ' --JL, It -- j Slovonekom domu na So. E • ' WsaMtoa so >ilhi lihi ok Ulfudao vahfano vse Oaae ta Oaaiee rojakinje domale in bliinji " pato veselice, kar le je ni IsVretna godba sa pleselo sa vse. i Za snha grU ln prazn pripravljalni odbor. Za la beda zabave HRANJENJE t*FRANK~3AKSZR STATE BAM* 1 ts CoHUmdt St, N*w York, N. T. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE VABILO NA JAVNI SHOD katerega priredi SOOIALHTI0VI KLUB iT. 18, J. S. Z. ▼ nsdsljo daa St. septembra t L ok dveh popoldne v dvorani društva Bratstva^ H. F. J, na &ygaaa, Pa. £ Na nem škoda kodo lsvrstnl govorniki. Prvi govornik ko so-, drag WillHm Adams is Pittst^rsha, ps^ ta potem ka govorUa sodruginje mrs. LUitk Wilsoa ia Readinga, Pa., la drugI. Govo-riU bodo sa iatorose socisl. gibanja ia ▼ korist delsvatva v okle. Vsled tega nUudno vabimo vse sodmge soc. klubov sapsdne Peossrlvanlje ia druge roja^A ta rolakluls, deUvs|vo .jpkih, da. se polnoltevilno udeleže tega shodfr Vabi - odbor. * ■', , ^ l I II.......im i ' I ' sen se bliža. rlDI lotos kom raapdliljal now-^^^^ jrorško grozdje. Ista jo najbolj Kffifr dopadljivo našemu okusu ki saU postaja aahteva po ajaae od leU do K ■T Mho. Ako *U nun<»i«ni kopiti k. j V t^JS^SSl^ H aa odložiU aa nakup kjo drugje. Kar ia ta groadjo doaaa bliau naših naselbin na Takoda faz ssadajam aa* mHm, U tadi orovosnina ranam-WT ma nialm. la Jsuseo mi pišiU po aa- SLOVENSKE GRAFOFONSKE PLOftCE vaak izdelkov dokUa prijnmsai, ter tadi grafofono raznih vrst la osa SLOVENSKE BOLE ZA PLAYER4»IANE Vam lakko harmonike aa laurjoao Igralce, sa aslotnike In sa fMltSi Pišite po cenik s slikami. ^ j; v , A , v1joune, kitare* citre ia druga inštmmonU tudi dobita pri moaL . - w -^5 • „> \ * W s • h m '"1 knajpova domača zdravila. Žkjfr Mrzlo vrems prihaja ia s ajlm tali m- f-j hladi, kašelj in draga bolezni. Trebs Je OiSSP sopH saloiiti domačo lekarno a Kaajpov.m. Jr I lor£a t^!1^^^!«^, mJRtaa de- m im 9*i*m i «Mla, pelin, ptbrov koren, povej*. M altom X pripoUe, revar, rolmarin, selzovae, Iip^k O m il jagode, smeti tka, Uvžentroše, Urica, troov- x V ' ln-WT . P° 2Rc »kalija a poštnino. \i V Pri meni ae tudi debi razna adrartn. elja, %} JR priporočena od Knajpa, kakor Udi dresa JOiS/k *ni sicer: mandeljnovo, lorberjevo, kafra«, kimeljeve, kameljčno, klinčkove, jan.zoTo, brlnjevo, levende«nevo, lemonino, met.no, muikapUUve. majeranovo, ferlilao (moatard) orantao smrekom rotaarlnove in vinsko olje. Steklenica teh olj se dobi vrl »eni pe Zlraa££taara , V imenu godbe izrekam vaem u-deležencem naj prisrčne ji o, hvalo. — Za veseljem pride tudi ža-lost, pravi pregovor. Dne 20. avgusta se je v tukajšnji pramogo-vi jami emrtno poneerečil rojzk Frank Reeel Pokojni je bU zelo priljubljen, kar je pričal pogreb. V sprevodu eU bili dve zaeUvi, številni venci in godba Je igraU žalostinfco) katere Man jo bi). Pe* kojnik je bil član naše dične Slo-venske narodne podporne jednote, oz. društva "Poetojnaka jama", It. 188 a Canonaburgu, Pa. Nadebudnega mladeniča bomo težko pogrešali, najbridkeje pz euti izgubo njegova mati, kajti materino epe je vedno najbolj naklonjeno otrokom. SUrišem naše iskreno sožalje. — Kakor je bilo že poročeno, je v Canonaburgu zopet oživel socialistični k\ub. Apeliram aa vse zavedne delavec, da ae pridružijo nsšim vrstam. Delavci ■»igiim* pričakovati avoje rešitve od kakega čudeža ali 'trika'. Močan kapitalizem ae ne da zlahka aaziba-ti v spanje, da bi potem, ko bi ae zbudil, biU vaa moč v rokak de-lavitva. Rim ni bil zgrajen v e-nem dneva in tako kapitalizem, ki gz ni moči odpraviti v 24 urah. Od fevdalizma ae je porojeva! ka-pitalizem zkozi etolctjc. Med tem ?ssom ee je organiziral in utrjeval in uko ae moremo organizirati in neše organizzcije\trjevz-ti delavci, ako hoftemo, da bomo v stanu odpraviti kapital!-•tičai družabni red. Vsi r politično organlaaeijo. Ot rešimo ae vaakovratnlk pred-*°dkov malomarnosti in cavrlimo •»are, obrabljene Ideje. 8topimo v vrsto mož, ki se bore za proetoet Jn za rešiUv debivetva. — John RokMOk. glavni stant SCZT-ao so, lawndale ave., chicago, illinojv Iavrltvadni odba^i V T uppeavni odzeki mšavm cato^tj p i i li k. ttj^tt: S*s ai, Jskailsvsi Fs>» ri. taislk Miiik,« Tsfh, Itjalh BUa «4. bU(*i«ik JU. V»frv«k, .r«*4k |Us J«A« Z»*«rt«Hfa SfeUzfeM. Ul., »UrtUr te, Bea SIS*-Sla, Mat4P oeUk, 414 w7Hafi%a» Ia Kanaaaa. — Slovencem po kanaaških naselbinah je v eploš-nem znano, da nameravamo ustanoviti akupni pogrebni zavod* Stvar ae pripravlja če dalj šeza la vršilo ae je Že več akupnih po-avetovznj. Seveda, je bila vaa atvar deeedzj Šele provkorična ter ae.vrši šele agitacija, da do-šenemo, koliko je za to aanima-nje., V ' , v Iz popiaovanja, ki ae vrli po raznih naeelbinah, je razviduo, da m je oglaeilo še lepo šUvilo rojakov sa priatop. Nikakega dvoma ni, da bi uspeh za tako organizacijo ne bil zagotovljen, ako bo apoeobno vodatvo in če ae bo članstvo zanimalo aa to* da bo vodstvo izpolnjevalo zvaje dolž-noeti. Četrto nedeljo t eeptembru, U je 23. eeptembra ob dveh popoldne se vr|l važna skupna, aaja v Frontenacu, Kana. Tz eeja bo u-atanovna. Uljudno ate vabljeni val Slovenci po raznih naselbinah, ki ee za etvar količkaj zanimate, da pridete na eejo. Ne pošiljajte aamo zastopnikov, ampak prldiU oaebno. — Anton Šular. zapadno okrožje« VSA SISMA U M----1-1- ...---»- J ----i- J-.M- M miI.jl risinisHu. a N.P. 7- aaaraa a* uTZd£ Aeš^ ckuTa«/ VSE ZADEVE BOLNIŠKE POOPOEE SE NASLOVE. E«UMfc* taj» •nivo S. N. P. J„ aaav-aa So. upamuke.. CUma*. iu. ^ a iTifj^sJfeiisrLi^ •aaletri »Ia«*js4ltve S. N. P. J„ MT N »•, Uvoiale Ava„ CU|% IU. aM^aaaa^a sa tfA ^mmp^^msaIa^mm ^^fl^MMMS nm ^al ^^JMI^^Iga' n ▼ ^^s ▼ ^pi« am a a vavais^v i^m^^^^nj wm ^e^ag Vml aaldal m J mm i l- mA . I.L. rtmJmav j IfctS ii TTJ® p^maajm^ mm pasivvi wmmm w----- OUoago, BI; — Nepriljubljeno deževje naa obiskuje le nad mesec dni in daai imamo formalno ie vedno poletjep naa je aaduje d^i kot posledica nepreaUnega dežja in mrslih vetrov obiakal le poanojeaenaU mraz. , Kaf? čudno je iagledalo. Ljudje ▼ poletnem čaau a euknjami ia težkimi oblekami. Prejlaji dan al le videl! slamnike na glavah a^soldočth in lahke poletne obleke 00 nosili, a takoj drugi dan le tolife iapre-memba. Kako ne, aaj ponekod je padla celo *Una, težka alana, ki je pomorUa rastlinstvo po malih obcestnih vrtovih. In is ne zelo oddaljenega Dfatona. aa porošaU, Sterokrajake lUnka. naprimerf " PBANC08K0 9HUSKA BANKA, kftOOEAO. plačajo aa termlnlrane alnge 4e 0% na letne ebreetL ^ Ako nameravat« nosUtl vaš denar ne hreallne ulote, odposlal v aUri kraj. V LO t NO ^Z JfjlRcO vai llmp^jIVr'.1 POTNIŠKI ODDK^I^^KOENF H*AN?LKf ODDELEK I Pišite aa pojaeallal emil kis« BAHIIB 133 Sacond Ava., Naw York Cltp. VLAGA REDOVITO INVESTIRA RAZUMNO V NAJVEČJI JUGOSLQVENSKI BAN* KI V ZJEDINJJNIH DMAVAH. ^ #00 E^I^Mftdi p 1 Os isMs® CHICAGO ILUNOII l S ' \mhrfcoo liifrofliaise^ ' etrafc^ KAPITAL IN PREOSTANEK $1,250,000.00 Želim aa' zezpanitl a alovenako dekletom ali vdovo t evrho Ženit-bo. Jaa aem atar 88 let. Če katero veleli, saj pile in priloti naj avojo aliko. Tajnoat jsmčcna. Naslov je: "glovenakl Ženin", 9857 So. Laumdale Ava., Chieago, Ul. v (Advert.) |aeealJMOoWi Ole Khan, WaSk. — Bratje društva "Dobrodošli", It. TS S. N P J. in H. 12 S. 8. 8. S. eo ee •družili dne devetega eeptembra, |ls bodo prirejali okupne zabave ,n H««« ter bodo d^ug drugemu * pomoč v vaekem alučaju. Brat-•tvo teh d vek drulUv je pričelo proavetno delo, ki bi bilo moralo že leu nazaj, v Uj koloniji v tem ao naprošena vaa alovea-•k* drnltvz v uj kolaalji, da ee T ridruHja nam. Tudi njim eo od-Vrta vrata. PHdhe, da delamo »kupno: Vai aa enega ia eden *« ^se. Mnenja amo, še bi ae vaa t^ajšnje slovanska draitva zaai-Tnal« aa adralHev v Um asirs, M •',l0 lakka pričeli akiapati za »graditev svojega Slovanskega '»"•»a. ki bi ba važen za naša J' T te j AaaalMai la potreben. W°vaai moramo vedno proeki a-•oU tajeev, a overjeni amo, še t" kili val ediai. de bi aem ae bilo trvke prositi alVogar. ImeU bi aa-kar potrjujemo. bitka. Fr.j.mnlk debUkaor aa avej deas. aU na evoje U peSle. • naša posebnost je pošiljanje v jugoslavijo doU/jev . ameriških, U4M pe bveejev« ali po peMi. N« p»t.biu nase cenz ee vedao mod najolljlmi PreprtUJU ael potovanje. Vae petle aa »(Hovaale v aUri kraj. Ur tadi eeipe-Uveoje od lem ama, Imkor tudi vaa drag« poale (Male ee KaM«s 'i kraja, Vam aajMje esSfM Mla banka. Denarne psISJeUa ki vaa draga pisma aoaUriu na Zakrajiak A Čošark T 70 fth Ava., New York City. r ^Jf pjomtA PRO SVETA « i-aesaca ^ . — m vtyšejo. s) aa leta. $IM m M bu, ll tt ss pol teto, "P R O S V E T A" n i----i.u rUga^g. ŽNLII IGHTENMEN T" ■ ZLATO, ZLATO SE NI IZGUBILO SVOJE STARE PRIVLAČNE SILE. iMvid Ltfpd George. prejšnji ministrski predsednik Velike tanije, ki is bil eden glavnih av. torjev verealjskc mirovne pogodbe in aatave Lige narodov, maha še nekaj čaaa po tvojem lastnem otroka (pogodbi in Ligi) V a vojen najnovejšem članka, ki ja objavljen v Hesrstovih listih, piše med drugim: ^ ftfajkan, ki aa je Uko nepričakovano odprl na jedraaekem pri-brešju, je zaenkrat prenehal a de-lavpoetjo; tok lave te jp ustavil ln omejil na Krt Signor Musao-Uni še ni napovedal vojne Ligi narodov. Menda aato ne, ker se je Liga odpovedala avojjj oblaati na koriat avetu pomnikov, Jeli. incident končan ali ne, sa-viai od tega, daU miaU Italija ob-držaji Krf. Zdaj še ni jaeao( dali bo signor Mussolini dal nazaj trgovina M^evetela ia dolg riki bi ee dal lakko odplačevati. Ker pa Franea«i od avoje politike ne popuste, jik T** v SREDA. IS. •„n- Krf vzUe temu, če ao Grčija po- strsaho. So pa še draga okolnoeti, valja v blatu in prahu prod njim, kl »pajajo Eadičeve intoreae g an- Clanstvo S. N. P. X je pravkar trati za avoje nasprotnike ia aa zasačilo, da aa glavni odbor voli nasprotnika moramo smatrati tudi vaa njihova sa vernike." Med francoskimi zavezniki se nahaja tndi Jugoslavija. Zato je gisto logično, če pravijo Angleii glede naa t "Angleški interes aa-ht. va. da Jugoelavijo ali potegnemo od Francozov na avojo etran, ali pa jo tako oslabimo na zunaj in na motraj, da nam kot fran-eoska zaveznica se bo nevarna." Oslabiti aa da vsaka mala dr-žava finančno. Oslabiti se da z n< tmjemt notranjih Pridobiti se da » tem, če podpre iu kakšno btrauko, ki jo Sap-tram ca toliko čvrsto, da pride danes ali jutri do odločilnega vpliva v državi, da takrat zavija vnanjo politiko v drugo amar. ^ Na podlagi ravnokar povedanega bo ša lalje razumljivo zaai-manje Angležev za HadiČevo Zlato ima ie dsnss tsko privlačno silo kot v dnevih 1848, ko io ljudje iz vssh krajev sveta drli v Kalifornijo, da hitro nagrabijo zlata in se bogsti vrnejo domov. Iz Anchorsge v AJaski so te dni poročali, da so odkrili zlato ob reki Toklst v Alaski. Ponsv vrže za štiri dolarje zlata, je pripovedovala brzojavka. Reka je oddaljena iestdeset milj od slaskanske železnice. Komaj ss js vsst o novi najdbi rumehe kovine razširila med ljudmi, ie je bilo vse na nogah in na potu proti reki Toklat Iz Nenane so ljudje drli kar tnunoma na novo zlato polje, da hitnj obogate. Ponovili so ss dnevi leta 1887 in leta 189tf, ko js vse drlo v Alasko in kasneje Klondike. Mnogi so takrat našli preranl grob v mrzlih severnih krar jih, drugi so za spomin prinesli nazaj ozeble ude mesto zlata. Starejšim ljudem so ti dogodki ie dobro v spominu, kljub temu ps niso ljudi izučili. Več ko devetnajst sto let js minilo po. Kristovem roj* stvu in v sv. pismu js zapisano, da pojde ložje veblod skozi iivankino uho, kot bogstin v nebesa. Ali kadar se odkrije zlato, takrat 1 judjs hitro pozabijo, kaj js zspisanega v Sv. pismu in so pripravljeni dati nebeaa za košček Blata. Ljudje so pač ostali ljudjs kot v poganskih časih in krščanska vera jih ni skozi stoletja poboljiala za las. Gospodarski sistem js tak, da kdor je bogat ima moč, njega vse spoštuje, reveži pa vse prezira. Ravno tako** M ob Kristovem rojstvu. In pridejo ti prejfovedniki krlčsn-stva in pripovsdujsjo zs koliko so poboljšali svet in iz njega izstreb|li slabe človeike navada, zlata v Alaski pokazuje, da krščanstvo ni prav nič poboljšalo ljudi Ravno tako so lakomni, kot so bili v svetopisemskih časih. Ravno tako ss bojs pekla, kot takrat ko io krščanski prspovedniki pričeli oznanjevat, da pridejo lakomnikl v pekel, bogatini pa v nebesa ne morejo. Ljudjs so ss spreobrnili le navidezno. Bogatin daje vbogajme, toda ns vsak. Gleda, jp^U) bo pomnožil svoje premoženje, da ss odkriža pekla in si pridobi izvsličanje, pa gradi cerkve, altarje in darujs cerkvi. Prav Uko js kot ob času poganskega Kima, ko so bogatini zidali tempelje bogovom in jim darovali, da so poganaki duhovni dobro živeli in pri tem podpirali bogatine s svojimi nauki, češ, da js šiba bogov, ako navadno ljudstvo trpi, dasiravno je bilo očividno, da je vsega ljudsksga gorja kriv tsdanji gospodarski sistem. In čs kdo dandanes pričakuje, da bodo cerkve rešile pereča*socialno vprašanje, lahko is veliko tisoč let čaka na rsAitev socialnega vprašanja, Itajti cerkva niso delale is nikdar na to, da ss spremeni gospodarski sistem v interesu trpečega ljudstva. Kdor sam shira zaklada v svojem lastnem interesu ns daje drugim 1 judsm zglsdov, da naj jih nikar ns styr*jo. kot jo js imslo ob Kristovem rojstvu, ker ni tukaj sglsdov Za to pa ima zlato še dandanes Uko veliko privlačno lilo, kot jo jš imslo ob Kristovsm rojstvu, ksr ni tukaj igledov, in sicsr dobrih zgledov n* strani onih, ki trdijo da so njegovi nsalsdniki in namestnik! na ssmlji Tudi Kristovi nasledniki in namestniki ljubijo slsto Stopimo v palača csrkvenih glavarjev in prvakov in prepričali se bomo, da ravno tako ljubijo alato in bogastvo, kot oni Aiaščani, ki so drli proti reki Toklat, ko js doftla prva vest, da ss nahaja alato v pesku reke v večji množini Rumena kovina ima ie svojo staro privlačno sOo in imsla jo bo, dokler bodeta blagovna produkcija in distribucija vršili v interesu lastnikov produkcijskih in distribucijskih sredstev, mesto v splošno ljudsko korist Vere ne morejo razveljaviti vrednosti zlata. Vrednost zlata bo odpravljena, kadar bo spoštovan človek, ki dela s svojimi rokami ali možgani, in bo vrednost njegovega dela ostala njemu. In kadar ss odpravi vrednost zlata in ss nadomastt a vrednostjo dela, takrat bo ie Is odpravljena revščina med ljudstvom, ld dela in gara in s svojim delom skrbi sa udobnost majhnega iteviU ljudL In ljudjs ss ne bodo prav nič jokali, da je odpravljena vrednost slata, kajti napotila bo doba splošnega ljudskega blagostanja. da sadoeti njegovi sveti časti Ako zapusti Krf s svojimi sto miljan lirami tedaj bo eela afera hitro pozabljena in trudno evropejsko oko aa sopgt obrne nazaj aa Po-ruhrje, raaen še vulkan MuaaoU-nin xie začne bruhšti kje drugje. Podzemeljsko grmenja v aever-aem Jgdranji ja vadao bolj glasneje in srdite jše. Reški krater bo morda v nekaj dneh ponovno metal is sebe ogenj in curke lave ka-terih na bo mogoča tako hitro u-staviti kakor one na Krfu, Če Italija ostane na Krfu ali u-dari na Reko pod to ali ono pre-tvsso, tedaj dobi Evropa — da rabim svoj metafor — dva nova in velika Hrs poleg starih gnojnih izpuščajev Jd jo mučijo. Ubof Evropa t Kako more še upati na okrevanje vpričo takih bolesti! V svojem telesu 1 Naj ae pa zgodi aa Krfu ali Raki kar hgčc, nesrečni dogodki v ženevi na ostanejo brea težkih posledic. Liga narodov je došivela težak tpdarec, katerega ne preneae izplepa. Izgubila je pravioo posredovanja v sporu mod dvema članicamv Članica Lige, ki je provoelrala apor g vojnim činom, je aama udarila Ligo po glavi in ji odvzela oblaat posredovanja. In druga velika članica, vodilnS država vldgi, je povila na** lo. da Liga no sme posredovati, kadar je prizadeta šaat kaka država. Katera drlavs io ai aačela glefikimi. K&kli smo la, da morajo Angie-z vso sSo delati aa to, da prodajo kolikor mogoče avojega blaga v Evropo. Nastane vprašanje: ! Cako ps nsj konkurira angleško »lago s domačim blagom v državicah srednje in jugovshodne Evrope, če stoji pri naa aa vsaki dva ari železniške vožnje nova carinarnica! * Za, rasvoj velike trgovine jo predpogoj' prost promet. Prost »romat pa jo mogoč lo v velikih državnih zvesah sU v federacijah. Velika federacija zlaatl podonav-akih držav mora biti torej sa angleška trgovoo nekaj almpatlčne-ga. Zato j# v angleškem interesu* če podpirajo tiste politične skupine, ki imajo v svojem »rogra-mu federacijo, kajti federacija pomeni mir, pomeni rod, pomeni prosto trgovino in napredek na vseh straaeh. — Po "Avtono4il-etu". Izjave zvezne premogovne konrielje. i.-- '. Nezmožnost zvezne premogovne komisijida bi predložila določna bršdlogo sa ustvaritev pokoja na »oljih mehkega pooaaofa. pravi komisija V aadnjem.svojeni poro Sedanje odkritje^" - "HA^So^ , katerega ni mogoče udušiti. Dokler borba med rudarsko organizacijo ia neunijskimi operatorji pO Zapadni Virginiji, Kentuckyju in llinoisu no pride do konca tat ne bo ustvarjen pokol? med strankama, toliko Čaaa bodo naata-ali nesporazumi in nasilni izbru hI, kot ao sa ia dogajali v tak trak drŽavah. Bitka v Herrinu meseca junija 1022 v južnem IUiaoisu, pravi poročilo, da jo kft dogodi jsj, povgro-čon naravno r$čl razrednega boja, radi katerega psdo odgovornost enako na cudarje kaksr na operatorje ia njih uradnike. 1 Komisija slika rudarjev !s okraja "William-eona, kot borečo aa skuplife ki al hoče obdržati unijo .katera jim o-mogoča doatojno Hvljenje. Okraj Wtlliamaon jc po poročilu komisijo skrajne potrijotičen ig se ja kot tsko& dobro izkazal v svetovni vojni. f Ljudstvo tega okraja jo inteligentno, uljudno In aalo verno, niš ao da na brezverce in ae tudi hoče ob vsaki priliki, io potreba, izkassti, da so dobri ia pStrijotični ameriški državljani. ,"Ko js pričelo cveto*. l«d*+ sivo po teh pokrajinah,1* pravi po-solilo, " ja bilo pričeto n ljudstvo rv na izkorilševalen način. Pro-je bil edini upoštevan ja vred predmet, aa Rvijcnjo in zdravje delavcev niso nič dali. Možje dolih po rudnildk d o kolen v vod ln plin ja napolnjeval proetore po neprezračenih, rudnikih, kjer je ba srak takt težak in aatobel, da M tudi najbe^ sdrav človok no mogel vstrajaU dolgo, no da hI Nikakega odikodninskegs ni bUa, ki ^i varoval delavce, neagode gg ss pri rajale neprestana, a nikakega aa-aa ai bile, a katerim bi dela ve fco nastopali proti podjetnikom ia aahtevali odškodnino aU kbolj šanje varneatnih odredb. Ničesar nfco imeli radarji ed peljetaikov kol trpljenja, sate pa ni*o gojil da njih drugega kot gajev, _ pa bUi obup«ni Povprašaš plaia vddsrjova je kila ed 1 JS Se dveh Jugoilav^ H Angleži. * MtoiM* 'f **¥*■' fifjpr Z odrom na Badlčevo bivanje v Londonu ae mnogim vsiljuje sa-igO od sebe vprašanja t Ali imajo An^leH%teros aa tem, da se aa-nimajo aa naša razmera in kakšen ja ta iatercaf Ca voakega, kdor ae paša a politiko, ja jasno, ds ae nobena dr-lava nS cvetu ao bo vtikala v naše imere is golega človekoljubja. V Julai Srbiji ae lahko koljejo mod seboj Turki, 8rfei ln Arnav-kakor se hočejo, po vendar as* Tadi enega ali drugega ne bo pošli niti en angleški ali francoski atrel, ša tega na velevš lastni angleška sU lsatna francoaka ko Hp " • ' r • VI®! Angloši ao bUi tisti, kl »o fi. naneirali svetovno vojno. Ss vzdrževanje svojo lastne'jttiilj md ako armade in aa podporo evojtk /svetnikov co morali Irtvovati silne miljarde v slatu. flMt^f ps ao imeli premalo denarja in sato ao bili priailjeai iapoaoditl ai pa trcbac avote v Ameriki. Angleži ao dolini danesJhmerikancem O* koli 16 milijard nemških msrk Toliko alatega denarja ps tndi bogate Anglija niaaa ln ga men da as edem avetu sploh aL Take ata ja treba odaluHU ali a blagom aU a delom. Angleii morajo torej glodati na to, da a trgovino, a prodajo in duatrijakik Isdelkov ia rasnegi blaga is kolonij toUko saalalijo, da morejo lete as letom evoj dolg polagoma poravnavati - Najvo« odjemalce angleškega blaga ja bila pred vojao Evropa, alasti Nemčija. Evropa pa ja da* glaaovanjem vsake dve NIČ več ne bo voUtt-v aa kon vencijab. Volitve gL odbornikov ao sdsj direktna zadeta članov, ne veš delegatov. Nov korak, nov ekaperiment v demokraciji naše velike jednote. Naša jednota je zopet prva, kl e storila ta korak; druge jednote in sveže bodo sčasoma sledile. Naša jednota je vedno prva, ki gre s duhom čssa naprej, Prva je bila centralizirana bol prepirov, gifo podpora. Potom je bilo laat-no glasilo in referendum. Joliet ska jednota je ravnokar na evoj i Konvenciji v Clevclandu sprejela obliko gaferenduma, kakršnega je N. P. J. sprejela pred vgč ko decetimi leti. ^Zapisnik elevoland Ska konveneQe KSKJ. dokazuje, da so nekateri delegatje pridno »rečitali pravila 8NPJ., predno ao li na konvencija.) Potem je prifia enakopravnost članic, dnevnik, nov sistem nad ia praktičnega knjigovodstva, ^Književna matica in mnogo drugih atvarl. Naša orga nizacija bo — upajmo — prva, ki bo imela lastno zavetišče in tiskarno. Nam ni treba streljati ig moi-narjev, kadar'pride par sto novih lanov ali kadar jc bil prvi miljon premoženja v blagajni. Fakti, delo samo govori o sijajnem napredku naše Esenpeje. e o o Arthnr Briabane, komentator dnevnih dogodkov, ki včasih pove posastno, pa deset bedastih, ja zapisal te dni krilato neumnost, ki cc čiU: Itdija je ^ in ttprg ie y ^ ^ opravičena do Beke sato, kar ao»dovolj dentrjl ^ prijateljev, da Bimljani, dedje Italijanov, eivili- vsM^lm u nered v EvrOai in ^.mpo.lumko iasmotrloiit Nmpčije pripisuje angMke javne aaLeajc oprcvičeao ali neopravičeno fran-eoaki repcrocljaki poUtiki ia fran-militariamu. To ja vsrok velike aopeteati med Anglijo ln Praaeije, ki ae daaee kakor dolarjev m don. — Pa pridobili ao nleA aH vije akeai vso evropako unijo v letik ISIS ia 1SSS. Mir te politiko. Angleži pravijo t ne bi Kraaeoal Nemcev take priti-•kali, kl ml lakko N,«nrrm pra- dali sa miHjstde blage, aagteška šess. Sprejel je hA ca je naaoliio me< rudaiško prebivalstva ia tika ter SEPTEMI =«=1 BHA, 1923. sdaj jih pa maše na desne. Evroo. je v_perijodi fantovskih "ttZ lucij", V Španiji, delali klasične re.k. djo ,se je pravkar odigrala tak« laUrevolueija. Kakor v Itali . Orčiji hi Bolgariii. Fašisti y r^ nik drŽavah imajo različne pro. grame, ampak >glavnanit je b^. veno povsod enaka: potUčiti orga. niziran proletariat ia sadriati socialno ravoladjo. , Kakor kale j o znamenja, U /4 Očak Bryan je nekje rekel, da je bogastvo bolezen. Če je tak* smo delavci najzdravejši ljudje na avetu. / a a Listi poročajo, da je bilo nekaj ameriških, angleških in francoskih misijonarjev ubitih pri potresu na Japonskem. Kazen bošja! ; j 9 Pater Zakrajlek, ki ae je pred nekaj dnevi vrnil is Moskve, po-roča, da je vid^ silne straže okrog Leninova palače', silne etraže okoli Troekija in silna etraže okrog po-atelje alehernega boljševika. h-kratka: ruald boljše viki imajo 180 miljonov telesnih atražnikov. Potrjeno 1 « , a o o { Ako auheš koga a pestjo v obraz na cesti ali kjerkoli, ai kršitelj zs- ziraU vzhodni breg Jadranakega morja pred veš ko dvatieoč leti. Ce je Brisbanova logika korektna, tedaj jo Muaaolini opravičen no lo dO'Reke, VSO Dalmacijo in vsek krajev do Donave, temveč tudi dO Francije, Nemčije do Bone, akoro vse Španije in Anglije. kajti njegov ded Julij Cezar je s svojimi armadami oavojU, oropal "civiliziral" vao te kraja. Kadar sc blamira> kak oboku*. __ __ než, MroSI« nihče M pozna, ni p najboljšega političnega kritika ^ Združenih državah in ki ss avoje Asnka prejema $100,000 letne plače -r Briabane, ain ognjevitega socialista! - tedaj je to škandal prva vrste za Smeriško-i inteli- i •v''».T- >? J 0 0 gonoo. Takoj po vojni jc plug, ki para Evropo, metal brazde ns levo, ae izmažeš. Ako pa najameš dvorano ali a-reno na odprtem (zadnje čase tndi eerkev), odrediš visoko vstopnino in potom biješ avojega nasprotnika toliko čaaa, da obleži, ai junak, kateremu ni para v deželi in policija, namesto da bi te zaprla, skrbi za refrmed gledalci, da ne pobes-ne veselja, ko gledajo pretep. Nekaj čez «0,000 oseb je poseti-10 Fieldov muzej v Chicagu v enem mesecu, zadnji Dempsey-r New Torku je pa ljudi« ki so plačali dolarjev vstopni*, nal To jo eivilisaoijil e e • Frančiškanski koritarjl, ld d-akajo akebeki liatii imajo "črno na belem", da ae jc obecil rojak Tone Oaredkar s Proaveto v žep«. Črno na belem I ČrAo je Uko ta-Uko, da se |>clo nič ne vidi; vsa, kar imajo, ječrno. . K.X B- % delavce. Plače eo poako-čilo ns sodem do petnajst dolarjev dnevno, izboljševanje varnostnih odredb so je kar vrstilo, nekaj vsled pritiaka unije, nekaj; radi državnih zakonov. Izboljšalo sa je Hvljenje mod družinami rudarjev, rudarska naaalilča ao uspevala, dobila eo moderne javne naprave. V okraju živi 13.000 rudar-cv in S3 odstotkov izmed njih aatttje svoje hiše in veČina izmed njih evteaaobile. Vaa rudišča ao unijaka. V unijo varujejo kot v nekako relitcljico, kajti ravedajo aa, (k jim je ona izboljšala livlje-nje in prinesla vse ugodnosti Uni-js jim jc nadvss, vsš kot drlava, kajU drlava jim aama ni dala ni ceaar, temveč vse so morali pri dobiti s unijo. Ce so bili ,v potre bak. in nadlogah, ni jim priskočila na pomoč drlaya, pač pa uni ja. Skulajo sicer biti dobri ame-rlUd državljani in take ao aa ia-kazsl) med zadnjo vojno, ali | Ukor laaajo udobnosti, «a zavedajo, da ao jih dobiU od unije, pa ao od drlavc." Poročilo zvesne premogovne k*| misije tedaj opirajo, kako se je priklstila /uŽiioJlUinoiBka premogovna družba v mirni okraj med miroljubne ljudstvo kot kak izzivalec is tujine, ki kolo, da bi ae temu ljudstvu sopet godilo slabo in bi kAe zopet zvezano v stare vezi 1US nekdaj. V poročilu pravit ■•'Ni dvoma, ko jc podjetnik ižnoflllaciaka premogovne drul-ba boM s obratovanjem rudišča s klubovaajem uniji, da jo vedel, kaj a tem pripravlja, da ja povabil le najete pretopačo la najel etrelee. Povzrošil ja ogaiSsnje in odpor. S tem, dO je pričel obrst Z tiennij-akimi ljudi, ja pokaaal, da ae pri-aaavs va« unije ia mnoliee radarjev in prebivalstva is rasli, krojev je te nedvomno maalrel pojav, ki vodi nasaj v nos* ramnara. kot ao vladala prej, ko ie ni bilo unije. Zarto »g se pa mirno izteklo, a umorjenje trek unijakih ljudi ,ki ao ga izvršili ns-joti pretepači jc vlgalo v mirne« • prebivaletvu pohlep po maščsvsr nju, da kaznuje krivce, ker m oblaati aama nieo prizadevale, ds bi bili kaznovani. Unijski radarji ao ae tudi dobro zavedali, da je družba privedla v U okraj dobro oborolene pretepače in po poklicu stavkokaze, ki ao bUi ob vsaki pn-liki pripravljeni ctrcljati nanje. Gospodinjski kotiček. "i hi oo bilo Is vso Fižol v omaki—Fižol v strožja očisti vseh niti, zreU ga na koši-ka In akuhaj v malo slani vodi Ka je akuhan, ga daj na aito. Nato stopi maalo in pridaj malo moka sa* prcšganje. Ko je prežgan' gotovo pridaj fižolove vode ia kukaj. K temu pridaj drobno ie-eckljane čebule, aoU ln malo limoninega aoka. To omako kubtj. da bo gosta kot arednji močnik in poljdbno okiaaj s lUnonlni« to-kom. Ko Imaš aok gotov prida zraven skukano atrošje in kohsj le nekoliko^: 1 % . a ' / v Fižol v atrošju. - Očisti ga si obeh straneh mogočih niti ia > peri, zreU na drobne koščke la C1 daj na ogenj ■ koščkom soli, vodo in lieti od flšoloje rastline. Pusti, aaj se Uko kaka. Ko jc le akoraj kuhano, prime-šaj nekoliko moke In eeeekljane-ga petrlUja ter vse skupaj mciej, dokler ni kuhano. \ Filolov močnik. - Najboljši j« oluščen fižol male prej I* £ aort Skakaj gc v slani vodi jo mehak, pretlači akozi aito Mate otopi maala la pridaj drobna aeeckljaao čebulo. ^ to daj aken site pretlašaai krompir, maUft-žolovik Uctav ia odi ter manj da poataja kakor močmk. Aked oetoja prešteto, predno p^era aa mizo. opraši nekolike i M in Is porkrat L LUBASOVE HARMONIKE tri In Iti rl-vrstna, dvikrit, tfi» krat ln štirikrat uglalsns, Ma« tka ali kranjske ln pa tudi ehro-metlčne S lt bul tar kovfiske ALOIS SKUU, UI ||MUc FLt ImUfii N« V. 19. SRKDA ORCIJELNA S. I P. J. ^ —r~ Uicijitiva glavnega odbora S.M.P-J-- glavni odbor 8NPJ, uvidevejoč Irebo, da se takoj nekaj ukro-riede upravnega sklsds, katj-je takoreko* popolnoma iačr-L je sklenil, da aa posluži 6. Bi J. točke pravil in predlaga pihu v odobrenje sledečo ■ LVigiJATIVO: ftea 21., točka 1., tretji stavek, Ise »eil»j "Pristopnine t bolniški aklad jednote", u »premeni v toliko, da sc bo Uo: "Pristopnina gre ▼ n-■rni aklad jednote. ' (To atopi 'veljavo dne 1. januarja 1923.) Kazlo^i: V upravnem akladu, odrcamemo vrednost zemljišča poslopja ter pohištv^, je teko-l()i deficit. In da je naetsl de-it, je veš vzrokov. Zdrulitve-.konvencija je naredila veš lepov, katere amo morali izvrši-kakor je želela konvencija, kar pi postslo sčasoma za upravni Ud pretežko breme. Konvenci-namreč ni predvidevala te nežnosti, zsto nI določila za u-imi sklad nfcvlh ali večjih domkov, kakor ao bili pred kon-iseije, kakor bi bilo prav, paš Kji dohodke še zmanjšala. Iz tršega skleda ae pa zaključku ružitvenc konvencije plečujo Iravniike preiskave za vso no-spriatoplo člane in otroke, kar ^■jednoto veliko denarja in PHpred konvencijo ni bilo. idalje je konvencija aklenila, I gre pristopnina od novoprl-splih Žlanov v bolniški sklad, idtem ko je poprej pripadala ravnemu skladu. Tako je bil u-ivni sklad dvakrat udarjen, in prav'občutno. Poleg tega nam I dala konvencija nalogo usta-oviti Mlsdinski list, kar aifco tu-ii vršili; nadalje zmo morali (skrbeti za epia zgodovino in to kje js zvezano a precejšnjimi troški, katerih nlamo imeli ponj. Nabere ee večkrat tudi.to-ko uradnih otvari, da nam ai »goče vsega prinesti v redni o-eijelni številki in da moramo is-ajati priloge, ki. sc plačajo iz u, rsvnegz zklada, kajti naročal-on je tudi treba dati primerno oličino gradiva za njih narol-iao. Konvencija je nadalje dojila dva centa za aklad iarednih sdpor in polovioo toga jo odvzo-upravnemu skladu. Iz mledin-ega oddelka je bilo prod kon-ezcijo dovoljeno vzeti 20% od m«'m bo tozadevne točko pravil kar vsebuje sledeča INICIJATIVA: Člen točka S., tretji aUvok ki ss sedaj glasi: "Co jo predlog potrjen po glavnem isvršt valneu| odboru, ga glavni tajnik priobči v glaailu, in sicer Vsak teden takrat, dokler je predlog na jjrai razpravi", naj aa spremeni v to liku, da se bo gUailo. "Oo je predlog potrjen po glavnem is-vrševelnem odboru, ga gl* tajnik priobči v glaailu, in sicer vsak msssc enkrat, dakler je predlog na javni rasprsvi". (Ta stopi v veljavo dne 1. januarja 1934J. RAZLOGI: Glavni odbor je prepričan, da zadoztujc, če jc inieijativa priob-Čena enkrat na meaac, ^namesto enkrat na teden, Vsak član, ki ze zanima za stvar, bo lahko či-tal predlog ln oe dovolj ae/n&l s njim, ter bo vedel, kako glasovati, se one pa, ki ae ne/zanimajo, pa itak niš ne pomaga, pa Čo bo prav priobčen vsaki dan. 8 prlob-čenjem inicijative vsaki fiden in skozi celo tri mfoooc, dokler jo inicijative ae javni reaprsvi, as porabi preveč proetora po nepotrebnem. In ker imamo inicijative večkrat, in s njimi tudi pta* cej besedila, nam primanjkuje V čednih izdajah proetora, pri naročnikih pe to uatvarje nezadovoljstvo radi premalo sašeljbne-ga čtivs. Naročniki niso dolini plečcvatl za suhoparne uradme stvari, in izdajati jc traba pooob-ne izdzje ali prilogo, kar pa po* meni zopet izredne stroške za u-pravni zklad^ 8 zpromoalbo omenjene točka bi se torej zopet lah* ko nekaj prihranilo, zadovoljila bi zo pa obenem tudi naročnike in Člane, prikrajšan pa ne bo sato ___________ nlkdp. In glavni odbor jo odre*j jazrsU poslulitl dil, ds gre te inlcijetlve v jevnost ln pred člsnstvo sejedno a sgo-rsjlnjo, zato no bo z tem nobenih poeebnih etroškov. Razprava o tek Inlcljetlvak ss prične dno 19. ooptcmbrs 192$, ter oe konča dne 81. oktobra 1128. Predlogi, ki jih Inicietira glavni odbor, ne potrebujejo podpore od štreni draitev. Vincent Oeinkar, gl prodi. Matthevr J. Turk, gl. tajnik. ■ .... - . fl&f Vi ansanimr a ttroiomsEI tnih dohodkov za upravni zkled ■pokritje poslovnih strolkov, konvenciji je pe dovoljeno sa-15%, pa Še od tega gre noj->j 12% ea Mladinski list. Je ■rfš manjših aklepov, katere jc lo treba izpeljotj ln kateri oo |aovo breme na upravni sklad, rav nobeno čudo ni torej, če je 1 v upravnem okladu pri ujkljaj. In tako naprej pošlo-|na moremo, temvel je treba jUti za nove dohodke, poseb-|pa še, ker imamo prod oebo; dno konvencijo in zs katero oe treba pripravljati še aedaj. Glavni odbor jc o tem temelji-■razpravljal in prišel končno | zaključka, de ste ia toge* ze- • dva izhoda, in sicer: ali razpi-n čredni ssesment ne voe Čla-■sli ps pod vzeti inieijetivo ia Mobiti člsnstvo, de s splošnim i*>vanjem spremeni točko prs-»ki določa, de gre pristopnins bolniški skled, nesMsto v u-^ ksr jc edino previlao. In Mbor sa je odločil se sednje. *»vni .klad ime s novoprl- člani takoj direktne stro-' medtem ko bolniški aklad ni-nobenih. Rasen tega jc v bol-kes, Skladu še itak veliko veš upičenega denerja, kakor jo wp»sno po pravilih In kskor ^ ra j« v normalnih lasih tre-|Preveč denarja aiaor ni v ao-»klada, kajti tudi pri nea }• pravilo i "čim vaš, tem bolj. • ne vldihio umestno, da ™P>še na članatto izredne ne-r*> kedar ze Ukemu nedoatat- Uh*o odpomore na drugi na-r freba ,tor nam pos&sgali v ari la-»ostL Hvele vsem okupej. TI pa drage hčerke aala polivaj mirno tofte napram drultvu ne osnovano. Kor lo tMe drugega drla ebtol-bc, omo prilll do ssključks, ds Isti spada v delokrog glsvosgs nedsoraoga odbora Dobil nalogo od oeUlh odbornikov, de isroiim vss listine, katoio poee-dujam in ki oo tičejo drugega dele cbtotbc, predsedniku glavnega----- ------r----- —— nadaomaga odbora, kar tadl sto * ' - Itd ameriški semlji enkrat ss rim. H ploh po oo v Um ao bo mo- J* »teboj. Selujoll osts. glo ali ukrepati, doktor oo no povrne obtožene« bret Bernik iz dere dmnoviao, komor jo odpotoval. JcJMl Underwood Di Praek in Jekene Ademieh, atarila. Frank, Louia to Adolph, bratje. Anna In Helen Ademieh, J netilo, ( <»)ornH«Maa nlavsnla mi., omnMii amimaam im HUMS u't7jov,kil> iSlmaT>* kMmi!* BjEfvfc^ritrrsr Bffsfcn . MM,,.. . aU» K iNi SsssaK« ».Uu-H SUtU v IsU v* IMV« tM »s vsimk. : 5 " ^ 1,1^ .» m—.- t» HClM . svojoM, polubrata Frank Koaa, nahaja oo menda &«hje v drlaVi Michigan. Išča ga polusoatra Marija Bolič, omolona Marjr brsdach, (Baldavlllo), B«idg«port, Ohio. (Adv.) STOJ, OlTAJI !> Rad bi isvsdal, kjo aa nahaja Anton Pemec, po domaČe Vouk. Prod dvema in pol lotoma nahajal so jo v Franklin, Kana., pri tvojih ^ starilih lp potom pa slHm vol lul o njem. Cenjeno rokajc Hrom Amerike prooim, če kado va aa -n njego naslov, da mi ga naananl, aa kar oo Vo v naprej sahvalba, ako bo po ssm čital ta oglsa, proalm, da oo mi Ukoj prijavi Poračatl mu Imam aolo vslns stfari. Maj nsslov jot Anton Buss, 1908 OU!-ton Bt., Youngstown, Oblo, (Adv.)' — »L mM Cjlft SLOV, IN HRVATSKE Ne v inshok-Potoks#| U1 CtMiili „^C«Haaaaf h, Rojakom Hrom Zdrui. držav Csnikt aa raasslsgo assšOflS JERSV ALESH, rjgpi&tzrsi g/iadol aatnl® š^std M flHrftoV m aa tam. IMPERIAL STATE BANK, imperial, pa. ČCKOVIfg^HaAMILMt PIVO —PIVO IS AmuU rtiS iTlI^TvaT«v Imso. Me. t aaf^tkai ja poslaK %tM, ata ka pvajsseU aktom samsa. NAZKAMILO IV ZAKVALA / žalostnim srcem nsznsnjsmo sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je nelzprocns smrt pretrgala nit llvljsnja so progu in očetu JOHNU TUiAK I rnrl jc dne 31. avgusts, 1923, aagls smrti, sedst od mrtvouda v stsrostl 54 let. Rojen je bU leta 1869 v Ilotovljeh aad Skofjo Loko ne Oorenjskem. V Ameriki je bivol nad 30 let. Bil jo lian treh pod-pornih društev namreč, društva št. •i, 8. N. P. J., dr. št. 41, J. 8. K. J. 4n drultve it. 12, K. 8. K. J. v Forest City, Ps. Pogreb se jo vriil dae 3. sept 1.1. ia polollll smo ge v naročje oemlje ne tukajinjem pokopališč«. Tukaj sapuščs žalujočo soprogo in lest ie dorastlih sinov, snsgs brata, onega polu brata ln la vol drugih oorodnikov. Prov lepo ao aahvelimo brstu in polu brstu, tor njegovi ooprogl, ki 00 pnAli la Oddaljenih meet ln oo vdololill pogreba, tar mu darovali kresne voaoo v aadnji pozdrav. Kale lepa hvale vssm tuksjšnjlm društvsm, ki so deroveli skupno venec in spremili v obilnem številu pokojnega na pokopslilča. Hvsle vsem tukajšnjim roiekom, Id oo deroveli vonee ln oo vdelešlli pogreba kot aadnji prijateljčki posdrsv. Priarčna hvala vaea^ hI IP nam stali ob strani v uri laloftl, tor nas taiaiili sa laaa njegovo omra. Lepa hvala tudi rojakom is Pftrer's foint-a, Ohio ,za kracna ovctljlee in oblek, ki oo prilll ia od daljcacge mooU. Hvele vssm, ki so nem kej pomagali, prlskoMli v pomoč in obiskali nalaga dragogo Očeta osirome soproga ob mrtva ikom odett. . Tebi predragi moj soprog in ole pa klimo, počlvej mirno In lahko noj ti bodo amerilka ssmljs. Žalujoči ostelli A polonij a Tular, soproga; John Jr., Anton, Donla, Thomaa, James ln Louis Tular, sinovi. Anton Tulsr, brst ln Frank Alflar, polu brat Vaat Pslestlne, Ohio. KAZE DNEVE IN URE KOLEDAR, BUDILNIK IN MANTEL URA V ENEM. NOVI NASLOV v»a m^POgOS, d aa^^a mm^šm ia aahflfta avaltf ^k f Os i as. DR. JOS. V. OSAHSK Phfsidaa aad largaea SOS Aaiarlsas 8tate Saak BI4|, ^ pm^itoH^^ 9l9t9tli8M>9»9>tMS9M PROSVETA fORE, KONCERTI IN PLESNE ZABAVE. i Hrib? 'tobtk ilovenikih rveti več«-Katrin a poQcs*Pobič m Uriele Ulet-Ojti 'olonČio-in rnsiofi drugih novik Wm. Sitter Ci. Vabilo na Vdiko Pknia Veselico ' 'kfllBM pri r« »II 'V - DrnM. ^SOSEDJT ŠL 449, SNP J ▼ CICERO, IUL v nadaljo dna 23. leptenbri, 1183 v Wnrron Pavk Dvoredel na S100 S. sttli Av»* Cieam, III Vso našo zalogo POHIŠTVA IN POSODE, velik** izbira peci, Štedilnikov, hišne omare za led, kakor I J m ± ' ' tudi raznovrstne potrebščine za kuhinjo. Imam tudi pralno in likalno opravo. Cele skupine; namizne posode in posamezni kosi. Imamo v prodaji tudi razne električne naprave. * Na vašo uaiuffo in vam na razpolago je nal alo- ••ta«WiM«0 mrm> vantki oddelek vedno pripravljen posreči vam z |# A IIBfcJI JL mM IVjP našimi izkušenimi slovenskimi prodajalci Et |P gVJJ I m Kupujte vedno oo našega • lov enakega tolmača BJG STORE" v našem ftlOTaiUktlll od delit«, ki se nahaja P b- m^šoSRS) sm W v pritljičju na vhoru 5th avenue ulice _HTTSSURGH- fA. —J v lo.^taM, III •» Ni -^■E***'* r. (ISI-.M.I Rt#»t>... 0»r*^«hTffttf ■. Mmaa Ji. T«|>l v.u.u. m«.« in« g n««iki« H. au«.i Nn falark. IM W. UMUI« »t.-M« I. nr.t M> MAvmIi W. V«. • ffili laka a>.u k«i it i tki. i* um.i Im IU. Dm W. B. Baakala. — IIL IUm.1 m»k KnmKi, «41 — M»l a» . ffp . vi uR ■Tal •» DKI A. Ta. K ITI. — IIIHMI f* OviPMk ka«l£ «• itM.i NUh I rV?a_ fcrter) u»»57 HKI Pitub-r«.JU« ""»•< I L, *»Jrwr MIUfM, bas 117, aJte.l Katk Km r« teh, IM t MnHl I« IU. Dr. J. L. MUha, Iga t. >4 aiki«i4i. aiM.irr.i JMuuic AM Uf«l lw W» H^r*** HaBkHaJ ia> cak mp*. rim iT MM a. Bi loo.BfMMilii rii .. m »i). — f a. <4 ■> - FM.I "iu',^^,'r^k''L Vi? D?.? IT' illlBSgfc t«. . Mtfc M. Or. t r. /■ Kan. — laja 1. 4at. itov. Isa. — Cm*mWi, p«. (4 1). — m4i i. KakHek, ka« IT«. Tai. JiM ■rtlM, ko« III. BIm. Jm. MavrUk. kaa I. Dr. i D. Major B#a. — 8.1. I aa*. tL 1». — CWv.Ua«, O. (I S) — Pr«4.i , Krja.aa. 1147 W. I0tk M. TaJ. la klai.i t ton Vala* aa, ITN Bana Ara. Dr.i M. MMI.I__a*ja I. aa«. Kr. 14«. — araakljra, N. V. (!■>.— Bv&ŠfcSsfc'' gfagtr, It Oaapar It- Dr.i I. W. ia. D nakar, Bm 114. Tal. i *Pa«I Jtafc*l,' M ITI. Blaf.i Ta«. Frarll, Im U. Dr.i O. fcaa-lato I. n-4. «1. 14». — CaUla«aa4, O. <• K) ~ M. I ia> MarkaL 14001 Areaola'*«. Tal rAatan r. Bt. — Blafkaai, Utak (4 g) t t. K E 1. bo* Dr. Vratar J. Cai«. i*r». »fc Aiim^'