Leto LXXL ŠL 9. L jablana, četrtek 1*. Jannarja 1938 Cena Din 1— Lznaja vsa* run popoiOne. uvzemSi nedelje in praznike — LnseraU do 80 petll vrst a Din Z. do 100 vrat d* uin 2.50. oo 100 do čWXI vrst fl Din 3. većjj inseraU pet J t vrsta Din 4._. Popust po dogovoru, tnseraLni oavea poseoej — >Slovensiu Narod« veJja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za tooaemstvo Din 25.—. Rokopisi ss as vračajo. UREDNIŠTVU IN UPRAVN1STVU LJUBLJANA, Hnafljeva ulica Štev. 6 Telefon: 81-22. 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon st_ 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uHca 3, telefon at, 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob koJodvom MCL Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Neuspeh Italije v Budimpešti: Avstrija in Madžarska ostaneta na strani Italijanska želja, da M Avstrija in Madžarska izstopili iz Društva narodov ter se pridružili proti komunističnemu bloku Rima in Berlina, se ni izpolnila, pač pa je morala Italija pristati na nove gospodarske koncesije B a d i m p e 11 a. 16. jan. br. Včeraj je h-Ja. tn dni trajajoča konferenca državnikov r.mskega bloka končana Namesto običajnega zaključnega komunikeja pa je bila izdana novinarjem svečana izjava, da bi sc na ta način se bolj poudaril pomen teh razgovorov in doseženih dogovorov. V diplomatskih krogih je to zbudilo veliko r*ozor--o5t m razne komentarje. Izjava sc Rimski protokoli 1. V*»trir*ki zvezni kancelar dr. Sehn-*ch_nj~r a\*tnr*ki državni podtajnik dr. Schmidt, italijanski zunanji minister < ia-no. madžarski mini*, t r*- k i predsednik Da-i-anvi in madžarski zunanji minister Kan v a so imc.fi 10 . H. in januarja v Budimpešti skupne razgovore o primernosti in npomhnovfi rl makih protokolov. Odnošaji do Nemčije /a*»t"pmki treh držav so z zadovoljstvom in /-adoAomjetn ugotovili pozitivne "i»pehe in ugoden razvoj rknakih protokolom-. Pontnno so potrdili svojo skupno voljo, da po«riobe *voje sodelovanje na političnem in gospodarskem polju v duhu rin:--»kih protokolov. V zvezi s tem so zastopniki Avstrije in Madžarske izrazili svoje simpatij« za tesno sodelovanje obeh prijateljskih velesil. Italije in Nemčije, ki je zasidrana v osi Rim—Berlin, in ki predstavlja novo in važno jamstvo miru in gospodarske obnove. Zastopniki Avstrije so obrazložili svojo politiko, ki sloni na skladnosti rimskih protokolov in avstrij-sko-nem^kega sporazuma Iz leta 1936. Zastopniki Italije in Madžarske so izrazili svoje popolno zadovoljstvo s to politiko. Proti komunizmu 3L Zastopniki Avstrije In Madžarske so ponrrviJi svoje rnodušno odklanjajoče stališče do komunizma in s simpatijami pozdravili nemško - italijanski pro tik ornim: stični pakt- Potrdili so *voj skl*M< da bodo ^-,— 1— propagando v svojih državah z vsemi *re*fst\ j pobijali. Priznanje Francovega režima 4. Zastopniki Avstrije in Madžarske so sporočili predstavniku Italije svoj sklep, da bodo formalna r H znali režim generala Franca % Španiji in w#h španskih kolonijah. Izrazili as svoje prepričanje, da predstavlja tak sklep dejanski prispevek k normalizaciji odno^ijev med Španijo bi drugimi drža-vami in s tem tudB prispevek za porairjenir Fvrope. Avstrija in Madžarska ostaneta v DN •"* /aL^topniki %vstrije bi Madžarske so ^M"0 aa znanje važne in upravičene raz-t«-»-rc ki «>o napotili Italijo k izstopu iz Dni-• - I cotm M »o daJtfeaserae oo sJedke tega koraka za nadaljno ^e^tavo. in možaosii Društva narodov, ssna-&t da Društvo aavadov ne more in iw sme postati jrrtiparija kake ideološke : tispini. V lak«ni primeru »»i A\»trija in Maitf arska prid rtu peta pravico, da svoje sdsmsale do Društva nar. znova proučita. Oborožitev Madžarske 6. Zastopniki \\*>tnje in ILaJit*> «*n znova piitidNI. da njuni \ladi v cessti priznavata Madžarski pravim \t> [»opolne enakopravna-; » * - 2:ledu /opetne oborožitve. Zastopniki vseh treh držav smatrajo čimprejšnje urc-^nkV ■ te^a načela za nujno potrebno. Odnošaji do Rumunije T. Zastopniki Avstrije in Italije so izjavili, d« nfilma vlade z velikan zanimanjem zasledujejo razvoj odnosaje\ Madžarske do Rumun*je. Mnenja s«». da bi zadmo-lirv izid madžarsko-romanskih pogajanj v veJiki meri prijM'mo^^l k učvrstitvi nuni V Po«iM S. / .-t i niki \ >eh treh drtav >o j > r» hi -čffi j ii podarili i p« »loža j in se soglasili v Sesa. da w morajo trgovinski odnošaji med »r«»««i rlrzavami na ooaovi najnovejša-;^ r*«»?exaj» |»oglobiti. Sodelovanje z drugimi A*'»t4»pniki \seh treh drta\ m> svečano p"trdrfi «vojo %n|jn po sodelosanju z \se-■Sl državami, čijih politično delovanje je z--.»7-. - ,n n t r. linih riljih miru ter go->p*vbrxkf obnove, kakor tudi na boljšem ransnr\ai»5n med narodi. Pozdrav Mussoliniju osrjimpe.ra. , januarja A A Sh?i*rhnicg T 3 i fj Kanya so po*lali Be- niMi Mm ■ Milinija tole braajarfco: V IfiaaAa, ko (odpisujemo skupno izjava, ki raki .."ii»- ielo naše kortferen«-**. hitimo, da t «>ke< ek»nri nx'r^i*rrn+-i<> po-sdiavin»o zafelnika v seva teia dela. ki ne so:tj samo zakooitiii koristi naštli držav ia uuiocoV'Uje njihov nadaljnji razvoj. ani[»ak tudi vda.io služi pravici in splošnemu miru. Prvi komentarji Diplomatski krogi so nad tem komunikejem dokaj presenećeni. Iz njega sklepajo, da pomeni budimpeštanska konferenca dejansko neuspeh Italije. Avstrija in Madžarska sta odklonili izstop iz Društva narodov, odklonili tudi pristop k proti-komunističnemu paktu, le glede priznanja režima generala Franca sta pokazali nekoliko večjo popustljivost. Gospodarski problemi, ki so tvorili perečo točko dnevnega reda. so ostali precej nerazčiščeni. Tudi glede sodelovanja z državami Male antante v Podunavju ter glede sodelovanja z Nemčijo so se v Budimpešti omejili zgolj na običajne platonične izjave. Italija pa je morala nasprotno pristati na to. da zajamči Avstriji in Madžarski zopet nekatere trgovinske koncesije, ki sc jih je Italija skušala v zadnjem času otresti, da bi tako imela svobodnejšo roke napram drugim državam, s katerimi želi navezati tesnejše gospodarske stike. V ostalem pa je po sodbi diplomatskih krogov konferenca v Budimpešti znova pokazala, kako kompliciran je problem Podunavja. Italijansko mnenje Budimpešta 1">. januarja A A. (Štefani). Konferenca med I'ali jo. Avstrijo in Madžarsko v Rudimp^ti je precei razčistila položaj v Evropi. Ugotovljeno je bilo, da sloni sodelovanje i Nemčijo v popolni soglasnosti □a italijan*ko-nemškem in avstrijsko-nem-£kem sporazumu iz leta 193«> in to je tudi na osi Rim—Beri i.i. Poskusi zapada, da se Nemčija izloči iz so-Ielovanja v Podumavju. bodo v bodoče izgledali sbsurdai in erotesk- ni. Stališče Humunije v tem odseku je tudi pojasnjeno, ker se seda; nahaja v dobi preoblikovanja svoje notranje politike. Poleg teh problemov, ki se nanašajo na Podiuiav-je. pa se je konferenca v Budimpešti dotaknila tudi problemov, ki se tičejo spiofiuogn položaja v Evropi. Tako eta v vprašanju vlade v Španiji, Avstrija in Madžarska sklenili sprejeti jasen sklep, da se Evropa in civilizacija zavaruieta pred Komunizmom. Prav tako je bilo popolnoma pojasnjeno, zakaj je Italija zapustila DN. Na jx>dlagi vBe-ga tega lahko rečemo, da je ko«nferenca v Budimpešti v najširšem smislu proučila in osvetlila vse probleme, ki se nanašajo na podunavsko in ostalo Evropo. Ti ugodni zaključki jasno izpričujejo, kako nesmiselni so poskusi zapadnih demokralskih listov, ki hočejo zman.jšati pomen te konference. Rimski protokoli so se kot osnova a mir v srednji Evropi |>o tej konferenci samo še okrepili. Pred padcem Chautempsove vlade? Nenadna ofenziva na deviznem trgu proti franku bo najbrže strmoglavila vlado Pariz, 13. jan. br. Veliko zaskrbljenost v levičarskih krogih so izzvale vesti, da je treba računati z odstopom Chautempsove vlade. Včeraj se je pričela na deviznem trgu velika spekulativna ofenziva proti franku. Finančno ministrstvo je moralo nujno intervenirati in je izčrpalo skoraj vso zalogo tujih deviz valutnega fonda. Finančni minister je imel pozno v noč trajajočo konferenco z ministrskim predsednikom Chautempsom. pozneje pa sta se pridružila še podpredsednik vlade Leon Blum in notranji minister Dormov. Na tej konferenci je finančni minister Bon-net pojasnil, da je v sedanjih prilikah večnih stavk in delovnih konfliktov ter vsak dan bolj razpaljenih socialnih na-sprotstev vsako* trezno gospodarsko delo nemogoče in da v takih prilikah tudi ne more izvršiti nalog, ki jih je prevzel kot finančni minister. Bonnet je prepričan, da tiči za ofenzivo na deviznem trgu politična intriga, ki pa utegne strmoglaviti tudi frank, ako se vlada takoj ne odloči za energične ukrepe. Po teh posvetovanjih so se razširile v parlamentarnih krogih vesti, da grozi ostavka celotne vlade, ker je finančni minister odločno odklonil vsako nadaljno odgovornost in zagrozil s stavko. Odločitev bo padla danes opoldne na izredni seji ministrskega sveta, ki jo je sklical Chautemps. Na tej seji bodo premotrili ves položaj in sprejeli primerne sklepe. Značilno je, da se je z Bonnetom solidarizirat tudi Chautemps. Po mnenju političnih krogov bo Chautcmpso\i vladi sledila tretja vlada ljudske fronte, ki pa jo bo sestavil Sarraut. On bi skušal vlado razširiti tudi na nekatere skupine zmernega centru m a. London, 13. jan. br. Današnji listi izražajo veliko skrb zaradi grozeče vladne krize v Franciji in izražajo željo, da bi se kriza kar najhitreje rešila. Mednarodni položaj je zelo zapleten in bi utegnila dolgotrajna kriza v Franciji imeti zelo škodljive posledice. Neuspelo nemško posredovanje v laponsko-kitajskem sporu Kitajci odklanjajo vse japonske pogoje Lrmdrm, 13. jan. o. Nemško posredovanje, da bi se pod gotovimi pokoli sklsjsfl mir md Japonsko in Kitajsko, se jo iz-jsUov Ii Zastopnik kitajske centralne vlade je gladko zavrnil vse japonak. mi rov-ne pogoje. Kakor 5»e ?las- vesti • ■ Daily Te'--^ripha iz Tokija. je nerruk: poslanik snoei obiskal zunanjega ministra Hi-roto ir. mu sporočil rezultat pogajanj, ki jn je kot posredovalec vodil n kitajsko vlado nemSki poslanik Trautman v Han-ko*u. List poroča, da je Japonska od Kitajske zahtevala, naj pristane na tesno sodelovanje z njo nasproti vsem drugim državam, naj se priključi predvsem proti-kornurustičnemu paktu, naj prisrtane na to. da ostanejo japonske posadke še nadalje na kitajskem demilitariziranem ozemlju, prizna Japonski važne koncesije plede na bodočo kitajsko zunanjo politiko ter končno gfjspodarske koncesije, na podlagi katerih bi janonska industrija lahko eksploatirala kitajska rudniška bo-erastva. Dvomilijonska četniška vojska /*efc/ng. 13. jan. o. Fo vesteh iz llajiko-va namerava maršal rangkajšek organizirati v pokrajinah Hoaan in KiaJigsi novo vojsko ki bo šrcla 2 milijona ljudi in sicer samo za četniško vojskovanje v zaledju japors.k h v.->;a.^kih sil. Lc nekatere nje-*~c oddelke bodo porabili za ojačcoic sedanjih kitajskih postojank na področju med Nankir.^om H Hairkovom. Ruske vojne ladje v kitajskih vodah London. 13. jan. o. Veliko pozornost so v tukajšnjih krocih izzvale vet^ti iz ruske-ea vira. ke vode. rim se bo led v l>risrani>odo tvorili 2 ruštlea. 2 minonosca in *i v:Jinornie. V japonskih krosih so rrava-le te vesti veliko vznemirjenje in spflosrjo nair!a*jo. da Ko nono! ruskih ladij naperjen v prvi vniti proti Japonski, ker končno Kuni na Kitajskem nimajo nikakih in t ere-sav, da '»i jih aođaj morale šeitrti njihove volne ladjV>. Francoski protest v Tsfcljn Sangfiaj, 13. jan. AA. Francoski posda-nik Naggiar je protestiral pri j&porjskern poslaniku Havagoji zaradi bombardiranja, ki ao g^a 8. januarja izvršila japonska letala, ko so obsula z bomrmrni francosko misijo v Nankinjru in Vangaiju. Kakor znano, je napad terjal smrt neke-pa meruha-miaijonarja. dočim je bil dru-gi ranjen. Beck v Berlinu Varšava, 13. jan. Kakor poročajo, bo Beck že nocoj odpotoval v Berlin, kjer bo ostal dva dni. Sestal se bo s von Neu-rathom in nato odpotoval v Ženevo. Olga Sevčikova odlikovana Ljubljana. IS. ja.Kiarja Soproua bivšega eesfcostovaSkega konzula. %. inž. ževCika v L.juld;ani je bila odlikovana z iuvetWKi družbi, v Kranju, Mari bom in drugod, izredno priljubljena, čisto demokratično Čuteča in z vsakomer Ljubezniva, toplo nacionalno orientirana češka žena in mati. Se ni pozabljeno, kako po ljubljanska kulturna in narodna društva brez izjeme ob odhodu tega odličnega češkoslovaškega para iz Ljubljane v Prago priredila vprarv izjemno topel poslovibii večer v naši kazin-ski dvorani ter g. konzula ter njegovo go soprogo na ljubljanskem kolodvoru spremila prav do vlaka. Tokio, 13. jan. br. Po uradnem poročilu je japonski državni dolg v preteklem letu narastcl /a 2.5 na 12.9 milijard jenov. Državni dolgovi so s tem dosegli rekordno višino, (»lavni vzrok so ogromni izdatki za vojno s Kitajsko. Umor bratov Rosselli razjasnjen Parii. 13. jan. Notranji minister l>ormoy >u(v-i -prejo! novinarje in jim izjavil, da e polici a f-edem mesecev >k;;ia morilee 'Iv »h Italjanov, bratov Ko-*«elli. Sedaj je u^oto\ 1 j»-r»o. da s-ta tudi o«na dva žrtvi članov organizacije >CSARc- ki je tudi organizirala atentate na trgu Etoile. Morilci so bili štirje in sicer močnike in tudi ti so sadaj aretira u Da zanju ne velja tiato >iz>pred odi iz mislic kakor je navadno dokazuje deJ6bvo, da sta ostala zvesta v zvezi z Ljubljano in da se marljivo udeležujeta tudi v Pragi delovanja Ceškoslov. j ugots krv en.sk ^ - lige ter vseh jugo«vloven«3kih praških prireditev. Ga Olga deluje zlasti v praškem -lJamskem društvuc, v katerem je imela že nekaj predavanj o Srbiji in Srbkinjah. o srbskem narodnem življenju in starih jugoslovenskih običajih, o Sloveniji in Slovenkah, o slovanskih ženskih društvih in njihovem delovanju na nacionalnem, dobrodelnem, kulturnem in feminističnem polju. Čitala je tudi odlomke iz svojega prevoda romana Maše Slavčeve >Pod dalmatinskim solncemr-ki ga je prevedla v češčino in izročila listu >Lipa«: za ohjavo. Zdaj prevaaj tudi roman "»Gospa Varina Anke Nikoličeve. Oba spisa Slovenk sta izšU v ljubljanskem najboljšem ženskem mesečniku, v 'Zenftkeni svetu<. Tako ima naša kultura zvesto prijateljico v Pragi ter s«? radujemo, da je našlo njeno delo za česko-lovaško iti jugosloven->ko duševno vzajemnost skromno priznanje ludi pri j unosio venski vladi. (poCUtcnl oe$o\ni6 Zgodovina nas nt nič izučila! Dr. Vladimir Dvorniković je n&pisal za pra\K*sla\'ni božič v beograjski »Pravdi« ve-Iczanimh'o razprtr\*o o temi »Slovani v splošni kulturi človeštva«. V tej razpravi ugo-tz\-lia učeni pisec: 1. da se za\'est če t odi daljnega sorodstva ni nikdar popolnoma izgubila iz zgodovine slovanskih narodov, 2 da je bila koncem 19. in začetkom 20. sioletja vsa Evropa pod sugestijo idej Toi-ttega in Dostojevskega, 3. da so si prvenstvo v \-elikem romanu priboriti Rusi, v narodni epiki pa Srbohrvati m 4. da so v glasbi danes Slovani učitelji Evrope. Govoreč o slovanski vzajemnosti iz\>aja Dvor-nikovič: » ... šumi entuziazcm slovanskega edinstva. \e samo rasa, narod. duh. krrf-tura, man-eč tudi politično držm'no edin-sivo. da. celo edinstvena »Slovanska nacija«, to je prava \*sebina Slovanstva. — Spomnimo se na rusko-poljske odnošajc skozi več stoletij, dalje na nedavno rusko-poljsko vojno. Poljaki in Čehi se. odkar so sc nacionalno zavedli — in od tega je že sto let — medsebojno kulturno skoraj popolnoma ignorirajo. In nazadnje: Srbija in Bolgarska sta vodili samo v zadnjih desetletjih tri krvave vojne... Ako se sorodniki ne razumejo in se med sabo koljejo, ni to noben dokaz, da niso sorodniki. Nasprotno! Rodbinska mržnja je lahko najbolj kr\-a\-a mržnja, zato pa je tudi rodbinska ljubezen nekaj popolnoma drugega, kakor vsaka druga ljubezen. Med Slovani so se dogajala v zgodovini prava medsebojna rodbinska in plemenska izfrebljeva-nju, kakor se je to godilo tudi pri drugih narodih. Polabski m baltijski Slovani so to mržnjo in sovrašt\x> plačali s svojim življenjem, a južni Slo\-ani se niso, kakor *e zdi, ničesar naučili od te tragedije s\y>jih severnih bratov .. .3a MITNICARTA JT. l DARIL Sedlarski pomočnik Peter Polir.iek Iz Stapanje vasi ie bil obtežen da i»- grdo ravnal z )avn:m usaibencrrr. Ln pa or.ra! v izvrSevanru aivžbene dolžnosti DolinSek se je pripeljal 19 septembra s k očesom iz Stapanje vasi do mitnice ni PoI;«n?ki cesti. Miti ir Kaplan Martin pa je ustavil in zahteval, naj plača tranzitno boleto, kar je DcIinSek imel seboj novo plahto. Med tem ko je Kaplanov t ova ni Lampe pisal tranzitno bolelo, se je Doiinsek premislil. Izjavil je, da ne bo plačal tranzitne bole te, marveč se bo vrni! v Stepanjo vas po prijavnico, s katero se lahko pelje v mesto brez plačila mestne trošarine. Kaplan se je t* taj zagnal v Dolinska, da bi mu iztrgal zavoj. Dolin*ek je pa mitničarja od-. Tako je izpovedal Dolinšek. Kaplan je pa trdil, da ga je Dolinsak trikrat udaril s pestjo po glavi. Tri tedne ga je bolelo in zahteval je 150 din za belečine. Branilec dr Boris Puc je poudarjal, da je mitničar prekoračil meje svojega službenega delokroga, ko je akuia! zadrtati Dolinžka. ki se je hotel vrniti v Stepanjo vas. Senat je razsodi! da je mitničar pra-vilno postopal in je obsodil Dolinska na 2 meseca zapora. DoiinSek kazni ni sprejel, marveč je prijavil revizijo in priziv Ko sta se Dolinšek in Kaplan aprijela sta prišla Kaplanu na pomoč mitničarla Lampe in Slabe in začela obdelovati Dolinska, ki je meral iskati po tem spopadu zdravniško pomoč v bolnišnici Im^l je zlomljeno rebro Zaradi te poškodbe t<2i DoiinSek omenjene tri mitničarje Sodniki se pri obsodbi Dolinika seveda niso zanimali »a ta dogodek ki bo predmet druge tožbe, včeraj je slo za to. ali je Dol ns*k udaril Ka-p'ana ali ga ni udaril S1abe in Lampe sta potrdila, da ga je udaril trikrat s pestjo in zaradi tepa ie bil Dolinšek obsojen. ŽENA MTJ JE ODPUSTILA Sprevodnik cestne železnice G. Jožef se je moral zagovarjati zaradi tega. ker je svojo Ženo težko poškodoval. Pred meseci je priseJ domov vinjen in se je spri z ženo Ko jo je začel pretepati, je tena planila snovanja in prosila hišnega gospodarja za pomoč. Mož je pritekel za njo. jo iztrgal srospodarju iz rok in to sunil v svoje stanovanje Pri tem je žena padla in zadobila tržko poškodbo na glavi Nalom-ljeno je imela lobanjsko osnovnico Obtoženec ar e zaeovarlal da je bil vinjen m razburjt- in se ne spominja kako je žena padla. Več prič je potrdilo da mož ni Cene nalašč butnil ob tla. temveC je žena tako nerodno pad'a na cementna tla. ■MM ft izjavila da možu odpušča in se odreka pričevanju Tudi mož je obžalo\*al dejanje Branilec dr. Fettich Je pledira! za milo kazen ker bi stroga kazen razdrla nie obeh MflMMMV ki sta se zopet pomirila in se spravila. Senat je moža spoznal za krives-a ker se je žena poškodovala zaradi njegove malomarnosti Obsojen je bil na 4 mesece zapora pogojno za 3 leta. Kraljev tenor gTvtnv Tiief :?-2i Vesela in izredno zabavna opereta zdrt\eAa dunajskega humorja, petje, vv Eichbereer. L Ew*lnen. L. Slezak. R. Car; taJUte muzike, komičnih zapletljajev . . .- . 4C itl..r - ^.^r . skratka film - dobre zabave P j*8H?S 'H ImTi OD 15., 1§ »5 H Z115 BTi }P O R T Tudi kolesarji so zborovali L ni h l ».in a, IR anuarja Po burnem r red nem oranem fboni ljubljanske kol«»arske mJMMI o^tora me->era je bil v nec^ljo redni občni xbor i*ie v \o-fiperniko^i kavarni, na kalereja ie bil razea Ta-—:>nikov slovenskih icole. tmh - -ubov d^iegiran od jveae tudi aeilMMl s^ \\ kole-saiaki športnik _n rc^aoii kaJMi zveze g. Ferrari, rneotmo ie biio raza« delegatov tidi več ljubiteljev kolesarstva, is v!;jo, kai M Ml časni odbor pod r veze i*krenil v Času ffvoe-a t ovan a. ko je prevzel ixxle podzvese po izrednem obcaem zboru. Kot slavns točka Ju je **e MiimaU, jc b M ^c-veda epra*aa.e oeprije.'..li vnj*.'~c.^ - .-riojc-r^iaja kol -asrskega »zieta. zaradi llaterfli le b.lo «w» J cj. irlavo. Z-d- ^vuOcim odboru, ki ca je vadil na izre-iaeui o^-:r< . ' ;r- ni sportn:k R. Vosperak ai bik> baJ po ne- rodnostih nos4oia»kega izl>la, kaiM tMMiftll stran ie bila io ie 5e lako MMMtMM, 1 T%re=.'; oibor naJel za eii! izhod ki IMJI %M«n da se tez vso MMMM p>tetrne in ie jo MMi • okvir pozab'ienja. V sv?zi s to MrfMM • or-**v: rbor Ii patHfl *orom predsednika Vo-sr>eraika. v kater »m ie too'o r^^rarH zvez-aesa -talečata g. FartaH « lat ab navdu*e-n?ni apfavru festita! pr.*.tnemj , ►edni-ka K?!, dmštn >7zrt*^-. »tare:nu kolesariu e. Plankarju. Ki *e r*ravu:k nreiZn?*ga oVnecl rhora mednega obćr.et^i zbora ter ts;ni- I 9ka mrru.i* M«kar »e «ledi'o ie niejco bia-raj ai^n r«v.»r>C o Za tem ie *2.\j*ai tehnični referei.t j H»iVo poda! izt'rrr.o poročilo o pr^-!nh ;n nastopih našth kolesarjev ra J -nax i :n zunanjih iir- kai K*> *e fer-/^ i - llaeal o.1- ^o^-aiovsmn l1^-^ razre*n:r^ J* V? delegat t?fnr -o'ms^l nHcai nr-'rad»-vant kole^.^r nm as okrepitev iki-^-fj eeUVnega ko-^^•^ke-za športa »n 2p'*'r »■ ;i novi oJV)r f«nlreea* ra* %«» *e M#tae.:e ■».-• r'n=k oUmr^adt dobil ie krasen MMMHMkl alKaok ki ga jo Dolinski oh mptiski odbor ooslal njeosu po- ;om zv*ze. Enak album je bii po©taj tudi jruaea^u sioveii^ :emu udVleiencu na oliai Diadi dirkaMi Valantu Po desnim i nutr.ein presledku so sledile volitve noveua odbora Ker eO bil? predložene r^tir k.-.ndi-iatno liste, ie padel predlog, da >e 17 \?eh štirih sestavi ena kompromisna i k. »o io delegati posameznih kiuLov • .i: .stavili ir r-r^iloiili Tako fe novi odbor sestavljen takole: oreisednik Vo«pernik. I podpieds Plankar. II. po-lpreds. Poeačar. 1 ttni Tr*.?n II tajnik ^chweitzer. I. blag Frkoi II. blag. Gregorčič, L tehn. ref. Plosko. II tehn. ref. Pr*Seren. revizorja-Matkn in \1oser. odborniki: B»*laj. Milavec. A 2erjal. Butinar. Po izvol tvi odbora je bilo pri shić»inostih ^e nekaj pripomb, med katere ?e Šteti tudi n** dovoli iaisno izraženo oToririi^ko s'alv^e :o ^izv^ze predsednica SK Zaloga g. Zaira. ki pa ;ma vedno kai roHebaega Prav IMM radrtani« ie bilo ■ >-aziti tudi pr ieUzatih SK Vrhnike, ki i ?e r-v-. *ea opozri*--kega stališča * -*o nikakor izrazili. iMJM bi bilo ie z ozirom na to- da imalo v fvoji s^edi dirkača Stima. ki se ie posebno v pretek'i sezoni postavi e <*vo i i m i uspehi v oppradie slo- vkAca kolesarstva. priTakm-aT'. da bi se j za razvoi -\o h bodočih 1:rka?ev 5e boli j sfđen I! pod zveze. Oba ta dva klura sta <* ■ipad o*4Jk> k podzvez.i se v r*om;*lekih. Na now> na i** podzvezn nridobila koma i usta-navffakačl m MJisBarski klub »Edinost« v Lar i in ^Do'enTra iz Novega me^ta. t*« ^k«*fi«» Loke — »Netočno vrst* prepuščamo mirnim srcem vse javnosti! — \e*reče Diiak II. rs/redn meSianske -nle Vinko Dolinsr se je se! drsat. Padel ps je tako nesrečno, da si je zlomi! nogo. — Pri nekem mesarju so spravljali led. Nesreča pa je hotela da je pri'etcl težak kos ied*j na glavo rH>močntku Tonetu, ki ie mora! iskati zdravniške pomoči. Udarec i: bd tako silen, da bi bilo skoro po rrria-denL'u. da ni omilila udarca usnjena cepiča, ki jo je nos;' Tone na glavi Brezobziren voznik je podrl čevliar'evega sina Bohinca ... - N'cvega predmestja. Na vozičku fta ^orai nrepeljat' domov — Zopet dva karambola Do onesnega --©čanja med avt.-m /nanega ikofielo3cega -ndustnjca i?ek'rn \>z /m. naloženim s 1 -ečjsr-: mr kt. ie j>r-. se zlomile, a tudi avto je spredaj precej popraskalo. Do ksramboia dveh avtov je prišlo tudi pri Visokem v Poljanski dohni. Proti Skofji Loki je voafl nek: luhausni avto, a od druge strani je javi vozil avtobus. Luksuzni avto se je umaknil na skrajno desnico, pa rudi šofer avtobusa je svoj voz z vso silo zavrl. Zaradi poiedenelosti pa je vendar pognalo težki avtobus toliko naprej, da uta avtomobila trčila skupaj. »Dle Galerie« 0 Marjanu PfeiSerJu Ljubljana. 18. jaauarja Poročat smo že o vali kem uspehu ns5e-Ca mladega fotoamater ja Marjana Pfeiferja, ki je v natečaju snameinits dunajske forfo-crafsfce revije >Die Galerie* med 5500 t»k-movaiei in 21.830 vposlanimi deli prejel za svoj Čudoviti akt za Jeklom prvo nagrado. Januarska Itevilka raaeečnika >Die Galerie« prinaša sliko Marjana Pfeiferja in pod naslovom >Marjan Pfeifer. Ljubljana, der erste Preistracrer von Idee und Forra 1938< obziren članek o njegovam delu in tudi reproducirano sliko. Pise« Sanka pravi med drugim: .Marjan Pfeifer je £el doslej s svojo nagrajeno ^liko popolnoma neznano pot. Njegov posnetek akta. gledanega skozi grobo vzoreasto Mekio nam kaže figuro kot nekak mozaik Sicer šo ie bili narejeni alič- 01 poskusi ni vir-pg način, toda lo so bile večinoma metode, ki eo bile prav za prav nasils*vo nad fotografs.ko tehniko. Marjan Pf?ifer p« ie ta prohlem re^l povsom na-ravao in neprisiljeno. O :em pripovediije simpatično, odkritosrčno, takole: ■želeli ste. nat vam povem kako sem napravil svojo sliko >Živi mozaik« Ko «*em prejel va5 formular za novi natečaj, sem peč mnogo razmiSljol. ki? in kako bi naš-^i neka] >novega<. pa nisem naJel ni? pravega, nobena reč me ni zadovoljila. Nekega večera sem delal darn^Vi portret in ko sem napravil ndkaj posnetkov, >em zapustil Je-lavniro. v katere vrata je vdelana lu^kina-eta šipa Tedai mi je priskočilo naključje na pomoč Vrat še nisem zaprl za seroj. ko se ie približala *iPi glava dame. ki sem jo pravkar porvetiral. Obraz se i? *de' »kori oteklo kakor mozaik. Svoievrstnost te slike ie vzbudila moio po/orno»t in napravil sem nekaj posnetkov. Ko sem razvil negative-*em na videl da se mi po-kusi niso povsem posrečili, vendar sem pa odkril novo not. Na tem temeliu sem delal 5P neka i dni. Ker mi ie bil sam portret prevef preprost sem se odlomil za akt Razsvetljavo sem x toliko izprsimenil. da sem steklo osvetlil od stran . da sem dobil na ni^m ostrejše konture. Kakor vidite, je bilo torej zsoli nakliuri2, ki se mu moram zahvaliti za svo>o sliko.* >Die Galerie«? prinaša na drugi strani tudi reprodukrito d^Jgega na*^2a fotoamnterla IVacra Simonfira iz Maribo-ra. Tako sca v eni številki znamenite revije objavljeni kar dve reprodukciji naših fo'oamatarjev, kar ie nedvomno pomemben mspeh. Poljski balet Maribor 12. januarja edi u-ifDe umetnosti naSa publika ni razvajena, saj nima prilike za to. Zato **mo mislili, da v Mariboru ni tolikega zanimanja za bele4. Na «šreeb pa «no se varali. Izkazalo se je. da je za baletno umetnost, kakršno goji poljska »kupina Parjell. budi pri nat1 v Mariboru dovolj zanimanja. To po trjuje popolnoma razprodano gledališče in žalja vseh. da se ta lepi večer ponovi. Feliks Parnell, vodja skupne in n en prvi plesalec fe izvrsten režiser in koreograf, ki nam je s svoio baletno vsestransko izgnano skupino pričaral na odt-r toliko lepotci, kakor je že dolgo nismo videli na našem odru. Posebno odlično mu uspeva koreografija komadov % groteskno primesjo Prva plesalka 7izi Halama krasno obvladuje svoje telo; z vso fmeso in izurjenostjo ie odplesala svoje ples?. Njema gibčnost in spretnost gledalra zadivite, posebno njena izredno težka ko'esa ki jih igraje obvlada. Zelo mnogo odziva :e izzvala pri publiki s svojimi >Maskamic. Pol<*2 teh dv*h so se prav dobro uveljavili solisti Eueenija Grabiszewska in Ta-deusz Sutvnski. ki sta izzvala vihar priznanja z odlično odplesano in izredno težko Ve^elostjo pred nevihto*, ter Tade.iez dolinski, ki se je v mnogih točkah pokazal izradno spretnega in razumnega plesalca. Tudi vai ostali 61ani skupine so umetniško isoko izobraženi plesalci ln plesalke, ki -e svoiim solistom vredno približujejo in ustvarjajo z njimi sijajno celoto. Razven en^ Chopinove in ene Moniusz-kove skladbe so l»ili vsi komadi delo mu-^ikalne^ja vode rkupine TađOosma Wieklsv-a, ki je po teh skladbah sodeč, odličen baletni komponist. Pod njegovo taktirko ;e tudi naša vojaška godba odlično rešila svo-io nalogo. Bil ie k> res va^er izr&inega umetniškega užitka in r>a!i gledal i 5ki upravi smo hvaležni, da nam ga je omogočila. —abc Zle posledice nepopolne prodaje Ljubljana. 13. januarja. Bilo je o božiču. Trgovine novsodi nabito polne. Največja gneča na dan pred sve-*im večerom. P-odajalke neke Ijublianske trgovine s papirjem so imele pos*lov črez glavo Med kupoval je bf'a v veN'kem številu zastopana tud; mladiia. ki pohaja -ada in nerada ljubljanske srednje šole. Dva dečka v starosti od 13 do 15 let stojita pred prodajalno mizo. Eden kupi tri barvice za 2 din. drugi malovreden svinčnik, tretji pa je imel opravka pri nasad-kah za svinčnike. Bili so hi:ro in dobro po-strezeni Pa sta dva. ki sta se delala na videz, da se r,e poznata, ubrala svojo pot >e k prodaialm mizi nalivnih peres. Kmalu sta izbrala. Eden je kupil nalivno pero za 32 din. drugi menda za 28 din Od barvic sta dobila plačilni listek /a glavno blagajno. o slebmi dan smučarji iz viseh krajev. Slovenci, Hrvati« Srbi, Nemci iz Reirha. Frano sintezi organskih barvil«. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične sđike. Posebna redka privlačnost tega predavanja pa so eksperimenti, ki jih bo predavatelj izvrševal pred očmi gledalcev. Vstopnina je 2 in 4 din. Naše gledališče DRAMA Začeten ob 20. uri četrtek, 13. januarja: Gospodična Julija, Snubač. Red B Petek, 14. januarja: zaprto Sobota. 15. januarja: Bela bolezen. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja. 16. januarja: Ob 15. uri: Snegulj-člca. Mladinska predstava. Premiera, Izven. Ob 20. uri: Beraška opera. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ponedeljek, 17. januarja: Gospodična Ju-' lija, Snubač. Red A Torek, 18. ianuaria: zaprto. Ljubljanska drama pripravlja v novi up-izoritvi in deloma novi zasedbi Zupančičevo »Veroniko D^seniško«. Premiera bo koncem prihodnjega tedna. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 13. januarja: Linda di Chamou- nix. Red Četrtek. Petek, 14. januarja: Gostovanje poljskega baleta Pamell. Izven Sobota, 15. januarja: Pri treh mladenkah. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Izven. Znižane cene Nedelja, 16. januarja: Ob 15. uri: Ančka. Izven. Znižane cene. Ob 20. url: Evge- nij Onjegin. Izven. Gostuje ga. Zlata Giungjenac. Znižane cene Ponedeljek, 17. januarja: zaprto. ★ Poljski balet Pamell bo gosiova v našem gledališču +jutri. v petek ob 70. uri. Prvi baletni večer v ponedeljek jc že4 splošno pri-Tmanje. Spored jutrišnjega večera bo nekoliko spremenjen, obsegal bo najusipele jšc točke prvega sporeda in pet novih plesov. Tc dni je gostoval Parnell s svojo skupino v Mariboru ter žel tam, kakor povsod drugod, velike uspehe Ker je to poslednje gostovanje poljske baletne skupine, še prav posebno opozarjamo na jutrišnji balet v naJi operi. Cene so nižje kakor na gostovanju v ponedeljek. Premiera domače operete »Heltea* bo sredi prihodnjega tedna. Teko', iu neredi je operete jc napisal ing. Peter uoio.., balctni mojster naše opere. Točno pa jc izdelal* glasbo in instrumenti ral g. Bogomir Lcskovic. Prem i ero pripmvljata kapeirak dr. Sv ara in režiser prof. Sest K O L C D A B Danea: Četrtek, 13. januarja katoličani: Veronika, Bogomir DANAANJE PRIREDITVE Kino Mattoa: Beli jorgovan Kino Ideal: Lepi dnevi Klop Sloga: Dama v sivem Kino Union: Kraljev tenor Ljubljanski Sokol: občni zbor ob 19.30 v Narodnem domu Predavanje ge. Pavle Hočevarje/ve >Od-nos matere do dozorevajočega otroka« ob 20. na dekliški šoli pri Sv. Jakobu Tradicijonalno rusko silvestrovanje ob 21. v Emonski kleti Prirodoslovno društvo: predvajanje zvočnega filma Malajska džungla« ob 14.30 v dvorani Delavske zbornice. DEtCRNE LEKARNE Danes: Mx. Sušnik. Marijin trg 5, Kura) t, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 2P. oktobra 31. 3mne>d sita Saši mlinarji najbolje vadb, kaj so grab-Ije in kakšno delo opravljajo. Pred mlinskimi kolesi je korito pregrajeno z grab-Ijami, v katerih obtiči vsa na\'laka. kar je prinese \*oda s seboj, da ne pride med ku-lesa% ker bi sc sicer polomita. Poznamo p*j še druge grublje, s katerimi grabijo kmetje seno, o/tfvv>. listje in steljo Grabi je služijo i*ooče z j spravljanje na kup česarkoli Že. O skopih in lakomnih ljudeh pra\>imo. da poznajo samo grabi je, vil pa ne. Isto velja seveda tudi za požeruhe. Toliko za uvod. Če imaš veliko hišo in v nji vse polno grabelj, s katerimi grabiš na kup denar, si lahko zado\lke celjske gioniatij^ pod okriljem Francoskega krožka v celjskem crledališcu v francoske •ti\ jezi a u Acreniaioto-vo veseloigro >Ces dames aiuj: ciiapeau\ varts<:. Za predstavo vlada živahno zanimanje. —c Frostovolini gasilski četi Celje in Ga-berje bosta priredili v neleljo 16. t. m, ob 16. v veliki dvoranu Naroinepa doma v Celju akademijo v počSastilev rojslnecja fine gasilskaea pokrovitelja Nj. Vi*, kraljeviča Tomislava. Na sporedu so počastitev državne zastave * h i ulio, slavnostni jjovor, deklamacija, liva slika, nastop moškega zbora kulturno-pros-ve-tnega odseka gabr$ke gasilske čete. dve god?beni tooki celjska železničar* k ^ godbe. uprizoritev Pristo\-skovejra igrokaza >4^ubeaaa do bližnjega c po članih kulturno-prosvetn^ga odseka brske sasikke čete in alegorija. —c Mestno poglavarstvo v Celju ooozarja hišne posestnike in Lastnike vozil- da so i. L m. zapadli v plačalo 5% najemninski vinar in 2% kanalska pristojbina za prvo letošnje četrtiatje in čeirti (zadnji) ol.rok davščine na vozila. Zapadle cbroke je treba plača«ti do 10. februarja pri mostni blagajni. Po preteku tega roka se bodo računale zakonite 6^ zamudne obrasti. Plačila, ki bodo po preteku 6 tednov od dneva dospelosti zaostala, bodo izterjana z izvršbo. —c V celjski bolnici je umrla v sredo 5Slerna žena postnega zvaničnika Ana Sle-mamikova z Dobrove pri Celju. Iz Maribora — Ponovitev poljskega baleta. D revi bo na splošno željo ponovitev sijajno uspe'e-ga nastopa poljskega baleta Parnell. Tokrat ne veljajo več povišane, nego navadne operne cene. Za abonente in blokade velrajo znižane cene, toda samo pri cmevni blagajni. Deloma pride na vrsto nov spored. — Gledališče. Abonenti reda C dobijo za četrtek. 13. t. m- napovedano predstavo »Cvrček za pečjo« šele v soboto, dne 15. t m. To pa zato, ker bo ponovitev poljskega baleta. — žlice je požiral. V mariborsko bomi-oo so včeraj pripeljali kaj nenavadnega bolnika. 2Sletnega artista Karla Blatnika. Fant je pri svojih produkcijah požiral kose žlic. Končno je bilo želodcu vendarle preveč in artist se je moral podvreči operaciji. V želodcu so zdravniki res na&li več ročajev žlic, ki so se zataknili na dnu želodca. Kljub nevarni operaciji pravi Blatnik, da bo s svojo čudodeJnost-jo se nadaljeval, ker se na ta način preživlja. — VerOnal ... Na Pobrež'-u stanujoča tovarniška delavka, ljetna Tončka C. je bila nesrečno zaljubljena. Zato je obupala in sklenila izvršiti samomor. Izpila je več tablet veronala, ki je takoj pričel učinkovati. Ko so domači opazili obupan-kino dejanje, so mladenko spravili v bolnico, kjer so ji zdravniki rešili življenje. — Gripa razsaja Vremenske spremembe so imele v Mariboru in okolici za posledico številna obolenja za gripo. Ker je v mnogih slučajih prišlo do komplikacij, je gripa zahtevala v zadnjih cmeb že več smrtnih žrtev. _ Otrok padel s peči «n se ubil. V Cir- kovcih na Dravskem polju je 2letni posestnikov sin Martin Tekavčii bolehal na neki kostni bolezni, zaradi česar je moral otrok spati na toplem. Zato ga je mati položila na peč. Ko je mati imela zunaj opravka, je deček padel s peči ln obležal mrtev. Vsaka pomoč je bila odveč 5tev Q »SLOVENSKI NAHOD«. DNEVNE VESTI 1'Hzaaaje £*!»luin-iuu otrokevnjmitu 3r*n rr.."'—eaa leta je. izno- navaj občinski odbJT zasoisko občine g. inž. Vitolda B^k pskega. bivšega ravnatelja nKbuka Zagorja, častnim občanom xagorake občnas v ptJsjaaajsj ajegovcajg m- te^arvnega in uspesnepja dela v prid radarskega, kraja Te dni j« izročil« posebna jetKUacija x gf ^radaadr.ikorn in podpre V ■ .nikrtry občine Zagorje s- ravnatelju ing Btskiipskenau. Id Je sedaj ravnatelj rudnika v Trbovljah, častno dipiomo, ki je krasno umetnsko dek) akademskega slikarja g Bare bića iz Ljubljane in tatara predstavlja več motivov iz radnika Zagorje, v osredku s sliko novih ritudergfli H|e»anetrrh peči. katere 00 Wle strrajene po rtih in micijativnoa»ti goHcoda rev-rz H:*--.-v-y.^ra. s je lihvarila v zagorski MM moderna in '>b-šini apnenaka ladustrils Častna diploma bodi g ravnatelju doka« nlmpatij ki rztak priznanja za uspešno !n koristno delo zrn doorobit vaaga zarorskeaa krata K TioTiiimniiini imenovan*u roepocfcu rav--T-Lju i«kr«fU) čea>Utanr.v — Novi odbor sk>ven»*»era sdravnHke-?ra dru»tv%. v nedeljo »trn je bil redni občni zbor Slovenskega zdravniškega dru-atoajt na katerem je bil izvoljen nasledrn odbor: ProisednJk prim dr Alojz Kost. Sel radjploeiceeu zavoda državne bolni c w.njbllani. podpredsednik dr Jota JaV-ša. specialist za kožne m venenčne bolez-nj tajnik dr Bogdan Brecelj v. d. sefa -«?2a odseka državne bolnice • b'agajnik dr Janko Pompe, pninarij otoloaksga oddelka bolnice ▼ Ljufc-. Id: prof dr. Alojz Zal~-kar. Sef primari; žensk** bolnire v Ljubljani, dr Valentin Meršol sef infekcijskega odGsiaa državne bolnice v Ljubljani Robert Neubauer. ief zdravnik sana-a Golnik in za revtaoria prof dr. Alija Kosir, univ prof v Ljubljani in dr. Henrik Heferie. asistent internega oddel-!rtavne bolnice v Ljubljani. Dobro knjigovodstvo — dober £r spod ar 1 Zrto: »All-right' knjigovodstvo Oton Stiglic organizator Ljubljana — Aleksandrova 4 II Predavanj. Prirodo*lovnega drušl»a. V torek lg t. m. ob 18.15 bo v pred^val- mineraloškeea instituta na univrzi zanimivo predavan .te g. 'mir. doc. dr. §te-fana HorvaOča o temi: »Poeebnosti in za-BEimivosti v kvarnerski flori in vegetaci-Predavatelj bo pokazal, da *e o Hori 1 vesretaciji našega nriniorskega kopna rahaja akljub goloti in navidezni sterilnost: kamenite pokrajine marsikatera za-poeebor»*t- V.tem ožini ^ posebno odTk-iV področje kvarnerskih otokov. Preda\atelj bo v prvi vrati orisal težko žrvMenjsko borbo vegetacije mor-skib obal. obalnih skal ter primorski in dre »eJl Ravno v lej vegvtacrji Kvarnerm amjdflnm izredno redke rastline, ki deloma 4-agoJ sploh mkjer ne rarteto Ob--V.-. v *... e»i ^uh: primeri *eh lin. pr» pa bo .opremljalo lepo Vstopnina 2 in 4 din — Traz.čna >mn :.z Rudolfa 1'eUlarja, V ponedeljek «00 poročal! o napadu dveh d2u\ :in h krajev aa inž. Ku lolfa .u|„ .... ■v ^ .i upravnik... an^škena rud m Balo mtŠB na Ko;*ioaiku. Zdravniki -o te t eda; zgubili upanje- da bi mladi infeijer ostal pri v m rečne* je '»oskodbam v beograj^N Ho'n • r »s podlegel. V- o napadu nan . t-mo kot *'i i z*' »-"lazili govorice med Je-lamti U - b! pok : iz. 1'eklar pri- >tra: Naknadno ne je ugotovilo, da »e P^VIar mmavadne iobor :n p>ui *- ■ 4 Hovefc. kar po* i|ejo Ufi' >n*i ni**ir«»vi ' ^ - V-3 r*--re<\a e bila v tem. ■ • najboli li'o-.r.rns n v^'e*i »laki la -mrirarje ^e v t-oitoto >^ '« . dn e na nosr*» lovan > Zveze za tujski rrom»» direkciia iriavnib ž>le«-ivedia no\e vlake ra nučar e. Tako je n oh ro!*o'ah /veVr :>"ik?'urek .ia 20-r»ni5'murars!- lezniiki progi pri Senti fa priSel pod vlak Vinko H ere star 72 le*. Nesreča se t> pn-netila v torek ponoči Starac |e tei čet peo-20. ns ni aliaal nrihajajocVga vlaka. Ne- strahovit meini metat Med tihotapci so bili tudi Stanko Merdzan. njegov brat Mato. Mehmed Kla n Ahmsd Colakovič. Kar je orkan vrgel Mato Merizana v 200 m globok pre-ped. drugi udarec vetra ie pa pahnil ostale tri v 500 globok prepad. Merižan je -eA.'. njegovi trije tovariši so pa zmrznili v prepadu — Krvava bitka kmeto\ na va*i. V vasi Ovarsko blizu Banja lukc 9ta si skočili včerai dopoldne v las*1 dve skupini kmetov. Pr ■^-'^padu je »rvrlelovalo več sto kmetov Va aejOm je ori*lo mnosro krr«-tov iz okolice. Med njimi je vladalo že staro sovrastrvo. Na sejmu so se pa spoprijeli in kmalu se ie razvil sTv-v^nd v pravcat^ hitko. Sert kmetom* ie bilo ubitih. 12 težko ranjenih, lažje -in.^enih nad sto Ptk*a. ki krade denar »n zlatnino. Mehmed Tret.injčevič v Brčkem je naučil udomačeno kavko da mu prinese domov vse kar najde na cesti Jeseni, ko =*o bila odprta okna šolskem? posiopja je odletela vsak dan v ljudsko šolo, kjer V kradla otrokom ST.inomke Oni dan je pa prinesla ^osoodarju v kljunu 2 dinarjn in zlat prstan Iz LJubljane —li IVI«v*.k' pro-vetni večer >V*atemnn-«.fi< i« »Zarie« bo v «ototo 15 t. m. r>b 20. v Ivorsni helavske zbornice v Ljubljani. Nj» v^f--n *«o sodelovale društvo -\"7ajeni-r>o*-U iz Dobrimi pri Liubliani. Na »ror^du bodo pevske. Vlomil»H- . K pn-e prijat *lj^ in pri»afel ilr.- '--h naših 1 riri -*»d;*-—ij Rn**ho silvestrovanj«. Dauef :ir -d: DruStvo ruskih intelektualnih dola-, v Ljubljani silvestrovanje v kletnih prostorih kavarn^ tlmone. Dobičeak jc namenjen beUnostne-uiu in {Hxiporneinu fonda za cnemogle oziroma ostarele in brezposelne ćlane društva. Kdor želi obLs'cati to pnre;v'!. bivši hotel Tivoli. — li Predajanje g doc. dr l»ana Matka >Pr*hraoa človeka :n vitannoic ki naj bi ve vr.«ilo v četrtek ob JO. v dvorani helav-ske zbornice in ki \č bilo na a.ijeno \ ne-ielio v programu Priro*lo»lovneLTa ruši odi»a«k /ara \\ nenadno nastalih u - Pr'ia^a rr<»t'>rn' ^o/:! i:, »i'r,, ij, »• %<»irii-kih iikaznir za le»o ifltlS . liri ie v Ljubi lani paaivi 1 avUviuobi- !<»v. jvlobttsov in molociklov. :og-:b posledic takoj prijavijo svoja vozila za leto 1#*8. in plača io ba/novinsk<> trošarino r.a poevmatiko Rok za plačilo je do 15. t. m. Položnice in potreba* navodila ga d.>be v -ob š ev. '2 v ^ubičevi ul. 5-'I nadstropie. Za prijavo notornih vozil predpisa«« li-sko-vine v 2 izvoiih »^e dobe v «_rori na >deni vobi in stanejo 5 din za avto. 3 d^n 7.a :ik>!o-i^k-11- Tik-a v .ir/.. kolek n za prijavo maša za avlo 100 din. za mo-tocik^li 50 din lar se prilepi na en izvod pri i potrd'om o plačani banovinski tro£;>rini na pne\niatiko obenem pro«neino :.niiž;co v uori navedeni ?«obi. Istodobno •o/.i\a<» voz motor.1 vozil, da preti 1 oži jvoza^; ;o 100 din. rnotP1sn v MaM« pri Mialiou. Začetek ob 30.» — kanec siv 4. ztutraj. —li Zaainiv« prsaavanje. Dr mM« o atefta Krajina« bo uneko oravi r roalarraeiji ■Zvezdi: »soj društveni i—tanek, na retn bo predaval direktor Hifij voda s. dr. Pire o »Zdravstva na asanacir naših vasi % posebnim 01 Bt*k> KraiiiKK Člani ia prijatelji vljudno vabljeni' — H \ me ria ie sspe« prišla fllmskr 'grake. Pred dnevi je odpuasaal r A m-riko znarr! .#jt».js*i iffnalsr Willy lieh-berger. k: ga poznamo tnda te is ansogib filmov, veliko kariero je pa oaprsvil v r^or-tJovein Kure* he**tmc. ki asa |e tadi ntrl pot Čez veliko luao. Elsabarajsr si je a svojo uglajeno igro in izredno nrikuoljivo zuna-ljostio pridobil mnogo simpatij, vsl^d Cesar ca ho hreflvomno prav teokoo naajrsiaki številna, njemu naklonjena kinopublika. Eden zsdniib .neflovib fiknov ta ravno ta dni predvaja v kinu Union« pod naslovom >Krahovi tenor«., kjer tava ajlsvno vkkjro. Film is iz dobe markiza Pompadour izdelan izredno lepo, 1 mnofrimi ^osrerenimi za-pletliaji, k; vzbuiajo obilo srn ena in zabave pri občinstvu. Želimo si. da bi Eichterjrer tudi pri svojih ameriskrb filmih ime! toliko m«peha. kakor doma. ker nas dejansko kv-slei V nikdar ni razočaral. —tj TmdfrljonaJnl obrtniški ptea dne 13 r m. v v^eh prostorih Kastne bo sonet dorod-k letošnjega predpusta. —lj Popravek. Poročilo o obisku francoskih omotov v Ljubljani v včernjtnji Številki -Slov Naroda« je treba popraviti v tobko da obeda v uniorski restavraciji ni priredilo DruStvo sk>v. likovnih umetnikov temveč ie bilo pri istem le zastopano po dveh svojih članih, kot so tuai imeli Udruienje rezervnih oficirjev. Zveza bojevnikov in Društvo vojnih invalidov pri istem svoje zastopnike. —tj Redni letni občni zbor Glasbene Mati<-e ljubljanske bo v ponedeljek, 7. februarja v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi uKci. Dnevni red občnega abora je: poročila rtrustvenih funlicijonarjev. volit\*e in slučajnosti. —lj Samo se v soboto zvečer ob 20.15 uri ali pa v nedeljo popoldne ob 15. uri s ! ali ko ogledate v šentjakobskem gledališču veseloigro Nobene 2enc več!« Ker vlad* zlasti za popoldansko predstavo veliko zanimanje, prosi uprava odra vse po-setrdke izven Ljubljane, da si rezervirajo vstopnice pismeno. Dnevna blagajna bo psssovada od sobote dalje. u— »Mi i VI«. revija za odrsko kulturo, ki jo izdaja Združenje gledaJiđkih igralcev je izšla. Dobi se pri operni blagajni, v trafikah in knjigarnah. Ta Številka =»tane 5 din in obsega 65 strani, nadaljne številke ho- V, po 3 din. a— I iio'uNko društvo in Društvo za pra>nn filozofi io in ^ocioloeijo bosta prire-i Hi v Mfcato 15. t m. predavanje o >file»ot--Uih o^uui-ah prava in čisti pravni filozofiji . P .plaval bo z. univ. prof. dr. L. Pltamic. Predavanje bo ol> 1K. v predavalnici mije-ralo^ccja instituta na univerzi. Vabljeni vsi, ki /^iiiiuajo. Vstop prost, — li Lovski fK*-. 1 el angleški dolgodlaki teater. \\ >liši na ime >Harrit se je zatekel. (Kida naj se vroti najrra.li pri g. W©-'. - Kr;, |.i Petra b» S-T. ŠAH — Buren izredni občni zbor LAK* Sno- či ob 20. je bil v restavracijskih prosto-rih Zvez-le izreden občni zbor Ljubljanskega šahovefrtega kluba, ki je pokazal, da klub bas letos, ko proslavlja 25 letnico svojeop obstoja in ko stoji na pragu vnžnih dogodkov, zla«t; nameravanega, velikega mei<> v korist kluba. V KRSTAVKAC1JI — Kaj b^ mi priporov?1 i danes, gospod plačilni? — Purana in fazana. Pura«na vam m o-r a m priporočiti, fazana p« morem. VELIKA ODPRODAJA raznih ženskih, moških in otioških volnenih jopic. Moški volneni puloverji brez rokavov......od Din 18.— ženske volnene jopice...........od Otroški puloverji.............od POHITI ril. DOKLER JE ŠE IZBIRA ! A« POTRATO, preje JOS. KUNC & Co. Miklošičeva cesta 32 (vogal palače Pokoj, zavoda) dalje 35.— > 25.— > MALI OGLASI Beseda 50 par. davek poseDej. Premici, izjave Deseca Um L—, da ves pose Dej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba pruoziu znamko — Popustov za male o p lase ne priznamo. PAZuO Beseda L— Otn. davek posebej. Najmanjši znesek 15 Dtn V »ded ogromne zaloge »Hubertus« piasčev. zimsRih sukenj. oblek, perila l.t.d. ODPRODAJ AMO VSA OBLAČILA m 15 do £00fc popustom. P R E S K F, R LJUBLJANA. Sv Petra c 14 NAMOČENO POLENOVKO dobite pri I. Buz2X>lini. Lin-garjeva ulica. 258 POUK Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK Wo*»rni tečaji, oddelki od pol 7 do 8. in od pol 8- do 9. ure zvečer Vf i-sova nje dnevno od nol 7. do 8. ure. Na raipolaffo 25 nairazlirnei^ih oisalnih stro iev- Chri-itofov učni zavodi. Do »t»4>lranitkM r 15 It drugim neg* aeai kakor s m KOT GA LJUBLJANA SE NI DOŽIVELAt 8 DNI RAZPRODANE PREDSTAVKI ZATO NE ZAMUDITE BELI J0RG0VAN TELEFON 21-24 KINO MATICA Predstave dan s s ob 16.. 19, in 2M5 uri Iz Kranja ftotel nStMa pošta44, Kranj Vsak petek svrie morske ribe! — Dobrote letošnje »me. Pravijo, da gosposka in zima nikoli ne prlzaneseta. Letošnja zima nam je natrosila res dovolj nevšečnosti. Sredi decembra smo imeli dež. sneg in brozgo, okrog praznika Sv. Treh kraljev mraz. kot te dolgo ne, kot prehod iz mraza pa hudo poledico. V nedeljo popoldne je začelo rositi nekaj, kar ni bik) ne de*, ne sneg1. Ceste so pričele po-mrzovati in napravila se je do večera naj-idealnejša poledica, ki je ves promet ovirala. Na Jelenovem klancu sta na povratku lz Ljubljane zvečer obstala oba trzi*ka avtobusa. Pa ne samo to. Goričanov avtobus je ravno na ovinku srečal natovorjeni Kovačev avtomobil in ker je slednjega pri vožnji navzdol zaneslo na poledeneli cesti, je precej močno treščil v elegantni avtobus. Skrivil mu je spred jo os, in karoserijo na levi strani vso odrgnil. Potniki so seveda iz obeh avtobusov uftli. Z nasipa-njem ceste se je posrečilo oba avtobusa spraviti do vrha. še hujša je bila poledica ob 11. zvečer. Cesta je bila gladka kot steklo in ko so šli ljudje od kino predstav domov, so se vrstili komični prizori. Lji"ije so se valili in padali po Ueh kot za stavo, včasih cela družba skupaj. Neki meščan, ki je bil namenjen v kino, je prišel do ograje pri Puppotu, odkoder ni mogel ne naprej ne nazaj. Seveda je bflo polno radovednežev, ki so se padajočim režali na vsa usta. Najhujše pa se je seveda godilo pijancem. Okrog .Stare poŠte., po Mencingerjevem trgu m Jelenovem in Rožen venskem klancu so se ti prizori ponavljali vse do ene ponoči, spremljal pa jih je vselej glasen smeh. Dež je —'..!»! poledic, nekoliko omilil. gojencev in irojenk drž. konservaiorija. — č"as- vreme, porooila. spored. — 22.80: Angleške plošče. — Konec ob 23. uri. Uradno vremensko poročilo IK> slanju z dne 13. t. m. Ratece-|Manira. H70 m: —7, jasno .mirno. pršič. 100 ouu Kranjska eora. S10 m: —6, barometer se dvi^.i. [asno. mirno, pržič G0 om, sankali- £če i n drsališče uporabno; 1">01 ra. miT- -5, —9 jasno iasno, 8. jas^o. C, jasno- Petek. 14. januarja 11: čs>lska ura: Kitajska in Kitajci - dia-losr (frjTr Ferdo Tburnhei in Miroslav Zon. — 12- Pri južnih Slovanih (plošče). — 12.45 Vreme, poročila. — 13: Cas, spored- ob ve* ti-la. — lo.2u: Na slovanskem severu (plošče). — 14.15*. Vreme, borza. — 18: Z.e:i-t5() m: —7. Insno, mirno 'i cm prši ča na podlage; Med, -Mil ni: - 4. barometer se dviga, jasno, mirno, srež 2S cin, irc^ališče uporabno; Pokljuka -Sporihotel. 1300 m: 1." om pr^iča na 100 fK>ila^e: Sv. Janez v BoblBJSi 5Šil m: 5 * - r. i pršiča na 50 om podlage; Zlatorog v Bohinju. 530 m: 5 cm pr^iČa na 50 cm podlaLie. skala^V' dam nn Vogla, 1540; nrrno. "!cm pršiča n:\ 200 cm |H>.llas2; Kota na Zclmici. 1534 in: —9- jasno, 10 cm pršiča oa 200 cm rHxllaqe; Dom na KoTcali. 1500 m* —8, ja^no, prši 10«> eni; š!-:oIia Loki. H50 m: —7. barometer sr dviga, la!ma meglica, osrenjen suetz, 25 etn; PeHevst, (i20 m: —2, barometer dvi^ra. ja^no vetrovno. osreniBS sne^ 15 cm. smuka nengodna; Mar [barska koča. iOMI m: —X ja^no, mir-po. 15 prSjča na 40 podlage; Pohsrski dom. 1030 m: —S-no. 15 pr.-ica na 40 podlage; PenMon Loluiica. 950 m: —3. no. 15 pršifa na 40 podlage; Ru^ka ko?a. 1249 m: —4. jasno, 10 pršića na 05 podlage; Senroricv dom. 1522 m: —S, jasno, mirno. 10 crŠiČa na l4o podlage; Sv. Lovrenc na Pohorju, 4b3 m: —1, jasno, vetrovno, 20 pršiča na 70 podlage; Pera. 1(*5I ni: —7, |KM)blačeno, mirno. 20 praiča na 130 (»odlaue; rjodatno poročilo po stanja z dne 12. 1. 1W8, Gerjušei 1 IP;4 in: —5, deloma jasno, sever, 10 pršiča na 80 [►odlaze; Sv. Križ nad Jesenicami, 1000 m: —4, jasno, mirno, sever, 10 pršiča na 40 podla-2C; Jezersko. s->o m: —6. jasno, nvrrno. 15 pršiča na 40 podlage; Dom na Mr/.lici. 1119 m: —5, pooWačono. barometer se dviga; Kadovljiea, 521 m", skakalnica uporabna. jasno, mir-ja^no. mir-mirno. Priredite tekmo pudra doma BREMfe! ~ —————— KASET PUDRA TOKALONA s smetanovo peno ima se brezplačno razdeliti za tekme pudrov, kakor je spodaj pojasneno. VELIKE hollywood*ke filmske zvezda so se izjavile proti pudru, ki je viden in ki Vam da videz olepšavanja Katerokoli barvo pudra bi uporabljali pri vsaki je mogoče, da Vam ne bo odgovarjala. Nekatere blondinke bi bile 4ep-te. če bi uporabljale temen pader. a nekatere črnke bi imele spet več koristi od svetlega pudra. To se da samo na ta način ugotoviti, da preizkusite eno barve na eni, drugo pa na drugi strani lica ln tako presodite razliko. Puder Tokalon ■ smetanovo peno se izdeluje v novih prekrasnih barvah, ki odgovarjajo vsaki polti. On je na zraku prevetren, neviden la nepremočljiv. Dnevni Usti so poročali, da sta dve Američanki prf olimpijskih plavalnih tekmah, ker sta bili »nepremoč-ljlvo napudrani«. celo pri plavanju pod vodo ohranili nepoškodovano polt. Puder Tokalon se izdeluje na patentiran način. Ta patent je kupil Tokalon za Ogromno vsoto. Pošljite 5 Din v poštnih znamkah aa poštnino, paketiranje ln druge stroške, pa ▼am bomo brezplačno poslali štiri vrečice raz aih barv pudra, katera lahko preizkusite sami ali pa i svojimi tovariši cami, da boste imeli tako pravo tekmo pudra Istočasno Vam bomo poslali po eno poizkusno tubo hranila aa kožo Tokalon in sicer eno za dan. drugo za noč. Krema Tokalon je edina krema, ki Jo Je treba uporabljati s pudrom • smetanovo peno. Označite barvo pudra katero : navadno uporabljate. Naslov: Hinko Mayer I -drug, Odio 11—K Zagreb. Praška ulica 0L Puder Tokalon s smetanovo peno ln kreme Tokalon se dobi vajo povsod. Cene so naslednje: puder Din 12.—. 20 — In 30.—; Rožnata krema Din 14.— In 24.—; Bela krema Din 12.— in 18.—. NAPRAVITE TA BREZPLAČEN POSKUS in videli boste, da postaneta aveiji in mlajši. — Natančnejša navodila v članku na levi ci »ILOfINIC! VAIOkV Stev. 9 §okolstvo Občni zbori sokolskih drnitcv V Zf. Siški t-a hft se poslovno <>f ttrn bolj knlo s koledarskim, j* htl "Mri zbor naseara Sokola na praznik « januTrja ob 10. t ma)* Ini teinvadrnei br. Martinea. kjer se j> zbralo vse sokolsko članstvo )d mu je do resnepa dela v aokoUtvu Zborovanje je otvori! atarosta br Janez Poharc. kl y- po uvodnih formalnostih preči tal aave^n«« po-alardoo m nato v leo*vr m jedrnat*xn po-vwu oristal društvmo delovanje v p po t *>-kleir let i Sledila so nato poročila dru-štvenfli ćjnitetjev. Poročilo brata tajnika je po'-aaalo zrvahno društveno 6>k>van.v-. poročilo brala načelnika r»a pregl^mo • ničsv> delova-ije. ki y dokazalo, da je tehnični odbor v poln. meri izvrSil svojo dolžnost. To je najboii pokazal letni naatop. ki y aspej nad pričakovanje. Društvena bJaga. r . irJr»M|g vWjj promet kot lanac Isjls pusa tako Je gospodarjem pse k> bilo -odno 5*aj si je društvo v 6 ■v« ra obstoja znatno pomnožio svoj Star kt bo podlaca aadaljsaernu d ralu delovanju Projv^' - j odbor re r nanjkanju udobnih p:r-/orm* do-hrro j-1 «vfl Priredit >e B4 i rredstav. • i orrra-inral tr^.ij -in omravl'al društveno knjižnico, ki re-► pof'i-f. GraTbeni o :b - |a pokazal uic'h m ker je problem la-tnepra ćo-zv. b?n-r ^ _~ i po-rona za obstoj društva. -.- -jT*ra\> sklenila r'eio v tej smeri podeča:.! in prftsfpsttl k Sala v?*, ki jim je cUjbroč-t druitv* reanič-- bila izvoljena društvena uprava po v*čtni iz bratov, ki m v s^kol^k^-n d* 1 ■ BS ."'ari in ptwizku£eni «oke! Upravo dru- štva brvjo trkoč^r--! po-k>\-n«»Tn Wu tvorili: *tan**a rr .l»n^7 t.- podstaro-sta br K-->'r Riba tajn h br. Mirko Dem-Sar. bi-»~ij'uk br. .Jak'-h Ju^in. p-nsve-tar br. Bon* !'!''■; ro«—«o«Ur br Terkuč Edvard. mairikar br. 74j^vki Prevare, načelnik br Ra/Vo Jenko. na«*rlru>a a. Zora Se.-Tirva V ostal* oibor na je bilo izvoljeni.; 5 lanskih h--»*>--.- in s*"stT. Star*~>rf^ V- Pohar. - r vohtvah zahval1! za ^zkazano zaupan j.- in pozval vse nOVO v«'---- rvTh^^'^-r I 1 - ■•-s hi. Pr -bjčajnostih j** bilo r»r**dlaj:a-jVi * se koristnih nasvetov, o K^t»nh b«-» uprava •vkVpa i i i p-. leAi1' ■• .-v ur* časia, H je potekla bratsko, je bila aab sfiesjsi » aokob*^ r^sm1jo-T^ - .-. - miru, za •pO --' * - - -^-prvv-o*>-i .t t V Domžalah Dne * ;wuarja je biLa glavna skupsči-r.i o i*» članstvo posetilo v prav Je-stevihi. Skupščino je otvori 1 starosta br. Skok. ki je pozdrav d zastopnika župe tajnika br. Flegarja in vse navzoče. Orisal je društveno delovanje v minulem !c* i. nakar so pr-dah pregledna po-drustveni činitelji. Vsa poročila so lep naprtdek društva rosebrjo rljivo je bilo poro-'ilo br. načelnika Po norrvii-b ;e pozdravil zborovaJce župni tajmk br. Flegor. ki je pohvalil uspešno delo društva in želel novi upravi mnogo uspehov v bodoči poslovni dobi. Pri volitvah je bi! ponovno Izvoljen za starosto b- Anton Skok. v ostali upravi pa so bratje m sestre, ki nam jamčijo za itspeaV no sok o V}van je Dotnžalski Sokol je eden najstarejših v župi. ;e izredno delaven in je matično društvo kamn;škega okrožja. Vseh pripadnikov šteje 225. V Polju Dne 8- t_ m. smo polagali obračun svoje g-a sok okrcan ja v lanskem *etu na glavni skupščini ob 20. v Sokolskem domu. Udeležba y bila rx>taoštevima. v ssssji smo pozdravili tudi župne ga bsjM-br Franja Lubeja. tajnika br. Kleparja in tajnika 2PO br. Breiiha. Starosta br. inž. Zdenko Kokalj je pozdravil vse navzoče in p recital savezno poslani-vo. k: našla med zborovalci topd odziv. Drui-tvrni činitelji so podali svoja pSSSSČSks, T z njfli je bilo razvidno marljivo ia uspešno delovanv-. K besedi s*^ ie oglase I župni načelnik br. L»ubej. ki Ji v prog^ranoatičoem govoru orisal delo sok^l-stva v sedanji dobi. kar je izzvalo veliko odobravanje vseh zborovaicev. Pri \-olit-vah je bila po ve^in- tzrv-oljena lanska ur»ra vi s starosto br inž. KokaJjem na čelu. Končno je pozdravil rtavzovne se žnipni tajnik br. Fle^ar. ki jih je pozval, nag se marljiv-* pri pravila jo za Rtr^šnje pr;*-f.iit-re in X VSJSjSjBSafjljB • Pra^i. Oovoril je še o pomenu sokoiskesra tiska l"*ozval ji v?*» ;>ra t f in -li povs> »d silijo so k o , - w r -> ! župni v».tnik So^- Skupščin* potekla v vzorni disciplini Pokazala jr da je poljski Sokol uioOna tn krepki .-okoUka postojanka. V M V Sotolakem domu. kjer so se vidni sledovi zločinske roke. Id je hotela to sokolsko trdnjavo upepeliti v lanakem poletju je imel menaje*ki Sokol 6. t. m. ob 15. glavno skupščino Skupščino je otvori! starosta br. Kane Lojze ml., ki je po nagovoru in pozdravu hipnemu odposlancu in navzočim preči tal savezno poslanico, nakar so se razvrstila poročila društvenih činiteljev. Iz poročil je bHo razvidno, ria ima društvo dobro voljo za sokolsko dekv ki ga pa ovirajo krajevne, rokolstvu nenaklonjene prilike. Vendar bo društvo kljub vsem ox*iram krepko o-aJo «»ok^»sko ledino. Pri vohtajnh je bila izvo-l-erui tale uprava: starosta br. Kane ml., podstarosta Ropert. načelnik Bu.rjrar. načelnica Perova. tajnik Panja j. proevetar Lavn<\ blasrajnik Grejrorc-, gospodar Osredka'- in ostali bratje in so?tre Po izvolitvi je pozdravil in bodril zborovale*" 1: vztrajneimu delu br. Flegar. V Preserju pri Ljabliani Ob 1"t»i ud*»lezbi je brla v nrdeljo 9. f -r. naša frlavna »kupama v sokojs»kem domu Kot zastopnik župne uprave se ie udeležil skupščine tajnik br. Flegar. ki so pra na\-3oči toplo pozdravili Starosta br. TJ mek je ot\x>ril skupščino in omenil prilike, v katerih deluje naše dms-tvo. Vkljub raznim zaprekam se krepko držimo in visoko dvigamo sokolski prapor. Iz poročil društvenih riniteljev je bilo razvidno dokaj zadovoljivo delovanje. 1*» poročilo brata blajra.mika je bilo pomanjkljivo, kar se v bodoče ne sme več zgoditi. Pohvalno moramo omeniti prizadevanje nače "mika br. šušte, ršiea Franca, ki s« je trud"I, da hi vodil društvo po pravi sokolski poti. Pri volitvah j*» bil izvoljen za starosto ponovno br. Umek. 2» podsta.ro-sto br. Suhadolnik. za načelnika br. šu-šterši'*. za Da/clnico Modičeva, za blagajnika Kim st., za tajnika Nace šušteršič in za prosvetarja Verbič- V imenu župne uprave je pozdravil zrorovalce br. tajnik Flegrar. Bodril je navzočne k n^umorn^ mii delu. Skupščina ie med dni en m sklenila, da bo v proslavo 251etnirr c>bwtoja rT—ilo dru*!vn ;"^*oj pra.por. Smučarske tekme gorenjskih Sokolov V soboto 15 in v nedeljo In t rn. bodo ^ Mojstrani IX. smučarske tekme sokolske župe Kranj, ^rir*^l^e 7a tekme so v- polnem teku. Po prijavah tekmovalcev *odeč bodo sokolske tekme največja smučarska prireditev v tci zimi na Gorenjskem. K tek mam sta se med drugimi prijavila mednarodna tekmovalca brata Žemvi Lovro iz Gori j in KTančnik Grejsor i/ Mo Istrane. V alpskib disciplinah med drugimi dose- danji prvaki bratje Urbar Slavko. Levstik Alojz in Z^vischenbcrgcr Adolf / Jesenic. Kakor vse ka/c, bodo v teku na 18 in 10 km vodili bratje i/ Goril Mojstrane, Pla-nice in Kranjske corc v smuku pa bratje z Jesenic. Javornika in Bleda, članice pa iz Kranja. Presenečenja seveda niso izkliu-čena. ker se bo tekem udeležilo veliko število tekmovalcev 1/ cele /upe Tekmovalo s.e bo v naslednjih panogah: Sobota: «>b 15 uri. C lani: 1. tek na 18 km za I in II razred 7a sestavljeno tekmo m samo za tek; 2. tek na 10 km za TT| razred, tekmovalci cd 18 do 20 let Ob 15.30: Članice: 1. tek na 6 Vm. vsi razredi Nedelja: ob 8. un: Ciani: tekma v smuku na 4 km za vse razrede. Članice tekma v smuku n-a 2 km za vse razrede. Ob 14 ur: rlani: tekme v smuških skokih za sestavljeno in prosto tekmo za vse razrede. Tekmovalci in tekmovalke za tek na 18. 10 1 6 km morajo prispeti že v soboto dopoldne % Mojstrano. Žrebanje nastopnih številk se bo vršilo v soboto pol ure pred tekmo na nastopnem mestu v M o istrani. Pri žrebanju morajo hiti na v/*» vsi tekmovalci in tekmovalke Za one. ki bodo tckmo\ali v nedeljo, bo žrebanje nastopnih številk v sohoto zve čer. Zdravnici pregled vseh tekmovalcev naj se po možnosti izvrši v domačih dru šivih. Vsi naj se posluži jo voznih ugodnosti, ki jih nudi tozadevni pravilnik z-a one, ki petujejo v skupinah i.a podlag posebnih skupinskih seznamov in uverenj. Oni, ki Sredo od doma v soboto popoldne in v nedeljo zjutraj, na 1 sc posluži jo nedeljskih povratnih vozovnic. Tekme bo vodil župni načelnik brst Vinko Bezntk in župna načelnica Marija Až-manova iz Kranja ter člani župnega smučarskega strokovnega odseka. Župno vodstvo poziva vse sokolske smučarje, da se tekem polnoštevikno udeleže. Vsi bratje in sestre, ki se bavite s to najlepšo in najbolj privlačno panogo sodobne telesne vzgoje, pridite v Mojstrano in uvrstite se v kolone sokolskih tekmovalcev m tekmovalk. Smučarske tekme sokolske župe Kranj v Mojstneni naj bodo pregled sokolskih sil, napredka in nezlomljive volje! Pred poroko egiptskega kralja Mlada kraljica se poročilih svečanosti ne bo udeležila, ker zahteva tako egipteka dvorna etiketa Trbovlje, 10. januarja. Dramski odsek našega Sokoia j« za Sil-vcsrrovo uprizoril in v nedeljo 9. t. m. ponovil duhovito Lichteobergovo komediio pod gornjim naslovom. V tem našem neurejenem času, ko prideš lažje do dedsei-ne, kot do službe, podeduje mlad fant veliko trgovsko podjetje, v katerem pa hoče najprej ineognito poizkusiti, ali je take sreče sređen. Zahvaljujoč svoji vztrajnosti in drznosti, sc mu posreči nemogoče — postane konto ris t z malenkostno plačo. Direktor firme, opozorjen na nakano novega šefa, sprejme v službo tudi dclomržnega mladeniča, ki ic prišel na željo matere pogledat za službo v veri. da je ne bo dobil. Ta zamenjava te izvor vseh zapletljajev, ki uvrščajo to komedijo med najbolj zabavne moderne igre. Duhovitost in sodobnost sta nadaljnji odliki dela. Igro je režiral br. Odlazek, ki je igral starega prokurista Thalheimerja. trmasto dobričino in onih časov, ko je ekspresni vlak vozil še 40 km na uro. Kot je bila režija v veščih rokah, tako je brat Odlazek odlično rešil tudi vlogo codrnjavega staro-kopitneža. Kot navnatelj Flcisser mu je v igri in maski sekundiral br Rak. Mladega šefa ic postavil na oder br. Kužnik ml. &koda. da mu je delal tekst tu pa tam preglavice in je v tem trpela njegova i^ra. Namišljeni šef Bob-Oorz — br. Jarc — je bil podan izvrstno. Jarc je nedvomno med mlajšimi največ obetajoč talent, ki se bo ob resnem studim izpopolnjeval in se s tem obvaroval šabloni z i ran ja. 5. Dimnikn-va je v vlogi Marlir<>e pokazala, da je simpatična odrska figura, ki utegne postati z vztrajno šolo odlična igralka. Tu pa tam smo si jo želeb boli čuvstveno. Brat Plav-šak je s svojim Sikoro zopet dokazal, da te pač rojen igralec in da se počuti na odru kot doma Je ljubljenec naše publike m menda rad' kavalirstva se ji večkrat revan-žira s koncesiiami — operetnega značaja. No, publika ploska in se smeie in sc prav nič ne sprašuje, če je stvar v skladu z vlogo. Brat Rihar je kot Dr. Kurt postavil dobro in nara smo podano vlogo. Dosleden v svoji gri je br, Patemost postavil v slugi Antonu tip posebne vrste. Sicer manjša vloga, toda izdelana do vseh podrobnosti. Z Vanellijevo in Torijem je trboveljski sokolski oder pridobil dve novi moči. ki bosta zelo uporabni. Scenično jc bila komedija uprizorjena odlično. Pri premieri (Silvestrovo) je bilo dovolj hvaležne im zadovoljne publike; pri nedeljski reprizi pa je bilo izredno malo občinstva. Ali je v Trbovljah tako malo ljudi, ki bi jim bilo gledališče — kulturna potreba? — Ljubljanskega Sokola TO. redni obcaii zbor je sklican za drevi ob \^ 20. uri v telovadnici v Narodnem domu. Začetek točno ob 20. uri. — Sokol Ljubijana-Šiška V soboto 15. t, m. ob 1930 priredi naše društvo dečjo •telovadno akademijo v veliki dvorani So-kolskega doma. Za to prireditev so se naši najmlajši, moška m ženska deca. temeljito pripravili. Z izrednim navdušenjem in veseljem so se naučili svojih ljubkih vaj, katere so sestavili njihovi po/r*'.ovalni vodniki in vodnice. S svojim prisrčnim in strumnim izvajanjem bodo vsakega navdušili. Njihovo prizadevanje bomo najbolj poplačali s tem. da napolnimo v soboto zvečer dvorano. Pokažimo jim. da sc zanimamo za niihovo delo in da se veselimo njih napredka ter se zasedamo, da je mladina, vzgojena v sokol-skem duhu. res prava bodočnost našega naroda. Zdravo! Odbor. — ><»knl I. \abi na članski seeAanek, ki bo v ^r*vio 10. t m. ob 20. v mali dvorani So-kolr-k^ga doma na Taboru. Na dnevnam redu bo razgovor o društveni glavni skupščini. Vt ro '**d«=*n dni pozneje. T'prav-a. VARČNOST — Ka i, ti kupuješ Verici bonbone z H-^criem? Liker vendar ni' za tako maihnn oeklico. — Venca dobi samo čokolado, liker pa zlijcmo v steklenico in shranimo za babi-čin rojstni dan. V Kairi se pridno pripravljajo na poroko j kralja Faruka in Faride Zulfikarove. Poroka bo 20. januarja. Mohamedanska vera prav za prav ne posna poročnih obredov. Ves obred obstoja v podpisu ženitne pogodbe, vendar se pa pripravljajo v Kairi na veMke svečanosti Glavna bo pot bodoče kraljice iz očetove hiše v okraju HeJiopo-Hs v kraljevsko pasaoo v Kubheh. V dvor- ni kočiji sedeča kraljica bo središče slikovitega sprevoda kraljeve telesne straže, kateremu se bodo priključili člani njene rodbine. To bo zadnji javni nastop bodoče kraljice, vse druge svečanosti se bedo vršile že brez nje. Kraljica se rudi pozneje nikoli več ne bo pokazala ob moževi strani. .Mladi egiptski kralj jc bil prvotno sklonil, da kraliica ne bo nosila pajčolana. pozneje ie pa najbrž pod pri tiskom razmer in tradieti ta svoj sklep spremenil. V veliki dvorani kraljeve palače bo svatba ob navzočnosti moških članov kraljevske rodbine rn članov vlade, nevestuio rodbino bo pa zastopal samo nevestin oče. Juzcf Zulfikar paša, sodnik apelacijskoga dvnr/i Rektor mohamedanske univerze A3 Azh.ir ^cik M ustala cl Maragbi napise ob pnsotnosti vodilnih mohamedanskih pravnikov in teologov žonitno pr godbo, ki jo podpišejo krali, priče obeh strank in člani vlade. I-.1 podpis ima pravno veljavnost Karijera poslanika Kennedvfa Za naslednika ameriškega pr.s'anika v Londonu R. Binghama jc bil imenovan osebni prijatelj prezidenta Rooscvclta Jo-seph Patrick Kennedv. Mož ima za seboj naravnost pravljično kariero. Kot deček je prodajal v Bostonu časopise. Stal je navadno na vogalu ene najprometnejših udic in kričal na vse grlo. da jc opozarjal nase mimoidoče. Pozneje je postal vodnik turistov. Ko si je pa prihranil nekaj denarja, je šel študirat na harwardsiko univerzo, kjer se jc odlikoval kot — atlet. Pozneje ga vidimo v vlogi filmskoga producenta. Reorganiziral jc propadajoča filmska podjetja, nastopal kot finančni svetovalce, postal predsednik pomorske komisi- poroke. Zvečer bo prirejena velika r*>roona gostija v palači Abdin, na katero bodo povabljeni princi in člani vlade, nevesta ji pa ne bo prisostvovala. Nevesta tudi ne bo navzoča na veliki nočni svečanosti na Nilu, kjer bo prirejena ob sodelovanju vladne ladje in ladij vseh nilskih parobrodnih družb pravljična noč z bengaličnim ognjem in čarobno razsvetljavo. Drugi dan bodo prirejene \-e!ike igre egiptskih skavtov iz vseh krajev države na trgu pred palačo Abdin na čast kralju kot pokrovitelju skavtov. Zvečer bo velika recepcija v kraljevski palači in ljudske veselice po parkih. Tudi teh svečanosti se nevesta ne udeleži, temveč ostane v svojih sobah sredi dvornih dam. Tako zahteva Tnohamedanska dvorna etiketa starejših čša sov, ki se je hoče kralj Faruk držati. Čeprav sta bila on in njegova nevesta vzgo- jena v evropskem duhu in večinoma v Evropi, kakor večina mladine višjih eg^pt skih krogov. 22. januarja bo svečanost B° duinov, ki sc zbero iz vseh krajev države-, da sc poklonijo kralju. Zvečer bo recepcija za diplomatski zbor in za tuje kolonije v palači Abdin, potem pa obhod vojske z baklami okrog palače. Svečanosti se zaključijo 23. januarja s sprejemom egiptakth dostojanstvenikov na dvoru. je in pozneje predsednik borznega sveta v Nc\vyorku. Na tem mestu je dobil od svojega prijatelja Roosevelta pooblastilo, naj zatre zločinsko spekulacijo na ameriškem trgu vrednostnih papirjev. To jc storil t vso njemu lastno odločnostjo in brezobzirnostjo. Bankirje in veri/nike jc potisnil ob steno in jim tako temeljito pregnal skomine po mastnih zaslužkih, da sc ga jc prijelo ime »buldoga. čudes* spomenik V angleškem Ulstenu stoji čudan spomenik. Nasmejana mlada ž«-ma si pije darove iz roga obibiosti rta .-oterja. snečdga za vo lanom Svojega avtomobila. Na prvi pogled bi človek mislil, da gre za svarOno znam«-nje za speče šoferje, na katere dežujejo iz roga obilnosti v dasniei simbola pravičnosti kazenske ovadbe m globe. Nekateri zopet samtrajo spomenik za reklamo avtomobilske tovarne, ki naj bi hotela z mini pokazali, da lahko šofira njene avtomobile tudi speči šof^r, ker Ledi nad njim angel varuh preciznega motorja. Obe razlagi sta pa zmotni Ta spomenik je postarvil Sreči šofer, ki je zadel v treh jacporodnLh žrebanjih drasvn** loterije tri glavne dobitke in sicer prvič 15.000- drugič 50.000, tretjrič pa 90.000 funtov šterišDgov. To je gotovo bola vrana med ljubljenci sr**-če in za svoje dejanje bi zaslužil sam Spo-m "vri-k. Iz Trbovelj — Predavanje Prirodosiovne.jra društva v Trbovljah. V petek 14. t. m. ob IS bo v dvorani Delavskega doma zanimivo prirodoslovno prodavanje a predvajanjem filma ^<5udcži mikroskopa-v. kakor je bilo na tem mestu že javiljeno. Na to izredno leipo zasnovano poljudno-znanstveno predavanje opozarjajno, ker se ravno našim podeželskim krajem redko nudi prilika videti in slišati kaj podobnega. Vstopnina jc 1. 3 in 6 din. 44 Soet p ra%gglinah — Vem kaj bi mogli ugovarjati — podmornica je plula v tujih vodah in morda kapitan ni imel tc pravico Toda kdo bo vprašal po pravici, če gre za tako važen dogodek? Tu se je treba naglo odločiti — potem pa preiti takoj od besed k dejanjem — Skratka — kapitan je z vso vnemo poizvedoval, dokler ni zvedei. kar je hotel vedeti. In zato sem prišel danes k vam. — In kaj potem? — je vprašal Benson mirno. — Vlada me je pooblastila, evo tu je moje pol-nomočje če vas zanima, da vam ponudim za vas izum — vse karkoli določite sami . — Vse? — Da* Ponavljam. wm I — Zakaj pa toliko? — Ker vem. da ima vaša tajna res tako vred- B05V — Ah' Od koga pa veste to0 Bon^»n ie željno pričakoval odgovora. Ce je res John Barker izdal tajno, bo prvo in največje prizadevanje tega moža, da za vsako ceno odvrne od njc^-* sum — in s tem se bo dovolj izdal. — Nič ni na svetu tako skrito, da bi vsaj del skritega ne prišel na dan. Naključje je nam pri- pomoglo in — čemu bi to tajil — nekdo iz vaše tovarne, sicer morda zanesljiv, je pri čaši rujnega vinca nehote povedal več, nego bi se bilo zgodilo, če bi bili hoteli kupiti od njega informacije. Upam, da nam boste blagovolili oprostiti našo nediskret-nost. Bensonovo sumničenje se je zakolebalo. Ta odgovor ni jemal nikogar v zaščito in mar ni bilo mogoče da je kdo izmed delavcev alt mojstrov izklepetal pri čaši vina več, nego je bilo dovoljeno? Morda so pa nekateri opazili njegove poskuse, morda so si ustvarili tudi nekakšno legendo, o k a ten se je skrivaj govorilo po tovarni. Tujec je molče pomolil Bensonu listino, o kateri je dejal, da je njegovo polnomočje. Tovarnar jo je prijazno, toda hladno odklonil. — Hvala — ni potrebno. — Rad bi vas prepričal... — Verjamem, da imate pravico do prav kar sporočenih mi predlogov. Toda zame so brez pomena. Ne sprejemam jih. — Ne sprejemate? Zakaj pa ne? — Ker ste jih sprožili v domnevi, ki ni pravilna. — Oprostite, če vam ugovarjam Mi smo o pravilnosti te domneve prepričani. Benson se je prizanesljivo nasmehnil. — Trmasti ste, gospod! — Nikakor ne — samo dosleden. — Vi torej mislite, da je v mojih rokah važno odkritje? — Seveda, gospod. — Ne poveste pa še vedno, kakšno naj bi bilo to odkritje. — To ni potrebno, saj se bova tudi tako sporazumela. — Kaj pa, če vam odgovorim, da ne? Odposlanec je skomignil z rameni. — Rekel bi, da nočete razumeti. — Tudi to se včasih zgodi. A potem? — Ponovil bi svojo ponudbo in ponavljal bi jo, dokler bi se ne sporazumela. — To je nekam dolgočasen in malo učinkovit recept. Tako bi nikoli ne prišla naprej — o tem vas lahko že vnaprej zagotovim. — Zakaj pa ne? — Nikar ne slepomišiva, gospod odposlanec. Vi predlagate, jaz pa odklanjam. To je vendar jasen položaj in ni treba, da bi še nadalje utemeljeval svoje ravnanje. — Seveda — pravice nimam zahtevati to od vas — toda ... — Toda? — Bil bi vam zelo hvaležen, če bi mi povedali, zakaj odklanjate tako odkrito in ugodno ponudbo? Benson je zamahnil z roko češ — no če že hočeš, pa naj bo In razgovoril sc je: — Glejte, gospod! Ne jezim se na tisto dobričino pri periskopu da je opazoval stvari, ki niso bile namenjene njegovim očem. Ne jezim se niti na moža, ki je morda govoril več, nego bi bil smel — in očividno tudi zelo nesmiselno. Kaj za to? Take stvari se dogajajo vsak dan, ne enkrat, temveč stokrat. Kdor pa dela iz njih nove zaključke, dela to na lastno odgovornost in jaz mu tega nočem braniti. Govorim namreč tudi z vami brez očitkov, brez jeze in razburjenja, dragi gospod. In gotovo mi boste dali prav, če se bo glasil moj odgovor tako, da se zaenkrat še ne morem pogajati o stvari, ki ni končana. Res je ,da delam poskuse in da so se mi deloma posrečili. To je pa tudi vse. Končnega cilja pa še nisem dosegel — in kdor trdi kaj drugega, govori neresnico. Zato se ne morem danes z nikomur na svetu pogajati ah celo skleniti pogodbo — ker nimam za kaj pogajati se. — Mi bi se pa zadovoljili v polni meri s tem, kar bi nam mogli ponuditi — čeprav vaš izum še ni končan, kakor trdite, — je ugovarjal nepopustljivi tujec. — Morda bi se zadovoljili s tem vi, nikakor pa ne jaz. Jaz namreč nisem vajen polovičarstva. Bodisi vse ali pa nič. Počakajte potrpežljivo, kakor čakam jaz. Upam, da bo nekega dne stvar dozorela in potem boste spoznali mojo tajno, ne da bi potrošili za njo le en dolar. — 2e prav, toda potem bo za nas že prepozno. — Zakaj prepozno? — Naša zadeva je nujna, ona ne trpi nobenega odlašanja. — To je seveda vaše stališče, gospod. Zame U ne velja. Orcrjorj* Josip 2BupaiafW * Sa »Narodno tiskarno« Fran Jaran — Za upravo tn inaeratnl del lista Oton Christot — Val v LJubljani