Proletarci vseh dežel, združite se!
PRAVICA
GLASILO koWITWI8TJrWR PARTIJE Sim KNU
Poštnina plačana v gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Govor maršala Tita najboljšim rudarjem Jugoslavije Predvolivna aktivnost Demokratične fronte na Koroškem Ustanova državnih obrtnih mojstrov — nov korak v napredku naše obrti Fizkultura — Objave
Leto X. — Št. 218
Ljubljana, sreda, 14. septembra 1949
Izhaja »sak dan razen ob petkih
Men-čnfl iioročninn dir l*
Ceno flit* 2.-
Govor maršala Tita najboljšim rudarjem Jugoslavije
Beograd, 13. septembra.
Predvčerajšnjim popoldne so obiskali najboljši jugoslovanski rudarji, pobudniki gibanja :'a visoko storilnost dela, maršala Tita. Maršal Tito se je s slavnimi rudarji prisrčno razgovarjal polne tri ure.
Junaki razplamtelega socialističnega tekmovanja v naši državi, ljudje, ki jih vsa država pozna in katerih imena se s ponosom izgovarjajo, so prišli k svojemu maršalu, svojemu voditelju in učitelju, da bi mu povedali o svojih delovnih uspehih, da bi mu stisnili roko, da bi se mu osebno zahvalili, ker jih je tako kot vse naše delovno ljudstvo popeljal iz temne preteklosti na pot novega srečnejšega življenja, na pot graditve socializma, v katerem so postali pogumni, visoko zavedni ponosni ljudje, da bi ga prepričali, da so krasni delovni uspehi samo del tistega, kar žele in morejo napraviti in da jih pri tem nobena stvar na svetu ne more omajati. In prav zaradi tega, ker so ti ljudje vznikli'iz milijonske armade delovnih ljudi, preprosti, enostavni ljudje, toda hkrati ljudje velikanske energije in visoke zavednosti, kakršne gradi vzporedno z graditvijo velikanskih tovarn naša petletka, ni lahko opisati njihovega navdušenja pri tem srečanju, njihovih občutkov v teh trenutkih, ki jim bodo vedno, kakor sami pravijo, najsrečnejši trenutki v življenju, njihov razumljivi ponos, s katerim s0 poslušali prve pozdravne besede maršala Tita, njihovega tovariša Tita:
Zelo sem srečdn, ker morem pozdraviti naše rudarje, najboljše med najboljšimi pri naši socialistični graditvi. Vi ste, tovariši rudarji, za nas dragoceni delovni kolektiv, ker preskrbujete s premogom in rudami našo industrijo in naš promet, ki zahtevata vsak dan več in več premoga ter rude. Naloge, ki jih prejemate, rešujete z visoko zavednostjo in delovnim juna-štvom, s svojimi mišicami pa vam je uspelo in vam uspeva nadomeščati pomanjkanje mehanizacije v naših rudnikih. Vi ste zgled za naš delavski razred in vse naše delovne ljudi, kako se morajo boriti, kajti Jo gibanje za visoko storilnost dela in ta polet, ^s katerim delate, sta prav tako važna v tej borbi za zgraditev socializma, kot je bil med vojno pomemben zgled, ki so ga dajali posamezni borci ali cele enote v borbi za svobodo in lepšo prihodnost narodov naše države.
V tej borbi, ki jo danes vodimo, ni dovolj, pokazati samo hrabro srce, ampak je treba pokazati tudi visoko zavednost in dati svojo telesno moč. Vi ste to, tovariši, storili in dali s tem zgled drugim delavcem tako v rudnikih kakor tudi v tovarnah in povsod, kjer delajo, da vas posnemajo. Vaš zgled ima vedno večji razmah, je_ vedno širši. Prizadevajte si, tovariši rudarji in drugi borci za visoko storilnost dela, tvorci socializma, najboljši med najboljšimi, da boste sh se dalje v tej borbi za zmago, za naso zmago, ki je v tem, da izpolnimo petletni plan in ustvarimo socializem.
Hitro 60 nato prešli prvi trenutki napetosti. Vsi so hoteli sesti čim bliže tovarišu Titu, da bi slišali vsako njegovo besedo, da bi si zapomnili vsako podrobnost.
Razgovor je bil zelo živahen. Maršal Tito se je zanimal za vse: za življenjske razmere rudarjev, za njihovo življenje v preteklosti, za sedanje delo, za norme m je poudaril potrebo, da je treba predvsem dobro paziti na zavarovanje rudarjev pri delu, na njihovo varnost. Rudarji so odgovarjali na vsa vprašanja iskreno, prisrčno — pripovedovali so o tem, kako jih je Beograd krasno sprejel, govorili so o sebi in svoji delovni borbi, in ko so o tem pripovedovali, 60 se za trenutek naimršiii:	»Toda, glejte, tovariš
Tito, tisti informbirojevci _ pravijo...«, takoj nato pa so se razvedrili in, smejoč se, rekli: »Toda, oni nam noto — mi njim novo centralo, oni drugo — mi oCO ton premoga!« Duhovite besede kttiema Sko-
zlasti pa v drugem petletnem planu bomo že občutili dobrote teh naporov, ki jih danes vlagamo v socialistično graditev svoje države. Zamislite si, tovariši, koliko laže bo vaše delo, ko bomo mehanizirali vse rudnike, ko bodo oskrbljeni z najsodobnejšo tehniko. Vaše delo bo tedaj kot pesem, delali boste lahko in manj. Ne bo vam treba biti v rovu osem ur, temveč šest ali pet, sčasoma pa tudi manj. To pa veliko pomeni. To je tisto, za kar se ljudje bore.
Hoteli smo, da bi naši narodi čim-prej občutili, kaj lahko da socializem, da bi čim popolnejša vrednost naših dobrin, naših proizvodov ostala pri nas, v naši državi, ne pa, da bi naše bogastvo šlo na drugo stran. Naše ljudstvo tega, tovariši, ni zaslužilo. To je ljudstvo, ki je stoletja trpelo, to je ljudstvo, katerega delavski razred je imel vedno neverjetno težke življenjske in delovne pogoje. To je ljudstvo, ki je dalo v tej vojni strahovite žrtve in šlo v borbo ne samo, da izžene okupator jat temveč tudi. da si ustvari boljše življenje. Nam pa so rekli, namesto da bi pokazali razumevanje za to naše ljudstvo: »Kaj hočete z industrijo? Če rabite stroje, jih vam bomo dali, vi pa boste nam dajali rude in druge surovine.« To pomeni jasneje rečeno: Tu imate sir, mi bomo pa vzeli smetano.
Vendar to ni pravilno, socialistična fronta ne sme' biti v škodo nikomur, najmanj pa bi smela biti škodljiva v razmerju z nami, ker smo za Sovjetsko zvezo država, ki je najdosledneje uresničevala načela marksizma-leniniz-ma. Ves svet je gledal in gleda na nas, da bi videl, kakšno je uresničevanje teh načel, in verjeli smo, da se bodo vsi pripadniki socialistične fronte tega veselili. Toda, niso se veselili, v tem so videli nekakšno konkurenco. Če smo mi komunisti, tovariši, potem ni tu nikake konkurence. Smatrali smo, da z vlaganjem maksimalnih naporov potrjujemo, da je socialistični sistem, ki se je začel v Sovjetski zvezi ustvarjati po Oktobrski revoluciji, edino pravilna družbena ureditev. To smo hoteli potrditi s svojim zgledom, oni pa nas pri tem ovirajo. Pri tem so napravili drugo napako: širijo pojmovanje o izključni revolucionarni vlogi Rdeče armade, ki pomeni dejansko demobilizacijo skritih revolucionarnih sil, ki so v vsakem narodu, v vsakem delavskem razredu. Vsak delavski razred je sposoben boriti se in izvojevati novo družbeno ureditev. Toda z bajoneti se ni nikoli pravično širila neka napredna ideja in prinašala družbena preobrazba, temveč samo zasužnjeva-nje. To je zakon, tovariši, in po tej poti ni mogoče ustvariti socializma. Socializem je mogoče ustvariti samo z najbolj strogim spoštovanjem in uporabo načel marksizma-leninizma od majhnih in velikih. Tu številčnost ne more imeti odločilne vloge. Jugoslovanski narodi niso krivi, da jih je 16 milijonov, ne pa 200 milijonov, toda, lahko so ponosni na svoj delež, ki ga dajejo s tem, da praktično uresničujejo socializem, in na visoko socialistično zavednost velikanske večine delovnih ljudi naše države.
Danes je v Jugoslaviji komaj mogoče najti minimalno število ljudi, ki bodo iz popolnoma osebnih razlogov rekli, da nasprotujejo socialistični graditvi, zato pa imate na drugi strani 90% naših ljudi, ki hočejo zavestno iti v socializem in gredo v socializem. Niso to samo komunisti, temveč naši člani Ljudske fronte, uflsi delovni ljudje, ki so se z dejanji prepričali, da lahko ustvarimo socializem in ki
riča, ki jih je dan prej izrekel, so jim £e janes vidijo rezultate. Tega, tova-—;-i-	_-_*o.i-	^ jim nekako	rjgj) njso <josegij v nobeni državi, ra-
zen v Sovjetski zvezi.
Vendar so naše postojanke sedaj, kakor se to reče na fronti, nezavzetna trdnjava. Opravljajte mirno svoje delo in dokažite z dejanji pravilnost naše linije, pravilnost in koristnost našega dela. Pravijo, da gremo v kapitalizem. Pozivamo jih, naj pridejo in pogledajo in skušajo pri nas najti potrdilo za to, kar govore. Na široko odpiramo vrata vsakomur, kdor hoče pošteno priti in se _ prepričati, kaj pri nas delamo in gradimo. Naj pridejo in vas vprašajo, ker jim boste vi odgovorili prav tako dobro kakor tudi jaz; odgovorite jim s tistim, kar gradite, z dejstvi in recite jim: Poglejte naše tovarne, naše hidrocentrale, naše nove ceste, poti, železnice itd.
Tako je govoril maršal Tito, rudarji pa so, skionjeni nad stoli, ne da bi trenili, gledali vanj z izrazom napete pozornosti, želeč si vsako njegovo besedo dobro zapomniti, da bi si vklesali v spomin te besede, ki navdušujejo, krepe, odpirajo perspektive. In polagoma se je začel na teh osredotočenih resnih, trdih obličjih razlivati nasmeh — naenkrat so videli čudovito jasno kot na dlani vse
zelo ugajale — postale so novo delovno geslo.
Tedaj je maršal Tito rekel:	__
V vsej propagandi, ki jo vodijo članice Infornibiroja proti nam. ni, tovariši. ničesar pametnega. Je tudi pro-pagandn. ki je spretno preračunana m vešča, da vsili tudi laž kot verjetno. V tej pa so samo neverjetne neumnosti, ki se jih bodo nekega dne sramovali. kolikor se lahko sramujejo.
Kar zadevo nas, si nismo mogli misliti, da bomo morali nekoč dokazovati v socialistični - državi, da je belo — belo in črno — črno. Toda, glejte, prišel je ta čas, ko _ moramo dokazovati neizpodbitna dejstva. Vendar korakamo po svoji poti: dajte več rude, več premoga, kovinarski delavci bodo dali železo in druge kovine, lahka industrija bo dala več izdelkov za široko potrošnjo in vsi drugi na svojih sektorjih dela bodo dali čim več kolikor mogoče boljših svojih izdelkov. ^ Sedaj ustvarjamo bazo, ki bo omogočila, da se bo jutri življenjska raven z veliko hitrostjo in mnogo močneje dvigala. Danes še ni mogoče občutiti vseh in popolnih dobrot tega. kar gradimo, in moramo se še zelo truditi. V letu, dveh,
življenje in borbo svojega ljudstva in svoje države, zagledali so našo prihodnost, svetlo, veselo in srečno in se nasmihali veselo ter ponosno, ker je to ljudstvo njihovo ljudstvo, ta država — njihova država, ker so sami — sinovi tega ljudstva in te države.
In ko je maršal končal, je razgovor potekal še veseleje, še živahneje.
Tisti, katerih rudniki so osvojili prehodno zastavo, so ponosno in z neprikritim veseljem pripovedovali o tem (»Uzeli naši rudari zastavu, pa gleda ju: Arna je 1’ ovo Tito podpisao? E, ne damo jek), maršal Tito pa je nasmejanih lic pozorno poslušal, spraševal o vsem, odgovarjal na vprašanja in pojasnjeval. Na koncu je, spremljan s pogledi, polnih ljubezni, vdanosti in globokega zaupanja, rekel:
Vsi skupaj smo en delovni kolektiv. Jaz delam na enem, vi pa na drugem mestu, toda nikomur od nas ne sme biti žal truda, pa tudi ne življenja, če je potrebno, da bi dosegli smoter, ki smo si ga postavili. Pri svojem delu se nismo prav nič zmotili, vse, kar smo delali, smo v glavnem pravilno postavili in to smo kot pravilno dokazali tudi z dejanji. Zakaj bi omahovali sedaj, ko vidimo perspektivo? Iz držav Infornibiroja pa nas hočejo omajati, tovariši, govorili so nam, kako grešimo, pa so med drugim postavili tudi vprašanje Ljudske fronte.
Ljudska fronta pa je prav tisto novo, kar je dala naša ljudska revolucija. Niti Sovjetska zveza ni mogla, to lahko pogumno trdim brez pretiravanja, v tako kratkem razdobju dobiti tako velikansko množico državljanov, pri katerih bi prevladovala enotnost misli in akcije. Mi pa smo to storili. Sedaj nam hočejo porušiti prav to, eno največjih pridobitev, Ljudsko fronto, s katero nam je uspelo toliko doseči. Komunistična partija, tovariši, sama zase, še ni dovolj. Komunistična partija ni sama sebi smoter; ona je organizacija avantgarde delavskega razreda, vodilni odred, ima vodilno vlogo. Od iznajdljivosti in sposobnosti Komunistične partije, od n,jene revolucionarne sile, od stopnje njene sposobnosti, da obvlada znanost marksizma-leninizma in jo praktično izvaja, je odvisno, v kakšnem obsegu lahko razširi svoj vpliv na široke množice. Nam pa ni samo uspelo razširiti njen vpliv na široke množice, ampak tudi ustvariti in izoblikovati njihovo organizacijo. Naša Ljudska fronta je krepka organizacija, dvakrat boljša in močnejša, znotraj mo-nolitnejša in celo bolj prežeta z marksizmom - leninizmom, kot pa je recimo madžarska Partija, ki je dp včeraj imela kakih 100 članov, sedaj pa je naenkrat prekoračila milijon.
Naša Ljudska fronta je nova oblika združevanja delovnih ljudi pod vodstvom Komunistične partije, ki korakajo ne nezavestno in pod pritiskom, temveč zavestno za Komunistično partijo in zavestno vidijo jasne perspektive boljše prihodnosti.
So številne stvari, ki nam jih očitajo kot greh in ki so prav tisto najboljše, kar je dala naša revolucija. Tovariši, v naši revolucionarni borbi in delu smo se posluževali izkušnje Sovjetske zveze. Bilo bi nepravično in škodljivo govoriti, da nismo uporabljali izkušenj velike Oktobrske revolucije. Od nje in vsega procesa razvoja prve socialistične dežele smo vzeli tisto, kar je bilo pozitivno, tistemu, kar je bilo negativno, pa smo se skušali izogniti, kot smo si tudi prizadevali, da bi ob naših specifičnih pogojih uporabili nekaj novega. Nikomur ne bomo dovolili, da bi nam to novo razbil, kajti v tem je moč naše Partije. Pomislite, kako bi tak udarec, kakršnega smo mi dobili od | Informbiroja, prenesle Partije v j vzhodnih državah ljudske demokra-j cije. Razpadle bi tako, da ne bi od njih ostal niti kamen na kamnu. Mi pa se nismo niti stresli, ampak smo še krepkeje strnili svoje vrste. To je organizem, enoten organizem, ki se zaveda svojega smotra in ki gre neizprosno naprej, ne glede na to, kar se postavlja na njegovi poti.
Nato se je maršal Tito dotaknil primerjanja maloštevilne ameriške in angleške Partije z našo Partijo, ki vodi državo in ljudstvo 16 milijonov ljudi, o čemer je bilo govora v ne-
davni sovjetski noti, nakar je v tej zvezi rekel:
Če se že tako nesmiselno primerja, potem je treba vedeti, da morajo biti, če ima kdo nalogo zamenjati svoje vodstvo, to samo naši ljudje in nihče drug. Naši ljudje v državi doslej niso postavili tega vprašanja, da se odstrani ta ali oni posameznik, ali vse vodstvo, različni Rakosziji, Pau-kerji in drugi pa ga postavljajo. Oni nimajo te pravice. Če naše delovno ljudstvo vidi, da posamezni voditelji-komunisti niso dobri, potem jih je treba zamenjati. Tu ni pardona. Prav tako, kot se n. pr. zamenja vodstvo podjetja, da bi to podjetje bolje delalo. Naše ljudstvo pa ni bilo vprašano, če je treba, in koga je treba zamenjati, da bi prišel kdo drug.
Poslušati moramo glas našega ljudstva tukaj. Kajti za koga gradimo socializem v svoji državi? V prvj vrsti za nas, za ustvaritev boljšega življenja naših ljudi. To, da hočemo ustvariti našim delovnim ljudem srečnejše življenje, ni nacionalizem. Ukinili smo kapitalistični sistem, pregnali buržo-azijo, ji vzeli tovarne itd. Vzeli smo ji materialno podlago in jo dali ljudstvu v roke. V vaših rokah so danes rudniki, v vaših rokah so tovarne, v vaših rokah je vse gospodarsko živ-Ijenje, ki ga morate pravilno voditi od spodaj do zgoraj. Vi imate pravico odstranjevati in postavljati ljudi!
Ko je poudaril pomen enakopravnosti med socialističnimi državami, zlasti v gospodarskih odnosih, in obsodil poskuse revizionizma znanosti marksizma-leninizma, je maršal Tito rekel:	„
Mislim, da je zasluga naše Partije prav ta, da je opozorila, da^ gre pri vsem tem za teoretično pačenje in revizionizem. Zasluga naše Partije je v tem, da je imela pogum — in to je lahko storila po zaslugi svoje monolitnosti, reči: ne, taka pot je nepravilna, treba je iti po tej poti, po kateri hodimo mi ob novih razmerah po vojni. Mislimo, da že sam obstanek Sovjetske zveze, kot velike socialistične dežele, pomeni močan či-
uitelj, ki omogoča, da se v številnih državah razvijajo napredne sile in zmagajo. Ni potrebe, da bi se Sovjetska zveza vmešavala v notranje stvari držav, ki grade socializem, ker to samo škoduje. Mi moramo torej razčistiti te stvari z njimi in zgraditi socializem v svoji državi ter reči tako, kot je to nekdaj rekel Lenin, boreč se proti Trockemu, da je mogoče ustvariti socializem v eni državi. No, danes je že dokazano, da velja to tudi za majhne države, kakršna je naša, če je večina naroda zavedna in pripravljena na različne napore. Se pravi, da se moramo boriti za uresničitev našega petletnega plana in zgraditev socializma ter reči: Glejte, ni nam samo uspelo zgraditi socializma, ampak nam je to uspelo tudi proti vaši volji, s svojimi lastnimi silami. In nobene bajke ga ne morejo uničiti, ker je tukaj, kri in meso življenja naših ljudi. Na ta_ način bomo razčistili sporna vprašanja.
Ko pa gradimo socializem, tovariši, se moramo zavedati, da velikansko prispevamo drugim majhnim in velikim državam, ker dokazujemo, da so v vsaki državi posebej, če je vodstvo sposobno pojasniti delavskemu razredu pravilno linijo, sile, ki lahko s svojo borbo prinesejo novo družbeno ureditev.
Mi imamo, tovariši, globoko _ prav in to bomo dokazali, toda borili se bomo in borimo se tudi na teoretičnem področju. Vi, rudarji in vsi^ drugi naši delavci ter delovni ljudje pa ste tista armada, s katero se mi zdaj borimo, da z dejanji dokazujemo, da gradimo socializem. Nadaljujte, tovariši. še vztrajneje svoje delo!
Zadnje besede govora so sprejeli rudarji z navdušenim ploskanjem in vzkliki': Hočemo! Hočemo!
Tako se je po polnih treh urah končalo to srečanje »tvorcev socializma in najboljših med najboljšimi, ki jih imamo danes«, kot je maršal Tito imenoval slavne rudarje s svojim »največjim, najboljšim in najbolj ljubljenim tovarišem«, kot so rudarji rekli za maršala Tita.
Br gada sedmih udarnikov tovarne „Stap dard“ je dosegla 237 % norme
Kolektiv tovarne usnja »Standard« v Kranju je na dan volitev vodstva partijske organizacije podjetja izvedel med-brigadno tekmovanje Pri tem tekmovanju je brigada pri namakanju dosegla 168%, brigada za izvlačenje in polnjenje strojnih sodov 150% in brigada pri čiščenju isn mazanju kruponov 140% norme.
Sedem udarnikov se je prijavilo za nadaljnje tekmovanje za višjo storilnost. Brigada je tekmovala na sedmih delov-
, nih mestih in je pri posameznih fazah , dela dosegla od 196- 331% norme, povprečno pa 237%. V6a dela je izvršila skupno v 54 urah in 55 minutah.
Po končanem tekmovanju je na sestanku tekmovalni brigadi čestital tovariš direktOT podjetja k doseženim uspehom in zbranemu delavstvu govoril o pomenu socialističnega tekmovanja in gibanja za visoko storilnost.
Delegacija FLRJ prispela v Pariz
Pariz, 13, 6ept. Dopisnik Tanjuga poroča: Včeraj je prispela v Pariz delegacija FLRJ s podpredsednikom vlade Edvardom Kardeljem in ministrom brez portfelja Milovanom Dji-lasom na čelu. Delegacija je na poti v New York, kjer se bo udeležila IV. rednega zasedanja Generalne skupščine OZN. Delegacijo so sprejeli v Parizu in pozdravili ambasador FLRJ v Franciji Marko Ristič z osebjem ambasade ter predstavniki jugoslovanskih organizacij v Franciji.
V medjimurskih rudnikih je rudar Škvarč izpolnil dnevno normo s 446,4%
V medjimurskih rudnikih je bil dosežen nov rekord v kopanju premoga. Mirko Škvorc, kopač v jami »Gašpar«, je izpolnil 11- septembra dnevno nalogo s 446,4%. 5. septembra so začeli rudarji Mirko Škvorc, Petar Novak in Aleks Frančič štiridnevo tekmovanje. Rudarji so se odzvali njihovemu pozivu. Prvi dan so vsi trije izpolnili dnevno nalogo 213-odstotno. Naslednji dan sta Novak in Frančič izpolnila normo 287odstotno, Mirko Škvorc pa 357odstotno Ignac Zivčec je v jami »Udarnik« izpolnil 9. septembra dnevno nalogo 312odstotno Rudarji iz jame »Gašpar« niso bili zadovoljni s
Brigada zidarja Rakefa v Ljubljani je v manj kot 4 urah sezidala skoraj 60 prm zidu
Ljubljana 13. sept.
Danes dopoldne je 9članska brigada Franca Rakefa na gradbišču Gradis -Litostroj, Ljubljana, v 3 urah in 51 minutah sezidala 59,93 kub. metrov zidu.
temi uspehi. Drugo jutro je Mirko Škvorc prišel v jamo in v dveh urah presegel dnevno normo Ob 10 uri je nastal zastoj zaradi pomanjkanja toka. Ob 13.44 je Mirko Škvorc presegel 4dnevno normo in izkopal do sedaj največ premoga v teh rudnikih. Škvorcu sta pomagala mladinca Franjo Škvorc in Ivan Kovačič.
JUGOSLOVANSKI IZSELJENCI IZ FRANCIJE SO OBISKALI LJUCSK0 REPUBLIKO MAKE00NIJ0
Skoplje, 13. sept. — Skupina jugoslovanskih izseljencev iz Francije je zapustila danes LR Makedonijo. Po obisku v gradbenih in industrijskih podjetjih v Skoplju so si gostje v zadnjih dveh dneh ogledali dela pri graditvi hidrocentrale v Mavrovu in kmetijsko obdelovalno zadrugo v Lazaropolju. Na gradbišču v Mavrovu so se gostje seznanili z načrtom v#like hidrocentrale, ki bo dobavljala električno energijo vsej industriji LR Makedonije.
V Lazaropolju so jugoslovanski izseljenci v Franciji občudovali napredek kmetijske obdelovalne zadruge. Predsednik zadruge Taško Grujovski je seznanil goste z razvojem zadružništva. Po zaslugi Partije, ki se je zavzemala za zboljšanje življenjske ravni delovnih kmetov, so bili doseženi velikanski uspehi. Zgradili 60 avtomobilsko cesto, dolgo 8 km. V vasi ni družine, ki ne bi prihranila 100 do 120.000 dinarjev. Za 12krat se je zboljšala življenjska raven delovnih ljudi v primeri z življenjsko ravnijo pred vojno. Zadruga se je lotila dela s 3 kg volne in 17 ovcami, sedaj pa ima 4000 ovac 117 glav goveje živine in 126 konj. Obnovljene so poiu; ?ne D”’ moderni kom-
binat za izdelavo preprog in tekstilna delavnica. V kratkem bodo pričeli graditi umetno jezero. V knjigi vtisov te zadruge so izseljenci med drugim napisali tole:
»Mi, jugoslovanski izseljenci v Franciji, se pridružujemo naporom vaše graditve s tem, da bomo francoskemu delovnemu ljudstvu povedali resnico o zmagoviti socialistični graditvi Jugoslavije.«
O svojem obisku v Makedoniji je v imenu gostov iziavil izseljenec Dragoslav Mihajlovič tole:
»Poznam Makedonijo že od leta 1920 in vem, kako je bilo tedaj. Po zaslugi KPJ in tovariša Tita ter narodnoosvobodilne borbe vidimo danes velikanski napredek. Preseneča nas naglica napredka Makedonije. V tem vidimo pravo graditev socializma in kaj je mogoče doseči z dobro voljo in delom v tako kratkem času. Navdušeni smo nad sprejemom in bili bi srečni, če bi lahko ostali več dni med vami. Prepričan sem, da se bo večina naših ljudi vrnila v domovino. Povedali bomo resnico o Informbiroju v Franciji, branili bomo čast naših državnih voditeljev, kajti takih sinov ljudstva se ne sme blatiti.«
Vierai se je začel II. kongres sind kaia dedcev m nariešcencev grabne indusirie lu os avi e
V imenu zvezne vlade je kongres pozdravil minister za delo Ljupčo Arsov in minister za
delo vlade LRS tov. čvan Regent
Ljubljana, 13. septembra.
V Domu sindikatov 6e je danes ob osmih začel II. kongres sni di k at a delavcev in nameščencev grafične industrije Jugoslavije. Kongres je odprl predsednik centralne uprave Srba Andrejevič. Pozdravil je člane kongresa in goste. Na kongres so med drugimi prišli: zvezni minister za delo Ljupčo Arsov, član Politbiroja CK KP Slovenije in minister za delo Ivan Regent, pomočnik ministra za lahko industrijo Nikola Džuverovič, član CO ZSJ Lazar Plavšič in predsednik GO ZSS Janko Rudolf.
V uvodnih besedah je Srba Andrejevič govoril o pomenu kongresa in o spre-
membah, ki so nastale od I. kongresa, ki je bil skoraj pred tremi leti. V častno predsedstvo je predložil Centralni komite KPJ s tov. Titom na čelu. Delegati so predlog z navdušenjem sprejeli. V delovno predsedstvo so bili sprejeti člani centralne uprave, republiških odborov in najboljši udarniki. Nato je v imenu vlade FLRJ pozdravil kongres minister za delo Ljupčo Areov, v imenu CK K]/ Slovenije in vlade LRS je pozdravil minister za delo Ivan Regent, v imenu CO ZSJ pa je prinesel kongresu pozdrave Lazo Plav-šič. V imenu ministrstva lahke industrije FLRJ je kongre.s pozdravil pomočnik ministra za lahko industrijo FLRJ Nikola Džuverovič.
Pozdravni govor ministra Ljupča Arsova
V imenu vlade FLRJ je kongres pozdravil minister za delo tovariš Ljubčo Arsov. Med drugim je dejal:
»Pri velikanskem naporu herojskega delavskega razreda in delovnih ljudi’ pri socialistični graditvi v naši državi, zavzemajo dostojno mesto delavci in nameščenci grafične industrije. Že v prvih dneh po osvoboditvi so naši grafičarji' premagali velike težave in zapreke in z uspehom presegali po planu postavljene naloge. Grafična industrija je izpolnila plan za leto 1947 s 105,98%, v letu 1948 s 116,4 in_ v prvi polovici letošnjega leta s 105,6%. Istočasno so delavci in nameščenci grafične industrije izpolnili nalogo, postavljeno na I. kongresu grafičarjev, ki’ je bil leta 1946: Večja proizvodnja, boljši izdelki in cenejša knjiga. To je geslo za delavce in nameščence grafične industrije v sedanjem obdobju.
V podjetjih grafične industrije storilnost nenehno raste in tudi kvaliteta dela se znatno poboljšuje. Naša knjiga in tisk po opremi lahko tekmujeta z najboljšimi v drugih državah- Z uvajanjem delovnih norm in njihovim učvrščevanjem smo dobili i'n imamo nove možnosti za boljšo in racionalnejšo organizacijo dela. Od leta 1946 do danes se je storilnost dela v vsej grafični industriji' povečala za približno 50%. To predvsem kaže o visoki
zavesti in socialističnem odnosu do dela ogromne večine delavcev in uslužbencev v tej panogi naše industrije. To pa je hkrati odgovor vsem onim, ki danes s klevetami in lažmi žalijo čast in ponos delavcev in delovnih ljudi v naši državi, češ da jih »Titova klika« s silo goni na delo. Vsakdo ve in tudi1 oni, da se pod bičem ne dviga storilnost dela. Stalno izpolnjevanje in preseganje planskih nalog v vaših podjetjih, silno gibanje rudarjev za visoko storilnost dela, ki se je v teh dneh tako široko razv.ilo pri nas. jsilen polet vseh delovnih ljudi v naši državi za zgraditev socializma, je lahko samo rezultat razvite zavesti in socialističnega odnosa do dela, ki' ga je naša herojska Partija in njeno revolucionarno vodstvo s tovarišem Titom na čelu pravilno in borbeno razvilo pri naših delovnih ljudeh.«
V nadaljevanju je tovariš minister govoril o diskriminatorskih postopkih Sovjetske zveze in drugih mformbiro-jevskih držav proti naši državi. Dejal je: »Brezobzirnost kampanje in pritisk, ki danes prihaja iz Sovjetske zveze in^ od informbirojevskih držav proti naši državi in našim narodom, bo še močneje okrepil voljo naših delovnih ljudi za izpolnjevanje planskih nalog in utrditev gospodarske in obrambne moči naše socialistične domovine. (Dolgotrajno odobravanje.).
Pozdrav ministra za delo vlade LRS tov. I. Regenta
V imenu CK KPS in vlade LRS je pozdravil kongres član Politbiroja CK KPS in minister tovariš Ivan Regent, ki je med drugim dejal: »T^a vaš kongres se vrši v dobi, lahko rečem, polnega razmaha uresničevanja našega prvega petletnega plana, to se pravi, v dobi polnega razmaha gradnje socializma pri nas. To dejstvo, da nam nasprotniki, nespametni ljudje iz Informbiroja očitajo, da mi pri nas ne graunno socializma, to dejstvo ni treba, da bi nas motilo. In sicer zaradi tega ne, ker oni ne morejo s svojimi lažmi uničiti resnice. (Klici: Tako je! in viharno pritrjevanje.) Tako močni oni niso! Oni se tega tudi prav dobro zavedajo. Vi veste, da mi gradimo socializem, saj ga vi gradite in skupaj z ostalimi našimi delovnimi ljudmi ustvarjate materialne temelje za socializem, za socialistično družbo, Ko gradimo socializem, pomeni to, da gradimo boljšo družbo, v kateri bodo imeli ljudje v izobilju vsega, kar potrebujejo za življenje. Po drugi strani pa ne samo, da ustvarjamo materialne temelje za boljše življenje naših narodov, marveč tudi preobrazujemo našega človeka, preobrazujemo našega delavca, preobrazujemo našega kmeta, vnašamo v glave naših ljudi novo socia-
listično zavest. In pri tem delu, pri posredovanju kulture, pri posredovanju vzgoje, pri ustvarjanju nove socialistične zavesti v glavah naših ljudi, pri tem delu igrate vi, igra vaš sindikat ogromno vlogo, kajti spada med tiste, ki pomagajo razširjati kulturo in vzgajati novo zavest v glavah naših ljudi. Čim bolj produktivno bo vaše delo, čim bolj bomo povečali delo naših grafičnih ustanov, našega grafičnega delavstva, tem več knjig bomo imeli, tem večja in širša in temeljitejša bo naša vzgaja. Razume se, da brez vas, tovariši grafični delavci, vsega tega ne bi mogli napraviti. Zato je vaš kongres, ki se bo nedvomno pečal tudi s temi vprašanji, velike, zelo velike važnosti pri gradnji socializma, zlasti ko ga moramo graditi v okoliščinah, ko nam nasprotujejo sovražniki z vseh strani, ko ga moramo graditi s svojimi lastnimi silami.«
Nato je tovariš Regent še poudaril pomen borbe za dvig storilnosti dela in važnost tedna delovne discipline. Ob koncu je želel kongresu kar največji uspeh pri njegovem delu.
Po pozdravih gostov je poročal o delu centralne uprave med prvim in drugim kongresom in o tekočih nalogah sekretar centralne uprave Bogoljub Jovanovič.
Od 1. 1946 se je proizvodnja v grafični industriji povečala za 50°/o
Referat sekretarja Centralne uprave Bogoljuba Jovanoviča
Sekretar centralne uprave Bogoljub Jovanovič je v referatu med drugim dejal, da se je od leta 1946 povečalo število članstva za 58%. V tekmovanje so se grafičarji Jugoslavije vključili takoj po osvoboditvi in tako dosegli velike uspehe. V tekmovanju 60 grafičarji obnovili vsa podjetja, ki so bila porušena med vojno in tako so že lahko v drugi polovici 1946 povišali proizvodnjo nasproti predvojni za 15,82%. Polno lastno ceno so znižali za 6,17% in zboljšali kvaliteto izdelkov za 10,3% glede na leto 1945. Še boljše uspehe so dosegli v izpolnjevanju planskih nalog v letu 1947, čeprav so jih pri delu ovirale razne težave, kakor pomanjkanje surovin, zastarelost strojev in drugo. Vse to so grafični delavci premagali s tekmovanjem, v katerem je leta 1947 bilo vključenih 77,94%. Tekmovanje je dobilo pravilno obliko šele leta 1948, ko 60 na letnih skupščinah člani delovnih kolektivov začeli sprejemati obveze, da bodo plan izpolnili pred rokom. Na ta način se je že povečalo število članstva v tekmovanju. Tako je na primer v »Nakladnem zavodu Hrvatske« v letu 1948 bilo vključenih v tekmovanje 96% delavstva, v »Kulturi« v Beogradu 71,93%, v Sloveniji 85%, v Hrvatski 72% itd. Proizvodni plan v prvi polovici 1949 je bil izpolnjen povprečno r.a vso grafično industrijo s 105,6%. Grafična industrija je v prvi polovici petletnega plana izpolnila in celo presegla vse svoje planske naloge.
Za velike uspehe v tekmovanju in za izpolnjevanje planskih nalog so dobili kolektivi grafične industrije priznanje od najvišjih državnih in sihdikalnih forumov. Delovni kolektiv »Kulture« je že tretjič dobil prehodno zastavo vlade FLRJ in si je tako pridobil pravico, da si jo obdrži v trajni lasti. Poleg »Kulture« so dobili priznanje še ostali delovni kolektivi, kakor »Nakladni zavod Hrvatske«
v Zagrebu in »Borba« v Beogradu. Delovni kolektiv »Ljudske pravice« je dobil zastavo od predsedstva vlade LRS in je najboljši v Sloveniji. Zastavo GO ZSS je dobila tiskarna Blasnik, medtem ko je bil kolektiv »Slovenskega poročevalca« pohvaljen.
V velikem socialističnem tekmovanju za izpolnjevanje planskih nalog je tudi veliko število delavcev sodelovalo z ra-cionalizatorskimi in novatorskimi predlogi. Tako je bilo po nepopolnih podatkih od leta 1945 proglašenih 109 racionaliza-torjev in sedem novatorjev. Vsi ti 60 letno prihranili državi s svojimi predlogi 6 milijonov 588.094 din.
V grafičnih podjetjih so začeli uvajati delovne norme že leta 1945, in to na delovnih mestih, kjer 6e je delovni učinek lahko ugotovil. Normiranje delovnih mest se je stalno izpopolnjevalo, vendar so ponekod norme še nerealne. Počasi pa napreduje uvajanje tehničnih norm. Tako na primer v Hrvatski in LR Srbiji uvajajo norme samo pri nekaterih delih. Kljub vsem tem napakam pa se je proizvodnja od leta 1946 prav na podlagi norm povečala za 50%. Število delavcev, ki delajo po normah, stalno narašča. Sedaj že dela po normah okoli 75% vsega delavstva. V nekaterih podjetjih, kakor n. pr. v »Nakladnem zavodu Hrvatske«, pa dela po normah že 83% delavcev.
Za izboljšanje tekmovanja in za večje uspehe v proizvodnji 6o nujno potrebna delovna posvetovanja. Sindikalne organizacije grafične industrije to vedno bolj izpopolnjujejo. Samo v prvem tromesečju letošnjega leta je bilo v podružnicah grafične industrije organiziranih 777 delovnih posvetovanj, kjer 60 delavci predložili 603 predloge za zboljšanje proizvodnje. Tako sindikalne organizacije razpravljajo na proizvodnih posvetovanjih o uvajanju delovnih norm, zboljšanju kvalitete proizvodov in drugo.
Tudi brigadni sistem dela vedno bolj prodira v grafično industrijo. Ob koncu lanskega leta je bilo ustanovljenih že 322 brigad, kjer je delalo 3130 brigadirjev.
Za vzgojo strokovnega kadra je bil v začetku leta 1947 ustanovljen enoletni tečaj v »Jugoštampi« za kvalificirane delavce. Prav tako so bili ustanovljeni tečaji tudi v drugih podjetjih. Grafičarji so dobili tudi svojo šolo v Beogradu in Skoplju. Grafična šola v Zagrebu je odprla internat za učence in organizirala šolske delavnice. V preteklem šolskem letu je bil odprt v Beogradu grafični teh-nikum, v letošnjem šolskem letu pa bo odprt v Zagrebu.
Zelo važno nalogo v pravilni preskrbi imajo menze in delavsko-name-ščeneke restavracije. V tem pogledu pa je bilo še vse premalo storjenega. V okviru sindikata grafičarjev je le 5 menz in 16 restavracij. Tako ima na primer Slovenija 6amo 1 delavsko-name-. ščensko r estavraciia,.-.Sindikalna organizacije grafične industrije bodo morale v bodoče posvetiti vso skrb vsakodnevnim potrebam svojih članov.
Tudi na kulturno-prosvetnem področju je sindikat grafične industrije dosegel lepe uspehe. Ustanovljene so čitalne grupe, krožki, razna predavanja, Sindikalne podružnice imajo rdeče kotičke, 86 knjižnic s 34.780 knjigami, kinoaparature, zvočne postaje, radioaparate in drugo.
Velike uspehe dosega tudi sindikat delavcev in nameščencev grafične industrije v fizkulturi in športu, kjer se bavi s fizkulturo 13% članstva. Naloga sindikalnih organizacij pa bo, da vključijo še večje število delavcev in delavk v fizkulturno gibanje in nudijo fizkulturnim društvom še večjo materialno pomoč.
Ob zaključku je dejal sekretar CU Bogoljub Jovanovič, naj bo tekmovanje stalen način dela, v katerega naj 6e vključijo V6i kolektivi. Zboljšati je treba tudi delovno disciplino, ki je važen pogoj za izpolnjevanje nalog v proizvodnji. To bo doseženo na ta način, da bomo utrdili sindikalne organizacije in jih na ta način uspo6obili za izpolnjevanje vseh nalog,
Po referatu sekretarja CU Bogoljuba Jovanoviča je bilo podano poročilo o finančnem po6lovanju. Na popoldanskem delu kongresa so člani kongresa diskutirali o referatu sekretarja CU Bogoljuba Jovanoviča.
V Beogradu Je bil ustanovljen nacionalni komite Jugoslavije za zabito miru
Beograd, 13. sept. V Domu Zveze književnikov je bil 10. t. m. ustanovni sestanek nacionalnega komiteja Jugoslavije za zaščito miru.
Referat o delu mednarodnega odbora pristašev miru, ustanovljenega po svetovnem kongresu pristašev miru v Parizu, in o nalogah jugoslovanskega komiteja je imel Čedomir Minderovič, generalni sekretar Zveze književnikov Jugoslavije in član Mednarodnega odbora pristašev miru.
Nacionalni komite Jugoslavije za za* ščito miru sestavljajo: Joe. Vidmar, precT sednik Prezidija Ljudske 6kupščine Slovenije in član mednarodnega odbora pristašev miru, Čedomir Minderovič, gene-neralni 6ekretar Zveze književnikov Jugoslavije in član mednarod. odbora pristašev miru, Mitra Mitrovič, član centralnega odbora Antifašistične fronte žena Jugoslavije, Ivan Božičevič, generalni sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije, Olga Mijoševič, sekretar centralnega odbora Rdečega križa Jugo6lavije, Milijan Neori-čič, predsednik Centralnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije, Aleksander Belič, predsednik Srbske akademije znanosti, France Kidrič, predsednik Akademije znanosti Slovenije, Andrija Štampar, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu Ivo
Andrič, predsednik Zveze književnikov Jugoslavije, Osman Karabegovič, predsednik Zveze borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije, Božidar Masla-rič, predsednik Vseslovanskega komiteja, Vidoje Smilevski, podpredsednik vlade LR Makedonije, Avdo Humo, podpredsednik vlade LR Bosne in Hercegovine, Dušan Brkič, podpredsednik vlade LR Hrvatske, Dušan Petrovič-Šane, podpredsednik glavnega odbora Enotnih sindikatov Srbije, Risto Tošovič, član CK Ljudske mladine Jugoslavije, Vladimir Dedijer, direktor direkcije za informacije pri vladi FLRJ, Mitar Bakič, publicist in poslanec Ljudske skupščine FLRJ, Miroslav Krleža, književnik in podpredsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti Zagreb, Blaže Koneski, univerzitetni profesor Skoplje, Krešitnir Baranovič, komponist in dirigent opere v Beogradu, Smilo Milunovič, slikar in Pavl® Savič, akademik.
Komite je izvolil za predsednika Josipa Vidmarja, za sekretarja pa Čedomira Minderoviča. Hkrati je bilo sklenjeno, da 6e bodo ustanovili komiteji za zaščito miru v vseh ljudskih republikah naše države. Nacionalni komite Jugoslavije za zaščito miru bo skupaj 6 komiteji naših ljudskih republik nadaljeval delo za organiziranje manifestacij za 2. oktober — Dan miru.
Predvoiivna aktivnost Demokratične fronte na Koroškem
Koroški Slovenci bodo glasovali
za Demokratično fronto, ker se bori za njihove demokratične pravice
Celovec, 13. sept. (Tanjug.) V okviru predvolivne kampanje Demokratične fronte delovnega ljudstva so bila v nedeljo množična zborovanja v Svečah, Šmarjeti, Rožu, Obirskem, Lepeni, Lobniku, Gornjih Libučah, Sv. Jakobu, Ledenicah, Borovljah in Sv. Luciji. Na zborovanjih je prišla ponovno do izraza trdna odločnost koroških Slovencev, da se bore za svoje nacionalne in demokratične pravice.
Na predvolivnem zborovanju v Sveti Luciji je govoril Janko Ogriz, bivši narodni poslanec v pokrajinski skupščini za Koroško. Rekel je, da so se koroški Slovenci tisoč let upirali nasilni germanizaciji in da se niti en pošten koroški Slovenec navzlic nepravičnim sklepom Sveta ministrov nikoli ne bo odrekel svojemu ljudstvu, svoji zemlji in svojemu materinemu jeziku. Pozval je volivce, naj 6e združijo okrog Demokratične fronte
delovnega ljudstva v borbi za nacionalno enakopravnost in demokratično svobodo koroških Slovencev.
Na zborovanju v Borovljah je govoril sekretar Demokratične fronte delovnega ljudstva Karel Prušnik, ki je rekel, da velika večina slovenskega naroda pozna svojo glavno nalogo: čuvanje vseh pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Po« zval je k enotnosti V6,e poštene koroške Slovence ne glede na njihova ideološka naziranja in poudaril, da je to edini način, kako bodo koroški Slovenci ocjbild vse napade sovražnikov.
V Obirskem je govoril Andrej Hader-lap, ki je poudaril, da bodo koroški Slovenci glasovali za Demokratično fronto delovnega ljudstva, ker vedo, da bodo tako podpirali program ti^te organizacije, ki se zavzema za pravice koroških Slovencev, ki jim po vseh načelih resnične demokracije pripadajo.
Člani naših predstavništev v Pariza
čestitajo Zagorišku in njegovi brigadi k veliki zmagi
Pariz, 13. sept. Dopisnik Tanjuga poroča:	Člani	sindikalne	podružnice
vseh predstavništev FLRJ v Parizu so poslali Antonu Zagorišku in njegovi udarni brigadi v trboveljskem premogovniku brzojavko v kateri piše med drugim:
»Člani sindikalne podružnice predstavništev FLRJ v Parizu navdušeno pozdravljajo in čestitajo Tebi, tovariš Anton Zagorišek, in Tvoji brigadi k veliki zmagi, ki ste jo izvojevali v bocrbi za visoko produktivnost dela, za zmago socializma v naši državi. Tu v inozemstvu smo posebno ponosni na to slavno zmago Tvoje brigade, ki je kljub ekonomskim sabotažam Inform-birtoja, vsem obrekovanjem in lažem ter provokacijam dosegla največji uspeh v zgodovini našega rudarstva ter presegla sovjetski rekord iz leta 1948-
Rekord, ki ga je dosegla Troja brigada v tekmovanju za visoko produktivnost dela, je živ primer, ki nam daje še več poleta pri našem delu in nas uči, ' kako se je treba boriti za socializem, za izpolnjevanje in visoko preseganje naših obveznosti. Hkrati J® velik udarec po klevetah naše socialistične domovine, udarec, ki bo prispeval k zmagi naše Partije v borbi protj Jnformbirojevskim revizionistom, rušilcem mednarodne delavske enotnosti in enakopravnih odnosov med socialističnimi državami ter komunističnimi partijami.
Vsoko dvigajte zastavo zmajje jugoslovanskega delavskega razreda v tekmovanju ^ za visoko produktivnost dela, za srečno bodočnost naše socialistične domovine!
S Titom in Partijo v nove zmage!«
Kuomlntanške finančne organizacije pošiljajo velike vsote denarja v Hong-Kong in čungking
Peking, 13. sept. Agencija Nova Kitajska poroča, da prenašajo banke in finančne organizacije Južne in jugozahodne Kitajske, ki so pod nadzorstvom Kuomintanga, velike vsote denarja v Hong-Kong, da bi ga <;d tam prenesle v ZDA, na Filipine in Siam. Hkrati s prenašanjem ljudskega denarja demontirajo kuomintango-ve oiblasti z izgovorom, da morajo napraviti »ukrepe« ža zavarovanje za-
6eBnega materiala, tovarniške naprave z namenom, da jih bodo prenesle v Hong-Kong, Tajvan in Čungking. Ljudstvo v kuomintangovj Kitajski z velikim nezadovoljstvom spremlja te dogodke, ki pomenijo dejansko uničevanje kitajskega premoženja- Kuo-mintangove oblasti ®o izzvale več pro-vokatorskih ekspložif v tovarnah, da bi opravičile odnašanje industrijskih naprav, ki so življenjskega pomena za prebivalstvo tega dela Kitajske.
Svetovni kongres pristašev miru poziva
narode sveta, naj 2. oktobra manifestirajo za mir
Pariz, 13. sept. (Tanjug). Ob razglasitvi drugega oktobra za mednarodni dan borbe za mir je urad komiteja svetovnega kongresa pristašev miru poslal poziv svetovni javnosti. V po-zivu je rečeno, da peščica ljudi, željnih dobičkov in oblasti, nasprotuje mirovnim pogodbam med narodi in organizira nove vojne zveze- Z oboroženim vmešavanjem, vojaškimi zvezami, stalnimi izzivanji in z dirko v oboroževanju vnovič skušajo ogrožati mir ua svetu-
Vendar — je rečeno.v pozivu — se sile miru, ki so premagale fašizem, vedno bolj krepe. Te sile lahko zaustavijo roko novih vojnih zločincev. Ze okrog sto tisoč mož in žena, ki so se
združili neglede na prepričanje, veroizpoved, civilizacijo in barvo kože, ki so sklenili braniti življenje in svobodo vseh ljudi, se je zbralo okrog Svetovnega kongresa pristašev niiru. V 72 državah vseh celin odločno organizirajo sile miru.
V pozivu je nadalje rečeno, da so v mnogih državah, kakor v Franciji in Italiji podpisali milijoni in milijoni mož in žena peticije za mir.
Na koncu poziva urad komiteja Svetovnega kongresa pristašev miru vse narode sveta, naj na dan 2. oktobra manifestirajo svojo trdno voljo in pripravljenost za ohranitev miru na svetu.
SUMLJIVE PRIČE PROTI »PRIMORSKEMU DNEVNIKU«
Trst, 13. sept, — Šesti dan razprave proti »Primorskemu dnevniku« pred vojaškim sodiščem v Trstu je obtožba poizkušala vse, kar je bilo v njeni moči, da bi na osnovi pričevanj nekih sumljivih prič »dokazala«, da tržaška policija pri zaslišanju šoferjev anglo-ameriškega vojaškega avtoparka ni nikogar pretepala. Da bi fcbtožba izkonstruirala alibi, so pripeljali pred sodišče med drugimi tudi nfeko sumljivo pričo, esula iz Istre, o kateri do sedaj še nobena priča obrambe niti nobena dosedanja priča obtožbe ni povedala, da bi bila navzoča med zaslišanjem in pretepanjem. Omenjeni esul trdi, da je ves čas zasliševanja sedel v sobi, v kateri so bili zaslišani šoferji vojaškega avtoparka, da pa ni videl, da bi kdo koga gretepal.
Čudno je le to, da vsi zaslišani šoferji, ki so nastopili kot priče na procesu proti »Primorskemu dnevniku«, niso o njej še ničesar povedali, niti jo kdaj koli navajali.
Namesto da bi angloameriška vojaška uprava izvršila preiskavo tam, kjer je treba in kaznovala svoje italijanske uslužbence zaradi nečloveškega in nezakonitega postopanja s šoferji avtoparka Vojaške uprave v Trstu, pa poskuša sedaj z nekimi sumljivimi pričami dokazati, da pretepanja na policiji sploh ni bilo in da sta »Primorski dnevnik« in »Corriere di Trieste« objavila neresnično vest. Kljub temu, da 60 številne dosedanje priče jasno potrdile in dokazale, da so bili šoferji pri zaslišanju v resnici oklofutani in dobili udarce v želodec in na glavo po metodah, ki jih je uporabljala Mussolinijeva policija, pa skuša seda) Vojaška uprava za vsako ceno izmotati se iz neprijetne situacije in oprati težke odgo-| vornosti pred demokratično javnostjo, ki I obsoja njene diskriminatorske mere. Vest
° J’v?*'.eP.u ,so namreč objavili tudi drugi tržaški listi, seveda v nekoliko bolj zaviti obliki, a vendar proti njim Vojaška uprava ni ničesar ukrenila, pač pa proti »Primorskemu dnevniku«, edinemu slovenskemu listu v Trstu.
Protestna stavka tržaških pomorskih delavcev
Trst, 13. sept. (Tanjug). Tržaški pomorski delavci so začeli stavkati iz protesta proti kršitvi delovnih pogodb po lastnikih ladjedelniških družb. Stavkajo tudi delavci montažnega oddelka tovarne 6trojev v Sv. Andreju zaradi nezakonitega odpuščanja delavcev.
Avstralija je odobrila nov kredit Češkoslovaški
Praga, 13. sept. Pogajanja med češkoslovaškimi finančnimi strokovnjaki 'in predstavniki banke britanske skupnosti narodov v Avstraliji so se uspesno končala. Agencija ČTK poroča, da bo ta banka leta 1949 in 1950 povečala češkoslovaške kredite na en milijon funtov šterltogov za nabavo volne. Pogoji plačevanja so isti kakor za kredite v minulem letu, v znasku pol milijona funtov šterlingov.
V Marseilleu stavkajo tramvajski uslužbenci
Pariz, 13. sept- Dopisnik Tanjuga poroča: Marsejski tramvajski uslužbenci so začeli stavkati z zahtevo, da se jim plača letni oddih in povišajo plače. Stavko so razglasili s soglasnim sklepom Generalne konfederacije dela in >rorce Ouvričrca«.
Stran 3
Ustanova državnih obrtnih moistrov — nov korak v napredku naše obrti
Zvezna skupščina je nedavno sprejela Splošni zakon o obrtništvu, ki predstavlja prelomnico v razvoju naše obrti. V njem je dobila zakonsko moč politika naše Partije in vlade, ki je predvsem v tem, da je treba obrtno dejavnost utrditi in dalje razvijati ter jo vključevati v socialistično graditev. Tako stališče izhaja iz marksistično-leninistične analize in spoznanja, da je obrt potrebna veja družbene proizvodnje, ki ojnogoča normalno gospodarsko in občekulturno življenje socialistične družbe. Vloga obrti je predvsem v izdelovanju proizvodov in izvrševanju storitev za potrebe delovnih množic, kar omogoča, da se bistveno dvigne njihov življenjski' standard in občekulturna raven.
Ne bi se moglo reči, da so vsi tovariši iz nižjih organov ljudske oblasti pravilno razumeli politiko naše Partije in vlade. To se kaže v nepravilnih posegih v obrtniške zadeve, ki se tu in tam pojavljajo. Tako so nedavno nekateri tovariši smatrali, da privatnim obrtnikom ni treba dovoliti sprejemanja učencev, dasi je splošno znano, s kako nezadostnimi kadri razpolagamo v posameznih obrtniških strokah, tako da jim grozi celo izumrtje. Tako stališče so zavzeli ti tovariši kljub temu, da novi obrtni zakon celo nalaga privatnim obrtnikom, da morajo vzeti učence, ki jim jih dodeli ljudska oblast. V ptujskem okraju so aktivisti razlagali na sestankih, da mora obrt v socializmu izginiti’. Nekateri tovariši še vedno mečejo delovne obrtnike in kapitalistične elemente v isti koš. Taka pojmovanja so večkrat plod nasedanja agitaciji reakcije, ki razširja vznemirjajoče parole, češ da v socializmu ni mesta obrtnikom.
Splošni zakon o obrtništvu bo brez dvoma pomagal odpraviti nepravilne posege s strani naših lokalnih organov. V njem je že v začetku nagia-šeno, da »država organizira in podpira obrtništvo, skrbi za usposabljanje obrtniškega naraščaja in za to, da se ohranita in razvijata strokovno obrtniško znanje in spretnost, ki sta odvisna od osebne izkušnje in strokovnega znanja.	■	i
Znano je, da je kapitalistični sistem usmerjal razvoj obrtništva tako, da se je iz privatnega obrtnika razvijal kapitalist, kar pa je veljalo le za ozek krog obrtnikov. Večina njih pa je zi-vela težko življenje delovnega človeka. V nekaterih vejah obrti, kjer jih je izpodrivala industrija, so obrtniki naravnost katastrofalno propadali. Ni redek primer, da so celo zelo kvalitetni obrtniki končali svoje življenje v ubožnicah. Ljudska oblast in novi' aakon ne dopuščata razvoja kopatali-stičnih tendenc v obrti in omogočata delovnemu obrtniku človeka dostojno življenje in možnost poboljšan ja njegovega materialnega blagostanja glede na njegovo delo in njegov prispevek skupnosti.
V zakonu je določeno, da se obrt lahko izvršuje v obliki samostojnega državnega obrata, delavnic državnih ustanov v podjetjih, obrtnih delavnic družbenih organizacij, zadružnih obrtnih obratov in zasebnih obrtnih obratov. Vsakemu od teh sektorjev je zakon določil posebne dolžnosti in pra-
Po vprašanju privatnih obrtnih obratov je med diskusijo o Splošnem zakonu o obrtništvu tovariš Kidrič poudaril tudi to, da so umi obrtniki večinoma delovni ljudje, ki po vecmi delajo brez tuje delovne sile, ter da so zato brez osnove očitki lntormni-rojevskih zmešancev, ki napihujejo možnost izkoriščanja tuje delovne sile. Opozoril pa je na izkoriščanje s strani nekaterih obrtnih mojstrov, ki navijaj0 cene. Poleg nedovoljne kontrole in borbe proti špekulaciji je
v.	predvsem zato, ker imajo
obrtni’ mojstri možnost izkoristiti naše nedovoljno razvite obrtniške kapacitete. 1 red nami stoji naloga, da posvetimo potrebno pozornost povečanju obrtniške proizvodnje ter vključevanju obrtnikov v socialistično in plansko gospodarstvo.
Posebna pažnja^je v zakonu posvečena instituciji državnih obrtnih mojstrov kar pomeni novost v naši obrtniški praksi in <i110V prispevek k pravilnemu vključevanju obrtnikov v socialistično graditev (v mednarodnem merilu).	, ,
Pri vključevanju obrtnikov v socializem moramo računati s specifičnostmi obrtniških strok, ki se bodo brez dvoma še dalje razvijale kot obrtniška dejavnost. Medtem ko se industrija razvija v 6meri serijske proizvodnje in vse večje tipizacije, je vloga obrtniške proizvodnje v glav-nem v tem, da dopolnjuje industrijo, predvsem na področju široke potrošnje delovnih množic z izdelki, ki so narejeni po merj in po okusu naročnika, s popravili in uslugami. Mogli bi reči, da 6e večina obrtnikov individualno loti izpolnitve vsake naloge posebej. Medtem ko uporablja industrija vse večjo mehanizacijo in strojne naprave ter zahteva od delavca bolj mehanično delo, je karakteristično za obrt kvalitetno ročno delo in obrtniška spretnost. Večkrat rečemo, da obrtnik vtisne v svoje delo del svoje osebnosti, okusa, strokovne sposobnosti, inteligence itd. Popolnoma razumljivo je torej, da ima v obrti posebno velik pomen strokovna sposobnost in veščina obrtnika. ‘Specifičnost obrtniške kvalifikacije je tudi' v tem, da se pridobiva le z dolgoletno izkušnjo in da se prenaša od mojstra na pomočnike in učence v dolgoletnem skupnem delu in učenju. Vse to in druge specifičnosti obrtniške pro-
izvodnje pa zahtevajo, da postopamo pri vključevanju obrtnikov v socialistično graditev tako, da ohranimo obrti to, kar je tipično i’n specifično zanjo. Nepravilni prijemi bj. lahko povzročili padec ali celo izumrtje obrtniške veščine, ki brez dvoma pomeni dragoceno pridobitev v proizvodnih silah in človeškem napredku.
Splošni zakon o obrtništvu je te momente upošteval posebno pri uvedbi institucije državnih obrtnih mojstrov. Določeno je, da zakon vsake ljudske republike določi one panoge obrti, v katerih se lahko imenujejo državni obrtni mojstri, ki bodo imeli veliko vlogo pri nadaljnjem razvoju obrti. To bodo predvsem obrti, za katere je odločilna strokovna sposobnost in veščina. Zakon predvideva, da se podeli visoki naslov državnega obrtnega mojstra onemu obrtnemu mojstru, »ki se vidno odlikuje z visoko strokovno sposobnostjo, izkazano izkušenostjo pri opravljanju obrti in visoko kvaliteto dela«, obenem pa mu nalaga, da varuje in dalje razvija kvaliteto svojega dela, posebno pa še, »da skrbi za vzgojo in strokovno izpopolnitev obrtniških učencev, pomočnikov in mojstrov, zaposlenih v obratu, ki ga vodi«.
Na zahtevo obrtnega mojstra, ki si želi pridobiti visoki naslov državnega obrtnega mojstra, imenuje izvršni odbor oblastnega ljudskega odbora komisijo, ki prouči njegovo^ prošnjo in jo predloži s svojim mnenjem ministrstvu za komunalne zadeve. Če kandidat izpolnjuje omenjene ter druge pogoje, navedene v zakonu, in je vreden častnega naslova državnega obrtnega mojstra, mu minister za komunalne zadeve podeli diplomo državnega obrtnega mojstra. Ni treba posebej poudarjati, da je mojstru, ki izpolnjuje pogoje, dano na svobodno izbiro, ali zaprosi za naslov državnega obrtnega mojstra ali ne in da l>i bil tu kakršen koli pritisk nesmiseln in škodljiv. Državni obrtni mojster sklene po prejetju diplome z mestnim in okrajnim ljudskim odborom pogodbo, s katero so urejene medsebojne obveznosti in pravice v skladu z določbami zakona.
Zakon daje državnemu obrtnemu mojstru vse možnosti uspešnega obrtniškega dela, vzgoje kadrov, iniciative v poslu, pa tudi' možnosti visokih dohodkov, ki so v skladu z njegovo visoko kvalifikacijo in prispevkom za splošne koristi. Velike ugodnosti in prednosti, ki' jih bo dobil državni obrtni mojster, so razumljive; kajti to bodo naši najboljši obrtniki, ki bodo dajali ton razvoju naše obrti. Predvideno je, da se bodo njegovi dohodki' gibali na nivoju naših najbolje plačanih delavcev in ga celo presegali. Poleg stalne mesečne plače bo državni obrtni mojster udeležen na dobičku obrta, kar mu bo za spodbudo pri delu. Razen tega lahko dobi’ državni obrtni mojster še posebne nagrade za dobro vodstvo in uspešno delo. Državni obrtni mojster je državni uslužbenec in uživa vse pravice državnega uslužbenca (socialno zavarovanje, letni dopust, pokojnina 'itd.). Državni obrtni' obrat lahko nosi njegovo ime; s tem bo ustvarjen najtesnejši kontakt z naročniki in si bo državni obrtni mojster lahko pridobil sloves glede na svoje delo. Državni obrtni mojster vodi obrat, sklepa pogodbe in naročila ter podpisuje firmo.
Toda na drugi strani mu zakon nalaga, da svoje strokovne sposobnosti posveti graditvi socializma. Vzgajati mora mlad kader, osebno mora opravljati’ obrt in voditi državni obrtni obrat. V obratu so morajo voditi knjige. Svoj privatni obrat (če ga ima) mora dati državi, oziroma ljudskemu odboru, s katerim sklene pogodbo. Predvideno je, da mu okrajni ozi'roma mestni ljudski odbor izplača cenilno vrednost njegovega obrata v mesečnih ^obrokih, če se hoče odpovedati odškodnini za svoj obrat, mu država lahko na njegovo zahtevo prizna pokojnino za dobo, ki jo je prebil kot pomočnik in mojster, ako dela v državni službi' najmanj 5 let. V slučaju, da umre pred to dobo, se prizna pokojnina njegovi družini.
Razumljivo je, da je institucija državnega obrtnega mojstra vzbudila med obrtnimi mojstri' veliko zanimanje in da so 6® že prijavili prvi kandidati. V kratkem bodo dobili diplome in naslov državnih obrtnih mojstrov on; obrtni mojstri, ki se posebno odlikujejo s svojim kvalitetnim delom in zaslužijo to priznanje. Prvi državni' obrtni mojstri v naši republiki bodo imeli častno nalogo, da utrdijo institucijo državnih obrtnih mojstrov in ji pridobijo ugled, ki ji' po pravici pripada. Na osnovi tega pa bo treba izbrati in imenovati še nove državne obrtne mojstre, ki zaslužijo to priznanje.
Večina obrtnih mojstrov, na katere so se obrnili tovariši, ki se bavijo z obrtniškimi problemi', 6e je glede na svojo zavest in prednosti, ki jih bodo imeli kot državni mojstri, že odločila. Nekateri so izrekli pomisleke, ki izvirajo iz nepoučenosti in nezaupanja, ki je popolnoma neutemeljeno.
Tako je bilo izrečeno mnenje, da državni obrtni mojstri pomenijo »suž-nost« za obrtne mojstre^ V tem članku so navedena najvažnejša določila zakona, ki' resnično omogočajo široko iniciativo državnim obrtnim mojstrom v obrtni dejavnosti, zagotavljajo priznanja za njihovo delo in možnosti povišanja njihovih dohodkov v skladu z n jihovimi uspehi v delu. Toda če ee pod »svobodo«, ki jo uživa obrtni mojster kot privatnik, razume svoboda v špekulaciji, navijanje cen in s tem
izkoriščanje drugih, treba reči, da take »svobode« ljudska oblast ne bo trpela niti za privatne obrtnike^ in bo ta »svoboda« tudi zanje z jačanjem ljudske oblasti in kontrole vsak dan manjša. Novi zakon predvideva med drugim tudi to, da morajo privatni obrtniki voditi knjige.
Brez osnove je mišljenje, da bodo državni' obrtni mojstri izpostavljeni samovolji ljudskih odborov, ki bodo neupravičeno prekinjali pogodbe z državnimi obrtnimi mojstri. Ta bojazen izvira iz nepoučenosti in neutemeljenega nezaupanja v mestne in okrajne ljudske odbore, ki jim je v novem zakonu postavljena velika naloga, da skrbijo za razvoj obrti na svojem področju. Brez dvoma bo služba državnega obrtnega mojstra v načelu stalna. Pogodba se v 6mislu člena 64 more razveljaviti le, kadar bi se pogodba po določilih same pogodbe razdrla in takrat, ko državni obrtni mojster po svoji krivdi ne bi dosegel potrebne kakovosti izdelkov ali pokazal neuspeh v vzgoji kadrov. Odvzeti naslov državnega obrtnega mojstra more le minister za komunalne zadeve na osnovi utemeljene zahteve okrajnega ali mestnega ljudskega odbora, pa še v tem primeru se lahko državni obrtni mojster pritoži vladi ljudske republike. Zakon torej ščiti institucijo državnega obrtnega mojstra in ljudska oblast bo brez dvoma uspela dosledno izvesti svojo politiko v dviganju obrtniške dejavnosti'.
Prav tako je nesmiselno in reakcionarno mišljenje nekega tovariša, da bodo državni obrtni mojstri vzgojili nov kvalitetni obrtniški kader, zaradi’ česar bo nastala konkurenca med obrtnimi mojstri, kar bo imelo za posledico, da bodo prvi državni obrtni mojstri postali nepotrebni in da bodo zamenjani' z drugimi ljudmi. Ni težko videti, da se ^ za takim mišljenjem skriva stara, že davno preživela cehovska miselnost, ki je težila za monopolom znanja in krila pred konkurenco svojo veščino in strokovno znanje. Ne samo, da je kapitalizem že davno razbil cehovski monopol, ampak lahko vidimo, da se danes tudi večina privatnih obrtnih mojstrov resno trudi', da bi strokovno usposobili učence in pomočnike. Posamezni obrtniki brez dvoma ne bodo ustavili napredka obrti in toka zgodovine. Vsako skrivanje obrtniškega znanja je ne samo reakcionarno, ampak tudi nesmiselno in škodljivo ob ogromnih potrebah za obrtniškimi proizvodi in uslugami, ob vedno večjem porastu družbenega standarda množic v soci'-lizmu in s tem stalnim porastom potrebe za obrtniškim delom.
Nekateri tovariši so izrazili mišljenje, da bo državni obrtni mojster, ki posluje po predpisih temeljnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih, preobremenjen z administracijo in da se zato ne bo mogel dovolj posvetiti delu v delavnici. Brez dvoma treba skrbeti, da ho administracija v državnem obrtnem obratu čim enostavnejša in čim manjša. Težišče dela državnega obrtnega mojstra mora biti seveda v delavnici. Razen tega bo državni obrtni' mojster, če bodo posli obsežni, lahko namestil v državnem obrtnem obratu administrativno moč, kar mu bo omogočalo, da se posveti svojemu glavnemu delu.
Ustanova državnih obrtnih mojstrov pomeni velik korak naprej v razvoju naše obrti', ona bo dala brez dvoma nov polet v prizadevanju naporov za poboljšanje obrtniške proizvodnje. Dana je pobuda vsem obrtni-« kom, da z dviganjem svoje strokovne sposobnosti in veščine dvignejo svojo strokovno sposobnost na nivo državnega obrtnega mojstra, najvišje stopnje obrtniške kvalifikacije. Obenem pa bomo z državnimi obrtnimi mojstri vključili v socialistični sektor najsposobnejše obrtnike naše republike.
Potrebno je, da posebno okrajni in mestni ljudski obori, kakor jim to nalaga zakon, posvetijo več pozornosti državnim obrtnim mojstrom in razvoju obrti na svojem področju. Posebno je opremiti delavnice državnih obrtnih mojstrov tako, da bodo res vzor socialističnega obrata, treba je skrbeti za sposoben kader, ki se bo šolal v državnih obrtnih obratih in skrbeti za potrebne surovine za njegovo normalno obratovanje. Obenem pa se je treba lotiti ugotavljanja in zbiranja novih obrtnih mojstrov, ki so se izkazali s kvaliteto svojega dela in ki po strokovnih sposobnostih in s svojim dosedanjim zadržanjem zaslužijo naslov državnega obrtnika.
Milko Goršič
Regulacija Velike in Zapadne Morave
Po osvoboditvi so storili ukrepe, da čimprej zavarujejo bregove in ogrožene kraje vzdolž Morave- Zavarovali so levi breg Velike Morave pri Miloševem. Vrednost dela je znašala nad dva milijona din. Pozneje so nadaljevali regulacijo Velike Morave pri Čupriji. Strugo 60 regulirali v dolžini 7 km. Veliko Moravo so regulirali še na več drugih krajev. Letos nadaljujejo regulacijo Zapadne Morave pri vasi šancu. Tam bodo pridobili več rodovitne zemlje, ki jo je poprej reka poplavljala. Regulacijska dela pa so začeli še v številnih krajih vzdolž reke. Regulacija Morave ima zelo velik pomen, ker poslej voda ne bo več poplavljala velikih površin najrodo-vitnejše zemlje in ne ogrožala številnih naselij.
V Sloveniji je odkupljeno 72,7% belili žit
V mnogih okrajih se odkup belih žit zaključuje. 'Odkup žita pa bodo morali pospešiti v tistih okrajih kjer zaostajajo tudi v časovnih planih. Ker se bo v prihodnjih dnevih pričel še odkup krompirja, morajo do takrat prav v vseh okrajih izpolniti plane odkupa žita in brezpogojno izterjati tudi zaostanke. Isto velja za odkup mlatilnižke merice, ki jo v nekaterih okrajih neredno odkupujejo.
Po zadnjih podatkih je bilo v Sloveniji odkupljeno 72,7% žita. Odkup žita je še vedno najslabši v goriški oblasti. Posamezni okrajni odbori se zaradi slabega izpolnjevanja odkupa izgovarjajo na neomlačcno žito. Ti izgovori pa ne drž® popolnoma, ker kaže realizacija mlatiljii-ške merice precejšnje količine odkupljenega žita. Napako pa delajo nekateri kra-
jevni odbori, ker še niso izdali tudi kmetom, ki še niso omlatili žita, odločbe za obvezno oddajo. Kajti, če bi imeli vsi kmetje že odločbe za oddajo, bi sami stremeli, da bi žito čimprej omlatili. V goriški oblasti so izpolnili plan odkupa takole: Gorica 59,7%, Idrija 52,8%, Ilirska Bistrica 82,146 in Postojna 21,1%.
V mariborski oblasti je plan odkupa žita izpolnjen 60,4odstotno. Se vedno so najmanj odkupili v murskosoboškem okraju (38,7%). V okraju Dravograd 52,2%, Radgoni 68,3%, Ptuju 71%, Lendavi 76%, Poljčanah 76%, Mariboru-okolici 78,5% in v Ljutomeru 82,5%.
V ljubljanski oblasti so izpolnili plan odkupa žita 95odstotno. Najslabše odkupujejo v novomeškem okraju, kjer so izpolnili 55% odkupnega plana.
15. septembra se začne odkup sončnic
Obveščamo pridelovalce sončnic, da dozorele in dovolj posušene sončnice pripravijo za oddajo v odkup ali zamenjavo, ki se začne 15. septembra in traja do 26. oktobra 1949, ko mora biti ves odkup realiziran in končan. Vsak pridelovalec mora oddati svoj pridelek v zbirni center, h kateremu spada, kjer bo prejel pripadajoče olje.
Ker sončnične glave ne dozorijo istočasno, morajo pridelovalci prvenstveno spravljati dozorele sončnične glave, ki dajo dozorelo in kvalitetno seme. Oddano seme mora biti popolnoma posušeno.
Pripravljeno količino semena naj pri-
delovalci takoj ob pričetku odkupa oddajo oziroma zamenjajo ter naj ne čakaf«, da bi oddali ves pridelek istočasno. Rok oddaja je kratek, zaloga olja po zbiralnih bazah pa določena po pianu odkupa, ki se mora doseči in preseči, ker bo s tem razbremenjen odkup v zadnjih tednih. Odkup ne bo zastajal, če bodo pridelovalci oddajali seme takoj v začetku odkupa.	«
Kdor sončnic v predpisanem roku ne bo oddal, jih bo moral oddati kasneje, a zanje ne bo mogel dobiti ustrezajoče količine olja.
Glavna direkcija živilske industrije LRS.
Žene rajona Šiška-Bežigrad bodo v kratkem odprle že šesto krpalnico
V trimesečnem tekmovanju za »Teden matere in otroka« so se žene II. rajona predvsem posvetile rešitvi vprašanja, kako razbremeniti zaposleno mater. Zato so se med drugim obvezale, da bodo zaradi preobremenjenosti dosedanjih DID-ov razširile DID za Bežigradom, v Zgornji Šiški ustanovile DID-e v tovarni Štora in v Vižmarjih, ter osnovale 6 krpalnic.
V kratkem bosta odprti še poslednji dve krpalnici. Spočetka so imele žene z organizacijo krpalnic velike težave. Organizacija AFŽ je ženam predlagala, da same poiščejo lokal in nato to sporočijo rajonskemu ljudskem uodboru, ki bo organiziral vse potrebno za otvoritev kr-palnice. Žene 10. terena so bile ene izmed prvih, kd so našle lokal in to sporočile RLO, da bi tam odprli krpalnico. Toda na rajonu se je pojavila kopica vprašanj, kje dobiti obratni kapital, na kakšno ime bo registrirano, saj se vendar ne izplača, imeli bomo izgubo itd. Toda žene niso odnehale.
Tovarišica Jesihova se je ojunačila in prevzela organizacijo krpalnic za ves rajon. Odšla je k pravnemu referentu mestnega ljudskega odbora in se z njim pomenila, kako bi žene same lahko odprle taka uslužnostna podjetja. Po preudarjanju sta prišla do zaključka, da je treba poiskati tovarišico, ki ima kvalifikacijo in ki bo prevzela poslovodske posle, napraviti vlogo, v 14 dneh bo vloga rešena, lpkal pa bo registriran kar na organizacijo AFŽ, davka bodo plačale le 4% od uslug, dohodnine pa ni treba plačati.
Na 8. terenu so žene takoj sklicale sestanek in take, ki znajo šivati, so se javile, da bodo sprejemale delo na dom in se tako zaposlile po 4 ure na dan. Eno izmed tovarišic so izbrale za administratorko, da bo vodila vse knjigovod-stvene posie, poslovodkinja pa bo dvakrat na teden prihajala, sprejemala delo, prikrojevala in vodila šivanje. Te žene so začele s centimetrom in škarjami. Ker nimajo lokala, sprejemajo delo dvakrat na teden kar v terenski pisarni. V pisarni stoji omara, v kateri imajo spravljeno blago, ki ga žene prinašajo za delo. Nato pa poslovodkinja blago prikroji in ga razdeli med žene. Delo je seveda normirano, to se pravi, približno določeno, koliko časa žena porabi, da Izgotovi neko delo, in je tako potem tudi plačana. Žene 8. terena so od ovoritve, t. j, od konca julija, do sedaj napravile že 700 kosov novih izdelkov. Zaposlena žena ima tako lično in poceni popravljene stare obleke
in zakrpano perilo, kar pa je najpomembnejše, si s tem pridobi mnogo dragocenega časa, da svoje sposobnosti uporabi za delo v prid skupnosti.
Obiskali smo tudi krpalnico 9. terena, ki je v skromni sobici, v kateri je šivalni stroj, miza, deska za likanje in omara. Na obešalniku visijo že popravljene oblekce, zakrpane jopice, obleke itd. Na steni visi dovoljenje za šivanje, ki Se glasi na ime Dolinšek Fani, v izložbi pa je tablica z napisom: »Krpalnica 9. terena — sprejemamo vsak četrtek in torek od 3. do 6. ure.« Stroj, na katerem šiva tovarišica Okornova, je posodila sekretarka-9. terena. Tovarišica Okornova šiva od 8. do 12. ure, nato pa jo zamenja druga tovarišica, ki laže dela v popoldanskih urah. Tovarišica Okornova pripoveduje: »Imam družino, otroci so že odrasli, mož je v službi, pa pride šele ob dveh, tako da lahko delam do 12. ure, potem pa grem skuhat kosilo in popoldne opravim še ostale gospodinjske posle. Prav rada šivam, saj sem vajena, in tako le nekaj koristnega napravim, pa še nekaj zaslužim.« Smeje je polikala zakrpano krilo in ga odložila na obešalnik.
Tudi na Vidovdanski 10 imajo že delj časa odprto krpalnico. V tem prostoru imajo kar 3 stroje. Te stroje so žene same posodile in tam šivajo že kar na veliko.
V kratkem bodo žene odprle tudi rajonsko pralnico in likalnico, konfekcijsko trgovino za otroke in šivalnico za copate.
Večje težkoče pa imajo žene n. rajona z razširitvijo in ustanovitvijo DID-ov. Že nad leto dni si prizadevajo žene Bežigrada, da bi se ustanovil v prostorih bivše gostilne »Fortuna« pomožni DID, odnosno dijaška kuhinja za razbremenitev DliD-a v osnovni šoli na Vodovodni cesti, ki ima. prostora le za 70 otrok. Konec šolskega leta se je nahajalo v njem 120 otrok, med njimi tudi dijaki od 14 do 16 let starosti. Vsi predlogi in prošnje za dodelitev teh prostorov so bili zaman, čeprav bi železniško krojačnico, ki je sedaj v teh prostorih, premestili v železniške zgradbe, te prostore pa prepustili dežji ustanovi, ki je prepotrebna za vključevanje žena v produkcijo.
Sličen primer je z DID-i v Spodnji in Zgornji Šiški. Za razširitev DID-a v Zgornji Šiški je organizacija AFŽ predlagala poverjeništvu za stanovanjske zadeve pri RLO H, da izseli tri stranke iz I. nadstropja, ker bi bilo tam prostora še za 120 otrok..
Delovna brigada albanskih beguncev „Koči Dzodze" So pomagala pri izsuševanju Skadrskega jezera
Beograd, 13, sept. (Tanjug.)
Delovne brigade, ki delajo pri izsuševanju Skadrskega jezera, in ljudstvo zet-skega kraja, so včeraj svečano sprejeli delovno brigado albanskih beguncev »Koči Dzodze«. Zgodaj zjutraj so se v Golubovcu in Goričanih začeli zbirati brigadirji in drugi ljudje, okrog 10. ure pa so začele prihajati sindikalne podružnice iz Titograda na zborovanje. Brigade in sindikalne podružnice so nosile med drugim gesla »Resnica je močnejša od vsake avtoritete«, »‘Naj živi herojska KPJ« itd.
Člane albanske brigade je pozdravil direktor podjetja za izsušitev Skadrskega jezera Dušan Vukovič, nato pa je govoril komandant albanske brigade Mik Vuksan, ki je med drugim rekel:
»Na slovesnosti v čast ustanovitve, albanske delovne brigade, ki nosi ime Koči Dzodzeja, heroja KP Albanije ter žrtve Enver Hodže in njegove klike, se toplo zahvaljujem vladi Črne gore, Komunistični partiji Črne gore in vsemu črnogorskemu ljudstvu, ki nas je vedno in povsod toplo in prisrčno sprejeli, nas razumelo in nam dalo vso pomoč. Prišli ^mo na jezero, da bomo skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi bratovsko pomagali uresničiti večni sen Črne gore. Razbijaš-ka politika bratstva albansko-jugoslo-vaskih narodov, katere nosilec je Enver Hodža, je zavrnila bratovsko iskreno pomoč FLRJ za izsušitev Skadrskega jezera. Ta avanturistična politika je od-
vzela albanskemu ljudstvu 155.000 disar-jev najboljše zemlje. Prišli 6mo, da bi z dejanji pokazali jugoslovanskim narodom, da je albanskemu ljudstvu tuja izdajalska politika, ki jo vodi Enver Hodža.
Živela KPJ, živelo bratstvo albanskega in jugoslovanskih narodov, živel heroj Tito, prijatelj albanskega ljudstva!«
Člani brigad albanskih beguncev 60 poslali z zborovanja brzojavko maršalu < Titu, v kateri je rečeno:
»Narodi Jugoslavije so bili prvi, ki so pomagali našemu ljudstvu ob strašni poplavi 1947. leta. Prve proge, tovarne, električne centrale in drugi objekti v naši državi so in bodo primer socialističnih odnosov med velikimi in malimi državami člani delovne brigade, ki nosi ime resničnega borca albanskega ljudstva Koči Dzodzeja, ki je padel kot žrtev umazane resolucije, kot priče dnevnih dogod kov in terorja v Albaniji nismo mogli verjeti golim frazam Iniormbiroja, marveč smo verjeli dejstvom in pravilni politiki CK KPJ s tovarišem Titom načelu.
Nismo imeli možnosti, da bi sodelovali v naši državi pri izsuševanju Skadrskega jezera, prišli pa smo v Jugoslavijo, kjer imamo možnost, da uresničimo naše želje. Vemo, da bo vendar prišel dan, ko bo mogel albanski narod skupaj z bratskimi narodi Jugoslavije nadaljevati svojo pot, s katere so ga začasno odvrnili tisti, katerim so tuje koristi albanskega naroda.«
. \
Kuiturno-umetniški večer „Vase Tasevskega" v Litostroju
mi nifvo na-
evirn8.-,}2:. s®Pttfnlb,ra 'e. železničarsko , pevskimi točkami sta bili dve recitaciji, da društvo dviga tudi kultur.
. »Vašo lasevski« priredilo v Lito- Kot poslednja je nastopila folklorna sku- rodnih manjšin, otroju^veeer makedonskih pesmi in ple- , pina, ki je izvajala različne narodne ple-	SKUD	»Vašo Tasevski« ima veliko
se iz okolice Skoplja, Velesa, Skopske	zaslug pri	ustvarjanju	novega giasbene-
Orne gore m Kavardara. Izvajanja pev-	ga	kadra.	Pevski zbor	se je tekom treh
skega zbora, solospevi in dueti njegovih j let	in pol	že šestkrat	zmenjal. Cim do-
clan-ov, recitacije in temperamentni plesi sežejo pevci neko umetniško višino, jih so dosegli največji uspeh, ki si ga lahko | vključi Opera v svoj profesionalni pevski zamišljamo: med go6ti in gledalci je bil ’	"	-	•
sov. Delavstvo je goste s prisrčnostjo sprejelo. V imenu delovnega kolektiva je makedonske železničarje pozdravil pomočnik direktorja Litosrtoja, tovariš Špo-lar. Za pozdrav se je zahvalil eden izmed članov >Vase Tasovskega«. Izrazil je zadovoljstvo, da lahko prikažejo svoje kulturno-umetniško delo pred člani delovnega kolektiva, ki predstavlja eno izmed največjih del naše prve petletke. Med drugim je dejal: »Naš narod vse do osvoboditve ni bil priznan kot samostojna nacija. Z versaillsko pogodbo so nas razdelili med Grke in Bolgare, velik del pa je prišel v sklop bivše Jugoslavije, kjer je hotela beograjska čaršija narediti iz nas južne Srbe. Šele z NOB smo dosegli svoije pravice. Na žalost pa se še najdejo ljudje v tujini, ki niso še razčistili pojmov nacionalnega vprašanja. Nekateri bolgarski voditelji govoričijo, češ da makedonski jezik ni samostojen jezik, temveč mešanica ciganskega, turškega, albanskega, bolgarskega in srbskega, s čimer negirajo našo narodnost. Govore o internacionalizmu, v praksi ga pa negirajo. V Pi-rinski Makedoniji so vneti informbirojevci zaprli vse makedon-m ske šole in druge kulturne ustanove. Mi ne potrebujemo njihovih lekcij, naj sami najprej rešijo pri sebi to vprašanje. Mi pa imamo svojo Partijo, svoj CK in našega tovariša Tita, ki so že dosledno rešili makedonsko nacionalno vprašanje.
V dvorani se je oglasilo navdušeno ploskanje in skandiranje »Tito — CK«. Nato je pričelo SKUD »Vasa Tasevski« izvajati svoj program. Mešani zbor je odpel pod vodstvom S. Gajdova deset novejših pesmi, nekaj narodnih pa so ob spremljavi makedonskih narodnih instrumentov in harmonike posamezno ali v duetu zapeli člani istega zbora. Med
ustvarjen tak kontakt, da je prireditev izzvenela v mogočno manifestacijo bratske solidarnosti.
Društvo »Vaso Tasevski«, ki nosi ime padlega partizana-železničarja, se je formiralo že 5. maja 1945. in je najstarejše makedonsko kulturno-umetniško društvo. Najprej je bila osnovana dramska skupina, kasneje pa folklorna, ki je z vztrajnim delom postala najboljša v Makedoniji. Pevski zbor, osnovan koncem 1945. leta, so sestavljali člani brez vsake pevske rutine. V enem letu vztrajnih vaj so se pokazali vidni uspehi. 194(7. leta je železničarsko SKUD »Vasa Tasevski« zasedlo na tekmovanju v Beogradu prvo mesto med železničarskimi kultumo-umetniškimi društvi; istega leta pa so se, na tekmovanju v Štipu, izkazali člani tega društva kot najboljši kul-tuTno-umetniški delavci v vsej Makedoniji. Po številnih gostovanjih'po Makedoniji in Srbiji je društvo v južnih predelih naše države dobro znano. Gostovali pa so tudi že v Zagrebu, Ajdovščini, na progi Breko—Banoviči, zadnje čase pa na Avtostradi in na raznih drugih gradbiščih. V sklopu tega društva delujejo tudi pionirski pevski zbor, folklorna in dramska skupina, sestavljeni iz pionir j ev-železničarjev s pionirske proge v Skop-Iju. Njihova folklorna skupina je 1947. leta zasedla na Mladinskem kongresu v Zagrebu prvo mesto.
V posameznih sekcijah SKUD-a »Vaso Tasevski« sodelujejo poleg Makedoncev tudi Šiptarji, Turki in cigani, tako,
zbor, ali pa jih pritegne k sodelovanju Centralni sindikalni pevski zbor za mesto Skoplje. Sedaj nastopa peivski zbor s 95 člani, po večini mladinci, od katerih se jih je okoli 50 vključilo šele aprila meseca tega leta. V kratkem času pa so dosegli pod vodstvom S. Gajdova občudovanja vredne uspehe.
Festival Bujah
V Bujah, v jugoslovanski conj STO je bil tretji festival v okviru »Tedna hrvatske kulture«. Navzočih je bilo več tisoč Hrvatov, Slovencev in Italijanov iz bujskega okraja in okolice. Na zborovanju, ki je bilo ob tej priložnosti, je govoril predsednik ljudskega odbora LR Hrvatske, dr. Zlatan Sremec. Fe s ti val so prav tako pozdravili tudi predstavniki ministrstva za prosveto LR Lrvatske, zastopniki ljudske obla' sti, Komunistične partije, SIAU iz Tr sta in drugih prosvetnih ustanov ter množičnih organizacij.
Pri izvajanju programa na festivalu je sodelovalo 29 prosvetnih društev okraja Buje, v katerih aktivno so delu je nad 2800 članov. Društva so nasto pila s pevskimi, glasbenimi in drama tienimi skupinami. V okviru tretjega festivala v Bujah je bila prirejena raz stava kulturne dejavnosti in demokratičnega tiska. Na razstavi je bil viden kulturni napredek tega okraja po vojni-
P#Ao£iJ&a Oz t%aUš> krajev
r F I Z K U LT U R A~1
FIZKULTURNI FESTIVAL ŽELEZNIČARJEV FLRJ Zanimiva tekmovanja v košarki, odbojki, boksu in nogometu
Košarka
Na igrišču Ljube Šercerja v Šiški, je izredno bogat spored v odbojki. Številni gledalci spremljajo razburljiva srečanja med vrstami, ki po svoji moči častno zastopajo svoja železničarska društva.
I. kolo — člani:
Rabotniški : Lokomotiva (Reka) 30:27 (12:11). — Spartak : Železničar (Sarajevo) 20:0.
I. kolo — ženske:
Železničar (Lj.) : Železničar (Sombor) 43:16 (20:7). — Spartak : Železničar (Niš) 44:5 (22:5).
Izredno lepo igro, ki je bila tehnično dobro izvedena sta prožili ženski vrsti Lokomotiva (Reka) : Železničar (Beograd). Zmagala je zasluženo Lokomotiva z rezultatom 34:29 (18:16).
Zagrizena in ostra borba je bila tudi med moškima vrstama Železničar (Beograd) : Železničar (Lj.), katero je slednji z 39:26 (16:14) zaključil v svojo korist.
Odbojka
I. kolo — člani:
Železničar (Lj.) : Rabotnički 3:0, — Železničar (Zgb.) : Železničar (Bgd.) 0:3.
— Spartak : Železničar (Sar.) 3:0.
I. kolo — članice:
Železničar (Lj.) : Železničar (Bgd.) 2:1.
— Spartak : Lokomotiva (Zgb.) 2:0.
II. kolo — članice:
Železničar (Lj.) : Železničar (Mrb.) 2:0.
— Spartak : Železničar (Bgd) 2:0. — Železničar (Mrb.) : Železničar (Sar.) 2:0 — Železničar (Sar.) : Železničar (Zgb.) 2:0.
BOKS
V kinu Tivoli so se v ponedeljek zvečer nadaljevale borbe v boksu. Preko 2000 ljudi’ je toplo pozdravljalo zmage Spartakovih boksačev, kateri so v ring prinesli tehniko in elastičnost. Subotičani so zmagali v vseh borbah, v katerih so nastopili. Sodniki Podbevšek, Kozlar, Antolin, Škafar in Kržišnik, ki se pripravljajo za sodniški izpit, so svojo nalogo dobro opravili.
Tehnični rezultati so naslednji: Bantam kat.: Seke (Spartak) je premagal po točkah Šubica (Železničar,
Sarajevo).
Mi ilič
Romek po točkah-
uš j a kat.: Romek (Spartak) : Sekulič (Železničar, Beograd). Zmagal je
Bantam kat.: Sloboda (Spartak) : Kaludjerovič (Rabotnički, Skoplje). V zelo lepi borbi' je Sloboda porazil
svojega nasprotnika po točkah.
P:
po t	„	_	_
ki pa je imel v Čoviču (Železničar,
ero lahka kat.: Tudi v tej borbi je točkah zmagal Evetovič (Spartak)
Beograd) enakovrednega nasprotnika.
Neodločeno se je končala borba v lahki kategoriji' med Ljubljančanom Bitencem in Angelovskim (Rabotnički, Skoplje).
Za zaključek sta se v ekshibicijski točki v welter kat. srečala Živanovfč (Železničar, Beograd) in Šimic (Železničar, Ljubljana). Zmagal je po točkah Zivanovič.
NOGOMET
Železničar (Ljubljana) : Rabotnički (Skoplje) 2:0 (1:0)
2e v prvih minutah je Rabotnički povezal med seboj vrete in z lepim telesnim varanjem ter s točno odmerjenimi žogami resno ogrožal vrata nasprotnika. Železničar je igral enostavnejše z dolgi-
VRE.UENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Napoved za Bredo 14 septembra: V jutranjih urah po kotlinah megla. Pozneje naraščajoča oblačnost, zlasti v popoldanskih urah s slabimi krajevnimi padavinami v Alpah. Temperatura broz bistvene spro-membe. Prevladovali bodo slabi jugoza->*dni vetrovi.
mi pasovi in hitrimi prodori, ki so bili nevarnejši.
Z lepo kombinacijo Čebohin - Cesar-Erber - Ledinek - Osreoki je Železničar prišel v vodstvo. Osrečki, ki je končal to kombinacijo, je ostro streljal, žoga se je odbila od levega branilca gostov in odletela v mrežo. Za golom se je zvrstilo niz lepih prodorov na obeh straneh, zaključno streljane žoge pa so ostale v rokah obeh vratarjev. Tekma je bila zelo lepa in zanimiva. Do odmora je Železničar napotil na vrata še nekaj močnih strelov, Rabotnički pa je rahlo prevladoval na terenu.
Po odmoru je bila tekma še vedno živahna, le tempo je nekoliko popustil. V naglem — značilnem Železničarjevem prodoru je Ledinek ostro streljal v zgornji desni kot. Vratar je žogo odbil, Cesair jo je prestregel in prisebno poslal mimo vratarja v mrežo.
Spartak (Subotica) : Železničar (Maribor) 3:1
Obojestransko slaba igra se je kon-čaila z zasluženo zmago Spartaka.
Železničar (Sarajevo) : Nova Gorica 4:0 (3:0)
Sarajevčani so igrali dosti slabše kakor proti Lokomotivi.
Lokomotiva (Zagreb) : Železničar (Beograd) <:3 (3:0)
Tudi v Beograjčanih so zagrebški železničarji naleteli na žilavega nasprotnika, ki je 6 hitrimi prodori in močnimi streli kar trikrat ukanil sicer izvrstnega Žmaro.
NATEČAJ
za vpis v II. tečaj mladinske teniške sole Slovenske teniške zveze v Ljubljani
Dne 19. 9. 1949 se prične pri mladinski teniški Soli STZ II. tečaj.	.	,
Prijave je vložiti do 17. 9. 1919 pri slovenski Teniški zvezi Ljubljana. Gosposvetska cesta 3/II.
Pravico do prijave imajo mladinci m mladinke, ki izpolnjujejo tele pogoje:
1. da so stari od 13 do 16 let,
2. da so dobri učenci v šoli ali gospodarstvu,
3. da so člani LMS,
4. da so fizično zdravi.
Leta starosti dokažejo s predložitvijo rojstnega lista ali druge javne listine (Šolsko spričevalo). Prijavi pa morajo ptilo-žiti priporočilo organizacije LMS, ki ji pripadajo o tem, da so dobri učenci in tudi sicer zaslužijo priporočilo za sprejem.
Izmed prijavljenih bo vodstvo šplo izbralo primerno število najboljših mladincev in mladink, ki bodo sprejeti v točaj.
Imena teh bodo objavljena na oglasni deski na igriščih S. D. Ljubljana, pod Ce-kinovim gradom in pri Slovenski teniški zvezi, Ljubljana, Gosposvetska cesta S/II.
Žoge in loparje dobe učenci v šoli.
Teniška zveza Slovenije, Ljubljana
| Pred državnim prvenstvom v plavanju
Od 15. do 18. septembra bo v Splitu v bazenu Hajduka posamezno in moštveno državno prvenstvo v plavanju, Letos je to prvenstvo zajeto bolj kvalitetno in bolj množično. Lani je moglo vsako drir štvo nastopiti v posameznih panogah le s tremi tekmovalci,, letos pa bodo lahko nastopili vsi, ki bodo izpolnili normo, predpisano za udeležbo na državnem prvenstvu.
Norme za posamezne panoge:
Moški: 100 m prosto: 1:06,0 — 200 m prosto 2:32,0. — 400 m prosto 5:35,0. — 1500 m prosto 22:40.0. — 4 krat 200 m prosto 10:25,0, — 100 m (klasični stil) 1:25,0. — 200 m (klasični stil) 3:08,0. —
100,m metuljček 1:22,0. — 200 m metuljček 3:04,0. — 100 m hrbtno 1:21,0.
4 krat 100 m hrbtno 5:40,0. — 4 krat 100 m mešano 5:14,0.
Ženske: 100 m prosto 1:25,0. — 200 m prosto 3:15,0. — 400 m proGto 6:40,0. — 4 krat 100 m prosto 6:00,0. — 100 m prsno (klasični stil) 1:40,0,— 200 m prsno, (klasični stil) 3:55,0. — 100 m metuljček 1:45,0. _ 100 m hrbtno 1:37,0. — 4 krat 100 m prsno 6:52,0. — 4 krat 100 m mešano 6:27,0.
Lani so ocenjevali tekmovalce po doseženih časih, letos pa se bodo borili za naslov prvaka le tisti, ki se bodo na obveznih predtekmovanjih plasirali v finale. Brez predtekmovanja bodo plavali kar finale le 1500 m prosto moški in 400 m ženske.
Program plavanja za letošnje državno prvenstvo je precej razširjen. Doslej so plavali le na' običajne olimpijske proge, na tem prvenstvu pa so zaradi pospeševanja posameznih, disciplin uvedli štafeti 4 krat 100 m hrbtni cravvl in 4 krat 100 metrov mešano (hrbtno, prsno — klasični stil, metuljček in prosto).
Vse nastopajoče plavalne ekipe so že v Splitu. V teku 60 zadnji treningi. Na posameznih progah pričakujemo^ prav ostre in zanimive borbe. Po dobri formi nekaterih tekmovalcev in po doseženih časih na zadnjih tekmovanjih sklepamo, da bo zboljšanih tudi nekaj dosedanjih državnih rekordov.	....
Tekmovalci Enotnosti imajo izglede za boljši plasman predvsem v metuljčku in prsnem slogu ter na progi 100 m hrbtno za ženske. Prav tako je možen zelo dober rezultat v disciplini 4 krat 100 m mešano ženske.
Tekmovanje 6e bo začelo v četrtek 15. t. m. ob devetih zjutraj.
SINDIKALNO TENISKO PRVENSTVO LRS
Prijave za udeležbo na sindikalnem teniškem prvenstvu LRS J o treba nasloviti na SŠD Železničar, teniski odsek - sindikalni turnir, Ljubija113* . Šercerjev dom, Drenikova 32. Odbor sprejema prijavo, ki so dospele do četrtka ure- kajti ob 12. uri bo v šercerjevom domu žrebanje udeležencev. Turnir j® ,v okviru proslavo 100-letnice železnic in 30 ^velikega propagandnega pomena za množično gojenje te lepo športne panogo. Udeleženci izven Ljubljano naj pravočasno javijo, ali roflekti-rajo na lirano in stanovanje, da se jim isto preskrbi. — prireditveni odbor.
Partizan osvojil državno moštveno prvenstvo
Opatija, 13. septembra. Včeraj so odigrali v Opatiji zadnjo kolo letošnjega moštvenega prvenstva v šahu. Posebno ostra borba bo jo vodila za drugo mesto mod Krimom in Buči kom in se jo Busku posrečilo z neodločenim rezultatom proti Krimu zasesti drugo mesto Vprašanje prvega mesta je bilo o<I ločeno'že v prejšnjih kolih, ko si je Partizan zagotovil takšen naskok, da ga je Mio praktično skorai nemogoče prehiteti.
Rezultati zadnjega kola so naslednji: Krim — Bušk 4:4 (Puc — Vukovič 0:1, Prein-falk — Nedeljkovič 0:1, Gabrovšek — Jano-ševič 0:1, Germek — Trajkovič remis, Sušnik — Savič 1:0, Mlinar — Pavlovič re-mis, Levačič — Miljanovič 1:0	in Sikošek	—
Ludajič 1:0), Zagreb —	Polet	6:2,	Partizan
— Mladost 5 in pol : 2	in pol in	Sloga	—
Metala d 4 ln pol : 3 in	pol.
Končno stanje prvenstva Je naslednje: Partizan 40, Bušk 85. Krim 33 ln pol. Sloga 28 ln pol, Mladost 25 In pol, Zagreb 21 ln pol. Metalec 21 ln Polet 19 točk.
MEDNARODNI TURNIR V ČSR
Trenčlanske Tepllce, 13; septembra. Na mednarodnem šahovskem turnirju v Tron-čianskih Teplieah so odigrali 13 in 14. kolo. Bezultati 13 .kola so naslednji: Plat — Wide remis, Stahlberg — Pachman remis, Bol-hotzan — 0'Kel!y remis. Rohaček — Paoli 1:0, Ojanon — Szabo 0:1,	—	Erdelyi
remis, Rossolimot — Prins'1-0, Golombek — Kotnauer remi, Foltys — U.ltelky remis in Richter — Šefe 0:1.
V 14. kolu so bili Hoseženi naslednji rezultati: \Vido — Sefo 0:1, Kotnauer — Foltys remis, Ujtellcy — Bichter remis, Prins — Golombek 1:0. Erdelyi — Rossolimot 1:0, Szabo — Szilly 0:1, Paoli — Ojanen 1:0, 0'Kelyy - Rohaček 1:0. „?a,°,hman - 80I-botzan remis in Plat — Stahlberg 0:1,
Končane so bilo prekinjene partije 12. kola: Wide — Bichter remis, Kotnauer — Rossolimot remis, Prins — Szilly 1:0, ln Paoli — Bolhotzan 0:1.
Po SIV. kolu je vrstni red igralcev na tabeli tale: Pachman 10,5, Szabo in Stahlberg 10, Foltys 9, Bossolimot 8,5, Bolbotzan, 0'Kelly in Prin» 8, Sefo 7 in pol itd.
V cinkarni v Celju so razdelili medalje dela in prehodne zastavice.
V torek so razdelili medalje dela najbolj zaslužnim udarnikom in raeiona-lizatorjem kolektiva cinkarne v Celju-Medalje dela so prejeli tovariš] Stane Lenarčič, Stanko Goršek, Mijo Lončar, Franc Ag.rež, Ludvik Radič in Miha Golej. Ti' tovariši pa pri prizadevanju za dosego plana niso osamljeni. Poročevalec strokovnega štaba delovnih brigad je v ovojem poročilu navedel niz primerov delovnega poleta posameznikov in brigad. V medbrigad-nem tekmovanju je zmagala in prejela prehodno zastavico v mesecu avgustu topilnica, ki je najvažnejši obrat cinkarne in se tudi bori z naj-večjimi težavami zaradi^ slabe kvalitete surovin, ki jih uvažamo. — Brigada tov. Gregla je imela odgovorno nalogo do 1- septembra. Dokončati je morala konstrukcijo plinskega generatorja. Z dobro organizacijo in osebnim prizadevanjem brigadirjev pa je 6voje delo končala 29- avgusta. — Tudi v aglomeraciji, ki je ozko grlo cinkarne, je tekmovanje prineslo^ uspehe. Brigada tov. Vrhovška je znižala o'd-stotek žvepla v aglomeratu in s tem zvišala produkcijo. — Pred mesecem je napovedala medbrigadno tekmovanje keramika in je v avgustu zmagala brigada tov. Kolarja, ki izdeluje samotne reterte in je dvignila produkcijo na račun manjših odpadkov — Najbolj pa je tekmovanje razgibalo razkladalno partijo- Po hudi borbi je zmagala brigada tov. Tratnika. _ V se-stih urah je razložila z desetimi ljudmi 371 ton rude, dočim je norma ^ ton v osmih urah na enega delavca-Zmagovite brigade so s ponosom prevzele prehodne zastavice, njihov zgled in zgled odlikovancev pa je dal novih pobud za medbrigadno tekmovanje.^
J. *•
Mladinci in mladinke iz kmetijskih obdelovanih zadrug so na avtomobilski ceati »Bratstva in enotnosti«. Svoj objekt so si uredili v taborišču Korarač pri Po-povčah. Poleg brigadnega dela brigadirji posečajo poljedelski in živinorejski tečaj, iz katerega bodo polagali izpite. Udejstvujejo se tudi na kulturnoprosvetnem področju, kjer so priredili več tabornih ognjev 6 pestrim sporedom. Nič manjše pažnje ne posvečajo brigadirji politični izgradnji. — Vsa mladina v brigadi je vključena v tekmovanje za fizkulturni znak., Uspehi tekmovanja 3o precejšnji. In kar je najvažnejše, delo v brigadi so organizirali po sistemu Alije Sirotano-viaa. Delajo v trojkah, ki med seboj tekmujejo Najboljšo trojko vodi mladinec Kohek Jožef iz Mahovnika. Tekmovanje je tudi med četama, ki se borita za prehodno zastavico. Brigada sama pa je postala tudi v drugi dekadi prvič udarna, ker je presegla plan za 72%. M. L.
Mladinska DB »Jožeta Moleka - Puntarja« je postala na gradnji avtomobilske ceste v 17 dneh udarna in pohvaljena. Mladinci in mladinke, zbrani iz štirih krajev Slovenije v brigadi »Jožeta Moleka - Puntarja«, so prišli 18. avgusta t. 1. v kraj Županja na IV. sekcijo, kjer gradijo velik nadvožnjak. Brigada dela vseskozi na zemeljskih delih in nasipa traso za nadvožnjak, ki je na eni strani že dovršen. Pri vsem delu, disciplini in samoiniciativnosti se je do sedaj najbolj izkazala tretja četa, ki jo sestavljajo večinoma mladinci iz okraja Trebnje in nekaj iz Ljubljane - okolice. — Sedaj se je javilo že 10 mladincev, ki bodo po vrnitvi iz brigade vstopili v industrijske obrate. Do tedaj pa so brigadirji sklenili, da mora postati njihova brigada trikrat udarna.	S.	M.
Dopisujte v »Ljudsko pravico«
O B V E S T I C
DNEVHE VESTI
DELITEV ŽIVILSKIH IN INDUSTRIJSKIH NAKAZNIC (Reklamacije)
Narodna banka FLBJ podr. 601 Ljubljana-mesto bo delila v četrtek dne 15. t. m ta podjetja, urade ln ustanove živilske in industrijske nakaznice.
V petek dne 16. t. m. od 15. do 18. ure za ulične poverjenike. Razpored delitve jo na vpogled med dopoldanskimi urami v avii, popoldne pa pri vratarju Narodne banke.
V soboto dne 17. t. m. bo Narodna banka delila živilske in industrijske nakaznice za podjetja, urade in ustanove OLO Ljubljana-okolica, v ponedeljek dne 19 t. m. pa za KLO Okrajnega LO Ljubljana-okolica.
Narodna banka FLRJ centrala za LRS podružnica 601
VPIS V ZDRAVSTVENI FOND LšM LJUBLJANSKE UNIVERZE
Ob vpisu v zimski semester je tudi vpis v Zdravstveni fond LŠM, ki je obvezen za vse redne slušatelje. Semestralni prispevtk 50 din plačajo slušatelji ob vpisu na univerzo in oddajo tam istočasno tudi izkaznico ZF. Datum in kraj izdaje potrjenih izkaznic bo objavljen.
Absolventi se vpišejo v ZF na upravi ZF. Miklošičeva 14-1., do 30 oktobra t 1. v uradnih urah. — Zdravstveni fond LŠM.
POZIV
za predložitev gotovinskega plana za IV. tromesečje 1949
Vse obvezne imetnike tekočih računov pozivamo, da predložijo predloge gotovinskega plana za IV tromesečje 1949 na dosedanji način od 12 do 16. septembra 1949 in sicer v roku, ki ga je določilo vsakemu obvezniku kreditno podjetje na obrazcu Kp-1 in Kp-2.
Zoper obvezne predlagatelje predlogov ;otovinskega plana, ki ne bi predložili pred-oga gotovinskega plana v določenem roku, bo uveden postopek po čl. 12 Uredbe o planski uporabi gotovine v gospodarstvu.
Narodna banka FLKJ Centrala za LRS
POZOR! - VAŽNOI - CITAJ1
Tovarna sadnih sokov ln marmelade, Celje, nudi vsem industrijskim kolektivom LRS prvovrsten jabolčnik po maloprodajni ceni din 13,— za 1 liter s 16% rabatom v vsaki količini.
Kupec mora imeti lastne sode in odpremo izvršiti z lastnimi vozili.
Naročila sprejemamo pismeno, brzojavno in telefonsko. Naša številka telefona je Celje 3591 Naš brzojavni naslov: Tovarna sokov, Celje.
Oskrbite Vaše člane kolektiva s ceneno in dobro pijačo.
OBJAVA
Ponovno opozarjamo vSe ustanove in podjetja, da upoštevajo «re^° .fSm'in' ta za personalno službo št. II. lSi2/l 49, da takoj odpuste vse letošnje absolvente 1112- 1 jih srednjih šol in sedcmletk teT jih pro-usmerjajo v spodaj navedene srednje strokovne šole, kjer je še nekaj mest prostih:
1. Učiteljišče v Ljubljani. Mariboru, Novem mestu, Postojni in Gorici.
2. Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani.
3. Gradbeni tehnikum v Ljubljani.
4. Srednja kmetijska šola v Mariboru.
5 Lesno-industrijski odsek Tehniške sred-' nje šole v Ljubljani.
6. Usnjarski tehnikum v Domžalah.
7. Hidrometeorološki tehnikum v" Beogradu in
8. Mlinarski tehnikum v Pančevu.
Društvo bibliotekarjev Slovenije. V četrtek 15. t. m. ob 18. uri bo v Narodni in univerzitetni knjižnici sestanek v zvezi s kongresom Zveze bibliotekarskih društev FLRJ. Prosimo številne udeležbe. — Odbor.
KONSEiTS
Ministrstvo za prosveto LRS Oddelek za srednje in nižje strokovno šolstvo
PREKLIC.
OGLASI
Martinjak Pepoa,
Draga 61,
1X1J A VLIVKI --—o-Ljubljana, preklicujem vse neresnične
govorice, ki sem jih razširjala - %T Lotrič Mariji, Draga. 51, in Mohar jauu. Brejčeva St. 8.
OPOZORILO! V noči od 10. na 11. septem-
bra t. I. je
Simfonični koncert orkestra ministrstva železnic iz Beograda bo drevi, ob 20 v Filharmoniji. Pod vodstvom dirigenta Željka Stra.ka bo izvajal orkester Jenko: Uvertura, Gluck: Baletna suita, Krstič: Sclier-zo, Schubert:	.Simfonija	h-mol, Mendels-
sohn: Hebrida. Vstopnice v Knjigarni mu. zikaiij.
V Št. Vidu nad Ljubljano bo nocoj ob *20. koncert pevskega zbora, folklorne skupino in orkestra ŽKUD Bratstvo-Jedinstvo iz Subotice. Na sporedu so narodno in umetne pesmi “ m^najfaSfifcneJST plesi. Vstopnice v trafiki Kautman v št. Vidu.
V četrtek 15. septembra bo nastopil ob 20 v filharmonični dvorani RKT7B Branko Cvetkovič iz Beograda s svojim zborom in orkestrom iter folkloro. Vstopnice v Knjigarni muzikalij.	25S7
VESTI M MARIBORA
Dežurna lekarna v sredo, 14. septembra:
II. mestna lekarna, Gosposka ul. 12.
GLEDALIŠČE
OPERA
Prireditve v okviru proslave 100 letnice železnic
Četrtek, 15. ob 20: Pavičič: »Pamet v glavo«. Uprizori dramska skupina železničar jev SKUD-a Vinko Jedžut iz Zagreba. Petek, 10. ob 20: Gorki: i>Vasa_ Zoljeznova«. Uprizori dramska skupina žel. SKUD a Branko Cvetkovič, iz Beograda.
Sobota, 17. oib 20: Svečana akademija v proslavo 100 letnice zeleznic (zaključona). Za četrtkovo In petkovo predstavo železničarjev Iz Zagreba In Beograda laliko na. rnčMn vstopnice sindikati skupinsko pri Upravi SNG. Gradišče 4/1. telefon 45-26.
K 8 H Q
LJUBLJANA UNION: Danski film »Sirota Stina« — Ivan Cankar. — Predstave ob 16. 18.15 in 20.30.
MOSKVA: Premiera češkega filma »Slutnja«. Pregled 2.
SLOGA: Švedski film »Ko cvetijo livade«. Vlak 51. — Predstave ob 16.15, 18.15 in
20.15.
TIVOLI: Zaprtol
TRIGLAV: Ameriški film »Bruca v Oxfor-Odgovor naroda. — Predstav, ob 20. SlbKA: Ameriški ?ilm »Noč v (JBkablan-„c.1?l NaSi planinci. — Predstava ob 20. MARIBOR PARTIZAN: Avstr, film »Dolga Pot«. Mesečnik 14.
UDAItNIK: Amor. film »Straža na Renu«, Obzornik 85.
LETNI: Češki film -Možje brez kril«. — Obzornik 21.	...	„
CELJE METROPOL: Amer. film »Tarzanov zaklad«, Delavska letovišča.
DOM: Amer. film »Plinska luč«^ Obzornik 06. KAMNIK: Italijanski film »Tragični lov«, — Bos. mes. 19.	.
KRANJ STORŽIČ: Sovjetski fnm »Križar-ka Varjag« —■ Pregled o.
PTUJ: Francoski film »Potepuha v nebesih«. - Mesečnik JA 9.
NOVO MES^O:	Angleški	film	»Karneval«,
JESENICE: MESTNI: Danski film »Sirota Stina«, ob 18 m iO.
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje
DNEVNI SPORED ZA SREDO 14. IX Poročia: ob 5.15, 6.20, 12.30, 14.30, 19.30 in ob 22.00.
5.00_ Pozdrav delovnim 'ljudem — 6.00 Jutranji koncort — 12,00 Opoldanski koncert. Na sporedu: A. Dvofak: Slovanska rapsodija in Glazunov: Stonka Razin — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Po Koroškem, po , „ Kranjskem... — 13.09 Igra orkester ma-- ' J'1oorske radijsko postajo p. v. Draga L01—
?i1 ;Pr?Il0s iz Maribora) — 14.00 Slovenski solisti in ansambli — 14.45 Nekaj skladb Straussa — 15.15 Kulturni pregled 18.30 Glasbeno sliko — 18.40 Mali leksi kon za pionirje — 19.00 Igra tamburaškl
stroja* 'pl s aln i“ tro jk Con ti ne ut ai portablo j ^“ter >. v." Matka Sijakoviča -	19,45
i 	n/tnnn«	j	 ImrvAfn	SVATllTIft	1	lj
tov. št; 368288. Pred nakupom svarimo
DENARNICO s srednjo vsoto denarja sem našla 8. t m. zjutraj na postaji Ijakek. Lastnik jo dobi v oglasnem oddelku »Ljudske pravico« Ljubljana, Kopitarjeva 2.
iahka glasba — 20.00 Politični komentar iz Beograda — 20.15 Veder večerni spored 21.00 Šahovsko predavanje — 21.10 Slovenski pevci s plošč — 21.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča — 22.30 Iz del Wolfgnnga Ams-deusa Mozarta.
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Dušan Boje. - Naslov uredništva: Kopitarjeva 6. — Uprava; Kopitarjeva 2. Telefon uredništvu in uprave: do 52-65. Telefon naro&tiinskega oddelita ?0~30. Telefon oglasnega oddelka 56-85. — štev. ček računa 6-90601-0.
52-61 do